„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja rsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja,s poštnino vred •«« krono za celo leto. Posamezno številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma11 v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadno vrstice (potit), če se enkrat natisne, po 15 h. , dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Nova volilna postava. Volitve za državni zbor so pred durmi. Volili bomo letos že po novem volilnem redu na podlagi splošne, enake, naravnostne tor tajne volilne pravice. Slovenski katoliški kmetje na Spodnjem Štajerskem bodo volili sedem poslancev. Ce se dobro pripravijo na volitve ter se tesno oklenejo kmečke zastave, katero je med splošnim navdušejijem razvila Slovenska kmečka zveza za Spodnji Stajer, bodo izvoljeni za kmečke zastopnike le možje po volji kmečkega stanu. Kmetje, ne cepimo se sedaj, ampak skupaj jo treba nastopati, kakor vojaki moramo nastopati enotno in složno, potem bo zmaga na kmečki strani. Ne poslušajmo ljudi, ki se nam bodo sedaj laskali kot prijatelji, no rušimo kmečke sloge, ampak otresimo se pogumno vseh starih ter mladih liberalnih agentov ter se držimo neomahljivo svojo Slovenske kmečke zveze za Spodnji Stajer. Novi volilni okraji. Po enega poslanca volijo sledeči sodni okraji: 1. Maribor levi breg, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer. 2. Maribor desni breg, Slovenska Bistrica, Konjice. 3. Ptuj, Ormož. 4. Rogatec, Šmarje, Kozje. 5. Brežice, Sevnica, Laški trg. fi. Celje, Vransko. 7. Gornjigrad, Šoštanj, Slovenjgradec, Maren-berg in iz sodnega okraja Arnovž občini Kapela in Gradišče. Kdo sme voliti? Voliti poslanca v poslansko zbornico sme: 1. Kdor je avstrijski državljan. Avstrijski državljan je vsak, ki ima v Avstriji domovinsko pravico, neglede na to, v katero avstrijsko deželo ali občino pripada. 2. Kdor je moškega spola. Ženske no smejo voliti, niti osebno, niti po zastopniku. 3. Kdor je isti dan, ko so so volitve razpisale, najmanj 24 let star. 4. Kdor je v občini, kjer naj izvršuje svojo volilno pravico, do dne, ko so se volitve razpisale, bival vsaj eno loto. Kdor biva še le na dan volitve ®no leto v občini, nima pravice voliti. 5. Kdor ni postavno izključen od volilne pravice. (Glej naslednje vprašanje.) Opomba: Ce ima volilec tudi vse te pogoje, a je v volilnem imeniku izpuščen, ne more in ne sme voliti. Za to pa preglej volilni imenik, in če nisi vpisan, reklamiraj! Kdo je izključen od volilne pravice? 1. Službujoče vojaške osebe. Kdor je na orodni vaji, sme biti voljen, ne sme pa sam voliti. 2; Osebe, ki imajo varuha ali so pod kuratelo. 6. Osebe, katere se v zavodih za uboge vzdr-*nl®jo ali so so v zadnjom letu pred volilnim dne- vom tam vzdrževale in sploh vse osebe, katere so občni dobrotljivosti na skrbi (berači). Za oskrbovanje ubožnih in za milodarnost pa se ne smejo smatrati: Podpore iz bolniških blagajn, izplačevanje zavarovalnice za nezgode, starost ali onemoglost, prihodki invalidov, oproščenje od šolnino, obdaritve z ličnimi sredstvi ali ustanovami ter podporo radi velikih nezgod ali uim (toča, povodenj, ogenj itd.). 4. Osebe, čez katerih imovino jo razglašen konkurz, tako dolgo, kakor trpi konkurzno razpravljanje. 5. Osebe, ki so bile obsojene zaradi kakega hudodelstva ali pa zaradi prestopka tatvino, udeležbe poneverjenja, goljufije, oderuštva in podobnih dejanj. Toda tudi tem se vrne zopet volilna pravica in sicer: Kdor je dobil zaradi hudodelstva kazen pod 5 leti, se mu vrne volilna pravica 5 let po prestani kazni; kdor je dobil nad 5 let, se mu vrne še le po desetih letih. Kdor jo bil zaradi kakega zgoraj imenovanega podlega prestopka obsojen, dobi volilno pravico čez tri leta po prestani kazni. Kdor je bil kaznovan radi prestopka proti varnosti časti, radi tepeža, radi prepovedane vožnje, radi žalitve straže itd. sploh ne izgubi nobene volilne pravice. C. Osebe, ki so so z ubegom ali na kak zvijačen način hotele izogniti vojaški službi (n. pr. če nalašč navajajo kako telesno napako) ali pa s tem, da so nalašč poškodujejo, napravijo nezmožne za vojaško službo. Vendar tem osebam ne ugasne za vselej volilna pravica, ampak tri leta po prestani kazni se jim zopet vrne. 7. Osebe, katere so se pregrešile zoper p o-stavo za varnost volilne svobode.- To postavo priobčimo pozneje.’ 8. Osebe, katero so pod policijskim nadzorstvom ali v kaki prisilni delavnici. Po preteku treh let, ko preneha nadzorstvo, oziroma ko so se izpustile iz prisilne delavnice, imajo zopet volilno pravico. !). Osebe, katerim je sodnija vzela očetovsko oblast nad otrokom. Volilne pravice nimajo, dokler so otroci pod tujim varstvom, na vsak način pa tri leta po sodni odredbi. So pooblastila dovoljena? Vsak volilec sme svojo volilno pravico izvrševati le sam osebno, vsako pooblaščen je jo neveljavno. V tem oziru ni nobene izjeme. Vsak volilec ima tudi le en glas.' Kje sme voliti? Vsakdo voli v oni občini, v kateri je do dne, ko se je volitev razpisala, bival vsaj že eno leto. Ce ima volilec v tem letu istočasno več bivališč (n. pr. profesor, ki poučuje v mestu, stanuje pa izven mesta), sme voliti v oni občini, kjer ima kako javno službo, ali