PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 8^ P\8 primors^. Z dnevnik -dgio 1 .*»i/ 533382-535723 ,-ax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 16 (14.107) Trst, nedelja, 19. januarja 1992 Obisk v Sloveniji se končal s srečanjem s predstavniki Italijanske unije Cossigov vrč vode na ogenj polemik o varstvu manjšin Manjšinski problemi so odprti, toda državi jih bosta znali s pogajanji preseči PIRAN - Ladjica slovensko-ita-lijanskih odnosov se ne bo potopila ob čeri manjšinske zaščite. Morda bo mladi slovenski državi in Italiji ob krepitvi vzajemnih dobrososedskih odnosov uspelo tudi postopno rešiti vozel, ki ga °b navezavi diplomatskih odnosov nista znali takoj razvozlati. Vendar, kot je večkrat poudaril v teh dveh dneh italijanski predsednik Cossiga, soočajo se in včasih tudi prepirajo prijatelji, medtem ko med nasprotniki ni dialoga in ni problemov, med sovražniki pa sploh veje leden hlad. Manjšinska problematika je bila tudi včeraj osrednji argument obiska italijanskega predsednika Prancesca Cossige v Sloveniji, kamor je v petek (kot tudi na Hrvaško) osebno prinesel dokumente, s katerimi je Italija priznala mlado slovensko državo in s katerimi predlaga navezavo diplomatskih odnosov. Cossiga se je namreč v Tartinijevi hiši v Piranu srečal s Predstavniki Italijanske unije, s katerimi se je zadržal na skoraj doumem razgovoru. Svoje poglede na odnose med Slovenijo in Italijo in na manjšinjska vprašanje je nato pojasnil na tiskovni konfe-renci, zaradi katere se je program obiska zavlekel in predsednik je odpotoval z več kot enourno zamudo nad predvidenim programom. Sicer pa je Cossiga človek, ki se včasih rad izogne protokolu m točno začrtanim programom. Tako je bilo tudi včeraj, ko je Pred srečanjem s predstavniki Italijanske unije našel tudi hipec za °gled cerkvice, ki je ravno nasproti Tartinijeve hiše. Predsednik Italijanske unije Antonio Borme in predsednik njenega izvršnega odbora Maurizio rernul sta v kratkih pozdravnih nagovorih nakazala italijanskemu predsedniku še odprte probleme jnnnjšine, poudarila sta njeno želo, da je osebek tako v odnosu do matične države kot tudi do držav, l katerih živi, obsodila Slovenijo, er ob priznanju s strani Italije ni Podpisala tristranskega memoranduma o pravicah italijanske narodnostne skupnosti. V svojem odgovoru kot tudi na tiskovni konfe-ranci je Cossiga zlil vrč vode na °genj polemik. Poudaril je, da je vPrašanje varstva manjšin še od-Prto, poudaril, da je problem obremenjen z zgodovinskimi okoliščinami, ob tem pa je pozval, naj Preteklost ne prevaga nad prihod-ostjo. Poudaril je tudi Kučanovo Hmstvo, da bo Slovenija spoštova-a pravice narodnostne skupnosti, °t če bi bila podpisala tristranski Porazum. Pripadnike manjšine je Pozval, naj bodo lojalni državljani, er to krepi legitimnost njihovih sabtev, obenem pa naj krepijo Y°i° narodnostno in kulturno entiteto. In obljubil, da jim bo Pn tem Italija v oporo. ti vPrašanju se je povrnil med CjSkovno konferenco, ko je dejal, tirn vPra®anje varstva narodnos-skupnosti predmet stalne po-rnosti Italije (tudi zaščite slo-enske manjšine) in poudaril, da t'.neka država resnično demokra-cna, če spoštuje pravice manjšin. Je od tega ni hotel iti, češ da ni Prišel ne kot pogajalec in tudi za Nadaljevanje na 2. strani Italijanski predsednik Francesco Cossiga ob prihodu v Piran, zadnjo etapo potovanja v Slovenijo in Hrvaško Po priznanju neodvisnosti se v Sloveniji vrstijo visoki obiski Avstrijski zunanji minister obiskal neodvisno Slovenijo LJUBLJANA — V Sloveniji in na Hrvaškem se je včeraj mudil avstrijski zunanji minister dr. Mock, ki je prav tako kot Cossiga prinesel uradne listine o priznanju obeh republik s strani Avstrije. Mock je zagotovil Sloveniji tudi podporo pri njenih prizadevanjih za vstop v mednarodne organizacije, predvsem v OZN, v Efto in KVSE, kar bi Ljubljani potem omogočilo tudi, da stopi v Mednarodni monetarni sklad in druge mednarodne finančne organizacije ter da pride do ugodnejših posojil, ki so nujno potrebna za njen razvoj. Kmalu se bodo sestali strokovnjaki s področja človekovih pravic in za pravna vprašanja. Treba bo znova obravnavati meddržavne pogodbe, ki jih je v imenu Slovenije podpisala Jugoslavija, na primer avstrijske državne pogodbe, je dejal minister Rupel, ki je tudi menil, da vprašanje nasledstva pri meddržavnih sporazumih sicer ni avtomatično, vednar je jasno, da bo naslednji podpisnik Slovenija. Vsekakor pa bo treba počakati na ugotovitve komisije za pravno nasledstvo pri konferenci o Jugoslaviji, je še poudaril slovenski zunanji minister Rupel. Armada posegla v referendum BIH SARAJEVO — Medtem ko so bili včeraj na Hrvaškem na dnevnem redu krvave provokacije srbske armade, se je slednja grobo vmešala v bosanske politične zadeve in zahtevala, da se besedilo, o katerem bi se prebivalci BIH morali izreči o tem, če hočejo biti neodvisna država ali ne, spremeni. Predstavniki banjaluškega korpusa so namreč zahtevali, naj se besedilu o neodvisnosti BIH doda pojasnilo »neodvisnost v sklopu nove Jugoslavije«. Referendum o neodvisnosti in samostojnosti Črne gore, ki ga je predlagal predsednik Bula-tovič, pa so nenadoma odložili, češ da gre za pomembno vprašanje, o katerem je treba dobro razmisliti. Gordijski vozel VOJMIR TAVČAR S svojim obiskom v Sloveniji in na Hrvaškem, predvsem pa z dejstvom, da je osebno prinesel listine o italijanskem priznanju, je Francesco Cossiga nedvomno ubral pot, ki v diplomatski praksi ni običajna. »Samemu sebi sem bil za poštarčka,« je šaljivo pojasnil ljubljanskim in zagrebškim sobesednikom svojo potezo. V svoji neprotokolarnosti pa je obisk italijanskega predsednika na Hrvaškem in v Sloveniji znak pozornosti, ki jo ima Italija do teh dveh republik. To pozornost je Cossiga v poldrugem dnevu večkrat poudaril, predsednik Slovenije Milan Kučan pa je dodal, da se v obisku italijanskega predsednika, prvega državnika, ki je obiskal mlado slovensko državo, izkazuje Cossigova osebna zavzetost, obenem pa tudi izraz pozornosti Italije do Slovenije. Če naj dan sodimo po zori, je bil Cossigov obisk v Sloveniji znanilec dobrososedskih odnosov med Italijo in Slovenijo. Napovedal je možnost vsestranske krepitve stikov in sodelovanja, kar bo lahko prispevalo k reševanju še odprtih problemov, med katerimi je nedvomno aktualen problem manjšinskega varstva. Ta problem je bil prva čer, ob katero so trčili odnosi med Italijo in Slovenijo. In ni bil razrešen, ker si italijanske vladne sile pred skorajšnjimi političnimi volitvami niso upale presekati tržaškega gordijskega vozla z načelnim odnosom do vprašanja pravic slovenske manjšine v FJK. Pogovori med Kučanom in Cos-sigo so prispevali k temu, da se ogenj polemike ni razplamtel in da je bila poudarjena potreba po pogajanjih. K tem bosta morali pristopiti vladi obeh držav (seveda v soglasju z manjšino), toda zaenkrat - kolikor je znano - niso bili določeni nobeni datumi. Obstaja le obljuba, da bo do njih prišlo. Toda pogajanja ne bodo uspešna, dokler ne bo razpleten gordijski vozel odnosov v FJK, predvsem pa v Trstu, kjer nacionalistične sile še vedno pogojuejo krajevno in tudi vsedržavno politiko do slovenske manjšine. Kdo bo v Italiji imel prvi pogum, da z mečem načelnosti preseka spone, ki usmerjajo Trst v preteklost? To dejanje ne bi zadostilo samo pravičnemu odnosu do manjšine, ampak bi Trstu nakazalo novo perspektivo, odprlo bi mu okno v prihodnost in prispevalo, da bi bile vendarle presežene prikazni preteklosti. Zaradi povečanja števila atentatov bodo v Ulster odposlali večje število britanskih vojaških sil Odgovornost za krvav atentat v Ulstru prevzela IRA BELFAST — Irska republikanska armada (IRA) je včeraj pozno ponoči prevzela odgovornost glede atentata v Ulstru (na sliki AP: razbitine avtomobila), ki je terjal smrt sedmih protestantskih delavcev v bližini Cookstowna v grofiji Tyrone. Zaradi tega so v vseh šesti pokrajin Ulstra takoj odposlali skupino britanskih vojakov. Po nepotrjenih vesteh agencije AP naj bi britanski obrambni minister Tom King zahteval, da bi na to področje že pred dnevi odposlali enega ali dva vojaška bataljone. Okrepitev števila vojaških sil sta že zahtevala načelnik severnoirske policije Annesley in polkovnik Wilsey, ki odgovarja za koordiniranje vojaštva v Ulstru, potem ko je IRA pred in po božiču okrepila svojo kriminalno dejavnost z novo ofenzivo dina-mitskih atentatov v Belfastu. IRA, ki se bori za neodvisnost Severne Irske, je kmalu zatem izdala komunike, v katerem je sporočila, da je nastavila bombo na cesti v grofiji Tyrone. Nove vojaške sile v Ulstru bodo razmestili po njegovem osrčju, predvsem pa tam, kjer živi največ katoličanov in kjer pričakujejo nove atentate. Obkolili področje Barbagie, kjer naj bi se skrivali ugrabitelji Še nobene novosti o usodi 7-letnega Faruka Kassama PORTO CERVO (SASSARI) — Policija in karabinjerji še vedno preiskujejo Smaragdno obalo (na sliki AP: cestni blok) v prepričanju, da neznanci, ki so v sredo ponoči ugrabili 7-letnega Faruka Kassana, še niso zapustili tega področja. Včeraj so vilo Pantogia obiskali predstavniki varnostnih sil, ki vodijo preiskavo. Zanikali so, da bi starši že prejeli zahtevo ugrabiteljev po odkupnini. Povedali so tudi, da preiskujejo področje med Smaragdno obalo in Nuorom, kjer se je zbralo naj višje število varnostnih sil zaradi možnosti, da bi se ugrabitelji že prebili skozi obroč, ki so jim ga postavile varnostne sile in se zatekli v varnejše skrivališče v Barbagii. Glede preiskav zaenkrat še ni nobene novosti, ker preiskovalci vse hranijo v najstrožji tajnosti. Tudi policija in karabinjerji so včeraj zanikali vest nekaterih časopisov, po kateri naj bi starši že prejeli zahtevo po odkupnini v višini treh milijard lir. Na večer ugrabitve, so dejali starši, je bila glavna skrb teh neznancev čimprej zbežati, saj si niso prevzeli niti skrbi, da bi jih zavezali. Glede dejstva, da se lopovi še niso oglasili z zahtevo po odkupnini, pa gre po mnenju preiskovalcev za normalno stvar, saj ponavadi čakajo tudi teden dni, predno se oglasijo. Proti ugrabitvi je včeraj v Arzacheni manifestirala skupina mladih, predsednik Cossiga pa je prefektu iz Cagliarija poslal telegram s prošnjo, naj tudi sam sledi zadevi. Policija razkrinkala obširno organizacijo ki je kradla avtomobile RIM — Rimski leteči oddelek je odkril zelo široko razpredeno mrežo tatov avtomobilov, ki je preprodajala ukradena vozila. Gre predvsem za avte višjega razreda, ki so jih kradli v skoraj vseh italijanskih mestih in jih potem preprodajali širom po Italiji. V treh mesecih dela so agenti letečega oddelka s pomočjo kompjuterja prišli na sled 2.000 ukradenim avtov, ki so jih potem registrirali v drugih pokrajinah. Dokumentacija, ki so jo zlikovci predstavili zadevnim uradom, je bila povečini lažna ali ponarejena, kupci pa so bili tudi v večini primerov v dobri veri. V okviru preiskave je policija prijavila 15 oseb, od katerih je 12 iz Neaplja, tri pa iz Rima, tako da preiskovalci domnevajo, da gre za eno od tolikih donosnih in protizakonitih dejavnosti neapeljske kamore. Med aretiranimi je tudi 79-letni Neapeljčan, ki je bil lastnik kar 145 ukradenih avtomobilov. Vsa ukradena vozila mora sedaj sodstvo zapleniti, pa naj so kupci vedeli za njihov izvor ali ne. Novi lastniki se ne bodo mogli niti pritožiti in zahtevati povračilo stroškov. Do vsega tega pa ne bi prišlo, če bi na uradih za motorizacijo skrbneje kontrolirali dokumente, na podlagi katerih registrirajo avte, je menil eden od policijskih funkcionarjev, ki vodijo preiskavo. Sklepi zasedanja SND v Moskvi Vojaška vprašanja razreševati resno MOSKVA — »Sedaj upam, da bodo državni poglavarji Skupnosti neodvisnih držav rešili vprašanja vojaškega značaja na resen, ploden in odgovoren način.« Ta je bil prvi komentar, kot je včeraj poročala agencija Tass, vrhovnega komandanta vojaških sil generala Jevgenija Šapošnikova takoj po zaključku skupščine častnikov včeraj v Kremlju. Ša-pošnikov je nato pristavil, da se zahteve Ukrajine ne spreminjajo glede vojaških konvencionalnih sil, medtem ko so njena stališča glede strateških vprašanj zelo podobna ruskim. Kar se pa tiče prihodnosti ladjevja v Črnem morju se konstruktivni dialog med Ukrajino in Skupnostjo nadaljuje. Maršal zračnih sil je potrdil, da bo majhen del ladjevja prevzela republika, medtem ko bo večji del opreme in vojakov ostalo v rokah Skupnosti neodvisnih držav. Tass tudi sporoča, da so skoraj vsi pripadniki vrhovnega štaba iz kijevskega vojaškega okrožja prisegli Ukrajini. Poleg njih so prisegli še vojaki glavnega štaba ukrajinskega notranjega ministrstva, z njimi pa tudi več divizij protiletalske obrambe iz vojaških okrožij Odese in Karpacije. V okviru SND Ukrajina, Belorus, Moldova, Azerbajdžan zahtevajo, da vojaške sile prisežejo republikam, na katerih so razmeščene. Agencija Tass tudi poroča, da je v spopadih med policijo in študenti v zadnjih dveh dneh v Uzbekistanu izgubilo življenje šest oseb, trideset pa je bilo ranjenih. • Cosiga zlil vrč vode na ogenj polemik NADALJEVANJE S 1. STRANI konodajna oblast ni v njegovi pristojnosti. Navzlic izzivanju novinarjev se Francesco Cossiga niti včeraj ni hotel lotiti italijanske notranje politike. Na položaj doma je namignil nekajkrat, ko je pozval k preseganju, pravzaprav k arhiviranju preteklosti. In v tem okviru je poudaril, da ne zanika lastne preteklosti in da nima razloga, da bi se sramoval zaradi tega, kar je v preteklosti rekel in naredil. Eno samo izjemo je izpostavil v tem arhivi- ranju: problem pokolov. Tej stvari (primer Ustice, primeri pokolov na vlakih itd.) mora iti sodstvo, kot neodvisna oblast, do dna. Toda pozor, pravi Cossiga, z jasnim namigom na obtožbe zadnjih dni proti generalom letalstva: jamstvena sporočila niso sinonim krivde. Pred koncem tiskovne konference je omenil še problem volitev: Cossiga ne postavlja vprašanja, kdaj naj bodo, poudarja pa, da morajo imeti italijanski državljani možnost izraziti lastno voljo. Po kratkem srečanju na piranskem županstvu se je Cossiga v spremstvu Milana Kučana odpeljal proti mejnemu prehodu na Škofijah, kjer sta se predsednika poslovila in kjer je častna četa slovenske Teritorialne obrambe izkazala italijanskemu gostu še zadnjo čast. Predsednika sta se razšla, Cossiga v Ronke in nato v Rim, Kučan v Ljubljano, vsak svojim domačim skrbem in problemom naproti. In oba jih imata za zvrhan koš. Mednarodno priznano Slovenijo skrbita VVashington in Beograd V Ljubljani je bila zadnje dni pogosto v rabi beseda »dežuje«, čeprav so bili to sušni dnevi. »Deževala« so namreč mednarodna priznanja slovenske države. K evforiji nagnjeni novinarji so poročali tudi o »plazu priznanj, ki ga nobena sila ne more več zaustaviti«. Seveda je to besednjak za sprotno rabo. Čez čas ne bo več smiseln, ker je pač propagandističen. Vendar če bi gostobesedna poročila prevedli v hladen politični jezik, bi bistvo še zmeraj ostalo isto. Slovenija je zares v nekaj dneh postala tudi uradno priznana država, s katero tuje vlade že vzpostavljajo diplomatske odnose. Pristojna ministrstva mrzlično iščejo primerne prostore zanje, gredice pred palačo, v kateri uraduje predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, so skrbno negovane, policisti odganjajo avtomobile, ki bi radi tam parkirali. Republiški protokol je na moč zaposlen, kar bo gotovo trajalo vsaj še nekaj dni. V tej vročici, začinjeni z iskanjem novega mandatarja slovenske vlade in živahnim dialogom o predčasnih parlamentarnih volitvah, se slišijo tudi zadržani glasovi. Ni tako malo politikov, ki natanko vedo, da je Slovenija na cilju, za katerega se je v celoti zastavila. Nanj se je tako osredotočila, da za druge skrbi in razmisleke pravzaprav sploh ni bilo pravega prostora. Zdaj je cilj dosežen. In poslej? Milan Kučan je zadnje dni večkrat javno opozarjal, da je nečesa konec, začenja se novo obdobje, ki mu Slovenija še ni določila vsebine. Gospodarska, socialna, razvojna vprašanja trkajo na vrata. Osamosvojitvena dejanja, povezana z vladno in tudi delno parlamentarno krizo, so doslej tako zamotila ljudi, da tega trkanja niso dobro slišali. Zdaj so ta vprašanja enostavno vstopila v slovensko hišo, več kot zrela za tehtno obravnavo in seveda za reševanje. Slovenija skratka še nima strategije, bi lahko rekli, čeprav bi s tem morda storili krivico nekaterim usmeritvam slovenske države. Med temi sta vsekakor vključevanje v mednarodne organizacije ter oživitev gospodarstva, za kar pa Slovenija potrebuje svež kapital in njegovo učinkovito logiko. Tu pa nastopi nekaj ovir. Poenostavljeno bi se dalo reči, da spravljata Slovenijo v zadrego Beograd in Washing-ton. Beograd je sevedct zadržan do mednarodnega priznanja Slovenije. Drugim državam očita, da podpirajo secesionis-tično politiko ter grobo kršijo suverenost Jugoslavije. To najbrž ni nikogar presenetilo. Navsezadnje je logično, da skuša Srbija pod videzom Jugoslavije ubraniti svoj prevladujoči položaj v ostanku Jugoslavije, za kar potrebuje jugoslovanski izvesek. Videti je, da bo pri tem vztrajala. Zato se tudi kaj lahko zgodi, da bo tako ali drugače priznala Slovenijo kot