Če tega ni, kjer izvršuje svoj stanovski BC* Shranit© to &tevHitol posel, ali če se tudi ta določba ne more uporabiti, kjer je imel glavno bivališče. Ce se vse te določbe ne dajo uporabljati, sme si volileo sam izbrati jedno izmed občin, v katerih biva. Ali mora vsakdo voliti? Vsak deželni zbor sme skleniti postavo, da bo vsak voliloc moral pod kaznjo iti na volišče. Toda štajerski deželni zbor še dosedaj ni sklenil take postave. Vendar je vestna dolžnost vsakega katoliškega, slovenskega volilea, da na dan volitve prinese svojo glasovnico na volišče in tako zabrani volitev verskih in narodnih nasprotnikov. Kje je volilni kraj? Vsaka občina je brez obzira na obsežnost in število prebivalcev volilni kraj. Več občin združiti v en volilni kraj, ni več dopuščeno. Kako se volitve razpišejo? Volitve se razpišejo po deželnih uradnih listih in pa po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in volilnih krajih. Voli se en dan po celi državi, le Galicija in Dalmacija sta izvzeti. Kdo sestavlja volilne imenike? V vsaki občini občinski predstojnik. Vpisati mora vse volilce po abecednem redu ter zaznamovati njihov posel (stan) in stanovanje. Napraviti mora volilni imenik vsaj v dveh izvodih, in en izvod mora ostati tudi po volitvi pri županu, da ga sme vsak čas vsakdo vpogledati, pri čemur se seveda smejo delati zapiski. Vsled toga, ker mora en izvod tudi po volitvah biti na vpogled, se politično stranke lahko večkrat poučijo o stanju in razmerju volilcev v dotični občini. Kam mora župan imenik poslati? Ko je napravil župan volilni imenik v dveh izvodih, mora oba izvoda vposlati svojemu okrajnemu glavarstvu. Ce je treba, popravi okrajno glavarstvo uradno volilni imenik in ga potem pošlje županu nazaj. Župan mora sedaj volilni imenik razložiti na vpogled. Kako dolgo je imenik na vpogled? Volilni imenik mora biti skozi 14 dni v uradni občinski sobi na vpogled razpoložen. Cas, od katerega dneva je imenik razpoložen in ure, v kateri se lahko pogleda v imenik, so mora javno v vseh ka-tastralnih občinah (v vseh vaseh občine) javno razglasiti. Kdo sme pregledati volilni imenik? Vsakdo, ne glede na to ali je volilec v dotični občini ali ne, tudi ne glede na to, ali je volileo sploh ali ne. Tudi zapiske si sme delati pri pregledovanju. Kdo sme zahtevati, da se volilni imenik spremeni (Reklamacija)? Reklamirati ali zahtevati, da se volilni imenik spremeni, sme vsakdo, kdor ima v dotičnem volilnem kraju (občini) pravico voliti. Kdor je prepričan, da ima volilno pravico, pa ni vpisan v imenik, sme zahtevati, da se njegovo ime v istega zapiše. Vsakdo pa lahko tudi zahteva, da se drugi volilci zapišejo v volilni imenik, ki imajo sicer volilno pravico, pa niso vpisani v predloženi volilni imenik. Dalje lahko vsakdo, ki je zapisan v imeniku, zahteva, da se osebe, ki nimajo volilne pravice, črtajo iz imenika. Kje in kako so reklamira? Reklamira se pri občinskem predstojniku. Reklamira se ustno ali pismeno. Bolj varno je, reklamirati pismeno. Ce se kdo pritoži, da on sam ali pa drug volilni upravičenec ni vpisan, mora doprinesti dokaze, da je spolnil 24. leto, da je avstrijski državljan ter da biva v občini, v kateri hoče voliti, že eno leto. To se dokaže z rojstnim ali domovinskim listom in potrdilom županstva ali g spodarja o bivanju. Vsa ta dokazila in vloge v reklamacijskem postopanju so koleka proste. Ce kdo ne donese teh dokazil, je njegova reklamacija kratkomalo odbita. Za vsako osebo se mora posebej reklamirati, narediti torej posebna vloga. Kadar se reklamira, da je kak neupravičenec prišel v volilni imenik, da se torej naj črta, naj se pove vzrok, zaradi katerega se naj črta. Župan mora osebo, o kateri se zahteva, da se naj črta iz imenika, o tej zahtevi obvestiti ter ji dati priložnost, da še tekom 24 ur, ko je dobila naznanilo od župana, sama izreče svojo mnenje. Do kedaj se lahko reklamira? Cas za reklamacije je 14 dni, računjono od dneva, v katerem se je v občini naznanilo, da je imenik volilcev razpoložen na vpogled. Samo za slučaj, da jo katera 8seba vpisana v volilni imenik, ki je izgubila avstrijsko državljanstvo, ali pa je izključena od volilno pravice iz razlogov, ki smo jih našteli pod vprašanjem „Kdo je izključen od volilne pravice", sme se tudi po pretoku naznanjenih 14 dni reklamirati pri okrajnemu glavarstvu, katero še lahko 24 ur pred volitvijo zaukaže županu, da popravi imenik. Župan sam pa no sme več po preteku reklamacijske dobe popravljati volilnega imenika iz nobenega razloga. Ce še dobi župan reklamacijo po reklamacijski dobi, mora jo zavrniti. Kdo popravlja volilni imenik? Župan sam ne smo popravljati volilnega imenika. Vse reklamacije mora predložiti vsaj v teku treh dni okrajnemu glavarstvu, od katerega dobiva potem navodila. Ce je okrajno glavarstvo zavrnilo reklamacijo, so sme v teku treh dni narediti priziv na c. kr. namestnijo v Gradcu. Proti odloku c. kr. namestnije ni več priziva. Tudi vloge v prizivu so koleka proste. Vzorec za reklamacije. 1. Županstvu v Orehovi vasi. Jaz Alojzij Mlinarič, star 25 let, rojen v Orehovi vasi ter tudi tjakaj pristojen, bivam v tej občini vseh 25 let. Dokaz so priloženi: a) rojstni list, b) domovinski list, c) spričevalo župana (ali gospodarja ali očeta). Reklamiram torej svojo volilno pravico v državni zbor. Orehova vas, dne 10. aprila 1907. Alojzij Mlinarič. 2. Županstvu v Slomu. V volilni imenik občine Slom je vpisan tudi Janez Bulovac, hlapec v Slomu št. 5. Ker pa imenovani ni avstrijski državljan, prosim, da se izbriše iz volilnega imenika. Slom, dne 12. aprila 1907. Jernej Svetenjak. Vzorec za priziv. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru. S tamošnjim odlokom z dne 16. aprila t. 1. se moji pritožbi, da se me naj vpišem v volilni imenik šentjurske občine za državnozborsko volitev ni ugodilo. Proti temu odloku vlagam priziv na c. kr. namestnijo v Gradcu in se sklicujem zopet na dejstva, kakor som jih navedel v svoji pritožbi na tamošnje c. kr. okrajno glavarstvo. Prosim, da se ta priziv predloži o. kr. na-mestniji v Gradcu, ki naj blagovoli mojemu prizivu ugoditi. Anton Počivalnik. Opomba: Priziv se lahko pri c. kr. okrajnem glavarstvu poda tudi ustno na zapisnik. Kajj mora vsak volilec dohiti, kt |e zapisan v volilni Imenik? Vsak volilec, ki je zapisan v volilni imenik, ima dobiti od okrajnega glavarstva izkaznico (legi-timaoijo) i n glasovnico. Glasovnica ima uradni pečat ter opombo, da se smatra vsaka glasovnica za neveljavno, katera nima uradnega pečata. Ce bi se glasovnica izgubila, lahko dobi volilec drugo glasovnico pri okrajnem glavarstvu ali na dan volitve pri volilnem komisarju. Izkaznice in glasovnice mora županstvo dostaviti volilen na dom. Ako se volilcem niso mogle dostaviti izkaznice vsaj 24 ur pred volitvijo, se mora javno razglasiti določeni kraj, kjer Se dobe izkaznice. Co volilec ni dobil izkaznice isti dan, ko drugi voliloi, mora iti k občinskemu predstojniku, če pa je tudi tukaj ni, pa k okrajnemu glavarstvu, da jo tam dobi. Na dan volitve je prepozno. Kdor nima izkaznice, ne more na volišče. Pač pa sme na volišče, kdor je izgubil ali pozabil glasovnico. Na volišču jo dobi od volilnega komisarja. Izkaznica se mora shraniti za morebitne ožje volitve. Tudi za ožjo volitev veljajo uradno izdane glasovnice. Kaj ima volilec na dan volitve storiti? Volilec naj na dan volitve vzame izkaznico in glasovnico. Na glasovnico naj napiše krstno in družinsko ime, poklic in bivališče kandidata ter naj gre, kolikor mogoče zgodaj na volišče, če mogoče, ob uri, ko se volitve začnejo. Kaj se sme napisati na glasovnico? Na glasovnico se sme zapisati samo ime, poklic in bivališče kandidata, inače jo glasovnica neveljavna. Ne smejo torej na njej biti nikakoršno opombe. Ime, poklic in bivališče se mora napisati pravilno, brez napak. Ce ti je kdo napisal ime nasprotnega kandidata, smeš prečrtati in zapisati ime kandidata tvojega mišljenja. Kako se sestavi volilna komisija? Volilna komisija sestoji v občinah, ki imajo manj ko 1000 ljudi prebivalstva, iz 5 udov, v občinah s 1000 in z več kot 1000 prebivalci pa iz 7' udov. V občinah pod 1000 prebivalci voli občinski odbor dva uda komisije, dva uda imenuje volilni komisar, in vsi štirji volijo petega. V občinah nad 1000 prebivalci voli tri ude občinski odbor, tri ude imenuje komisar, sedmega voli vseh šest udov skupaj. Vsi udje morajo imeti v občini volilno pravico. Ce prvikrat ne morejo zvoliti z nadpolovično večino petega uda oziroma sedmega, voli se drugokrat. Ce je tudi drugokrat volitev brezuspešna, imenuje volilni komisar petega oziroma sedmega uda. Kdaj volilni komisar vodi volitev? Volilni komisar sme voditi volitev samo, če ne pride toliko volilcev k volitvi, da bi se lahko sestavila volilna komisija. Kdo je predsednik volilne komisije? Udje volilne komisije si izvolijo predsednika izmed sebe z relativno večino glasov, t. j. kdor je dobil največ glasov, je izvoljen predsednikom, in ni treba, da bi dobil nadpolovično večino glasov. Pri enakosti glasov odloči žreb. Kake dolžnosti ima volilni komisar? Volilni komisar mora paziti na mir in red pri volitvah, sicer pa se ne smo vmešavati v volilno reči. Ce se mu no zdi ravnanje pri volilni komisiji zakonito, sme vložiti ugovor, o katerem mora volilna komisija takoj odločili, prodno se nadaljuje volitev. Kako sklepa volilna komisija? Cez vsa preporna vprašanja sklepa volilna komisija z relativno večino. Predsednik ne glasuje; samo če je enakost glasov, odloči s svojim glasom. O čem sldepa volilna komisija? Volilna komisija sklepa samo: 1. če je postalo dvomljivo, da je glasujoč volilec enoisti z volilcem, označenim na izkaznici: 2. če jo dvomljivo, ali je oddani glas smatrati veljavnim ali ne; 3. če kdo izmed navzočih ugovarja proti volilni upravičenosti kakega volilca. fc 1A11 smejo postaviti stranke zaupnike? Ce žele stranke, ki se poganjajo za kandidate, sme okrajno glavarstvo dovoliti, da so navzoči v volilni sobi med celo volitvijo tudi strankini zaupniki (in sicer 2 do 5, v večjih mestih 10). Take zaupnike morajo stranke pred volitvijo naznaniti okrajnemu glavarju, ki izbere izmed njih primerno število. Ti zaupniki imajo samo pravico povedati volilni komisiji, da je o kakem glasujočem volilou dvomljivo, ali jo enoisti z volilcem, označenim na izkaznici in svoj dvom, ali je kdo upravičen voliti ali ne. Isto pravico kakor zaupniki, imajo tudi v volilnem prostoru navzoči volilci. Ugovor se mora naznaniti, prodno je oseba oddala glasovnico. Kako se glasuje? Vsak volilec stopi pred volilno komisijo in odda svojo izkaznico predsedniku. Ta prebere glasno ime volilca in vzame glasovnico, katero odda volilec vkup zvito, tako da nikdo ne more imena čitati. Predsednik potem dene glasovnico ne-odvito v volilno posodo. Kedaj se začne glasovanje? Volitev se mora začeti ob določeni uri, ki je zapisana tudi na izkaznici. Prvi morajo oddati glasove udje volilne komisije. Volilni komisar nima pravice glasovati. Kedaj se neka volitev? Volitev se neha ob določeni uri. 