samostojno državo. Slovenska javnost bi bila najbrž kar zadovoljna, če bi se »Jugoslavija« uklonila dejstvu, da obstaja samostojna Slovenija. Vendar bi takšno priznanje potegnilo za sabo kup nevšeč-nih posledic. Beograd bi pač ugotovil, da so ob podpori zahodnih držav zmagale »secesi-onistične težnje« ter zato priznava Slovenijo, ki se je »odcepila«. Jugoslavija torej še vedno obstaja, le en del te zvezne države se je samovoljno in enostransko izločil. Ko bo poravnal svoje obveznosti do nekoč tudi svoje države, ne da bi dedoval del pravic, bo možno razpravljati o sožitju in sodelovanju, vendar bo pogoje določila »Jugoslavija«. Slovenski politiki, vsaj nekateri, se zavedajo te pasti, zato nenehno poudarjajo, da se Slovenija ni odcepila, temveč Jugoslavije ni več. Čim je eden od konstitutivnih elementov izstopil, to ni več ista zvezna država. Torej se morajo vsi njeni deli dogovoriti o drugačnih odnosih. Nekateri bodo pač ostali skupaj, drugi bodo morda vstopili v konfederativen odnos, tretji bodo povsem samostojni. Nekaj takega je predlagal tudi lord Carrington, predsedujoči haaške, zdaj bruseljske konference o Jugoslaviji. Nekoliko drugače gledajo na to vprašanje v Washingtonu. Ves čas se tamkajšnji državni uradi vedejo precej zadržano do slovenske in seveda tudi hrvaške osamosvojitvene politike. Bolj so naklonjeni sarajevskim pogledom na reševanje krize na Balkanu. Predsednik republiškega predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbe-govič namreč ponuja južnoslovansko ali balkansko skupnost držav, ki bi bile skoraj v vseh zadevah povsem samostojne, vendar bi sklenile pakt o nenapadanju ter vzpostavile nekatere skupne funkcije, zlasti gospodarske. Sarajevski politični krogi pri tem vztrajno namigujejo, da je Alija Izetbego-vič izdelal svoj predlog ob pomoči ameriških krogov. Če ni res, je vsaj dobro izmišljeno. Vsekakor pa ponuja nekakšno srednjo pot, ki naj bi zadovoljila tako politike, ki zagovarjajo popolno samostojnost, kot pomirila Srbe, ki hočejo zase nastanek nekdanje Jugoslavije. Takšno stališče pa je čutiti tudi v Washingtonu. Zato utegnejo biti ZDA še nekoliko zadržane do vstopa Slovenije v OZN, s tem pa njenega pristopa do mednarodnih denarnih ustanov, ki dajejo najcenejša posojila. In tu se krog zaključi. Slovenija potrebuje ugodne mednarodne finančne kredite: komercialna bančna posojila so premalo ugodna za razvojne naložbe. Zato lahko v prihodnjih dneh pričakujemo intenzivno politično in diplomatsko dejavnost Slovenije onstran oceana. BOŽO KOVAČ Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir -Prednaročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 15 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2.1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG iv. Do novega leta je še nekaj dni. Sprehajamo se po okrašenem mestu, ohranjamo telefonsko vezo s taborniki, ki so s svojimi moskovskimi počitnicami zaenkrat zelo zadovoljni, srečujemo prijatelje in znance, ogledujemo si nove radovednosti. Objavili so splošne podražitve cen, v poprečju bo vse držaje od trikrat do desetkrat. Železniške in letalske vozovnice v tujino naj bi odslej prodajali samo za devize, čeprav je to, kot mi razlaga Griša, kršitev človekovih pravic, v kolikor imajo sovjetski državljani pri sebi lahko devize, nimajo pa pravice do nakupa deviz. Zato bodo avionske in železniške karte verjetno prodajali tudi za odgovarjajočo ceno v rubljih. Pri poprečni plači štirih dolarjev mesečno, ki jo bodo, recimo, povišali na osem, si bo kdo lahko privoščil nakup vozovnice po obstoječih tržnih cenah? Že naslednji dan demanti: železniške vozovnice bodo lahko kupili za rublje, vendar samo do sovjetske Utrinki z dvotedenskega novoletnega bivanja v Moskvi in Sankt Peterburgu meje. Od meje dalje bo treba plačati v devizah. Da ne bo preplaha pa so do 2. januarja zamrznili prodajo vozovnic v tujino, v pričakovanju jasnejših direktiv. Cena kruha je podeseterila. Drugega in tretjega januarja so bile trgovine dobro založene s štrucami, ampak zaprte za inventar, ker ni bilo uradnega sporočila o ceni, po kateri naj bi se kruh prodajal. Kljub vsemu smo preživeli prijeten novoletni večer v gosteh pri G riši, v zgodnjih jutranjih urah pa smo se pridružili tabornikom. Ljudje si vsaj ob tem trenutku želijo boljših sprememb, voščijo si to, kar si voščijo v vseh drugih krajih na svetu, ob novem letu. Trenutkov radosti je itak premalo, da bi si jih kratili tudi ob takih priložnostih. S Frankom sva za svoje gostitelje in zase kupila odojka na tržnici. Ostala sta bila samo še dva, zato je bilo treba plačati skoraj trojno ceno. A bi pri nas kupili šestkilogramsko prase za borih 30 dolarjev? V Teatru »Na jugozapade« je rešiser Beljakovič postavil na sceno Ionescovo piece »Kralj umira«. Analogij s trenutno situacijo je še in še... Četrtega januarja, na zadnjem pregledu pred vstopom v letalo, moram pomagati italijanskim turistom, ki so jim ravno zadnji trenutek prestregli steklene konzerve s kaviarjem. V takih primerih še lani ni bilo nobene možnosti, kaviar je ostal na carinskem pultu in pika. Funkcionarka carine in šefica policije pri zadnjem pregledu pa sta se dogovorili že vnaprej: za do- stojno darilce bosta dovolili, da priroma kaviar v Italijo. Brez sramu in zadrege, z nasmeškom na ustnicah rni blondinka v uniformi namigne, da bo za šest vazic kaviarja dovolj pičlih 30 dolarjev. Turisti so takoj za to, zvečer pa si bodo bivši sovjetski cariniki in policaji razdelili celodnevni devizni plen. Nisi še dodobra obdelal občutkov in misli o tem, kaj še čaka in kaj bo v nekoč največji državi sveta, pa te lahko doleti, da ti pred obljudeno, razsvetljeno in dobro obiskano pizzerio, par kilometrov od beneškega letališča, vlomijo v avto in odnesejo spomine zadnjega dvotedenskega bivanja v Moskvi, skupaj z beležnicami, v katerih so bili zapisi, naslovi, telefonske številke in najrazličnejši podatki, pel let stalnega stika in različnih zgodb znotraj tiste neskončnosti, ki se zaenkrat imenuje SND in za katero ni mO' goče izreči nobenega predvidevanja, v pozitivnem smislu absolutno ne. IGOR CANCIANI Razhajanja zaradi v e • V • vprašanja manjsm PIRAN, TRST — Ob obisku v Piranu, kamor je pospremil italijanskega državnega poglavarja Fran-cesca Cossigo, je predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turello tudi sam dal nekaj izjav glede manjšinske problematike. Naša dežela si že delj časa prizadeva za ovrednotenje italijanskih skupnosti v Sloveniji in Hrvaški, je dejal, v smislu zakona o obmejnih območjih pa smo že sprožili z njimi sodelovanje za finančno podprtje manjšinskih kulturnih organizacij v obeh republikah. O slovenski narodnostni skupnosti v Italiji pa je Turello potrdil stališče deželne vlade, da se doseže zaščitni zakon na osnovi dejstev, ki so prišla na dan po posvetovanjih "komisije Macca-nico" tudi s krajevnimi skupnostmi. Želeti je, je pripomnil, da bo postalo to besedilo državni zakon že v prihodnji zakonodajni dobi. Poslanka Fachin Schiavi (DSL) je medtem naslovila zbornici vprašanje v zvezi s spomenico o soglasju med Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Listina, ki se navdihuje ob evropskih načelih o človeških pravicah, meni poslanka, sploh ne omenja hrvaške manjšine v Molizeju in slovenske v Furlaniji-Julijski krajini in naša država se v ničemer ne obvezuje za enako ravnanje s temi manj-šinci po principu recipročnosti. Kot močnejši skušamo vsiliti naša pravila drugim, pravi še poslanka, toda zaradi interesne računice — za peščico melonarskih glasov — nočemo, da bi ista pravila veljala za vse. Deželna Federacija zelenih prav tako očita italijanskim nacionalistom, da na osnovi zgodovinskih pridržkov zavračajo popolno priznanje pravic slovenske manjšine. Deželni svet se bo te dni sešel dvakrat TRST Kakor je sklenil njen predsednik Nemo Gona-no, bo deželna skupščina Furlanije-Julijske krajine v prihodnjem tednu zasedala dvakrat: prvič v torek in drugič v četrtek. Pojutrišnjem, 21. januarja, bodo izvolili enega od dveh podpredsednikov sveta oziroma zapolnili vrzel, nastalo po odstopu demokristjana Diega Carpenega, ki se bo kandidiral v parlament. Istota-ko pojutrišnjem bo novi predsednik deželne vlade, krščanski demokrat Vinicio Turello, razvil svoje programske izjave, o njihovi vsebini pa se bodo izrekli svetovalci na četrtkovem zasedanju, ki naj bi trajalo ves dan. Tradicionalna družabnost Slovenske skupnosti pri Gradniku na Plešivem Proslavili so jubilej Federica Vincentija Aurelio Juri: »Ne smemo se zapreti vase!« KOPER — »Na to priznanje gledam kot na temeljni pogoj za zagon gospodarskih odnosov in torej kot priložnost za zajezitev poglabljanja družbene krize,« je izjavil koprski župan Aurelio Juri med sprejemom ob mednarodnem priznanju slovenske države. Zajezitev krize pa je odvisna le od naših sposobnosti, je dodal s pripombo, da pričakuje veliko dobrega od Kopra kot pomorskega, komunikacijskega in tranzitnega središča, a tudi kot zgodovinskega stičišča različnih narodov, kultur, civilizacij. Toda nadaljnji razvoj bo Po njegovem mogoč edinole, »če se ne bomo zaprli vase in dovolili, da bi se te posebnosti in vrednote spremenile v breme«. Župan Juri je pozval k odstranitvi sleherne zapreke Politične, socialne, gospodarske in nacionalne narave, ki jo je lahko Povzročila neodvisnost Slovenije. KOPER — Na sedežu občinske skupščine v Kopru je bilo včeraj prijateljsko srečanje, ki je bilo namenjeno predsedniku deželnega odbora Vsedržavne zveze partizanov Italije - ANPI za Furlanijo-Julijsko krajino Federicu Vincentiju ob njegovem 10. življenjskem jubileju. Srečanje sta mu priredila Skupnost partizanskih pomorščakov Slovenije in Občinska Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Uglednega gosta in njegovo soprogo je v uvodu pozdravil koprski podžupan dr. Fritz v imenu župana Aurelia Jurija, ki je bil takrat na sprejemu italijanskega državnega pogla- varja Francesca Cossige v Piranu. Izraze hvaležnosti za njegov velik delež v narodnoosvobodilni vojni Jugoslavije in še posebej v vrstah mornarice NOV pa sta mu izrekla Mario Abram v imenu občinske ZZB NOV in Miro Kocjan v imenu Skupnosti partizanskih pomorščakov NOVJ, v katerih vrstah se je federico Vincenti boril kot jugoslovanski partizan. Federico Vincenti se je ganjen zahvalil za izrečena priznanja in čestitke ob življenjskem jubileju, brž zatem pa odločno poudaril svojo nadaljnjo zvestobo idealom narodnoosvobodilnega boja, prijateljstvu med bivšimi borci in med narodi ter miru. GORICA — V Gradnikovi kleti na Plešivem je bilo v petek zvečer tradicionalno srečanje izvoljenih predstavnikov, članov in simpatizerjev Slovenske skupnosti, ki so se ga udeležili tudi predstavniki drugih slovenskih komponent, ugledni zastopniki deželne KD, krminski župan Alido Ambro-sio, delegacija slovenskega izvršnega sveta z ministroma Vencljem in Pašom in tudi novi predsednik deželne vlade Vinicio Turello. Prvotni namen srečanja je bil nazdraviti novemu letu, vendar so dogodki zadnjih dni, zlasti pa mednarodno priznanje Slovenije in zapleti glede manjšinjskega vprašanja bili v ospredju nagovorov in pogovorov. Udeležence sta pozdravila deželni predsednik stranke Marjan Terpin in tajnik Ivo Jevnikar, ki sta izrazila zadovoljstvo nad mednarodnim priznanjem slovenske države, pa tudi nekaj pomislekov glede načina pristopa do reševanja manjšinjske problematike. V imenu slovenske vlade je pozdravil minister Vencelj, medtem ko je predsednik deželnega odbora izrazil zadovoljstvo, da je prvič v novi funkciji na takem srečanju stranke, ki sodeluje v deželni večini. Na družabnosti so se tudi spomnili pokojnega gostitelja in začetnika takih srečanj Mira Gradnika. Za prijetno vzdušje je nekaj pesmi zapel Tržaški oktet. V sklopu programa Nord-Italia Transplant FJK tvorno podpira presajanje organov VIDEM — Furlanija-Julijska krajina sodi že od leta 1979 med tistih enajst italijanskih dežel, kjer se redno opravlja presajevanje človeških organov v sklopu tako imenovanega programa Nord-Italia Transplant. Ta program je nastal leta 1972 in zdaj združuje v organično mrežo vse tovrstne operativne centre v Italiji. Po najnovejših podatkih, ki jih je priobčila znana medicinska revija, se je število ledvičnih presaditev povzpelo s predlanskih 130 na lanskih 157. K temu rezultatu so veliko prispevale tudi ustrezne ekipe iz FJK, ki se z nekaterimi takšnimi operacijami sicer ne bavijo neposredno, pač pa Pomagajo pri preskrbi človeških organov. Srčnih presaditev oz. zamenjav pa so izpeljali v Prvih petih mesecih 1991. leta 71, se pravi eno več kakor v odgovarjajočem obdobju leta 1990. Negativen je trend samo pri jetrih: tovrstnih Posegov so opravili v prvem lanskem polletju 56, v enakem razdobju 1990 pa 61. Poslej lažje s Tržaškega do Budimpešte ČAKOVEC — Včeraj so se pričela dela za izgradnjo avtocestnega odseka Goričan-Zagreb. Goričan se nahaja v severovzhodnem delu Hrvaške, sicer ob meji z Madžarsko, točneje v bližini obmejnega prehoda Netenye, od koder pelje cesta v Nagykanizso in dlje do jezera Balaton. Kakor sporoča hrvaška tiskovna agencija Hina, bo nova avtocesta omogočila Hrvatom lagodnejšo prometno povezavo tako z madžarskim zaledjem kakor tudi z Italijo. V resnici bo omenjeni avtocestni odsek povezan z avtocesto Trst-(Reka)-Zagreb-Budimpešta. Skratka, nova prometnica naj bi bila bistvenega pomena v prizadevanjih za pospešen razvoj gospodarstva na Hrvaškem. Nova slovensko-avstrijska pobuda v Gradcu Gorenje Handels Gre za sodobno urejen razstavni in servisni center GRADEC — V Gradcu so odprli v četrtek razstavo mešanega avstrijsko-slovenskega servisnega centra Gorenje Handels. Nadšef (devetih) Gorenjevih podjetij-hčera na tujem Milan Podpečan je poudaril, da je s tem centrom sedaj firma zastopana že v vseh avstrijskih deželah. Direktor mgr. Ciril Paluc pa je pojasnil, da je moralo priti do te naložbe (2 milijona šilingov za okroglih 530 kvadratnih metrov razstav-no-servisnega prostora), ker s prodajo na avstrijskem Štajerskem doslej niso bili zadovoljni. Niso pa nezadovoljni s prometom pri sosedih, saj je avstrijska ' hčerka" v sedemnajstih letih svojega zorenja prodala kar 145.000 velikih strojev bele tehnike avstrijskim gospodinjstvom in je lansko leto s svojimi 140 zaposlenimi presegla magično mejo poldruge milijarde šilingov prometa. Uveljavljanju pri sosedih pripisujejo dokajšnji pomen, kot je poudaril podpredsednik velenjskega koncerna Andrej Kržič, kljub temu, da ima koncern svoja podjetja že v 95 državah sveta in je po naključju ravno predvčerajšnjim odprl zastopstvo tudi v avstralskem Sidneyu. Financiranje deželnih izdatkov za zdravstvo RIM — Za financiranje uradno ugotovljenih dodatnih zdravstvenih izdatkov, ki so lih imele v letu 1991, se bodo lahko deželne uprave v smislu zakonskega odloka št. 388 Iz leta 1991 obrnile tako na ustanove za posebno kreditiranje kakor na redne kreditne zavode. To je določil zakladni minister Guido Carli z dekre-l°rn, ki je bil priobčen v vče-Tajšnjem Uradnem listu. Vendar predvideva ta dekret jasen pogoj: kreditne ustanove lahko sprostijo finančna sredstva edinole v tako imenova-aih izrednih primerih. Jorga Haiderja obtožili da je žalil demonstrante CELOVEC —- Ker jih je imenoval »vpijoča drhal«, je 20 oseb zatožilo namestnika deželnega glavarja Jorga Haiderja. Zgodilo se je na slovesnosti ob začetku gradnje severne celovške obvoznice, ker je skupina ljudi protestirala proti obvoznici, češ da bo skvarila okolje. Tožniki menijo, da jih Haider ni le osebno žalil, marveč da se je po 46 letih demokracije v Avstriji spet zgodilo, da nek visok politik na uradni proslavi ozmerja ljudi, ki so se poslužili svoje demokratične pravice. Kot priče so navedli deželnega glavarja Chris-tofa Zernatta, celovškega župana Leopolda Guggenbergerja in pa predsednico koroškega deželnega zbora Susanno Kovari. Ekskluzivna pogodba TV Slovenija RTV Avstrija DUNAJ — Generalni direktor Televizije Slovenija dr. Janez Jerovšek in generalni intendant Avstrijske radiotelevizije (ORF) sta pred nedavnim podpisala pogodbo za televizijsko reklamo. Na podlagi tega sporazuma bo prejela Televizija Slovenija 20 milijonov šilingov, ki jih bo izkoristila za popravilo v lanskoletni vojni poškodovanih oddajnikov. ORF pa si je ta način zagotovil ekskluzivno pravico, da v »celotnem nemško govorečem prostoru« opravlja reklamo za slovensko televizijo. Nova zveza med Zadrom Splitom in Ancono ANCONA — Včeraj zjutraj je priplula v anconško pristanišče hrvaška ladja "Iris" s približno sto potniki. Na njenem krnu je plapolala hrvaška zastava, kar pred uradnim priznanjem hrvaške države — kakor je znano — ni bilo mogoče in je dotlej namesto hrvaške bila na mestu jugoslovanska zastava. Ladja "Iris", ki je last podjetja Kvarner Express, je odplula pozno predsinočnjim iz Zadra, se ustavila v Splitu, od tod pa je v kakšnih treh urah in pol prevozila razdaljo do Ancone, od koder je včeraj pozno popoldne spet izplula v smeri proti Zadru. S tem je "Iris" uradno uvedla novo redno progo Zadar-Split-Ancona, ki jo bo Kvarner Express zaenkrat vzdrževal dvakrat na mesec. Mladi talenti Primorske SEŽANA Dan, ko so države priznavale Slovenijo kot suvereno državo, so na kulturnem področju slavnostno počastili tudi v Sežani. Društvo glasbenih pedagogov Primorske in sežanska Glasbena šola sta 15. januarja organizirala koncert mladih talentov in ansamblov Primorske. Na prireditvi, ki je potekala v dvorani bolnišnice Ivana Regenta v Sežani, so se predstavili mlajši solisti v starosti do 15 let, ki so že nastopali na predhodnih revijah v Tolminu, Kopru in Ilirski Bistrici. Prireditev je tudi .tokrat spremljalo veliko obiskovalcev, kar da slutiti, da je dvorana v sežanski bolnišnici primerna za glasbene dogodke. O vtisih s koncerta smo se pogovarjali z Leandrom Peganom, ravnateljem sežanske Glasbene šole, ter ga zlasti povprašali o mladih talentih. »Koncert je v celoti uspel, čeprav ostajajo še nekatera nerešena vprašanja, ali vse to sodi pod naslov Mladi talenti. Morda bomo morali biti v prihodnje bolj selektivni pri izbiri. Nekatere točke programa pa so poslušalci z navdušenjem sprejeli in jim namenili obilen aplavz. Tako od nekaterih mladih glasbenikov lahko pričakujemo, da jih bomo čez leto ali dve gotovo že lahko poslušali v višji kategoriji mladih koncertantov,« je dejal Pegan. Pred kratkim vam je Bolnišnica odstopila dvorano za glasbeno dogajanje. Kaj vam dvorana pomeni in kako načrtujete rast nastajajoče sežanske mladinske pihalne godbe? »Že z dvema koncertoma se je ta prostor potrdil kot primeren prostor za Sežano, tako po namembnosti kot po velikosti. Zlasti je pomembno to, da ima manjši oder in odlično akustiko. Dvorano bomo preuredili v dvonamenski prostor in tako dobili godbeni dom in koncertno dvorano. To pa je tudi tisto, kar si na Sežanskem želimo in smo si zadali. K uspehu nastajajoče sežanske mladinske pihalne godbe pa poleg prostorov sodijo tudi inštrumenti, ki jih počasi, a vztrajno, pridobivamo.