'A' taki volilci, ki so prišli na volišče še predno je pretekla določena ura, ter so ondi pričujoči, ko se končuje glasovanje, kakor tudi oni, ki čakajo v čakalnici, katero določi komisija, ali neposredno pred voliščem, se ne smejo izključiti od glasovanja. Kaj se stori z izkaznico po volitvi? Po glavni volitvi se izkaznica (legitimacija) ne sme proč vreči, ampak se mora obdržati, ker je mogoče, da pride do ožje volitve, pri kateri potrebuje zopet vsak volilec svojo izkaznico. Kdo smo v volilni prostor? V volilni prostor se smejo pripustiti le volilci, ki imajo izkaznice. Ko oddajo svoj glas, se morajo takoj odstraniti iz volilnega prostora. Okrajno glavarstvo ali volilni komisar sme tudi odrediti, da se volilci le posamezno spuste v volilni prostor, če je potrebno, da se volitev nemoteno vrši. Se sme agitirati na volišču? Med volitvijo so prepovedani govori na vo-lilce in tudi agitiranje in sicer v volilnem prostoru, v poslopju, kjer je ta prostor, kakor tudi v bližnji okolici poslopja. To bližnjo okolico določi glavarstvo. Zboroval na prostost postavno zavarovana. Dosedaj se je dogajalo, da so se mnogokrat zborovanja, na katerih so je razpravljalo o volitvah in javnih zadevah, motila ali celo razbila. Par hujskačev je prišlo na zborovanje ter z neprestanimi mej-klici, ropotanjem in vriščem zabranilo mirno razpravljanje. Vsled tega se je v državnem zboru sklenila nova postava za varstvo volilne in zborovalne svobode. V naslednjem podamo vsebino te postave. Katera zborovanja stoje pod varstvom? Zborovanja kandidatov za vse javne zastopa kakor za državni zbor, deželni zbor, okrajni zastop, občinski zastop, šolski svet, bolniške blagajne itd. Nadalje vsa zborovanja po društvenem in shod-nem zakonu, v katerih se obravnava o javnih zadevah. Kaj je kažnjivo? Ce se zabranjuje k takim zborovanjem pristop osebam, ki imajo pravico udeležiti se zborovanja; če se neopravičen vsili na tako zborovanje; če pre- žene navzoče zborovalce, voditelje ter reditelje zborovanj; fie se s silo ustavlja naredbam voditeljev in rediteljev. Kako se. kaznuje? Kaznujejo se prestopki proti tem določilom z zaporom do tri mesece. Ako se je več oseb pogovorilo ter se skupno pregrešilo proti tem določilom, se povzročitelj in soudeleženci kaznujejo z zaporom do 6 mesecev. AH se sme na vsako zborovanje? Kdor se udeleži volilnega zborovanja, ali zborovanja kake določene skupino volilcev, ali zborovanja za društvenike ali zborovanja, na koje smejo samo povabljeni, se kaznuje, ako nima upravičenosti se udeležiti takega zborovanja in ako se na poziv voditeljev no odstrani, pri politični oblasti z globo od 10—200 kron. ćistost volitev. Da se pokaže prava volja volilcev, izdala se je nova postava, ki strogo brani čistost volitev, Podkupovanje volilcev je bilo že dosedaj hudo kažnjivo. Izdale pa so se tudi nove določbe za druge čine. Na dan volitve. Kdor na dan volitve napaja ali pogošča brezplačno ali za navidezno plačilo volilce v gostilnah ali drugih javnih prostorih, se kaznuje pri politični oblasti z globo 10 do 20 kron. zažuga, se kaznuje s »trogim zaporom od 1—6 mesecev. Ce so okolščine obtežilne, posebno Če se je dosegel namen, se kaznuje s strogim zaporom. Istotako strogo se kaznuje, če kdo neposredno po volitvi kakemu volilcu prizadene kako zgoraj omenjeno škodo, ker se pri volitvi ni dal uplivati od njega, Razširjanje napačnih poročil. Kdor namenoma razširja kriva poročila o kraju in času volitve, o odstopu kakega kandidata ali pa glede kake druge okolnosti, ki upliva na izvrševanje volilne pravice, in sicer ob času, ko se vo-lilci o resnici ne morejo več prepričati, se kaznuje z zaporom od enega do treh mesecev. Zabrani te v volilne pravice. Kdor si neupravičeno prilasti tuje izkaznice, glasovnice ali druga volilna dokazila (rojstni list, domovinski list, dokazilo o enoletnem bivanju v kraju) ali teh za volitev potrebnih listin upravičenim volilnem ne izroči ali pa zakrivi, da pridejo v roke nepravim osebam, se kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev.- Istotako se kaznuje, kdor od oblasti za volilca izročeno glasovnico proti volji ali brez dovolitve volilca izpolni, ali kdor volilca ovira, da ne mora oddati svojega glasa-. Oei-3 Polonci , ^ \ " Alexanden VVeckerle® IvdiviJ K o 330 (Bj i GrafrZfghvv, Grgf Jul.Andrassv l.v.DaranvK Graf Apponvr.; jU.'-U,M*»n* i„ .. m i - ~ Ogrski ministri. PrinaSamo sliko ogrskih ministrov, toda mod njimi Polonji ni več pravosodni minister. Moral je to častno mesto odložiti. Časniki so o njem razkrili zelo umazano reči, predno je postal minister. Bil je odvetnik ter v svojem odvetniškem poslovanju ni kazal nežne vesti. Najbolj pa je moral zapustiti svoje mesto radi tega, ker je po lepi a ničvredni Židinji baronici Schbnberger dal špionirati okoli cesarja, kako mnenje vlada na cesarskem dvoru o Košutu in njegovih prijateljih. To zahrbtno, za vsakega poštenega moža nečastno vohunstvo in da se je posluževal za to propale Židinjo, je zadalo njegovi ministrski časti smrtni udarec. Mi prinašamo tudi sliko židovske baronice Schbnberger. Te ogrske umazane reči vzbujajo po vsem svetu veliko pozornost. Ko so začeli listi razkrivati ta nelepa dejanja ministra Polonya, so hoteli njegovi tovariši ministri vse to potlačiti, a to je preprečil poslanec Lengjel. Pri tej zadevi je prizadeto celo ogrsko ministrstvo. — Večina poslancev je bila na strani Polonya. To kaže, kake razmere vladajo na Ogrskem. Je pač potrebna splošna in enaka volilna pravica, da dobi ljudstvo svoje zastopnike ! Važno za agitacijo. Kdor dejanski ali s silo nastopi proti kakemu volilcu z namenom, da bi se ne udeležil volitve ali pa glasoval v gotovem smislu; ali kdor volilcu s tem namenom prizadene škodo na telesu, prostosti, časti, na premoženju ali dohodkih, oziroma kdor mu samo s takimi stvarmi žuga; ali kdor volilcu ali njemu bližnji osebi z istim namenom kako drugo občutljivo zlo prizadene ali Največji ropar sveta Rais-Uli. i Na severozahodnem obrežju Afrike, nasproti • Španski leži dežela Marokko, katero vlada sultan, j Prebivalstvo je mohamedanske vere. Ropati in kra-j sti tam ni nečastno, če se zgodi na predrzen način i in z uspehom. V tej deželi ima tisti prav, ki je moč-! nejši. Kake razmere vladajo tam, najbolj jasno kaže ^ življenja tamošnjega roparja Rais-Uli, ki je sedaj f okoli 40 let star. Rais-Uli je potomec stare odlične ! marokanske rodbine, katere ustanovitelj je Mulai Idris, ustanovitelj marokanske g a sultanata in potomec ustanovitelja mohamedanske vere — Mohameda. V mladosti je bil Rais-Uli po tamošnjih razmerah izvrstno odgojen. Kot mladenič je že začel krasti ter je zaslovel vsled tega po celi deželi. Od tatvine jo zašel na ropanje. Bil je silovit in neusmiljen. Kmalo je trepetala cela dežela pred njim. Prejšni sultan ga je začel zasledovati, toda ni ga mogel dobiti v svoje roke, dokler ga ni izdal njegov najboljši prijatelj. Zaprli so ga v grozovito ječo Mogador, kjer je bil 5 let. Eden njegovih prijateljev mu je v kruhu vtihotapil v ječo pilo, s katerim je prepilil mrežo na oknu in je ušel. Na begu pa je zašel v neko ulico, ki ni imela izhoda, in zasledovalci so ga zopet ujeli. Ko js nastopil vlado sedanji sultan, ga je pomilostil. Sklenil je, začeti mirno in pošteno življenje. Naenkrat pa izve, da je njegov prijatelj, ki ga je izdal, paša v pokrajini Tanger in da si je prilastil vse njegovo premoženje. Zahteval je isto nazaj, toda dosegel ni nič. To ga je tako razjezilo, da je postal zopet ropar. Ugrabil je odlično osebe, za katere je zahteval visoko odkupnino. Ugrabil jo tudi več Evropejcev. Vsled tega so posegle evropske velevlasti vmes in. zahtevale, da sultan zapre predrznega roparja. Poslali so celo vojsko nad njega in slednič so ga obkolili z njegovimi pristaši vred v mostu Zinat, kjer se je vnela krvava bitka. Neko noč pa je izginil Rais-Uli z vsemi svojimi tovariši iz mesta in je zbežal dalje v deželo. To se je zgodilo v začetku januarja t. 1. Za glavo Rais-Uli-ja je razpisala vlada visoko svoto. Zato se bo lahko kmalo zopet našel kak „prijatelj11, ki ga bo izdal. \ Poučni tečaj v Mariboru. Slovenska kršč. socialna zveza za Štajersko priredi štiri dni trajajoč poučni tečaj od 18. tebr. do 21, Jebr. v Mariboru. K shodu so povabljeni vsi udje Slovenske kršč. soc., zveze za Štajersko ter tudi vsi udje društev, ki so se pridružila tej zvezi. Ker je S. k. s. zveza posebno do tega, da se tečaja udeležijo tudi mladeniči in možje, ki kažejo sposobnost in veselje za vodstvo društev, za to bo za 20 udeležencev osrednji odbor sam prevzel skrb za stanovanje in hrano skozi t« štiri dni. Vabimo torej mladeniče in može, ki so manj imoviti, da se zglasijo za ta brezplačna mesta. Biti morajo udje društev, ki so v S. k. s. z. ter imeti priporočilo od jodnega domačih dušnih pastirjev, Prosimo pa, da se zglasijo res samo manj imoviti, kajti drugi bodo lahko utrpeli majhno svoto za svoje vzdrževanje, ki bo stalo za štiri dni okoli 6 K. Ce se bo jih več kot 20 oglasilo, odločeval bo žreb, da ne bo zamere. Tudi voditelji naših društev in vsi prijatelji Slov. kršč. soc. zveze so uljudno vabljeni. Predavanja bodo trajala vsak dan od 9—12 predpoldan ter od 3—4 popoldan. — Ponedeljek, dne 18. lebr.: Predpoldan: Splošna načela krščanskega družboslovja. Zgodovina kmečkega stanu. Avstrijsko flaša organizacija. Slovenska krščansko-soci alna zveza za Štajersko jo v mariborski okolici ustanovila potovalno knjižnico. V kratkem ustanovi v isti okolici še dve enaki knjižnici. — K Zvezi je pristopilo bralno društvo v Šmartnem. — V; brežiškem okrajn se ustanovi novo izobraževalno društvo. — Še tekom tega meseca bo celotedenski po4 učni tečaj v Mariboru. Slovenci! Slovenke 1 Bližaj se čas, ko bo treba plačati udnino. za družbo sv. Mohorja! Za 