« In kdaj bo naslednja prireditev v novo pridobljenih prostorih? »Vabim vas, da se nam 8. februarja ob slovenskem kulturnem prazniku pridružite koncertu novogoriškega okteta Vrtnica pod umetniškim vodstvom Alenke Sakside, z izbranim sporedom pa se bodo predstavili tudi učenci in profesorji glasbe s sežanske Glasbene šole.« OLGA KNEZ STOJKOVIČ S kratko slovesnostjo pri Škofijah zaključen obisk v Sloveniji Prijazno Cossigovo slovo Seja strankinega pokrajinskega sveta Čestitke SSk slovenskim voditeljem »Upam, da boste drugič lahko prišli z letalom!« S to željo se je predsednik slovenske republike Milan Kučan včeraj na mejnem prehodu pri škofijah poslovil od italijanskega predsednika Francesca Cossige, ki je kot prvi tuj državnik po mednarodnem priznanju obiskal samostojno Slovenijo. Želja je bila nedvomno obojestranska, kajti uporaba lastnih letališč sodi med še nerešena vprašanja mlade republike. Preden je zapustil ozemlje slovenske republike, se je od Cossige poslovil še koprski župan Aurelio Juri (v to občino sodi namreč mejni prehod Škofije), nakar je italijanskega predsednika sprejela »mešana« italijanska častna straža. Po izredno kratkem cerimonialu na italijanski strani mejnega prehoda pa so Cossi-ga, ki ga je spremljal novoimenovani predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Vinicio Turello, in njegovo izredno številčno spremstvo posedli v avtomobile, ki so z bliskovito in drzno naglico odpeljali proti ron-škemu letališču. Svečanost na obeh straneh mejnega prehoda pri Škofijah je bila izredno kratka, zato pa je bilo toliko daljše čakanje na ugledne državnike. Kot mu je že v navadi, se namreč niti tokrat Cossiga ni strogo držal predpisanih urnikov in je v že sicer natrpan uradni dnevni red v Piranu vrinil še tiskovno konferenco (o njej poročamo na drugem mestu). Zato je na mejni prehod pri Škofijah prišel z več kot poldrugo uro zamude. Tam ga je že od napovedane ure dalje, se pravi od 11.30, na obeh straneh meje čakalo precejšnje število »navadnih« ljudi, še več pa je bilo agentov raznih vej in pa varnostnikov, ki so vseskozi preko prenosnih telefonov skušali razbrati, kje se nahaja italijanski predsednik s svojimi gostitelji. Čakanje je bilo tudi za člane častne straže predolgo, saj so tudi njim, ko so odgovorni za varnostno službo na mejnem prehodu izvedeli, da Cossiga kljub že zelo očitni zamudi sploh še ni krenil iz Pirana, dodelili krajšo »čik pavzo«. To je bil očiten znak za vse, da bo treba na prihod predsednikov Italije in Slovenije še nekaj časa počakati, zato se je večina napotila v bifeje in bare, ki so na obeh straneh meje. Ponovna postrojenost častne enote Teritorialne obrambe, nov val varnostnikov obeh držav, množično prihajanje fotografov, televizijskih ekip in novinarjev, naraščajoča nervoza vseh, ki so bili zadolženi za varnost visokega gosta, so bili še pred zavijanjem siren nesporen znak, da se kolona uradnih vozil bliža mejnemu prehodu. Ponovil se je že tolikokrat odigrani scenarij: dolga kolona avtomobilov se je sunkovito ustavila pred mejnim prehodom, iz avtov so se usuli najprej varnostniki in odgovorni za cerimonial, nato se je ustvaril krajši sprevod, na čelu katerega sta bila predsednika Cossiga in Kučan. Visoka gosta je v imenu častne enote TO sprejel polkovnik Grkovič, nakar sta predsednika pregledala častno stražo. Državnika sta skupaj prehodila pot do slovenskih zapornic, kjer sta se poslovila. Med potjo sta se prijazno pogovarjala, ker pa varnostniki ene in druge strani novinarjem niso naklonili podobne prijaznosti, je bilo mogoče ujeti le kakšno besedo. Zato tudi kratkega razgovora med Cossigo in koprskim županom Jurijem ni bilo mogoče prestreči: že prej pa je Aurelio Juri napovedal, da se namerava Cossigi zahvaliti, ker je na včerajšnjih srečanjih v Piranu spodbujal k strpnosti pri reševanju vprašanj manjšin. Po slovesu od Kučana, od člana slovenskega predsedstva Cirila Zlobca, koprskega župana Jurija in ostalih članov delegacije Slovenije je italijanski predsednik v spremstvu predsednika deželnega odbora FJK Turella prešel na italijansko stran, od koder se je že prej oglasila slavnostna fanfara. Cossiga je s Turellom ob strani pregledal častno stražo, ki so jo sestavljali člani obmejne policije, carinikov in karabinjerjev. S tem je bilo slovesnosti konec, dolga kolona temnih uradnih avtomobilov pa se je v hipu odpeljala z običajno naglico in drznostjo. Odhod je bil tako bliskovit, da je presenetil nekaj agentov, ki šo se neprevidno znašli pred avtomobili, katerim se je nepreklicno mudilo na letališče v Ronke. (bip) Na slikah (foto Magajna) levo italijanski predsednik Francesco Cossiga s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom pred odhodom iz Slovenije; desno pa Cossiga že na italijanski strani mejnega prehoda pri Škofijah, ko s predsednikom deželnega odbora FJK Turellom in prefektom Vitiellom posluša pozdrav častne straže. V četrtek se je tržaški pokrajinski svet SSk sestal na prvi seji po izvolitvi novega vodstva. Izrazil je veliko zadovoljstvo nad mednarodnim priznanjem Slovenije in poveril tajniku Breclju nalogo, da čestita predsedniku predsedstva Milanu Kučanu, predsedniku IO Skupščine Lojzetu Peterletu in predsedniku Skupščine Francetu Bučarju in se jim posebej zahvali za pozornost, ki so jo v teh nelahkih ključnih trenutkih tudi osebno izkazali do usode slovenske manjšine v Italiji. Svet je poudaril potrebo, da bi Šlovenci v Italiji v nadaljnjem skupno napeli vse sile za rešitev nekaterih temeljnih problemov našega manjšinskega obstoja, začenši z ureditvijo našega temeljnega pravnega statusa, in da bi v ta namen naše vprašanje kar se da internacionalizirali. Na seji, kot izvemo iz tiskovne note SSk, je bil govor tudi o političnem položaju na Tržaškem in o skorajšnjih volitvah, največ pozornosti pa je svet namenil organizacijskim vprašanjem. Svet je ustanovil šest komisij, katerim bodo odslej načelovali člani izvršnega odbora v skladu s svojimi resorji. Podtajnik Peter Močnik bo načeloval komisiji za krajevne uprave in stike s sekcijami, Aljoša Vesel in Boris Slama komisiji za organizacijo in volitve, Antek Terčon komisiji za blagajno in premoženje, Maja Lapornik komisiji za šolstvo, kulturo in šport, David Slobec komisiji za gospodarstvo in urbanistiko, Alojz Tul in Ivan Žerjal pa komisiji za tisk in propagando. Svet je tudi odobril temeljne smernice delovanja omenjenih komisij in sklenil, da bo organizacijsko strukturo v bodoče še izpopolnil. Tajnik SSk Brecelj pa se je včeraj sestal s pokrajinskim tajnikom KD Tripanijem, s katerim je govoril o političnem položaju na Tržaškem, tudi v luči novih perspektiv, ki jih odpirajo nekateri dogodki na mednarodnem političnem prizorišču, začenši z mednarodnim priznanjem Republike Slovenije. Tripani in Brecelj sta se posebej zaustavila ob vprašanju krize de-vinsko-nabrežinske občinske uprave in pretresla nekatere predloge, da bi se kriza rešila v okviru dosedanje upravne večine. V Četrtek v Tržaški knjigarni predstavitev Rolandovega stebra »Rolandov steber«, kriminalni roman Sergeja Verča, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska in ga tudi uvrstilo v letošnji »paket« Jadranskega koledarja, bo protagonist večera, ki ga v četrtek organizirata sama ZTT in Tržaška knjigarna. O prvi kriminalki, ki ima kot scenarij Trst in slovensko manjšino, bo spregovoril dr. Matjaž Kmecl, prisoten pa bo seveda tudi avtor Sergej Verč. Srečanje bo torej v Tržaški knjigarni, v četrtek, 23. t.m., začelo pa se bo ob 18. uri. ZA ZDRAVJE IN LEPOTO HUJŠANJE BREZ LAKOTE MEDICINSKO-ESTETSKI CENTER Štorje 80, Sežana — tel. 0038/67 68 491 Že nekaj časa se po Primorski in tudi preko meja Slovenije širi dober glas novoodprte podružnice Medico-estetskega centra iz Levstikove ulice 14 v Ljubljani. V Centru v Storjah pa to znajo. Večletna strokovna prizadevanja pri odpravljanju debelosti so obrodile sadove: nastala je najučinkovitejša šola za hujšanje, ki po svojih uspehih slovi v Sloveniji in v zamejstvu. Center vodi dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine, ki se še posebej posveča pravilni energetski, beljakovinski in vitaminski sestavi hrane. Hitrost hujšanja, telesna aktivnost in jedilniki so planirani za vsako-9ar posebej. Hujšanje močno olajša neboleča funkcionalna stimulacija, ki zmanjšuje apetit, nervozo, vrtoglavico, želodčne krče in druge sopojave, ki spremljajo dietno hujšanje. S pomočjo najmodernejših elektromedicinskih aparatov v Centru učinkovito odpravljajo celulit, jačajo ohlapne mišice in kožo, odpravljajo asimetrijo postave in maščobne blazine, izvajajo limfno drenažo pri bolečih in oteklih nogah zaradi krčnih žil ter relaksacijske in antistres masaže. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in drugih motnjah, ki pogosto spremljajo debelost, pa dr. Sentočnikova bolnika tudi internistično pregleda ali opravi poterebne internistične preiskave (npr. merjenje krvnega tlaka, EKG itd.). Za informacije in naročila pokličite po telefonu 0038/67 68 491 ob torkih in sredah. Zavetnika sv. Antona so praznovali v Borštu in Prebenegu Večer ob prazniku vaškega patrona Kulturni večer, ki ga je PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredilo ob godu vaškega zavetnika sv. Antona, je tudi letos privabil v dvorano srenjske hiše številno občinstvo. Prireditev je bila res prijetna, da je zadovoljila prisotne, ki so se še najbolj sprostili ob veseloigri osapske dramske skupine. Kulturni spored pa je otvoril MePZ Slovenec-Slavec, ki je pod vodstvom Danijela Grbca najprej zapel Premrlovo uglasbitev Prešernove Zdravice. Uvodna pesem je tako izzvenela v pozdrav uradno priznani republiki Sloveniji. Na začetku je bilo na vrsti tudi običajno voščilo vsem Tončkom in Tončkam, ki ga je v imenu PD Slovenec podal Emil Petaros. V krajšem govoru je opozoril na še vedno odprto vprašanje slovenske manjšine, sedaj še posebej aktualno, se zahvalil župniku Miklavcu za poklonjeni pršut in izrazil upanje, da bi že v bližnji prihodnosti prireditev ob sv. Antonu bila prav tako domača kot po nekdanji navadi. Prvi del petkovega kulturnega večera je bil posvečen slovenski zborovski pesmi: za to je kar dobro poskrbel MePZ Slovenec-Slavec, ki je v koncertni spored uvrstil tudi tri čisto nove pesmi. Navdušen odziv občinstva pa je lahko res zadovoljil zborovodjo Danijela Grbca in vse pevce. Za smeh in dobro voljo so nato nastopili člani dramske skupine KUD Domovina iz Ospa. Ivan Novak, Darja Krkoč, Milan Ban, Anica Vitez, Danilo Vodopivec in Marija Premrov so predstavili ve- i \ fj. BnSi seloigro v narečju z naslovom Vozel. Petrovičevo delo so po Skr-binškovem prevodu v slovenščino sami »prikrojili« domačemu vaškemu okolju in ga ob tem tudi podali v prijetnem osapskem narečju. Dobro razpoloženje pa se je nadaljevalo še po prireditvi. Ob slovesni maši in večernicah s petimi litanijami v borštanski cerkvi pa je bilo letos opasilo tudi v Prebenegu, kjer so pri maši sodelovali pevci vaške moške skupine, ki so za to priložnost pripravili Sartnerjevo pesem v priredbi Ignacija Ote Sv. Anton Puš-čavnik. (dam) Na sliki (foto Magajna) govornik Emil Petaros in MePZ Slovenec-Slavec med petkovo prireditvijo v borštanski srenjski hiši. Repriza amaterske predstave na Colu Ljubiteljem domače dramske ustvarjalnosti se danes ponuja lepa priložnost, da preživijo prijetno urico ob podoživljanju tragikomičnega prikaza utrinka iz življenja sodobne družinske skupnosti. Repentabrska dramska skupina KD Kraški dom bo s pričetkom ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu uprizorila reprizo igre »Kdo je kriv?« ob režiji Draga Gorupa. Avtorica tega posrečenega dramskega dela, ki je pred kratkim doživelo krstno uprizoritev na proslavi 20-letnice Kraškega doma, Ko ga je občinstvo z navdušenjem sprejelo, je domačinka Stana Milič por-Lazar. Prepričani smo, da se bo tudi danes občinstvo uživelo v dogajanja na odru in se razvedrilo ob pristnem kulturnem doživetju, (bs) Združevanje rajonskih svetov v tržaški občini ima mnogo senčnih strani Protislovenska zagonetka? Predlog 0 petih novih rajonih RAJON PREBIVALCI POVRŠINA 1. Kras 14.140 45,21 kv.km 2. Rojan-Greta-Barkovlje, Sv. Vid-St. mesto, N. mesto-N. mitnica 63.006 12,62 kv.km 3. Kolonja-Škorklja, Sv. Ivan, Kjadin-Rocol 52.885 11,25 kv.km 4. Stara mitnica, Sv. Jakob 54.006 3,14 kv.km 5. Škedenj-Čarbola, Valmaura-Sv. Sergij 50.920 12,16 kv.km Krčenje števila okrožij na ozemlju tržaške občine ali decentralizacija, kot temu pravijo politiki, dobiva vse bolj obrise politično-upravne zagonetke s protislovenskim predznakom. Občinski odbor je na svoji petkovi seji odobril predlog odbornice za decentralizacijo Arielle Pittoni (PSI) o zmanjšanju števila rajonov od dosedanjih dvanajst na pet z združitvijo dveh ali celo treh sedanjih okrožij v novo upravno enoto. Po sklepu občinskega odbora bodo novi rajoni takole teritorialno sestavljeni: sedanji zahodnokraški in vzhodnokraški rajon bosta združena v en sam kraški rajon; rajon Sv. Vida in Starega mesta bodo združili z rajonom Novega mesta in Nove mitnice in z rajonom Rojan-Greta-Barkovlje v enotno telo; prav tako bodo rajon Kolonja-Škorklja združili z rajonom Sv. Ivana in rajonom Kja-din-Rocol; rajon Sv. Jakoba bodo združili s Staro mitnico; rajon Val-maura-Sv. Sergij pa z rajonom Škednj-Čarbola. Ob koncu sklepa je omenjeno, da si Občina pridržuje možnost dodatne teritorialne preureditve oziroma spremembe meja posameznih rajonov potem, ko bo pregledala rezultate lanskega popisa prebivalstva. Pri tem so izrecno omenjeni Katina-ra, Lonjer in Ferlugi, torej kraji, v katerih živi pretežno slovensko prebivalstvo. In prav v tem »dodatku« tiči tisti protislovenski predznak, o katerem smo pisali uvodoma. Tržaška občinska uprava namerava namreč te slovenske kraje (Katinaro, Lonjer, Podlonjer in Ferluge) priključiti kraškemu rajonu, po vsej verjetnosti zato, da bi se znebila slovenske prisotnosti (slovenskih prevajalcev in dvojezičnosti) v mestnih rajonskih svetih. Ta ukrep naj bi bil tako povsem v skladu z znanim Maccanicovim zakonskim osnutkom o zaščiti slovenske manjšine, ki sprenevedajoče se zanika vsakršno slovensko prisotnost v mestu in omejujoče potiska slovenskega človeka na Kras. Vprašanje decentralizacije oziroma združevanja okrožij v tržaški občini je izzvalo zadnje tedne val protestov, tako s strani prebivalstva, kot s strani samih predsednikov rajonskih svetov, najmanjših upravno-posvetovalnih teles. V skopih besedah bi lahko zapisali, da je želela Občina že pred dobrim letom predrugačiti rajonske svete, jim dati določeno vlogo: doslej so bili le posvetovalno telo, po novem naj bi tudi odločali. O čem? To vprašanje ostaja odprto, ker je tesno povezano z vprašanjem pravilnika Občine. Leta še ni bil odobren, zaradi česar ni jasno, kakšne naj bi bile pristojnosti novih rajonskih svetov. Namesto da bi se na politični ravni odločili o načinu delovanja in o pristojnostih novih rajonskih svetov, se je občinska odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni na vrat na nos lotila njihovega združevanja. Najprej je predlagala skrčenje števila rajonskih svetov od 12 na šest. Že ta predlog je izzval vrsto negodovanj. Odbornica ga je zagovarjala na srečanju s predsedniki rajonskih svetov, ki je bil v sredo, potem pa je v petek kot strela z jasnega udarila vest, da je občinski odbor odobril »popravljen« sklep o še manjšem številu rajonov - o le petih. Ravnanje odbornice Pittonijeve se zdi dokaj čudno. V treh dneh je predstavila dva predloga, občinski odbor je odobril najbolj omejevalnega, tistega, ki je navsezadnje še navzkriž z normami občinskega statuta (le-ta namreč predvideva najmanj šest občinskih okrožij). Pri tem se sploh ni posvetovala z občinsko komisijo za decentralizacijo, za kar je imela vsaj štiri leta časa (v štirih letih pa se je ta komisija sestala pičlih šestkrat!). Zakaj taka hitrica? In zakaj prav sedaj, ko je občinski odbor že pokopan in so volitve pred durmi? Kako je mogoče, da lahko sprejema odbor brez dejanske politične moči tako pomembne odločitve? Ob tem se vsiljuje domneva, da želi odbor postaviti skupnost pred izvršeno dejstvo nove rajonske reorganizacije, ki naj bi sovpadala s »smernicami« Maccanicovega zakonskega predloga o zaščiti slovenske manjšine. Le v tej luči postane jasen pripis o možni priključitvi Ka-tinare, Lonjerja, Podlonjerja in Fer-lugov k takoimenovanemu »kraškemu rajonu«. Ob tem pa se poraja novo-staro vprašanje: kaj pa_ Slovenci v Barkovljah, Rojanu, Skednju? Organizirala bo tudi avtobusni prevoz v Milan ob priliki vsedržavnega shoda ZSKD pristopa k manifestaciji proti rasizmu V soboto, 25. januarja, bo v Milanu vsedržavni shod pod geslom Proti rasizmu - za Evropo pravic, solidarnosti in sožitja, katerega pobudnik je vsedržavna konfederacija ARCI. Čeprav je pobuda namenjena v prvi vrsti vprašanju priseljencev in vprašanju odnosov med razvitim Severom in nerazvitim Jugom sveta, želijo prireditelji opozoriti tudi na druga nerešena vprašanja italijanske demokracije, med katere gotovo sodijo neizpolnjene ustavne dolžnosti italijanske države do manjšin. Po zadnjih dogodkih okrog takoimenovanega trilateralnega sporazuma, ki je ne- posredno zadeval slovensko manjšino v Italiji, je Vprašanje še toliko bolj aktualno tudi za širšo italijansko javnost. Zveza slovenskih kulturnih društev je že leta 1989 pristopila k podobni pobudi, ki se je takrat odvila v Rimu. Prav tako pristopi tudi tokrat k manifestaciji in v sodelovanju z oporečniško službo organizira v ta namen avtobusni prevoz, da bi bila slovenska prisotnost čimbolj organizirana in številna. Za informacije in prijave lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (telefon 635626) do srede, 22. januarja, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Jutri zjutraj v pokrajinskem svetu o priznanju Slovenije in Hrvaške Jutri se bo sestal tržaški pokrajinski svet: na dnevnem redu ima razpravo in odobritev resolucije o priznanju neodvisnih in suverenih republik Slovenije in Hrvaške. Seja bo ob neobičajni uri, in sicer ob 9.30 zjutraj. Predsednik pokrajinske uprave Crozzoli bo med drugim predlagal, da bi v kratkem, po možnosti še ta teden, sklicali posebno odprto sejo vseh občinskih in pokrajinskih svetovalcev, kot tudi deželnih svetovalcev in parlamentarcev iz naše pokrajine, ki naj bi vzeli v pretres izziv, ki ga za naše mesto pomeni nova stvarnost onstran meje. Resolucija o Sloveniji in Hrvaški bi morala biti edina točka jutrišnje seje, v zadnjem trenutku pa so po dogovoru z načelniki skupin vključili v dnevni red še izvolitev predstavnikov v šolske svete 16. in 17. okrožja. Jutri ob 18.30 se bo sestal tudi tržaški občinski svet, ki bo nato zasedal tudi v petek, 24. t.m. Gre za obvezne seje, ki jih določa nov zakon o krajevnih upravah, na njih pa bi morali izvesti še zadnje poskuse za izvolitev novega župana in odbora. Nič pa ne kaže, da bi do česa takega lahko prišlo. Tudi poskus Demokratične stranke levice, da bi preprečili predčasni razpust občinske skupščine, je ostal brez odziva. Prav tako dolžnostna bo tudi jutrišnja seja občinskega sveta v Nabrežini, vendar so tam, kot znano, v teku intenzivni pogovori za izhod iz krize, ki naj prepreči predčasne volitve. Pogovori pa doslej še niso rodili odločilnih rezultatov, tako da od jutrišnje seje ni pričakovati posebnih novosti. Pač pa bosta odločilni naslednji dve seji devinsko-nabrežinske skupščine, ki sta bili že sklicani za 23. in 24. januar. Med najrazličnejšimi epizodami iz včerajšnje črne kronike Še ena samotna smrt upokojenca Od torka novi bencinski boni V torek, 21. januarja, se bo začelo razdeljevanje bonov za prostocarinski bencinski kontingent za leto 1992. Trajalo bo do vključno petka, 14. februarja, za zasebne upravičence pa bo kot ponavadi potekalo na občinskih izpostavah oziroma na županstvih okoliških občin, medtem ko bodo podjetja lahko dvignila bone na sedežu Tržaškega avtomobilskega kluba, Ul. Cumano 2, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro. Večina občinskih izpostav v tržaški občini bo v januarju razdeljevala bone vsak delavnik, razen sobote, od 14.30 do 19.30, v februarju pa od 17. do 20. ure. V izpostavah za Kjadin-Rocol, Novo mesto-Novo mitnico in Škedenj-Čarbolo pa bo veljal dopoldanski urnik, in sicer od 8.30 do 13.30, v februarju pa od 10.30 do 13.30. V okoliških občinah bodo bone razdeljevali na županstvih, urniki pa bodo naslednji: De-vin-Nabrežina od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro, v sredo in petek pa tudi od 17. do 19. ure; Dolina od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro, v ponedeljek in sredo pa tudi od 15.30 do 17.30; Repentabor v ponedeljek in soboto med 10. in 13. uro; Zgonik v ponedeljek, sredo in soboto med 9. in 13. uro, medtem ko bodo upravičenci iz miljske občine lahko dvignili bone v občinskem tehničnem uradu od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro. V beležnici črnega kronista se je včeraj nabralo več epizod, od katerih pa imela ena sama tragični predznak. Slo je še za eno samotno smrt, kakršne so v našem mestu skoraj na dnevnem redu. Tokrat je bil žrtev 70-letni upokojenec Primo Marioantoni, ki je živel sam v Ulici Donota 20. Reševalci, ki so prihiteli na klic sosedov, so upokojen-čevo truplo našli v hodniku na tleh. Gasilci so imeli včeraj sorazmerno miren dan, saj do večjih nesreč ni prišlo, zato pa so si morali pošteno zavihati rokave v noči na soboto, ko so kar nekaj ur gasili požar, ki je izbruhnil v kuhinji neke gostilne v Ul. Čampo Marzio 22 in grozil, da se bo razširil na sosednje prostore. Openski gasilci pa so sinoči kako uro iskali 79- letno bolnico sanatorija Santorio Giu-seppino Skoric, ki je izginila takoj po kosilu. Ker je bilo iskanje bolniškega osebja in paznikov neuspešno, so zvečer poklicali gasilce, ki so bolnico našli na robu parka oziroma gozdiča, ki obdaja poslopje. Ženica se je očitno izgubila in ni našla več poti nazaj. Agenti letečega oddelka kvesture pa so včeraj prijavili sodnim oblastem 35-letnega Vincenza Porchija iz Ul. Mamiani 4 in leto mlajšega Fabrizia De Bonija, ki ju dolžijo kontinuirane goljufije na račun petih tržaških zlatarn, trafike in trgovine oblačil. Agenti so že zasegli del prigoljufanega blaga, do katerega sta nepridiprava prišla z uporabo dveh čekovnih knjižic, ki sta jih zakonita lastnika izgubila. Bodo tudi ti kraji, v katerih so bili izvoljeni slovenski rajonski svetovalci, »priključeni« kraškemu rajonu, ali pa bo odslej našim rajonskim svetovalcem v novih razširjenih rajonskih svetih prepovedano govoriti kot doslej v slovenščini? Upravna vprašanja zadobivajo ob takih vidikih sila političen pomen. Uvodoma smo pisali o zagonetki. Dejstvo, da je Pittonijeva tako rekoč čez noč spremenila predlog od prvotnih šestih na sedanjih pet novih rajonskih svetov, je že samo po sebi zagonetno. A ni edino. Zagonetno je, da občinska komisija za decentralizacijo še ni razpravljala o že sprejetem predlogu (bila je postavljena pred izvršeno dejstvo). O tem bo razpravljala šele jutri dopoldne. Zagonetno je tudi, da predsedniki treh »prizadetih« rajonskih svetov (zahodnokraškega, vzhodnokraške-ga in svetoivanskega) niso vedeli ničesar o najnovejšem predlogu in niti o morebitni priključitvi novih (beri: slovenskih) krajev kraškemu rajonu. Včeraj bi se morali (vsi trije socialisti in vsi trije proti taki »decentralizaciji«) sestati s socialistično odbornico, a je srečanje odpadlo, ker Pittonijeve ni bilo na spregled. Nič čudnega torej, če bomo v prihodnjih dneh priča pravi poplavi sej rajonskih svetov in srečanj, na katerih naj bi osvetlili sedaj še senčne plati te rajonske afere. V torek bo o sklepu občinskega odbora razpravljal svetoivanski rajonski svet, v sredo zahodnokraški. Jutri ob 21.30 bo govor o decentralizaciji v posebni oddaji Radia 4, v sredo ob 21. uri po Radiu Opčine. Jutri se bo - kot že napisano - sestala tudi občinska komisija za decentralizacijo. Vsi napori teh srečanj in sestankov so uperjeni v en sam cilj: zadnjo sejo občinskega^ sveta pred razpustom skupščine. Šele takrat, 25. januarja, bo mogoče izvedeti, ali bomo imeli po novem le pet rajonskih svetov, ali pa bo vsa zadeva obtičala pri starem. m. k. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga Maria (Albina) Cossutta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala msgr. G. Zorkotu in pevskemu zboru iz Rojana. SVOJCI Trst, 19. januarja 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi drage mame Viktorije Foraus izrekajo globoko sožalje hčerama Almi in Ernesti žene iz Prebenega Ob boleči izgubi drage mame Viktorije Žerjul izreka hčeram Ernesti in Almi ter prizadetim svojcem iskreno sožalje KD Rapotec 17. 1. 1991 17. 1. 1992 Ob prvi obletnici smrti Justine Žerjal se je z ljubeznijo spominjajo mož Zdravo, hči Livija in vnuk Marko. Boljunec, 19. januarja 1992 t Prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Elio Rakar Pogreb bo v torek, 21. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev. Za vedno boš ostal v naših srcih! Žalujoči žena Carmela, hči Lucil-la, zet Franko, vnukinji Angela in Linda, brat Jože, sestra Marija in ostali sorodniki. Posebna zahvala naj gre dr. Marjanu Spetiču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene! Pulje pri Domju, Ljubljana, Trebeše, 19. januarja 1992 Žalovanju se pridružujejo družine Crevatin, Felda in Cok Ob bridki izgubi dragega Eliota sočustvujejo z družino svakinja Olga z Eugeniom, Doriano in Elisabetta Ob težki izgubi dragega očeta Eliota Rakarja izrekamo "kolegici Lucil-li in svojcem iskreno ter občuteno sožalje. Upravni svet, nadzorni odbor, direkcija in kolegi Tržaške kreditne banke Ob prerani izgubi dragega Eliota izreka svojcem iskreno sožalje KD F. Venturini ZAHVALA Ganjena za tolikšno sočustvovanje ob nenadomestljivi izgubi najine Helene Košuta se iskreno zahvaljujeva g. Gerdolu, g. Kunčiču, ravnateljem, kolegom, dijakom, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Mama in brat z družino Trst, 19. januarja 1992 ZAHVALA Ob smrti našega dragega Antona Gašperšiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter za izraze prijateljstva in sočutja. DRUŽINA Trst, 19. januarja 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Marije Starc vd. Renzi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali. ŽALUJOČI SVOJCI Barkovlje, 19. januarja 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Pierine Požru vd. Samec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Boljunec, 19. januarja 1992 Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta - SLORI sklicuje redni iz izredni občni zbor inštituta dne 23. januarja v Trstu v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20 IZREDNI OBČNI ZOR v četrtek, 23. januarja, ob 18. uri Dnevni red: sprememba statuta - (Prosimo točnost zaradi prisotnosti notarja REDNI OBČNI ZBOR ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu Dnevni red:l. Poročilo upravnega odbora; 2. Sprejetje obračuna in proračuna; 3. Poročilo nadzornega odbora; 4. Sprejetje novih članov; 5. Volitve upravnega, znanstvenega in nadzornega odbora; 6. Razno razstave razna obvestila MAGNET in FARE TEATRO organizirata GLEDALIŠKI SEMINAR v Domu A. Sirk v Križu od 20. t. m. do 20. februarja trikrat tedensko. Vodi ga ENZO SULINI. priznan raziskovalec eksperimentalnega gledališča (učenec od Dome-nic De Fazio - Actor’s Studio New York in Orazio Costa - Ac-cademia Nazionale d’Arte Dram-matica Rim). Zainteresirani naj se javijo v Domu Albert Sirk jutri, 20. t. m., ob 19.30. Obvestilo izletnikom na Sardinijo Naše bralce, ki so se prijavili za dodatno potovanje na Sardinijo, obveščamo, da bo odhod 8. maja, povratek v Trst pa 14. maja 1992. Uredništvo gledališča Gledališče ROSSETTI Danes ob 16.00 zadnja predstava Schnitzerjevega AMORETTA v izvedbi gledališke skupine E.R.T. V abonmaju odrezek št. 4 A. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V torek, 21. t. m., ob 21.30 bo na sporedu enkratna izvedba koncerta kantav-torja PAOLA CONTEJA. Predstava izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 1, za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. Od 24. do 26. januarja bosta v gledališču gostovala Dario Fo in Franca Rame s predstavo PARLIAMO Dl DONNE. Predstava je izven abonmaja, veljavna je Cartateatro 2, za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne. Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 Danes ob 16. uri (red G) zadnja predstava baletnepravljice COPPELIA. Nastopata Marc Renuard in Marina Nosso-va. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi z naslednjim umikom: 9-12, 16-19, ob ponedeljkih zaprto, ob prestavah je popoldanski urnik od 18. do 21. ure. V petek, 31. t. m., ob 19. uri (red A) bo na sporedu I MAESTRI CANTORI Dl NORIMBERGA R. Wagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Predprodaja vstopnic pri blagajni od srede, 22. t. m., po običajnem urniku. La Contrada - Gledališče Cristallo Danes, 19. t. m., ob 16.30 in 20.30 ponovitev baleta gledališke skupine Rancia iz Tolentina s predstavo A CHORUS LINE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitev v torek ob 16.30. Gledališče Silvio Pellico Danes, 19. t. m., ob 16.30 bo v gledališču v Ul. Ananian, v organizaciji društva Armonia, nastopila gledališka skupina I Grembani s komedijo Granfranca Gabriellija IL MURO. Aleksandru se je pridružil bratec MARTIN Mami Savini in očetu Marinotu čestitajo svojci. Danes, NEDELJA, 19. januarja 1992 KNUT Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52-Dolžina dneva 9.12 - Luna vzide ob 16.35 in zatone ob 7.09. Jutri, PONEDELJEK, 20. januarja 1992 BOŠTJAN PLIMOVANJE DANES: ob 2.56 najnižja -17 cm, ob 8.37 najvišje 50 cm, ob 15.24 najnižje -71 cm, ob 22.03 najvišje 45 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.37 najnižja -21 cm, ob 9.17 najvišja 49 cm, ob 15.57 najnižja -70, ob 22.35 najvišja 48 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1026,2 mb ustaljen, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 88-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Leonardo Lauro, Lanu-ele Pastore, Gabriele Pribac, Beatrice Ferro, Nicola Zaccagnino, Linda Auber, Roberta Auber, Consuelo Macorin, Ric-cardo Zamarini, Gabriele Cocca, Federi-co Loik, Giulia Martellini. UMRLI SO: 88-letni Marcello Petro-nio, 88-letna Bruna Lacovich, 80-letni Giordano Matejka, 64-letni Elio Rakar, 77-letni Martino Lacovich, 90-letna Maria Lorenzutti, 84-letna Maria Alessio, 86-letna Maria Adum, 89-letni Mario Delise, 81-letna Maria Zergol, 84-letni Ferdinande Pastori, 80-letni Antonio Sammartino. V TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi. V prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja DEMETRIJ CEJ. V galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) bo do 24. t. m. na ogled antološka razstava tržaškega slikarja ALOJZA CACHA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19.30 in ob nedeljah od 11. do 12.30. V naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa. Urnik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost. V muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je odprta razstava novozelandskega kiparja Chrisa BOOTHA. Razstavo si lahko ogledate samo ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Studiu Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bo do 5. februarja na ogled razstava GAETANA MAINETTIJA. Urnik: od torka do sobote od 17. do 20. ure. V občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava zlatarja-kipar-ja SERGIA FIGARJA. Razstavo si lahko ogledate do 24. t. m., ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 13. ure. V gledališču Mlela, Trg Duca degli Abruzzi 3, je na ogled fotografska razstava GABRIELA BASILICA z naslovom 'Porti di mare". Milje - V Občinskem kulturnem centru, na Trgu Republike 4, je odprta razstava z naslovom »Sioux, stoletnica Wo-unded Knee". Razstavo je organizirala Fameia Muggesana, pripravil jo je fotograf Giorgio Štern pod pokroviteljstvom občine Milje. V razstavni dvorani Turistične ustanove v Trstu, v Ul. S. Nicolo' 20 bo do 30. t. m. odprta razstava ALDA BRESSA-NUTTIJA. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 10. do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12.30. koncerti Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cap-pelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi V četrtek, 30. januarja, ob 20.30 bo na sporedu izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v milanski Scali 3. februarja in v Carnegie Hall v New Yorku 26. marca 1992. Auditorium Muzeja Revoltella Danes, 19. t. m., ob 11. uri bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v Ul. Diaz zaključni koncert V. Mednarodnega natečaja komorne glasbe Cerase Rarison. Nastopali bodo Romolo Gessi (Violina), Alessandra Carani (violina), Graziano Spinnato (viola) in Enrico Bronzi (violončelo). BBC - Ul. Donota Jutri, 20. t. m., ob 21. uri bo na sedežu BBC v Ul. Donota nastopil saksofonist Gianni BASSO skupaj z deželno skupino Big Band. Gledališče Mlela V soboto, 25. t. m., ob 18.3o bo na sporedu zaključni glasbeni koncert Glasbene šole 55, na katerem bodo nastopili vsi gojenci. Vstop prost. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 19. januarja 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Settefontane 39, L argo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (Tel. 228124). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše potrebe. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul, Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Od ponedeljka, 20. do sobote, 26. januarja 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Pogrebno društvo obvešča, da bo REDNI OBČNI ZBOR danes, 19. t. m., ob 15.30 v osnovni šoli P. Tomažič - Trebče. Odbora za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja v Bazovici obvešča vse upravičence jusarskih pravic, da se bodo v torek, 21. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma razdeljevala potrdila za odvoz že požaganega borovega lesa iz gozda "Debeli školj". Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa prireja srečanje z dr. Antonom Beblerjem, priznanim univerzitetnim izvedencem za politično - vojaška vprašanja. Srečanje bo v sredo, 22. t.m ., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. Naslov izvajanja: VOJAŠKO - POLITIČNA VARNOST SLOVENIJE IN SLOVENCEV. Srenja Boljunec sklicuje v sredo, 22. t. m., ob 20. uri na sedežu v torkli JAVEN SESTANEK s sledečim dnevnim redom: najemnina za postajo plinskega omrežja, sanacije kamnoloma Brusič, popravilo lekarne, popravilo župnije in razno. Pustovanje v Portorožu. Vabimo vas na pustovanje v hotel Emona v Portorožu in sicer na pustno soboto in pustni torek. V ceno 85.000 lir na osebo je vključen prevoz, prenočitev, zajtrk in kosilo. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v ulici Milano 20, tel. 630261. čestitke V sredo je prlvekal na svet LUKA. Z mamico Betty in očkom Robertom se veseliva, malemu Luki pa želiva vso srečo. Tamara in Marko. Te dni je slavil svoj 75. rojstni dan član TPPZ P. Tomažič MIRO KJUDER. Ves ansambel mu vošči še na mnoga leta. Dobrodošel pri Koroščih, mali JAN. S starši Livio in Pinom, posebno pa z nonoti Petro in Aldom, se prisrčno veselijo pevci zbora Jadran iz Milj. Ob prihodu vnučka JANA čestita svoji zvesti pevki Petri, malemu Janu pa želi veliko zdrvja in sreče cerkveni pevski zbor od Sv. Barbare. Dragi MANUEL, prav veselo v šolo greš, mnogo lepega že veš. Kar naučil se boš v šoli, tega pozabil ne boš nikoli. Ob tvojem 8. rojstnem dnevu ti želimo vse naj, naj... mama, očka, sestra, stric, nono in nona. Obenem želimo vsi vse najboljše nonotu MARJOTU za današnji rojstni dan. razne prireditve KD Kraški dom vabi na ponovitev dramskega dela KDO JE KRIV v izvedbi domače dramske skupine. Režija D. Gorup. Predstava bo danes, 19. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi jutri, 20. t. m., ob mesecu katoliškega tiska na srečanje z JANEZOM GRILOM - glavnim urednikom tednika družina, ki je začel izhajati pred 40. leti v tedanji gorički apostolski administraturi. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani ob 20.30. KD Primorsko priredi v nedeljo, 26. t.m., ob 17. uri v srenj skl hiši v Mačko-ljah PRIJETEN PROGRAM za mlade in najmlajše. Sodelujeta otroški pevski zbor F. Venturini od Domja in mladinska dramska skupina KD Primorec iz Trebč s pravljico "Pepelka". Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 26 77 80 67 28 CAGLIARI 8 16 15 30 29 FIRENCE 10 26 37 75 64 GENOVA 82 47 36 19 26 MILAN 44 20 52 66 38 NEAPELJ 74 87 85 41 1 PALERMO 20 42 24 55 2 RIM 34 15 74 84 52 TURIN 1 12 63 19 87 BENETKE 75 58 68 67 15 ENALOTTO 111 2 X 2 1 X 1 2 2 1 KVOTE: 12 66.686.000.- 11 2.261.000,- 10 190.000,- včeraj - danes Svetoivonsko skupnost priredi danes, 19. t. m., ob 16. uri v stari cerkvici v Ul. alle Cave pri Sv. Ivanu v Trstu KONCERT BOŽIČNIH PESMI Poje mešani pevski zbor RUPA PEČ iz Gorice, vodi Zdravko Klanjšček, sodeluje Lojzka Bratuž. Toplo vabljeni! mali oglasi Ul. Flavia di Stranara 99 - Žavlje - TRST - Tel. 231118 USLUŽBENEC FIATA proda UNO 60S, letnik '91. Tel. 825286. PRODAM BMW 316, kovinske barve, letnik '84 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. (0481) 882171 od 19. do 20. ure. PRODAM golf G TI, letnik '81, črne barve, s pomično streho. Cena 3.500.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 220718. PRODAM A 112, v odličnem stanju. Tel. št. 229224. FURGON renault express, bel, ostekljen, samo 34.000 prevoženih km, garažiran, v odličnem stanju, prodamo po ugodni ceni. Tel. št. 220592. V G ROČ ANI prodamo hišo z vrtom in dvoriščem, potrebno popravil. Informacije v večernih urah na št. 226401 ali 228671. PRODAM fiat uno 45 SL, letnik '86 v dobrem stanju. Tel. št. 229237. SVETLO STANOVANJE v centru mesta v 20 - letni hiši, 130 kv. m, prodam brez posrednika. Tel. 631177, 418625. TROSOBNO komfortno opremljeno stanovanje oddam nebivajočim, tudi delno za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod geslo "Giulia". MARIO PAHOR iz Jamelj obvešča, da je v Župančičevi ulici št. 8 odprl osmico. IŠČEMO mladega urarja izkušenega v popravilih mehanskih ur. Odlična plača. Tel. na št. (040) 632951 - Trst med delovnim urnikom trgovine. PODJETJE v Nabrežini išče osebo z vozniškim dovoljenjem za delo v skladišču. Tel. 200232 od 14. do 15. ure. IŠČEM kakršnokoli delo enkrat ali dvakrat tedensko kot snažilka, baby sitter ali podobno. Tel. št. (003867) 73539 od 20. ure. POŠTENA ŽENSKA stanujoča onkraj meje nudi hišno pomoč dvakrat ali trikrat tedensko. Tel. 213282. DELAVEN FANT iz Slovenije je na razpolago za stalno zaposlitev. Vešč mehanike in električarskih del. Tel. št. (003867) 56796 - Robert. IŠČEM staro kraško hišo. Tel. 224407. MLADA GOSPA sprejme službo kot prodajalka v vsaki stroki pri resni trgovini ali tvrdki za 4 ure dnevno. Telefonirati od 12. do 13. ure na št. 828251. MLAD MOŽ, dobra volja do dela, specialist pri vezanju trt, sprejme službo pod vsakim pogojem. Tel. 003866/58806. MLAD MOŽ, dobra volja do dela, izvež-ban v vsakem delu na polju ali kot zidarski pomočnik, prost ob četrtkih in nedeljah, sprejme delo po dogovoru, tel. 003866/33624. INDUSTRIJSKO PODJETJE v zgoniški občini zaposli osebo z znanjem angleščine, izkušeno na industrijskem področju. Pismene ponudbe na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslom Zgonik. GLAVNA AGENCIJA INA ASSITALIA na Krasu išče osebje z znanjem slovenščine in italijanščine, ki si želi profesionalne uveljavitve za delo na področju zavarovalne in finančne konzulence. Telefonirati jutri, 20. t.m., od 16. do 18. ure na št. 220791. KVALITETNO opravljamo pleskarska in zidarska dela ter polagamo obloge. Tel. 309956 po 15. uri. NAJDITELJA usnjene mape rjave barve z dokumenti naprošam, da tel. na št. 229329. OD 20. t. m. dobite Primorski dnevnik tudi v Nabrežini kamnolomi na občinskem trgu v novi prodajalni revij in časopisov Edicola M. & W. Sdf. PODJETJE s sedežem v Trstu išče urad-nika/co z večletno prakso v komercialni dejavnosti import export. Znanje angleščine obvezno, hrvaščine zaželje-no. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Eximp". kino ARISTON - 14.30 The Commitments, 16.30, 18.20, Le amiche americane, r.Tristam Powell, i. Michael Palin 20.10, 22.00 Rifl Raii, r. Ken Loach. EKCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwar-zenegger. EKCELSIOR AZZURRA - 15.15, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Vimou. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Nightmare 6. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Pensavo fosse amore, Invece era un calesse, i. Massimo Troisi. NAZIONALE III - 15.00, 22.15 Abbron-zatissiml, i. Jerry Cala, Alba Parietti. NAZIONALE IV - 16.00, 22.20 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 14.45, 17,10, 19.30, 22.00 Robin Hood, il principe dei lad-ri, pust., i. Kevin Costner. MIGNON - 16.00, 22.15 Donne con le gonne, i. Francesco Nuti, Carole Bou-guet. EDEN - 15.30, 22.10 Anal nonstop, pom., □ □ CAPITOL - 15.30, 22.10 Le comlche 2, i. Paolo Villaggio, Renato Pozzetto. Jutri ob 17.00. LUMIERE - 17.45, 22.15 Jungle Fever. ALCIONE - 16.30, 22.00 Fino alla fine del mondo, r. Wim VVenders, i. VVilli-am Hurt, Solveig Dommartin, Jeanne Moreau. RADIO - 15.30, 21.30 Lunghi e duri per i... turbamenti erotici di Pamela, porn., □□ Jutri 15.30 Marina un vul-cano di piacere, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da je odprt rok za vlaganje prošenj za premestitve na šolah vseh vrst in stopenj in sicer: vrtci in nižje srednje šole do 25. t. m. ter osnovne in višje srednje šole do 5. februarja. Nestalno učno osebje lahko od 20. t. m. do 19. februarja vloži prošnjo za vstop v pokrajinske lestvice suplentov in poučevanje na slovenskih šolah v naslednjem triletju. Vse potrebne obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ, ul. Carbucci 8 v torek in četrtek od 11. do 13. ure, v sredo od 15.30 do 16.30 ter v petek ob 16. do 17. ure. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. D'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (blizu pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) Drevored Čampi Elisi 1/1 D'Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulil 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) PRIČENJA PROMOCIJSKO PRODAJO : KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE s popusti od 20% do 50% V Trstu 3.000 nV razstavišča in lastno parkirišče PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC obv. občini n «ai i______________________ 6.55 Varjete: Evropa Evropa 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda delto Zecchino 10.00 Zelena linija Magazine 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Bando, bolita Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes vesti in (18.10) 90. minuta 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 TV film: Processo di fa-miglia (dram., It. 1991, r. Nanni Fabbri, i. A. Marti-nes, R. Montagnani) 22.10 Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti 23.45 Šport: Zona Cesarini (vodita Gianni Mina in Rita Tedesco) 0.30 Dnevnik in vreme 1.00 Film: La lunga linea gri-gia (dram., ZDA 1955) 3.15 Nočni spored | ^ RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova) 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Variete: Cirkus 10.30 Aktualno: Giorno di festa 11.30 Šport: Prima che sia gol 12.00 Aktualno: Fuori onda 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Diogenes in vreme 13.45 Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi) 18.00 Šport: biljard, 18.40 nogomet A lige, sledi vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Rubrika: Domenica sprint 21.10 Nanizanka: Beautiful 22.15 Nan.: Mi faccia causa (kom., It. 1984) 23.15 Nočni dnevnik 23.30 Vremenska napoved 23.35 Rubrika o židovski kulturi 0.05 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach) 0.20 TV film: Anna Kuliscioff (zgod., It. 1981, i. Marina Malfatti, 2. del) 1.20 Film: Le donne degli altri (kom., Fr. 1957) CANALEB________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.45 Film: Le avventure di Stanlio e Ollio (kom., ZDA 1930, r. James Parrot, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 11.45 Dokumentarec: L'arca di Noe (vodi Licia Colo) 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) dnevnik TG 5 13.45 Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) 18.10 Nanizanka: Časa Vianello 18.40 Variete: Buona domenica 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: L'orso (pust., Fr. 1988, r. Jean-Jacgues Annaud, i. Tchery Karyo, Jack VValla-ce, Andrč Lacombe) 22.30 Variete: Rivediamoli 23.00 Aktualno: Italia domanda 24.00 Dnevnik TG 5 0.05 Šport: Veliki golf 1.35 Nan.: New York New York - Felici e contenti 2.15 Film: I formidabili (dram., 1970, i. M. Crawford) 3.45 Programi non stop RETE 4 8.00 Nabožna oddaja 8.40 Parlamentom 9.20 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.55 TG 4 vesti 11.55 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 La donna del mistero, 16.55 General Hospital, 18.00 La passione di Tere-sa, vmes (17.50) TV 4 vesti 19.40 Nadaljevanki: Primavera (i. Fernando Carillo), 20.25 La mia seconda madre (i. Enrigue Novi) 22.20 Nadaljevanka: Dallas -Sciarada 23.15 Nedeljski koncert: Romeo in Julija (Prokofjev, dir. Miung Whun Chung) 0.15 Nanizanka: Marcus Wel-by, 1.051 Jefferson 1.40 Film: Peccato che sia una canaglia (kom.,It. 1954, r. Alessandro Blasetti, i. So-fia Loren, Marcello Ma-stroianni) 3.15 Nan.: La famiglia Addams 4.00 Nočni spored [ jK. RAI 3 [ 8.15 Potni list za Evropo 9.00 Drobci 9.25 SP v smučanju: ženski slalom (1. tek), 11.55 2. tek, 10.25 moški slalom (1. tek), 12.55 2. tek 11.25 Koncert RAI 3: Uto Ughi in Beethovnove sonate 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Variete: Girone alFitalia- na (vodi A. Barbato) 16.40 Drobci 17.10 Film: II mondo dei robot (fant., ZDA 1974, r. M. Crichton, i. Yul Brynner) 18.40 Vremenska napoved in rubrika Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: Blob Cartoon 20.30 Film: L’oca selvaggia col-pisce ancora (vojni, VB 1981, i. Gregory Pečk, Ro-ger Moore) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele 23.55 Film v originalu: Manhattan melodrama (dram., ZDA 1944, i. Clark Gable) 1.25 Filmske novosti 1.35 Variete: Fuori orario [fr TV SlovnlJ« 1 8.30 Otroška matineja: Živ Žav, 9.25 Superbabica 9.50 Logaški oktet 10.20 Križkraž (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Ansambel Krt (pon.) 13.00 TV dnevnik 1 13.10 Film: Otroka hočem obdržati (dram., ZDA 1976, i. Mariel Hemnigway) 14.35 Sporočilo edinosti 15.25 Napovednik 15.30 Nad.: Edouard in njegove hčere (Fr., i. P. Mondy) 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Film: Temne sence vzhoda (dram., ZDA 1945, r. Frank Lloyd, i. J. Cag-ney) 18.10 Knjižne novosti 18.25 Risanka in TV Mernik 19.00 Napovednik 19.00 Zrcalo tedna in loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Zdravo 21.05 Dok.: Državno nadzorstvo 21.50 Dnevnik, vreme in šport 22.15 Napovednik 22.20 Sova, vmes nanizanka Ko se vname star panj in Pravica iz teme 1 ^ TV Koper 13.00 Film: La grande nebbia 14.20 Andata e ritorno 15.20 Nanizanka: Sodelavci 16.10 Otroški program Čarobna svetilka, vmes Svet lutk 16.40 Aktualno: Meridiani 17.20 Film: Amore vuol dire ge-losia (kom., It. 1975) 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Risani film 20.30 Film: State uniti in America (kom., ZDA 1982, r. L. Pressman, i. R. Pryor) 22.00 Žrebanje lota in dnevnik 22.15 Naš prijatelj... Koper 22.45 Nanizanka: Sodelavci [ TV Slovenija 2 10.20 SP v smučanju: moški slalom (1. tek), 12.50 2. tek 16.10 Žrebanje za EP v nogometu 17.10 Smučarski skoki 18.10 Sova, vmes nan. Murphy Brown in Pravica iz teme 19.25 Napovednik 19.30 TV Dnevnik HTV 20.05 Dok.: Svet narave 20.55 Nan.: Sarajevske zgodbe 21.45 Balet: Peer Gynt 23.25 Yutel ITALIA 1____________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke 10.15 Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca) 11.30 Odprti studio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.35 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Sandro Piccinini in M. Mosca) 13.00 Nanizanki: Streethawk - II falco della strada in Nasci-ta delfalco 14.00 Odprti studio 14.15 Šport: Domenica stadio 18.00 Nanizanka: MacGyver -Trattato di pace 19.00 Odprti studio 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: II ragazzo dal kimono d'oro 3 (pust., It. 1991, r. Larry Ludman, i. Ron Wil-liams, D.D. Field) 22.15 Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori) 23.45 Variete: Mai dire gol (z Gi-alappa’s Band) 0.15 Studio šport 0.30 Odprti studio 1.05 Nočni spored OPEON 1111 Ul 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Nanizanki: Automan, 14.30 Lo sceriffo del Sud 15.30 Ob nedeljah s Happy End 16.30 Film: Robinson Crusoe, il naufrago del Pacifico 18.00 Nan.