2 kroni' dobite v jeseni šest lepili knjig 'j Vsaka kmečka hiša bi morala; : imeti te knjige! Celje. Izobraževalno društvo^ za Celje in okolico je priredilo dne 27. m. m. podučen shod, na? katerem se je predavalo proti al-* koholu. Dopoldne je bilo nad 100, popoldn* okoli 400 poslušalotr. Sultanova«vojska oblega Raia,- Ulijevo*trdnjavo Zinat. postavodajalstvo in kmet. Popoldan: Avstrijska uprava in obCina. Kmečko gibanje v raznih deželah. Alkoholizem. Torek, dno 19. febr.: Prodpoldan: Naš kmečki program. Zadružništvo. Razgovor in navodila. Popoldan: Knjigovodstvo. Društveni zakon. Nova volilna postava. Sreda, dne 20. febr. Pred-poldan: Vera in narodnost. Delavsko vprašanje in organizacija. Shodni zakon. Popoldan: Socijalna demokracija in kmet. Govorniška vaja. Shod. Četrtek, 21. lebr.: Predpoldan: Splošna organizacija. Sklep. Zglasila je vposlati do dne 12. febr. t. 1. na naslov: Dr. Anton Korošec, Maribor. Domače novice. Pripravljajte za volitev. Danes priobčujemo vse, kar je potrebno znati za prihodnje državnozborske volitve. Obdržite in shranite si to številko, da jo boste imeli vedno pri rokah. Bralnim in izobraževalnim društvom priporočamo, da v poučnih tečajih in v javnih predavanjih temeljito predelajo to tvarino. Letošnje volitve bodo burno kakor malo-kedaj, za to pa se učimo, da se bomo povsod in o vsaki priliki znali vesti, kakor jo treba. Shod štajercijanske stranke je bil dne 27. m. m. v Ptuju. Shoda so se udeležili samo nekateri gospodje, kmeta ni bilo nobenega. Sklenili so, da bodo imenovali stranko zanaprej „Napredna stranka", ker so že sramujejo imena „štajercijanska stranka." No, naj si dajo ime kakoršno koli hočejo, ali štajerci-janci ali napredni zvezarji, naše ljudstvo se bo čuvalo, saj zdaj vidi, kako so hočejo zopet pod tujim imenom vtihotapiti med naše ljudstvo. V odbor stranke so izvolili samo gospode, niti enega kmeta. In to hočejo biti kmečki prijatelji! Kako visoki smo? Letošnji šematlzem Lavantinske škofije ima na videz neznatno, a jako zanimivo novost. Pri posameznih cerkvah, župnijskih in podružnicah — sicer ne pri vseh — stoji številka, katera pove, kako visoko leži dotična cerkev nad morjem. Prelistal sem z zanimanjem knjigo, ter podam tukaj nekatere številke, ki bi utegnile marsikaterega bralca zanimati. Številka pomeni, kako visoko nad morjem .je vznožje dotičnoga cerkvenega stolpa. Pred vsem mo je zanimalo zasledovati, kako se zniža svet ob toku Savinje od koroške do hrvaške meje. — In sicer tako: Solčava 658 metrov, Luče 520, Ljubno 423, Rečica 367, Mozirje 347, Braslovče 309, Polzela 292, St. Peter 272, Žalec 257, Celje 241, Laško 231, Rimske toplico 223, Loka 200, Rajhenburg 170, Videm 164, Dobova 140 •— menda najnižja cerkev v celi škofiji. Izmed župnijskih cerkev naštejem nekatere, ki se odlikujejo po svoji visoki legi, da bo znal svet dotične dušne pastirje „visoko" ceniti. Sopota 1070 metrov, St. Judok na Kozjaku 1063, Pernico 1060, Sv. Jernej nad Muto 1041, Skomre 944, Razborje 884, Sv. Anton dekanija Vuzenice 856, St. Vid nad Valdekom 811, Smartin na Pohorju 780, Sv. Kunigunda na Pohorju 748, Kebl 720, Ribnica 715, St. Primož 671, Remšnik 686, Tinje 667. Tukaj bodi omenjeno, da leži stolna cerkev v Mariboru 204 m. visoko. Izmed višjih podružnic so visoke: Sv. Uršula 1690 metrov, Sv. Duh v Solčavi 1247, Sv. 3 kralji v Tinjah 1191, St. Vid v Zavodnji 1065, Sv. Križ pri Belihvodah 1044, Sv. Henrik na Pohorju 1006, Creta na Vranskem 960, Sv. Bolfenk v Ribnici 942, St. Lenart Gornjigrad 914, St. Janž v Slivnici 905, Sv. Pongrac na Radinu 900, Sv. Danijel v Trbonjah 838, Sv. Radegunda nad Mozirjem 813, Gora Oljska nad Polzelo 734, Kaj pa kapelica sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico? Nam ni znano. Se mnogo zanimivih podatkov bi se dalo iz to knjige navesti. Koroške novice. Zvahek. Ob prav obilni udeležbi se je vršila veselica dne 27. jan. pri Luknarju. Pri občnem zboru čebelarskega društva sta navduševala g. šolski vo- dja Kovačič in g. Krištof, sedaj oskrbnik na Gorn. Koroškem, k čebelarstvu. Potem je domači g. župnik opisal francoski verski boj in navedel slučaje, da so poslušalci kar strmeli. Na to se jo igrala veseloigra „Jeza nad petelinom in kes", od naših deklet — večinoma začetnico — tako neustrašeno in dovršeno, da bi jih moral pohvaliti tudi najostrejši kritik. Burka „Kmet in fotograf" pa jo povzročila smeha brez konca in kraja, bile so vlogo pač tudi v srečnih rokah. Ta in enake prizore — da bi jih le več imeli! — se priporočajo vsem društvom, ker se lahko vprizorijo povsod skoraj brez vsake priprave. Vmes pa je prepeval dobro izvežbani domači pevski zbor, kvartet domačih fantov pa je neumorno igral na lok. Izrazila so jo tudi želja po izobraževalnem društvu; no, že bo po malem, pa ljudstvo se mora za to še le zbuditi, upamo tudi, da bodo še enkrat doneli v našem kraju tamburice mili glasovi. Razšli smo se s prepričanjem, da smo doživeli lep duševni vžitek! Dobrlavas. Dopis iz Dobrlevasi v 26. štev. 1. 