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke: Fiori di zucca 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Risposta armata (pust., ZDA 1981, r. F.O. Ray, i. David Carradine, Lee Van Cleef) 22.00 Film: Zappatore (dram.) 8.00 Risanke 8.30 Prijateljska narava 9.30 Nanizanka: Batman 10.00 Risanka: L orso 10.20 SP v smučanju: 10.20 moški slalom (1. tek) 11.30 Risanke 12.00 Papežev blagoslov 12.50 Moški slalom (2. tek) 13.30 Glasba: Lisa Stansfield 14.00 Variete: Qui si gioca 17.00 Nan.: Autostop per il cielo 17.55 Film: Gente allegra (kom., ZDA 1942, i. Spencer Tra-cy, Hedy Lamarr) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Golagoal 22.30 Ladies & Gentlemen 23.20 America s Cup 0.30 Film: Shaft colpisce ancora (krim., ZDA 1972, i. Richard Roundtree) 2.25 Aktualno: CNN News TELEFRIIILI_____________ 10.15 Telefriuli non stop 12.00 Čas obrtništva 12.30 Zelena dežela 13.00 Športne napovedi 13.30 Variete: Serade furlane, vmes športne vesti 16.45 Rubrika: Občina 18.45 Športne vesti 20.30 Nanizanki: Gli occhi dei gatti, 21.30 Primus 22.30 Športne vesti (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Zlati sinko (P. Lužan); 10.40 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski dokumentarec: Franc in njegovi (M. Uršič, 3. del); 14.45 Potpuri; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 7.45 Duhovna misel; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Amaterski zbori pojo; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna-glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.00 Ob robu igrišča; 14.45 Šport - Drugi krog oglašanj; 15.00 Nedeljski ritem; 15.20 Pregled izidov tekem; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Made in Italy; 18.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS, RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Naj novejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 17.30 Košarka: Moglia-no-Jadran TKB; 19.30 Morski val. m rai i ^ RAI 2 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Dnevnik in Gospodarsl 10.25 Nanizanka: Supernonna U.00 Kratke vesti iz Milana 11.05 Nan.: Provaci ancora H ry, sledi vreme 12.00 Variete: Piacere Raiu vmes (12.30) kratke ve 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 7 dni v Parlamentu 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Mladinski variete: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.05 Occhio al biglietto 18.15 Dok.: Italia chiamo 18.50 Dokum.: Kvarkov svet 19.30 Aktualno: Una storia 19.45 Vreme in dnevnik 20.40 TV film: Processo di miglia'(dram., It. 1991) 22-15 Aktualno: Storie d'oggi 22.45 Dnevnik in Emporion 23.15 Variete: Fantasy party 24.00 Dnevnik in vreme 0- 30 Danes v Parlamentu 0.40 Filmske novosti 9-50 Rubrika opolnoči 1- 25 Film: Oggi sposi, sent condoglianze (kom., ZE 7.00 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Dok. DSE: Campus 10.00 Rubrika o protestantizmu 10.30 Film: La luce fantasma (krim., ZDA 1935) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Rubrike: Tua, Kronika v živo, 17.00 Diogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Variete: Videocomic 17.55 Rock cafe in šport 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick -Relazioni interrotte 21.35 Aktualno: Mixer, il piacere di saperne di piu 23.15 TG 2 - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Glasba: Le tragedie de Carmen (G. Bizet, dir. Marius Constant) 1.35 Nočni spored r~N ra« 3___________________ 12.00 Krožek ob 12 (vodi Romano Battaglia) 12.05 Kratke vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Podobe iz Francije 15.15 Dok.: Dosje Mladina - Droga (5. del) 15.45 Šport: nogomet v deželi, 16.45 nogomet B lige 17.45 Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna 18.00 Dokumentarec: Geo 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Avanzi 23.50 Nanizanka: Hitchcock -La bara di cristallo (1959, i. James Donald) 0.15 Pregled Carosellov: Pub-blimania 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste [fr TV Slovenija 1 | 8.20 Video strani 8.30 Otroški spored: Vilinček z Lune (Minolli-Gruen) 10.05 Nad.: Trgovina z mamili 10.55 Video strani 13.30 Dnevnik in Napovednik 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Slovenska kronika 16.45 Spored za otroke: Radovedni Taček - Avto, 17.05 Pridi moj mili Ariel (M. Mihelič, 3. del) 17.30 Obzorja duha 18.05 Dok.: Boj za obstanek 18.40 Risanka in Napovednik 19.00 Žarišče 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme in šport 20.05 Nan.: Da, Predsednik 20.35 Svet na zaslonu 21.20 TV film: Zlatolaska (dram., Slovaška, r. Karol Spišak, i. M. Hrubešova, J. Baetoška) 22.30 Dnevnik 3 22.50 Vreme in šport 22.55 Napovednik 23.00 Sova, vmes nanizanki Pravica iz teme in Zvezdne steze - Star Trek 0.40 Video strani ffP) TV Koper 13.00 Film: Angeli vojne 14.40 Nadaljevanki: Rayanovi, 15.20 Amandoti 16.00 TV Novice Oresedici 16.10 Program za otroke 16.55 Film: Neke vrste junak (kom., ZDA 1982, i. Richard Pryor) 18.30 Studio 2 in Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi 20.30 Športni ponedeljek 21.00 TV glasba: Accordi 21.30 Dok.: Haremi so prazni 22.10 TV Dnevnik Vsedanes 23.00 Nad.: Amandoti TV Slovenija 2 9.40 SP v smučanju: veleslalom Ž (1. tek), 12.30 2. tek 15.40 Oči kritike (pon.) 16.40 Sova, vmes nanizanki 17.55 Euroritem (29. del) 18.15 Smučarski skoki 19.00 Videošpon in Napovednik 19.30 TV dnevnik Koper 20.05 Dok.: Znanost in resnica 21.00 Marlboro Musič Show 21.30 Mostovi in Sedma steza 22.20 Film: Spovem se! (dram., ZDA 1952, r. Hitchcock) C CANALES 7- 00 Aktualno: Na prvi strani 8- 30 Nanizanka: Arnold 9.05 Film: II grande Gatsby (dram., ZDA 1974, r. Jack Clayton, i. Robert Redford, . Mia Farrow) U.50 Kviz: Il pranzo e servito 1 (vodi Claudio Lippi) ^■40 Variete: Non e la RAI (vodi 1 Enrica Bonaccorti) 13.00 Dnevnik TG 5 4-30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone . (vodi Marta Flavi) 6.00 Otroški variete: Bim bum . bam in risanke “ 00 Kviza: Ok il prezzo 6 giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La mota della fortuna 30.00 Dnevnik TG 5 0-25 Variete: Striscia la notizia 0- 40 Film: Top Gun (pust., ZDA 1986, r. Tony Scott, i. Tom Cruise, Kelly McGillis) 3-30 Nan.: Murphy Brown -•>., Kyle (i. Candice Bergen) 3.30 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 L35 Variete: Striscia la notizia 1- 50 Nan.: New York New York 3-35 Programi non stop RETE 4 7.55 Dober dan, prijateljica 8.00 Nad.: Gosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitu-dine, 9.00 La valle dei pini, 9.35 Una donna in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.45 Nadaljevanka: Stellina 12.20 Otroški variete: Ciao Ciao 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Senora, 15.15 Vendet-ta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.25 Cristal, 17.20 Febbre d'a-more, 18.00 Dottor Chamberlain (i. Humberto Zuri-ta), vmes (17.50) TG 4 vesti 18.35 Kviz: Il gioco delle coppie 19.10 Rubrika: Naturalmente bella 19.15 Nad.: Primavera 19.50 Variete: Ceravamo tanto amati 20.30 Nadaljevanka: La mia seconda madre 22.35 Variete: Buonasera 23.35 Film: Come rubare un mi-lione di dollari e vivere felici (kom., ZDA 1966, i. A. Hepburn, P. OToole) 2.00 Nočni spored ITALIA 1 H 6.30 Odprti studio 7.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky -Il volo imprevisto, 9.30 Chips - Una seconda occa-sione, 10.30 Magnum P.I. 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 14.00 Odprti studio 14.15 Variete: Mai dire gol 15.00 Nanizanke: La bella e la bestia, 16.00 Magnum P.I. -Tradimento, 17.00 A-Team - Che fine ha fatto Jason Duke?, 18.00 MacGyver -La Madonna scomparsa 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport 19.35 Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 20.30 Aktualno: Posebno o oddaji Lezioni d'amore (vodi Giuliano Ferrara) 23.00 Variete: Mai dire TV 23.30 Nanizanka: China Beach -I Trafficanti di morte 0.30 Odprti studio 0.50 Studio šport 1.00 Nan.: La bella e la bestia 2.00 Programi non stop OPEON___________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.30 Film: Terra nera (pust., ZDA 1943, i. John Wayne) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Dust (dram., 1985, r. M. Hansel, i. Jane Birkin) 22.00 Film: Io ho ucciso! 23.30 Nan.: Masguerade 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Le spie, I giorni di Brian 11.00 Nad.: Vite rubate 11.45 A pranzo con VVilma 12.30 Nanizanka: Get Smart 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.35 Risanke 15.00 Film: L'imperatrice Cateri-na (dram., ZDA 1934, i. Marlene Dietrich) 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.30 Nanizanka: Matlock 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Ritorno alla base (dram., ZDA 1985, i. Robert Mitchum, D. Kerr) 22.35 Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti) 23.40 Vesti: TMC Nevvs 23.55 Crono: rubrika o motorjih 0.40 Film: Il bruto (dram., Meh. 1952, r. Luis Bunuel) 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 13.00 Nad.: La padroncina 13.45 Ena rastlina na dan 14.00 Nanizanka: Primus 16.05 Risanke 17.00 Nan.: Stazione di polizia 18.05 Nad.: VVhite Florence 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Šport: košarka 22.15 Nanizanka: Primus 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 MePZ Gallus; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo na otroškem valu; 15.00 Orkestri; 15.30 Rodinov poljub; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski "utrinki; 7.00 Horoskop; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Javna tribuna krožka »Ricerca e presenza« sočasno z novo koalicijo Inž. Fornasir potrjuje svojo vizijo razvoja Gorice in vloge politike Drevi v Kulturnem domu v Sovodnjah Beneško gledališče in ljudski godci Opozorilnih znakov, da marsikaj v politiki in reševanju splošnih vprašanj v Gorici ni v redu, je bilo v zadnjih letih precej. Doslej tega zlasti v stranki relativne večine ( čeprav tudi druge stranke niso imune) niso jemali preveč zares, saj si je stranka v dolgih letih končno tudi zgradila sistem oblasti, ki ga je težko zrahljati. Rezultat določenega načina upravljanja politike so bile v zadnjih letih ponavljajoče se krize. Zadnjo rešujejo te dni. Prav včeraj opoldne so podpisali sporazum o programu, ki sicer prinaša nekaj manjših novosti, oziroma popravkov, ki dajejo rahlo upanje na pozitivne premike. Vendar pa se obnovljeni in istočasno tudi že krhki koaliciji — predstavniki smejočega se sonca namreč sporazuma niso podpisali — napovedujejo nove težave v kolikor bo nadaljevala ali skušala nadaljevati z načinom upravljanja, ki je bil značilen zadnja leta. Zadnji, najmočnejši in menda tudi zadnji opozorilni znak, je sinoč-na javna tribuna kulturnega krožka "Ricerca e presenza", kjer je občinski svetovalec in odbornik inž. Nicolo Fornasir pojasnil kako si ta skupina zamišlja politični in družbeni razvoj Gorice, predvsem pa poudaril, da po- membnih odločitev ne more sprejamati ozka skupina ljudi in predvsem izven institucionalnih organov. Fornasirja so v stranki obtožili (in na nek način izobčili, čeprav je bil deležen formalnega priznanja), da je s svojim nastopanjem razbil enotnost in povzročil upravno krizo na občini. Fornasir je dejal, da so za tak zasuk odgovorni tisti, ki so vsa ta leta po svoje krojili (in še krojijo) politiko, in izrabljajo mandat, ki so jim ga zaupal^ volilci. Šlo je za neke vrste izpoved človeka, ki si je na čelu neke skupine prizadeval za drugačen način politike in ki namerava tudi v bodoče odločno zagovarjati svoje stališče. Gre za politiko, ki je naletela na podporo tudi med pripadniki drugih strank. In prav tega učinka se najbrž bojijo v (za zdaj še) njegovi stranki. "Nikamor ne bomo odšli", je napovedal inž. Fornasir, ki je številni publiki, pojasnil ozadje marsikatere zadeve, potem pa, v končnem delu, povedal, kakšno je stališče njega in njegove skupine do najbolj aktualnih vprašanj, na katera je nasedla zadnja koalicija in najbrž bo tudi nova. Programskega dokumenta namreč niso in niti ne nameravajo podpisati zeleni smejočega se sonca. Tudi to je opozorilni znak. V Kulturnem domu v Sovodnjah bomo danes lahko sledili delnemu prikazu bogate kulturne ustvarjalnosti Beneške Slovenije. Kulturno društvo Sovodnje je v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev pripravilo Beneški kulturni večer. Na njem bosta nastopila ljudska godca Ližo in Gušto, člani Beneškega gledališča ter kantavtorja Checco in Anna. Beneški gledališčniki^ se bodo predstavili s komedijo »Čudne bo-liezni«, ki jo je Dario Martinig napisal in zrežiral za letošnji Dan emigranta. Gre za povsem svojstven prikaz življenja v bolnišnici, ki jo obišče sam minister De Lo-renzo. Glavni junaki Martinigove komedije pa so trije bolniki, ki zelo dobro ponazarjajo stvarnost iz vsakdanjega življenja, seveda obo- gateno z neštetimi komičnimi sit-vacijami. Beneški večer v sovodenjskem Kulturnem domu se bo pričel ob 18. uri. V Štandrežu pa se bo prav tako danes, ob 17. uri, predstavila z novim delom Jpremiero) dramska skupina PD Standrež. Zaigrala bo Branislava NušiČa Gospo Ministrico. ■ Goriška Prefektura sporoča, da po njenem posredovanju glede razreševanja krize v podjetju Com-pensati Friuli, podjetje ENEL ne bo zaenkrat (do konca januarja) prekinilo dobave električnega toka. Podjetje bo moralo vsekakor plačati dobavo elektrike v januarju. V zvezi z zaprtjem šole v Jamljah Odprto pismo staršev doberdobskemu županu Prejeli smo, s prošnjo za objavo, sledeče odprto pismo županu občine Doberdob. »V zvezi z zapletom okrog osnovne šole v Jamljah, ki je žal že prerastel v nezaželeno afero, prizadeti starši otrok, tudi v imenu širše vaške skupnosti, še enkrat poudarjamo, da predstavlja omenjena šola neprecenljivo in neodtujljivo bogastvo, kateremu se ne bomo odrekli za nobeno ceno. Ugotavljamo, da se postopek za dela na električni napeljavi ni bistveno premaknil z mrtve točke. Čeprav razumemo, da mora. biti zadoščeno birokratskim predpisom pri načrtovanju in izvedbi javnih del, pa bi si želeli večjo občutljivost in ažurnost pri reševanju tega, za nas (in za naše otroke) bistvenega vprašanja. Mi si srčno želimo, da bi naši malčki lahko čimprej prestopili šolski prag v Jamljah in si med rednim poukom nabirali dragoceno znanje. Zato pozivamo župana, naj javno pove, z navedbo točnega datuma, kdaj se bodo dela začela, kdaj bodo predvidoma končana in kdaj bo šolsko poslopje spet funkcionalno. Želeli bi imeti točna jamstva, ker ne bi hoteli, da bi se sedanje nevzdržno stanje zavleklo tja do konca šolskega leta. Starši otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Jamljah.« (Sledi podpis). DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO PRIMORSKE VZGOJO EMIL KOMEL vabita na VEČER Z MLADIMI KONCERTANTI Sodelujejo gojenci glasbenih šol iz Postojne, Ajdovščine, Nove Gorice, Glasbene matice Gorica, SCGV Emil Komel — Gorica, Glasbene matice — Trst ter glasbenih šol iz Kopra, Pirana in Izole. Dvorana Katoliškega doma v Gorici — SREDA 22. januarja 1992, ob 19.30. Pozitiven letni obračun letečega oddelka Javni red pod nadzorstvom Na statistike, ki so Gorici prisodile prvo mesto v državi glede kvalitete življenja, je občutno vplivalo zadovoljivo stanje glede javnega reda. Naše mesto namreč izstopa med kraji, kjer so v zadnjih letih beležili najmanj zločinov oz. drugih težjih prekrškov. Obračun letečega oddelka kvesture, ki ga je včeraj na tiskovni konferenci posredoval njegov načelnik dr. Giovanni Sparagna, potrjuje te ugotovitve in uspešnost policijskih organov. V letu 1991 na Goriškem niso zabeležili niti enega umora, nobenega ropa v bankah, kaj še ugrabitve ali drugih pojavov organiziranega kriminala, kot je na primer množično izsiljevanje trgovcev. Skupno so sicer našteli okrog 2 tisoč raznih prekrškov, vendar gre skoraj izključno za manj pomembna kazniva dejanja. Daleč največ je bilo tatvin (1.124 v pokrajini in 473 v Gorici), sledijo kazniva dejanja v zvezi s trgovanjem mamil, goljufije, namerne povzročitve telesnih poškodb (redkokdaj kaj več kot klofuta) in podobno. Ropov je bilo 9 (en sam v Gorici), pri čemer pa gre opozoriti, da je šlo za manjše rope v trgovinah oz. nasilne kraje. Policija je bila pri zatiranju kriminala dokaj uspešna, saj so zagotovili pravici kar 817 storilcev kaznivih dejanj, ki so odgovarjali za 700 od vseh lani prijavljenih prekrškov. Skupno so aretirali 112 oseb. Odkrili so več kot tretjino storilcev vseh kaznivih dejanj, kar je po oceni dr. Sparagne odličen odstotek, zlasti če upoštevamo težave pri odkrivanju ti. mikrokri-minala. Uspešnost policije se izkazuje tudi v preventivnem nadzorstvu, ki preprečuje izvedbo kaznivih dejanj. Letos so po navodilih ministrstva za notranje zadeve in prefekture koordinirali dejavnost policije, karabinjerjev (sodelovanje z njimi je odlično, je podčrtal dr. Sparagna) in drugih varnostnih organov, kar je obrodilo vidne uspehe. Med te sodi tudi občutno zmanjšanje števila vlomov v stanovanja. Povečano nadzorstvo izstopa v obračunu pregledov vozil (47 tisoč) in oseb (67 tisoč) pri cestnih blokih in v drugih okoliščinah. S posebnim zadovoljstvom je načelnik letečega oddelka podčrtal uspehe pri zatiranju prekupčevanja z mamili. V lanskem letu so zaplenili 3 kg heroina, 3,5 kg hašiša, več kot pol kg kokaina in manjše količine drugih mamil, kar je občutno več kot v prejšnjih letih. Aretirali so 56 prekupčevalcev, prijavili drugih 29, 18 uživalcev pa so prijavili prefektu za administrativne ukrepe. Dr. Sparagna je navedel vrsto akcij, s katerimi so onesposobili skupine zlikovcev, ki so skušali spletati na Goriškem širše razpečevalske mreže. Dr. Sparagna je nadalje podčrtal, da je bila velika večina aretiranih in prijavljenih obsojena. To samo po sebi sicer policiji ni v posebno zadovoljstvo, je dejal, je pa dokaz, da so policijski organi dobro opravili svoje delo in predložili sodstvu dovolj popolno dokazno gradivo. Zaključil je z željo, da bi bilo leto 1992 vsaj tako uspešno, kot je bilo lansko, kar bi pomenilo, da Gorica ostaja glede javnega reda še vedno srečen otok v primerjavi s številnimi drugimi okolji. razna obvestila SDZPI - Gorica sporoča, da je še nekaj prostih mest za tečaj ruskega jezika (80 ur). Informacije in prijave tudi po telefonu 81826). Svetovni slovenski kongres obvešča, da bo v sredo 22. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu srečanje s priznanim univerzitenim izvedencem dr. Antonom Belerjem na temo "Vojaška—politična varnost Slovenije in Slovencev". Tema pogovora je v tem zgodovinskem trenutku, po mednarodnem priznanju Slovenije in po nadaljevanju napetosti v preostalem delu nekdanje Jugoslavije nadvse aktualna. ________________kino__________________ Gorica VITTORIA 16.30-19.15-22.00 »Fino alla fine del mondo«. W.Wenders. CORSO 15.30-22.00 »Donne con le gon-ne«. VERDI 14.45-*22.00 »Robin Hood — principe dei ladri«. Tržič COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »Mississippi Masala«. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Vacanze di na-tale n.2«. Včeraj ponoči v silovitem čelnem trčenju med dvema avtomobiloma Voznik iz Gradišča umrl pri Manzanu PROSVETNO DRUŠTVO ”ŠTANDREŽ” Dramski odsek Branislav Nušič »GOSPA MINISTRICA« Šala v štirih dejanjih Režija: EMIL ABERŠEK PREMIERA bo danes, 19. januarja ob 17. uri v župnijski dvorani "A. Gregorčič" v Štandrežu. Avtomobilist iz Gradišča je včeraj ponoči izgubil življenje v silovitem čelnem trčenju na državni cesti med Gorico in Vidmom. Nesreča se je pripetila v kraju Fornaci pri Manzanu. 35-letni Plavi o Achino se je okrog 3.30 peljal v renaultu 19 v smeri proti Gorici, ko je prišlo do silovitega čelnega trčenja z nasproti vozečim audijem 80. V drugem avtomobilu sta se peljala 25-letni Maurizio Zam-pa iz Vidma, ki je upravljal vozilo, in 23-letni Luca Staži prav tako iz Vidma. Trčenje je bilo zelo silovito, tako da so šele gasilci lahko izvlekli Achina iz razbitega renaulta. Vsa prizadevanja reševalcev pa so bila zaman, saj je ponesrečenec izdihnil še preden so ga prepeljali v bolnišnico. Več sreče sta imela mlada Vi-demčana, ki so ju prepeljali v bolnišnico v Čedad. Zampa bo predvidoma okreval v 15 dneh, Staži pa se bo moral zdraviti 40 dni. Vzroke težke nesreče ugotavljajo karabinjerji iz Manzana, ki bodo morali pojasniti kako je na ravnem odseku državne ceste prišlo do tako silovitega čelnega trčenja. Ni izključeno, da je nesreči botroval spanec oz. utrujenost enega od dveh voznikov. Darovalec krvi umrl na ronškem letališču Na ronškem letališču je včeraj okrog 10. ure zadet od srčne, kapi umrl 61-letni Stefano Peron iz Montecchia Precalcina v pokrajini Vicenza. Skupno s stotino darovalcev krvi bi bil moral z letalom odpotovati na Sardinijo, da bi tam darovali kri za anemične otroke. Po prvotnem načrtu bi bili morali vzleteti iz Trevisa, a zaradi megle so prišli v Ronke z avtobusi. Peron je umrl prav na avtobusu ob prihodu na letališče. Ostali so kljub nesrečnemu zapletu nadaljevali pot na Sardinijo. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 12. januarja do 18. januarja. Rodili so se: Michela Sgubin, Serena Previti, Martina Sfiligoi. Umrli so: 82—letna upokojenka Anna Altran, 84—letna upokojenka Maria Co-vacig por. Culot, 82—letna upokojenka Irene Medeot, 62 -letni upokojenec Severine Komel, 85—letni upokojenec Au-gusto Lapanja, 77 —letna upokojenka Evarista Marcuzzi, 94—letna upokojenka Luigia Marcovic vdova Mian, 90—letna upokojenka Agata Vecchio vdova Ferol-la, 81—letni upokojenec Nello Spessot, 83—letna upokojenka Bianca Bressan vdova Bressan, 71—letni upokojenec Avilio Sartori. Oklici: finančni stražnik Michele Gi-annetto in gospodinja Giovanna Maglio-ne, karabinjer Claudio Cantarutti in delavka Alberta Nobile, uradnik Damjan Klanjšček in Caterina Altran, delavec Loris Bradaschia in gospodinja Jessica Zulian. Poroke: delavec Luciano Prapotnich in upokojenka Nives Kulot. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Hudson Hawk«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Nikoli ne reci nikoli«. Ob 20. uri »Prijetno norenje«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini — Korzo Italia 89 — tel-531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 — ul. A. Manli° 14 A/B — tel. 480405. __________pogrebi_____________ Jutri, 9.30 Elsa Quai vdova Collenzini iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, 10.00 Car-mela Vorisi vdova Iuretigh, krsto pripe-ljejo iz Tržiča v cerkev Srca Jezusovega-zatem pogreb na glavnem pokopališču, 10.00 Anna Altran vdova Tomasini iz splošne bolnišnice v Ronke, 11.00 Albin3 Rosig vdova Mazzolini iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža ih očeta Severina Komela se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s° sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Gorica, 19. januarja 1992 UOZKJltfo Od 14. januarja do 22. februarja 1991 TRADICIONALNA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE S POSEBNIMI POPUSTI pri prešitih in navadnih odejah, zavesah, preprogah, posteljnih pregrinjalih in rjuhah. GORICA — Ul. Morelli 19/B - 23/B — Tel. (0481) 533432 Končno tuš na tržaškem odru težko pričakovani A Chorus Line Veliko pričakovanje je bilo sinoči končno poplačano. Musical A Chorus Line je prišel do Trsta ali točneje na oder gledališča La Contrada, kjer bo gostoval do nedelje, 26. januarja. Zaradi velikega povpraševanja so organizatorji že povečali število predstav, tako da bosta včasih po dve dnevno. A Chorus Line se predstavlja tržaškemu občinstvu v svoji italijanski verziji, ki jo ponuja skupina Com-Pagnia della Rancia v produkciji Marche di Tolentino. Broadwayski A Crous Line je slonel na koreograiiji Michaela Bennetta po librettu Jamesa Kirkvvooda in Nicholasa Danteja. Avtor glasbe je bil Marvin Hamlish. Italijanska »izdaja« nosi podpis Baayorka Leeja ob režiji Saveria Marconija na sceni Robina VVagnerja in s kostumi Theonija V. Aldredgea. Igralsko skupino sestavlja 27 oseb, ki so stalno na odru. V slogu pravega niusicala vsi igrajo, pojejo in plešejo. Med nastopajočimi je tudi tržaška plesalka Maria Stopper. Pozornost madžarske literarne revije do Trsta Izbor tržaških avtorjev v decembrski Nagyvilag V okviru vsedržavnega Tedna kulturnih dobrin je Tržaška ljudska knjižnica priredila v začetku decembra srečanje z najuglednejšimi še živečimi madžarskimi pisatelji. Ob tej priložnosti, so predstavili tudi (še pred izidom) decembrsko številko revije Nagyvilag (ali Veliki svet), ki posveča svoj osrednji del (in več kot tretjino prostora) tržaškim pisateljem in pesnikom. Nagyvilag je literarna revija, 'ki izhaja v za naše pojme izredno visoki nakladi in posveča vedno veliko prostora prevodom. Tako je tudi že v preteklosti večkrat opozorila na slovenske in italijanske knižev-nike, na ustvarjalnost v prostoru Alpe Jadran in splošneje na literarne in kulturne tokove in pretoke med vzhodom in zahodom. Razdelek, posvečen tržaškim avtorjem, se začenja s krajšim uvodom Szčnasija Ferenca, nakar se zvrstijo prispevek Claudia Magrisa II luogo della scrittura - Trieste, odlomek iz Mojega Krasa Scipia Sla-taperia, dve pesmi Claudia Grisan-chica, Cesarski kompleks Carolusa L. Cergolyja, pesmi Umberta Sabe, Rdeča roža Pier Antonia Ouarantot-tija Gambinija, Radodarno vino Ita-la Sveva, dva odlomka Fulvia To-mizze Via da Materada in Ieri, un secolo fa, tri pesmi Marka Kravosa -Vrnitev, Dionizova in Beseda ni konj, pesmi Rainerja Marie Rilkeja -Sonette an Orpheus. Pregled dopolnjuje izvleček iz eseja Cirila Zlobca, ki je bil objavljen v italijanski reviji Uomini e libri. Opis Trsta se pojavlja v mnogih prispevkih, kar prinaša odraz svetovljanskega značaja tega mesta. Ta del revije in torej pregled tržaških prozaistov in pesnikov dopolnjujejo fotografski utrinki iz Trsta. Če literarni prispevki krijejo kar precejšnji časovni razmah, saj prinašajo starejše in mlajše, že davno umrle in še živeče avtorje, so fotografije izrazito zgodovinsko obarvane: prvi se pojavlja posnetek sprevoda Franca Ferdinanda, sledijo portret družine Svevo, pogled na Miramar, na Sv. Just in na tržaško pristanišče, ko so v njem pristajale še jadrnice. Na sami platnici je tudi portret Claudia Magrisa. Revija prinaša v prvem delu prispevke Isaaca Bashevisa Singerja, odlomek iz drame Harolda Pinterja, verze Joszifa Brodszkega in Gerge-lyja Agnesa, poezije in razmišljanje Volkerja Brauna, v zadnjem delu pa še vrsto esejev, razmišljanja, kroniko in recenzije. Tudi v letošnji sezoni nadvse uspešna turneja predstave Nori šah BOLOGNA — V torek je debitiralo v Bologni delo Vittoria Franceschija Scacco matto, ki jo je režiser Nanni Loy postavil v začetku lanske sezone za Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine in za bolonjsko zadrugo Nuova Scena. Gledališki ansambel je s predstavo v glavnem ■Pestu Emilije Romagne začel tako že drugo leto repriz in bo skušal izenačiti uspeh, ki ga je doživel v Pretekli sezoni, ki ni bila skopa ne z uspehi ne s Priznanji. Ob zadoščenju, ki ga je bila skupina deležna pri občinstvu, sta morda najuglednejši zlata me-dajla IDI za dramatizirano delo, ki jo je prejel avtor ^ittorio Franceschi za italijansko noviteto, in maska 2 zlatim lovorjem, ki jo je prejel spet Franceschi za °dlično interpretacijo v vlogi protagonista. Zlato me-dajlo IDI pa je prejel tudi Nanni Loy za režijo. Zgodba pripoveduje o težavnem odnosu med bratoma. Eden od dveh je žrtev regresije v otroško dobo, drugi pa skrbi zanj tako, da igra izmenično vlogo ■Patere in očeta in umetno ustvarja situacije iz življenja, ki se je prekinilo. Vittorio Franceschi je lansko eto navdušil kritike in občinstvo, pohval pa ni zmanjkalo niti za koprotagonista Alessandra Haberja, M je z vlogo bolnega brata dosegel vrhunec svoje jPterpretacijske kariere. Igralsko skupino dopolnjuje Monica Scattini v vlogi Marianne, ženske, ki uspe y$aj za trenutek vzpostaviti naravno ravnovesje v kompleksnem odnosu med bratoma. Po Bologni se bo gledališki ansambel podal za toprize še v Modeno, Ceseno, Bergamo, Parmo in ^enovo, turneja pa se bo zaključila aprila v rimskem Plodališču Vascello. Portret igralca Gojmirja Lešnjaka Ljubi gledališče, a tudi glasbo Drugi nov obraz, ki se letos pojavlja v okviru ansambla SSG In na odru Kulturnega doma, pripada Gojmirju Lešnjaku. Tudi on spada v mlado generacijo, saj se je rodil proti koncu meseca februarja leta 1959. Čeprav se je rodil v Ljubljani, se ne more ponašati s čistim »poreklom«: po rodu je pol Štajerc in pol Kraševec, pravi, da ima veliko kraševske krvi, ker je bilo kar več prednikov z zahodnega roba slovenskega ozemlja. V resnici se ima za nekakšnega »slovenskega mešanca«. Do gledališkega odra je Gojmir Lešnjak prišel po neobičajni poti. Gledališče ga skozi mladost ni privlačevalo in nikoli ni obiskoval nobenega gledališkega krožka. Opravil je srednjo lesno šolo in se nato vpisal na agronomsko fakulteto; pred vpisom na AGRFT je eno leto poučeval na osnovni šoli in se nekaj časa ukvarjal s knjižničarstvom. Gledališki svet ga pravzaprav ni zanimal, dokler ni ansambel, v katerem je igral fagot, začel sodelovati pri predstavi Učna ura (Ionesco) ob režiji Vita Taufarja. Lešnjakova druga velika ljubezen (v tistih letih še prva) je bila namreč glasba, točneje rock glasba. Bilo je to v letih 1976 do 1984 in skupina se je vključevala v evropsko združenje oporečniškega rocka, kar dokazuje jasno »nekomercialno« izbiro. Tedaj se je odločil za Akademijo, že po dveh letih pa jo je zapustil in je začel sodelovati z Mladinskim gledališčem. Pred vrati pa so bile še vojaške obveznosti in šele nato se je vrnil na AGRFT. Ob študiju je nato vseskozi delal tudi pri filmu, še z Mladinskim gle- dališčem in z Glejem. V Trstu je gostoval že leta 1987, ko je sodeloval pri Nušičevi Sumljivi osebi. Všeč so mu bili ozračje, kolegi, majhen kolektiv. Ko je ob koncu lanske sezone sklenil, da gre iz Mladinskega gledališča in si poišče novo okolje, mu je prišel Trst kot za nalašč. Sicer se mu zdi Trst staro mesto, ki mu je kljub svojim napakam všeč, morda ker ga plemeniti Kras. Gojmir Lešnjak spada med tiste sorazmerno redke igralce, ki jim je še posebno pri srcu film. V gledališču so mu všeč vaje in prav teh bi si želel tudi pri filmu. Zanj je film vprašanje trenutka, ki ga ujameš in uspeš v svojem poskusu ali zamudiš in razočaraš. Film je hazard, ki ga razburja. Včasih postavlja svoje odločitve na kocko, usoda pa pogosto vse obrne po svoje. Usoda je bog, v katerega verjame. Kljub simpatiji do filma se zelo rad spominja nekaterih predstav, kot so bile Lepotica in zver Iva Svetine, Razredni sovražnik in Aliča z režiserjem Tauferjem, Viktor ali dan mladosti, Krokar in Skrivnosti, ki jih je delal z Janezom Pipanom. Zelo rad ima otroške predstave, ker so otroci najzahtevnejše občinstvo, ki ga ne moreš kar tako prelisičiti. Na televiziji je veliko delal za mladinsko oddajo Periskop. Nekajkrat je uspel tudi spojiti svoji dve ljubezni - gledališče in glasbo, recimo, ko se je v Celju ukvarjal z glasbo za predstavo Pravopisna komisija v režiji Zvoneta Šedlbauerja. S tem bi se rad še veliko ukvarjal. Glasbeni okus se mu je medtem »razširil«, vzljubil je jazz, pa tudi Mahlerja, VVagnerja in še marsikaj. Rekli smo, da ima Lešnjak rad otroke, občuduje pa modre ljudi, ki se ukvarjajo s pokliem politika. Žal, iz tega stanu skoraj nikogar ne občuduje, pravi. »Obljubljena dežela« je zanj Nova Zelandija, ki je podobna raztegnjeni Sloveniji, sicer nikoli ni bil na tem skrajnem jugu. /nak) Popotovanje po svetu esenc in spoznavanje njihovih lastnosti , Malokdo bi v dobi računalni-, °v in tehnologije priznal, da se “°P duhov in prikazni. Celo otro-1 radi gledajo filme, v katerih se P°iavljajo vsemogoče grozote, in : ed° marsikaj povedati o maskah č Maskiranju igralcev. Sodobnost Mde privlačnost tudi prikaznim, ^‘Mskim in ne. Nekoč je bilo se-eda precej drugače in primitiv-,a fjudstva so si skušala preskr-0f“ vsemogoča sredstva, da so se “Varovala pred neznanim. Stara asirska ljudstva so za Poganjanje duhov in neprijetnih 'Prividov« poznala in uporabljala J*ence. Med najbolj priljubljeni-k rastlinicami je bila simru, ki jo “toniki poznajo kot »Pimpinello M sum«, kar po domače ni nič togega kot janež. Z esenco, ki so jo pridobivali iz te rastlinice, so se mazali po raznih delih telesa v prepričanju, da vonj odganja duhove. Janež pa so uporabljali tudi za infekcije na očeh in ušesih (tako da so nastavljali glavo nad vodo, ki je vrela in v katero so dali po nekaj kapljic esence) in za želodčne bolečine (sicer drugače obdelano »zdravilo«), Janež poznamo danes kot liker, čeprav ga še vedno mnogi uporabljajo za prebavne motnje, kar nam daje slutiti, da so stari Asirci kar zelo dobro poznali zdravilne lastnosti janeža ob tem, da so ji morda pripisovali le preveč »nadnaravnih« sposobnosti. Janež nam služi pravzaprav le kot primer. Rastlin z zdravilnimi lastnostmi je še veliko in pogosto bi osupnili, ko bi preverili, kako podobni so napotki, ki jih lahko najdemo v starih herbarijih, in tisti, ki nam jih nudi ljudsko izročilo. Domače izročilo obravnava seveda samo rastline, ki jih lahko najdemo na ožjem področju. Že naši stari pa so kupovali tudi rastline ali »zdravila«, ki so jih izdelovali iz aplskih rastlin, za katere so pravili, da so veliko bolj učinkovita. Prav v zadnjih desetletjih se zanimanje za naravne metode zdravljenja in torej za rastlinska »zdravila« zelo veča. K temu lahko dodamo, da se uveljavljajo tudi alternativna zdravljenja z esencami. Kot primer lahko spet navedemo zelo razširjeno sivko ali meto, ki rasteta tudi tu pri nas. Če v kopalno kad nakapamo nekaj kapljic sivke ali mete (nekako do dvajset kapljic), nas esenca reši vseh negativnih posledic žar-čenj, ki smo si jih med dnevom nabrali pred računalnikom ali pred kako drugo elektronsko vragolijo. In s tem se pravzaprav vračamo na začetek. Saj ne verjamemo več pošastim in duhovom, a sodobne pošasti so nam lahko prav tako nevarne, okolje pa nam ponuja vedno ista naravna sredstva. Ob novem letu smo ugotavljali, kako se police v knjigarnah čudežno napolnijo s horoskopi. Takih in drugačnih priročnikov pa lahko najdemo v knjigarnah še in še, kar veliko je knjig, prijetno poslikanih priročnikov za uporabo zdravilnih rastlin ali celo za nabiranje, sušenje in pripravljanje teh rastlin v terapevtske namene. Prav pred kratkim se je bogati zbirki prištela še nova knjiga s privlačnim naslovom Popotovanje po svetu esenc avtorice Marine Ferrara Pignatelli. Knjiga pravzaprav ne bi bila nekaj posebnega, ko ne bi opisu rastlin in slikicam dodajala tudi vrsto zanimivih podatkov o starih azijskih ljudstvih, ki so poznala rastline in znala spretno izkoriščati njihove lastnosti, ter o kulturi teh ljudstev. Njihovo znanje je bilo nedvomno odraz neke izredno široke kulture in povezanosti z zemljo, z naravo, ki se ji žal čedalje bolj odtujujemo. (nak) Tudi na drugem moškem smuku za svetovni pokal v Kitzbiihlu Spet Heinzer, danes slalom KITZBUEHEL — Švicar Franz Heinzer je osvojil tudi drugi smuk v Kit-zbtihlu, ki obenem velja za kombinacijo s slalomom, ki je na sporedu danes. Na drugo mesto se je prebil Američan Kitt, predvčerajšnjim šele petnajsti. Vsekakor Švicarji včeraj niso dosegli tako odmevnega uspeha kot dan prej, so v prvi peterici imeli pet svojih tekmovalcev. Šele 30. je bil vodilni v svetovnem pokalu, Švicar Paul Accola, ki je tako osvojil eno samo točko. Veliko bolje se ni godilo Girardelliju (29. mesto). Veliko presenečenje bi skorajda pripravil »stari« Michael Mair: pri merjenju zadnjega vmesnega časa je bil 4., vendar je zatem naredil veliko napako in se je na koncu moral zadovoljiti s 13. mestom. Znova je bil skromen Kristian Ghedina. Še najslabše pa se je tekma končala za Avstrijca Petra Rzehaka, ki si je poškodoval ligamente na kolenu. V nesreči pa je imel še srečo, saj se je nekako le ujel in pristal na smučeh, sicer bi-lahko utrpel hujše poškodbe. Danes bo na vrsti še slalom, na katerem je veliki favorit italijanski as Alberto Tomba. Na tej progi je bil lani po prvem spustu drugi, zatem pa je padel. Po njegovem mnenju bo veliko odvisno od startne liste: »Samo v Kranjski gori ni bilo važno, če si star-tal v prvi peterici ali v prvi petnajsterici.