1906 „Našega Doma" omenja, kakor da bi se ustanavljalo med nami novo nemško pevsko društvo in celo s pomočjo nekaterih članov slovenskega pevskega zbora. Trdi nadalje, da se neki kovač za to zadevo posebno trudi. Resnici na ljubo blagovolite sprejeti, da v tem oziru jo bil Vaš gospod dopisnik gotovo napačno podučen, kor sicer ni tukaj nikomur kaj takega znano. Zmota je povsod mogoča, pa v tem ravno naj so razločujejo naši dobri krščanski slovenski časniki od liberalni nomškutarskih, da zmoto zopet radi popravijo. Eden iz Dobrlevasi. Moji mali. A. Z. Odmolimo. Ne smete, otroci, pri molitvi tako počasi vleči I Ampak tako * v . Poskusite sedaj! Dobro! „Kaj jo že zopet?" „Karlek pa se je v nedeljo v cerkvi smejal", toži Franček. „Tako, je res?" in pogledam hudo, odgovor zahtevajoče Karleka, ki tudi roko kaže. „Prosim, Franček pa na cesti nič ni pozdravljal možev, ki so mimo šli." Dobro se zdi porednežu, da ne bo sam kaznovan. Oba skregam, poučim ter jima zaukažem stati. Franceka nič ni, en dober podenj bi rekli; in še to malo kaj krat zgine pod klop. Ce se le gane ali se ga sosed dotakne, slišim ropot in Franceka ni več. Da pobere sebe in tablico, je najbolje, da vsi počakamo; izjoka se že lahko sam potem. V prvi klopi sedi, na kraju, kjer mimo hodim. Kovše površno pogledam, ga je še nekaj videti. A na cesti, četudi s torbo na rami, no . . ^ Potem sta še Simek in Blažek večja, pa ne hodita v šolo. To je trojica v trgu; Franček, kos šolarja, Šimek in Blažek, ki ga morata ubogati. Vedno so skupaj, če le Franček v šoli ni, in sicer na cesti. Vidiš jih lahko, če le skozi okno pogledaš, vsak dan korakati po cesti z rokami v žepu ali se pa drže okoli vratu. Beže, se ustavijo, spet lete, sami ne vedo kam. Ce zlaja pes nad katerim, se spuste vsi v beg za prva vrata. Psa ni več in junaki so na cesti. Se naj povem kaj o Karleku? Četudi v šoli ni kaj prida, ga imam rad ob sobotah zvečer. Tudi on beži s tržkimi otroci k večernicam. Poklekne pri obhajilni mizi na mestu, da ga moram videti, ko grem mimo. To je seveda glavno, da ga vidim. In v šoli? Nadarjen pač res ni. Tri leta sedi v prvem razredu v prvi klopi pri steni. Pravijo, da so njegovi prvi tovariši že v tretjem razredu. Naj so, vsak po svoje; Karlek je v prvem razredu že zadovoljen. Je vedno jednako velik in se mu nikamur ne mudi. Je pa to tudi nekaj, da lahko roko vzdigne, kadar se mu ljubi, da že ve, kar se še le razlaga drugim, in da ga vsi gledajo, kadar vstane. Zdaj že verjame, da je Bog povsod. Pred tremi leti so vsi pazno poslušali nauk, da je Bog povsod, le Karlek je igral čudno ulogo. Se zdaj se s pritajenim smehom spominjam na to. Z glavo je majal, da ne. In čim resneje sem pravil pred njimi stoječ: „Bog je v cerkvi, tukaj v šoli, in pri vas doma“, tem odločneje je zanikal in se hihital. Skregal sem ga, da se otrok med naukom ne sme smejati. Samo to je z vspehom verjel. Razvadil sem svojo male. Pričakujejo, da jih najprej malo pohvalim, ker se ne boje mrazu, ne snega, ne leda, in pridejo v šolo. Srce jim zaigra in kakor žarni kresovi me zrejo ponosno vesele, nedolžne oči. Začnemo. „Kaj so angeli? Zadnjokrat sem to vam povedal. Kdo si je zapomnil ?“ Med drugimi se oglasi drobnogledni, od razbeljene peči kakor kuhan rak rudeči Kolarjev Tina. „A-a-angeli so-o-o- . . . . Jeclja. Kič no de: moji mali se uče v šoli svetih resnic, jaz pa potrpežljivosti. Vrata se odpro in s komaj slišnim „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ pritrepeta na pol zmrznjena Lenčka. Obutalo ima zameteno s snegom. Na rokah ima nekaj rokavicam podobnega, kar je pa, kakor se vidi, malo izdalo. Le rudeči, šilasti nosek ji gleda iz velikega zimskega robca. Vselej pride prepozno. Nekoč sem se kregal zavoljo tega, ker moti in v uku zaostaja, je pa djala: „Mama so rekli, da sem daleč doma.“ Odtistihmal jo pustim. Da le poklekne, se lepo pokriža, sklene roki, dene desni palec čez levega, gleda na razpelo in se po prstih spravi na svoj prostor. 9 Preskušam nauk o angelih. Ponovimo staro. In zdaj? Že vem, kaj radi poslušajo: o malem Jezusu. „Se veste od zadnje ure, kdo je mislil Jezusa umoriti?" „Prosim", „prosim", „prosim". „Nič!" Pa vam nisem že tolikokrat rekel, da mo ne jezite s tem „prosim"! Tihi bodite in tiho brez šepetanja naj roko vzdigne kdor zna!" „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Prijoka Za-krajšekov Lojzek in se drži sključeno kakor vprašanje. Jemnes, pa tako pozno, si mislim. Ničesar no rečem. Saj ni šala. Dve uri rabim sam in še poleti, kadar je opravilo tam gori na tisti podružnici. Tam zadi za cerkvo Brezmadežne jo h klancu prislonjena hiša poštenih Zakrajšekovih ljudij. Za svoje izsušeno grlo dobiš od dobrega očeta, kadar mu hruška obrodi, hrušovec, da ga ne ločiš od vina. Torej tam iz Zakraja župnijo jo prišel. Preskakoval je prelaze in jarke po zvinkanih potih v vedni nevarnosti, da prileti in ga razkolje hlod, ki ga sprožijo vrh planino lesarji in drvi s strašno silo v dolino. Prišel je, pride rad v torkih in petkih. Opoldne se bo v šoli kaj toplega dobilo, ob dveh bo že brzel po trgu, nemoten in brez krega se bo podrsaval do podbrega, potem pa navkreber. Nekako bo že. Za dve, tri ure bo sedel dobre volje doma v zapečnjaku in požiral ostanke od ooldneva. „Kam sta bežala Jožei in Marija z Jezusom, da bi ga Herod ne umoril?" Skoraj vsi vzdignejo roko. So znali vsi? Ne. Nekaj drugega je bilo. »Prosim, nekdo trka." „Pst, mir!" Spet drugi, tretji, celi razred: „Zunaj nekdo trka, res!" „Naj trka; hočem prej odgovor dobiti na vprašanje." Dobro som vedel in tudi otroci, kdo da trka in kaj da hoče. Zato je kazalo, da se jim vdam. Odprem. Mali palček, od šolskega vodstva pri-Poslan, mi pomoli košček papirja. Prosi, da vprašam in napišem število otrok, ki bi radi opoldne v šoli jedli. „Vstanite vsi tisti, kateri bi radi opoldne tukaj jedli!" O, že stoje. To, to, ne Jezusov bog v Egipet. Preštejem in odpravim pritlikovca, ki priskoči k drugim vratom. Vstane in prosi za topli obed, v šoli podeljen, deklica v prvi klopi pri oknu. Srečna bo opoldne. Nima daleč domu; tam na koncu trga ob potoku, ki nikdar ne zamrzne, je doma pri materi-vdovi. Pa doma se ne prinese tako velika posoda, objeta od dišečega belega oblačka, na mizo . > » In doma se ne prilije še drugokrat, ko je skledčica prazna . . . In juha je v šoli bolj gosta ko doma, zgoščena od dobrega riža. Modre glave je Pepca; enkrat se ji pove, pa zna. Revna in modra — to mi ugaja. In prav za to bi si štel v greh, ko bi kterekrati to milo stvarico v naglici skregal ali hudo pogledal. Za vse, posebno za take, imam le blagoslov. In Pepca pogleda proseče in se zahvaljujoče svoje larsko dobrotnike. Se pač le imajo ljudje dobra srca, kjer ne brije zgolj ledena sapa trdosti, kjer je sočutje doma in usmiljenje. Moji mali vam pričajo o tem, ki so lepo pogoščeni vsak dan iz samih milodarov. Iz večine so reveži. Lepo, kaj lepo je, če premožnejši podpirajo dobre namene. Lepo, kaj lepo je, če se tisti, kjer še ni bilo nikdar stradanja in pomanjkanja, trudijo umeti gorje bednih bajt. Docela ga ne boste nikdar doumeli! Polovica gorja bo še vedno ostala vašim očem prikrita. Umojo ga do dna in živo čutijo same sorodne, v revnih bajtah trepetajoče duše. Kaj vse najdejo otroci. Opazil sem že dostikrat, če sem se postavil pred prvo klop, da gleda modrooka Pepca nepremično privesek na moji urni verižici. Ji že ugaja, kakor meni. Meni je ta privesek — Marija sikstinska z Jezuščkom — od dragega prijatelja drag spomin. Videl sem že tudi, kako je zdajpazdaj nalahni smehek pookrožil Pepčina rudeča usta. Nedolžno srce in zdrava kri, sem menil, in razlagal sem naprej. Nekoč se pa obrnem in stopim k mizi, da vpišem v tednico svojo tedensko učno tvarino. Kar se zbliža Pepca Slavki, pošepeta in se odmakne. „Kaj je rekla Pepca? Hitro povej, Slavka 1“ „Rekla je, da ima njihova Milca doma ravno take male nogice, kakor mali otrok na vaši svetinjci." „Ni lepo, Pepca, da si šepetala. Za danes ti prizanesem. Pa povej mi, ali veš, kdo je-to malo detece? Glej, to je Jezušček in drži ga njegova mati Marija. Ta Jezušček je naš Bog: moliti ga moraš in rada imeti." Veliko jih je še vstalo in se oglasilo za kosilo; veliko potrebnih kakor Pepca in veliko nepotrebnih kakor Zakrajškov Lojzek. Slednjemu je padla, ko je vstal, torba pod klop. Zagvozda kruha, pa še belega, je obstala pod tretjo klopjo pred njim blizu Franceka, nekaj v papir zamotanega pa se je kotalo nazaj v kot proti knjižni omari. Sile nekte-rim ni. Pa kaj za to? Še bo vse prav prišlo. Zvon pravi, da je enajst. Počitek. Naj ga ima, kdor ga potrebuje. Učenke zadnjih razredov imajo delo. Joj, kaj je vrvenja in cinglanja po raostovžu! Gospodinjijo. Iz pritlične kuhinjo prinašajo skledčice in polagajo vanje žlice. V nekterih minutah je ves dolgi mostovž pripravljen za kosilo. Nazaj v razred še za eno uro! Ura na zvoniku so je vendar povspela do dvanajst. Zvoni. Do dvesto lačnih mojih malih zahvali Boga za to. Odmolimo. Odlične gospo in gospodične že čakajo, da postrežejo lačnim želodcem. One same malim nalijejo, prilijejo, prinesejo, odnesejo. Glodam. Koga boš blagoslovila, posvečena roka? Jed, da bi mojim malim dobro teknila? Ali hočeš blagosloviti moje male same in jih zaprositi, naj bodo pobožni, marljivi, hvaležni ? Dobro bi bilo, prav dobro, da bi vse žive dni hodili s spoštljivostjo mimo hiše, kjer se vam, otroci, deli duševna in telesna hrana. Ali bom raje blagoslovil dobre roke blagih, ki strežejo mojim malim? Vse blagoslovljam vsakokrat. Ustnica uredništva. Vransko: Smo 2e poročali v „Slov. Gosp." Pozdrave 1 — Vsem dopisnikom : Zaradi člankov o volilni postavi ni bilo mogoče sprejet (8 >8 g O o S? >0 o (8 T? S >c O Pozor I Čitaj S Solnemu zdravje 1 Pozor E Čitaj S Slabemu moo! Pakraške želodčne kapljice. Pakraike želodčne kapljice < Delujejo izvrstno pri vseh želodiflnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolesti na jetrah in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter JuriSić, lekarnar v Pakracu it. lOl (Slavonija.) Denar se pošilja naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): te steklcnl^lc (1 ducat) A M, C4 eteklenlčlc (2 ducata) 8 H 80 v, 86 eteklentčlc (3 ducati) 1* M 40 v. Manj kot 12 stekleničic se ne razpošilja. I I I M V Slavonska zel. Se rabi z prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, suhemu betegu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. Cen« je sledeča (franko na vsako pošto): 8 orlffInmlnl steklenici 8 K, 40 v; 4 originalne steklenice A K 80 v; O originalnih steklenic 8 K 80 v. Manj kot