« Tomba je bil spet kritičen do formule svetovnega pokala in je dejal, da bi bilo najbolje ukiniti svetovni pokal in ohraniti posamezne tekme, morda najbolj prestižne. Vsakdo bi izbral tiste, ki se mu zdijo najbolj važne ali ga najbolj zanimajo. Tako bi se izognili divjanju z enega kraja v drugega: že v torek bo namreč veleslalom v 700 km oddaljenem Adelbodnu. Vrstni red: 1. Heinzer (Švi.) 1'56"04; 2. Kitt (ZDA) po 0 "35; 3. Ortlieb (Av.) 0"59; 4. Gigandet (Švi.) in Hoflehner (Av.) 0"67; 6. Mahrer (Švi.) 0'92; 7. Ma-der (Av.) 0"99; 8. Duvillard (Fr.) 1"05; 9. Thorsen (Nor.) 1"12; 10. Wasmeier (Nem.) 1"13; 11. Besse (Švi.) 1"21; 12. Arnesen (Nor.) 1"25; 13. Mair (It.) 1'27; 14. Peter Wirnsberger (Av.) 1'37; 15. Peter VVirnsberger II 1 "38; 19. Ghedina (It.) 1 "58; 29. Girardelli (Luks.) 2 "12; 30. Accola (Švi.) 2"22. Skupni vrstni red za SP: 1. Accola (Švi.) 939 točk; 2. Tomba (It.) 860; 3. Girardelli (Luks.) 479; 4. Furuseth (Nor.) 471; 5. Heinzer (Švi.) 462; 6. Jag-ge (Nor.) 383; 7. VVasmeier (Nem.) in Kitt (ZDA) 337; 9. Ortlieb (Av.) 295; 10. Locher (Švi.) 288; 17. Polig (It.) 217. Vrstni red smuka za SP: 1. Heinzer (Švi.) 411 točk; 2. Kitt (ZDA) 297; 3. Ortlieb (Av.) 272; 4. Gigandet (Švi.) 237; 5. Mahrer (Svi.) 229; 13. Ghedina (It.) 105. Dirka tris PALERMO — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 2-1-8. Dobitniki so bili 1.103, prejeli pa bodo po 3.250.000 lir. Teniško prvenstvo Avstralije Danes tudi Lendl proti Camporeseju MELBOURNE — Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije za veliki slam še odmeva velika zmaga Johna McEnroeja nad Beckerjem, a v včerajšnjih dvobojih šestnajstine finala ni prišlo do novih presenečenj, če ne upoštevamo zmage Nizozemca Krajic-ka proti Američanu Changu po petih nizih igre. IZIDI: Mansdorf (Izr.) - Renenberg (ZDA) 6:1, 6:4, 6:3; Masur (Avstral.) -VVashington (ZDA) 6:3, 6:3, 6:4; Berg-strom (Sve.) - Garnet (ZDA) 6:2, 6:3, 4:6, 6:2; Stich (Nem.) - Jaite (Arg.) 6:0, 2:6, 7:5, 6:2; Krickstein (ZDA) - Volkov (SND) 6:4, 5:7, 6:7, 6:1, 8:6; Rosset (Švi.) - Steeb (Nem.) 7:5, 6:4, 6:3. PARI OSMINE FINALA: Courier -Rosset, Krickstein - Mansdorf, Stich -Masur, Krajicek - Bergstrom, Ferreira - VVheaton, Sanchez - J. McEnroe, Lendl - Camporese, Česnokov - Ed-berg. Izpadli so sledeči nosilci skupin: Ivaniševič (10), Gustaffson (11), Forget (7), Prpič (16), Novaček (8), Rostagno (12) in Korda (9). Sampras ni nastopil zaradi poškodbe. Na ženskem slalomu za svetovni pokal na Pohorju Schneideijeva pred Compagnonijevo Veliko veselje v slovenskem taboru MARIBOR — Švicarka Vreni Schneider je z zmago na včerajšnjem slalomu na Pohorju še bolj utrdila vodstvo na skupni lestvici za svetovni pokal, poleg tega je na lestvici slaloma prehitela Španko Fernandez-Oc-hoa. Za Schneiderjevo je bil to že peti uspeh na tekmovanjih za Zlato lisico in 39. v tekmah za svetovni pokal; obenem je bil četrti sezponski uspeh in sedaj ima le tri zmage manj od Erike Hess, ki je v svoji karieri osvojila 18 slalomov. Izkazala pa se je tudi Italijanka Deborah Compagnoni: potem ko je bila trikrat druga v veleslalomu, se ji je odprlo še v slalomu, saj je zasedla mesto za Schneiderjevo. Njen uspeh je za Italijanki tabor toliko bolj razveseljiv, ker je bila po prvi vožnji šele šesta. Vodilna po prvem spustu, Švedi-nja VVibergova, se je morala zadovoljiti s 3. mestom, za eno samo stotinko sekunde pa je bila počasnejša Novoze-landka Cobergerjeva, zmagovalka iz Hinterstoderja. Izredno navdušenje je vladalo v slovenskem taboru: 17-letna Urška Hrovat je s končnim 6. mestom dosegla svoj največji uspeh v karieri: »Bil je fantastičen teden,« je povedala Hrovatova, »najprej so priznali mojo državo, zatem je MOK priznal Slovenski olimpijski komite, sedaj pa sem dosegla še najboljši razultat v karieri.« Nataša Bokal je bila solidna 10., vendar s svojo uvrstitivijo ni bila povsem zadovolj- na. Največji ekipni uspeh v letošnji sezoni sta potrdili Šarčeva z 19. mestom (3"22 zaostanka) in Sitarjeva s 25. mestom (5"08 zaostanka). Danes bi morali v Mariboru izpeljati še veleslalom, vendar so ga zaradi pomanjkanja snega prenesli na Pian-cavallo, kjer ga bodo priredili jutri. Prav na Pianvacallu bi bili morali izvesti uvodni tekmi za svetovni pokal, vendar sta tedaj odpadli, ker ni bilo snega. Vrstni red: 1. Schneider (Švi.) 1T4"92 (36”51 + 38 '41); 2. Compagnoni (It.) 1T5"80 (36"75 + 39 "05); 3. Wi-berg (Šve.) 1T5"89 (36"35 + 39"54); 4. Coberger (N. Zel.) 115 "90; 5. Buder (Av.) 1T6"02; 6. Hrovat (Slo.) 116 "09; 7. Eder (Av.) 116 "17; 8. Ginther (Av.) 1'16"20; 9. Fernandez-Ochoa (Šp.) 1'16 "35; 10. Bokal (Slo.) 1'16"37; 11. Kronberger (Av.) 1'16 "43; 12. Maierho-fer (Av.) 1"16"71; 13. Andersson (Šve.) 1"16"94; 14. Von Gruenigen (Švi.) 1T7"06; 15. Twardokens (ZDA) 1'17 "52. Skupni vrstni red za SP: 1. Schneider (Švi.) 620 točk; 2. Kronberger (Av.) 536; 3. Seizinger (Nem.) 452; 4. Ginther (Av.) 441; 5. Merle (Fr.) 404; 6. Fernandez-Ochoa (Šp.) 393; 7. Compagnoni (It.) 386; 8. Zurbriggen (Švi.) 383; 9. Wi-berg (Šve.) 365; 10. Vogt (Nem.) 302. Vrstni red slaloma za SP: 1. Schneider (Švi.) 360 točk; 2. Fernandez-Ochoa (Sp.) 311; 3. Coberger (N. Zel.) 241; 4. Kornberger (Av.) 226; 5. Buder (Av.) 208. Danes v 17. kolu italijanske nogometne A lige Danes v italijanski košarkarski A-l ligi Najzanimiveje v Milanu Verjetno najzanimivejša tekma današnjega, 17. kola itlaijanske nogometne A lige bo v Milanu, kjer bo vodilni Milan igral proti Foggii, ki, kot Milančani, igra zelo odprto in atraktivno. Milan je seveda favorit, tudi Zemanovo moštvo pa ni brez možnosti. Sicer pa bo danes na vrsti še nekaj zanimivih srečanj kot v Ascoliju, Bariju in Cremoni, kjer bodo domače ekipe skušale osvojiti prepotrebne točke za obstanek v ligi. Dokaj vroče bo v Genovi, kjer bo Genoa igrala proti Napoliju, in v Firencah, kjer bo domače moštvo sprejelo v goste Parmo. DANAŠNJI SPORED (14.30): Ascoli - Torino; Atalanta - Inter; Bari -Roma; Cremonese - Sampdoria; Fiorentina -parma; Genoa - Napoli; Juventus - Verona; Lazio - Cagliari; Milan - Foggia. LESTVICA: Milan 27; Juventus 24; Napoli 21; Lazio, Parma in Inter 18; Torino, Foggia, Atalanta, Genoa in Roma 17; Sampdoria 16; Fiorentina 14; Verona 13; Cagliari 11; Cremonese 8; Bari 7; Ascoli 6. Inter in Cremonese imata po tekmo manj. Današnji derbi B lige v Vidmu Derbi današnjega, 19. kola italijanske nogometne B lige bo v Vidmu, kjer bo domači Udinese igral proti Anconi, ki je skupno z Brescio in Reg-giano prva na lestvici, Videmčani pa imajo le točko manj. Ob današnji zmagi in ob ugodnem razpletu na drugoih igriščih bi se lahko Udinese danes povzpel celo na prvo mesto. DANAŠNJI SPORED (14.30): Avelli-no - Venezia; Bologna - Casertana; Brescia - Cesena; Cosenza - lecce; Lucchese - Palermo; Messina - Mode-na; Padova - pescara; Reggiana - Piša; Taranto - Piacenza; UDINESE - Ancona. LESTVICA: Brescia, Reggiana in Ancona 23; UDIENSE 22; Pescara 21; Cesena 20 itd. Triestina v gosteh Triestina bo v 17. kolu danes igrala v gosteh proti ekipi Baracca iz Luga di Romagna, ki je s 13 točkami pri spdonjem delu lestvice. Če želijo Tržačani še upati na napredovanje, morajo danes zmagati. Današnje kolo bi namreč utegnilo biti za Tržačane dokaj ugodno. • DANAŠNJI SPORED (14.30): Arezzo - Pavia; Baracca - TRIESTINA; Carpi -Empoli; Casale - Vicenza; Chievo -Monza; Como - Palazzolo; Massese -Alessandria; Siena - Pro Šesto; Spezia - Spal. LESTVICA: Spal 22; Empoli in Monza 20; Vicenza 19; Casale, Palazzolo in Spezia 18; Arezzo, TRIESTINA in Chievo 17; Como 16 itd. Stefanel - Tržaški Stefanel bo danes spet pred zelo pomembno preizkušnjo. Dino Meneghin, ki je prav včeraj odpolnil 42. leto (čestitamo!), in soigralci se bodo doma spoprijeli s Phonolo iz Caserte, ki je v tem prvenstvu in zlasti v evropskem pokalu precej razočarala. Bivše Tanjevi-čevo moštvo pa je ta teden doseglo prvo zmago v evropskem pokalu proti Makabiju iz Tel Aviva, kar bo nedvomno vlilo Gentileju in soigralcem novega zanosa pred današnjim srečanjem. DANAŠNJI SPORED (14.30): STEFANEL - Phonola; Messaggero - Be-netton; Clear - Baker; Trapani -Robe di Kappa; Knorr - Glaxo; Sca-volini - Ranger; Philips - Filanto; Ti-cino - Fernet Branca. LESTVICA: Knorr Bologna 26; Philips milan in Benetton Treviso 24; Scavolini Pesaro 22; Phonola Ca-serta 20; Messaggero Rim, Robe di Kappa Turin in Baker Livorno 18; Ranger Varese, STEFANEL TRST, Clear Cantu in Glaxo Verona 16; Trapani, Fernet Branca Pavia in Ti-cino Siena 10; Filanto Forli 8. Phonola Italijanska A-2 liga Rex presenetil SCAINI - REX 99:105 (38:59) REK VIDEM: Gaze 37, Tyler 17, Bettarini 8, Zarotti 7, Brignoli 26, Sguassero 4, Sorrentino 4, Daniele 2, Nobile, Pozzecco. BENETKE — Videmski Rex je v Benetkah ugodno presenetil in povsem zasluženo premagal domače moštvo, predvsem zaradi odlične igre v prvem polčasu, ko je bil zlasti Gaze neustavljiv. Videmčani so tako osvojili zlata vredni točki v skoraj brezupnem boju za obstanek v ligi. OSTALI DANAŠNJI SPORED (17.30): Marr - Panasonic; Turboair -Breeze; Majestic - Lotus; Sidis - Te-lemarket; Billy - B. Sardegna; Napoli - Mangiaebevi; Kleenex - Cercom. LESTVICA: Lotus Montecatini in Panasonic 28; Marr Rimini 22; Bree-eze Milan in Kleenex Pistoia 20; Turboair Fabriano 18; Majestic Firence, Sidis Reggio Emilia in Scaini Benetke 16; Mangiaebevi Bologna, Cercom Ferrara, Napoli, Billy Desio in Banco di Sardegna Sassari 14; Telemarke! Brescia 12; REK VIDEM 8. Na preglednem treningu Tudi borovka Karin Vitez Karin Vitez, Borova podaja-čica v ekipi B-2 lige, se bo skupaj z drugimi šestnajstimi mladimi odbojkaricami iz FJK v nedeljo, 26. t.m. v Martig-naccu udeležila preglednega treninga pod neposrednim vodstvom nič manj kot selektorja ženske članske državne reprezentance Brazilca Marca Aurelia Motte. Gre za trening v okviru ta-koimenovanega »načrta višina«, na katerem želi novi selektor azzurr preveriti stopnjo znanja in sposobnosti vseh igralk od letnika 1971 do letnika 1976, višjih kot 182 cm, ki igrajo v državnih ligah B-l, B-2 in C-l. V prvi fazi pridejo v poštev igralke iz naše dežele, iz Emilie Romagne in iz Sardinije. Ta program je rezultat analize in primerjave med povprečnimi višinami odbojkaric, članic državnih reprezentanc, ki so zmagale na zadnjih svetovnih in evropskih prvenstvih, in med enako starimi italijanskimi igralkami. Deželna sodniška komisija vabi vse deželne trenerje, naj se udeležijo treninga, ki bo v občinski telovadnici v martig-naccu (Ul. San Biagio) ob 16.30 za igralke, rojene v letih 75/76 in ob 17.30 za igralke letnikov 71/72/73 in 74. V zaostalih srečanjih nogometnega prvenstva under 18 Bregu in Primorju ne gre Minibakset: Turnir G. Obersnel Najmlajši poletovci ugodno presenetili PRIMORJE - DOMIO 0:1 (0:1) PRIMORJE: Concina, Prasselli, Pahor, G eri, Natalicchio, Škabar, Križman, Savi, Varrone, Zacchigna, Franza (Spadoni). Z zaostalo tekmo in novim porazom so rdeče-rumeni zaključili katastrofalen prvi del prvenstva. V okrnjeni in taktično močno spremenjeni postavi so domači potrebovali en polčas, da so se kolikor toliko uigrali. Domo si ni ustvaril večjih priložnosti, žal pa je izkoristil eno izmed običajnih napak domače obrambe. V drugem delu so naši začeli izredno poletavno in takoj zadeli prečko z Varronejem, Škabarjev prosti strel pa je švignil za las mimo vratnice. Proti koncu tekme so Prosečani nekoliko popustili in gostje so v protinapadu dvakrat resno zaposlili Concino. Tik pred končnim sodnikovim žvižgom je bil izključen Križman, kar obenem priča o napetem vzdušju, ki vlada v ekipi. (Dimitrij) BREG - OPICINA 0:2 (0:2) BREG: Gregori, Ota (Mondo), Stra-in, Sancin, Luisa, Švab, Reja, Lavrica, Majovski, Bandi, Mauri (Kariš). V najgrši letošnji tekmi so Brežani doživeli nov poraz. Povedati je treba, da so sicer nastopili v okrnjeni postavi, kar pa je le delno opravičilo, saj so si letos vsi igralci enakovredni. Prvi polčas je bil izenačen, igra je bila raztrgana in nervozna. Gostje so povedli 6 minut pred iztekom polčasa z zelo lepim zadetkom, a 4 minute ka- sneje pa je Strain nerodno zadel žogo in zakrivil avtogol. Drugi del tekme so Brežani začeli trdno odločeni, da popravijo slab vtis, a po začetni požrtvovalnosti je bila igra ponovno grda. Brežani se niso uspeli dobro organizirati, saj so gostje lepo pokrivali teren in tudi prednost enega igralca (napadalec Opicine je bil namreč izključen zaradi prekrška) vih, ki se tako oddaljujejo od vrha lestvice. Upati je, da se bodo v naslednjih tekmah oddolžili zvestim navijačem z bojšimi rezultati. (E.B.) Brežanom ni pomagala. To je drugi zaporedni spodrsljaj pla POLET - STEFANEL 26:18 POLET: Žagar 2, Kocjančič 7, Gregori 4, Šibelja 2, Grilanc, M. Suhadolc 3, Švab 2, Guštin, Picci-ni 6, Jerman, Pavat, Invidia, Ferlu-ga, Suhadolc; trener: Vremec. Najmlajši Poletovi košarkarji so spet ugodno presenetili in tokrat premagali kar moštvo Stefanela. Naši so zaostajali samo v prvi četrtini (7:9), v ostalih pa so bili boljši (9:4, 6:2, 4:3) in tudi zasluženo zmagali. Tudi torkat je treba pohvaliti prav vso ekipo. vabi na timske počitnice! Hoteli LARIX, PRISANK, SLAVEC in APARTMAJI RAZOR ugodne cene vikend paketov (petek-nedelja), polpenzion že od 47.000. lir po osebi, in tedenskih paketov s polpenzionom že od 148.000 lir po osebi. 7-DNEVNA SMUČARSKA KARTA 95.000 lir POKLIČITE NAS: telefon 003864-88575, 88472, 88560 DANES NEDELJA, 19. JANUARJA 1992 KOŠARKA MOŠKA C LIGA 17.30 V Moglianu Venetu: Mogliano -Jadran TKB. DRŽAVNI KADETI 11.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: Rex UD - Kontovel. NARAŠČAJNIKI 9.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel -Inter 1904. PROPAGANDA 11.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Polet -Don Bosco B. MINIBASKET TROFEJA JADRAN Pri Briščkih, »Ervatti«: 14.00: Bor - Sežana; 15.15: Breg - Postojna; 16.30: Nova Gorica - Kontovel; 17.45: Dom - Polet. NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v San Canzianu: San Canzian -Juventina. 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku: Primorje - Tarcenti-na; 14.30 v Čedadu; Cividalese - Vesna; 14.30 v Cornu di Rosazzo; Corno - Zarja. 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Vižo vij ah: San Nazario - Breg; 14.30 v Repnu: Kras - Fogliano; 14.30 na Padričah; Gaja - Pro Farra; 14.30 v ŠpetrU ob Soči: Isonzo - Primorec; 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Sovodnje. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Grado. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ločniku: Lucinico - Juventina; 10.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Caffl' panelle - Primorje. ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, »1. maj«; Bor Furlani ' Sloga. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, šola Galilei: Prevenire ' Breg Union Beton; 11.30 v Trstu, šola Vi' sintini: Virtus - Sloga. DEKLICE 9.30 v Trstu, šola Višintini: Pall. Altura - Bor Friulexport A; 9.30 na Opčinah: Sloga - SGT; 9.30 v Nabrežini: Sokol ' OMA SGT. NAMIZNI TENIS ŽENSKA C LIGA 10.00 v Trstu: Chiadino - Kras Activa- JUTRI PONEDELJEK, 20. JANUARJA 1992 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.30 pri Briščkih, »Ervatti«: Jadran Farco - Bernardi Gorica. DEŽELNI MLADINCI 20.30 V Trstu, Istrska ulica: Don Bose0 - Kontovel; 19.30 v Trstu, »1. maj«; Bol Radenska A - CGI Milje. ŠD POLET obvešča, da se je enkrat tredensko z®' čel baletni tečaj za otroke od 6 do let. Tečaj je ob sredah od 16. do 17. ur® v pokritem prostoru na Poletovem k(>' talkališču. Vpisovanje vsak dan (razeh sobote) od 17. do 19. ure (tel. 211758). obvešča, da bo jutri, 20. t.m., ob 20. uf* na sedežu ŠZ Bor na stadionu »L maj" seja nogometne komisije. Na gostovanju ženske B-2 lige v Bergamu Borovkam le niz SAV BERGAMO - BOR TOMBOLINI DRINKS 3:1 (15:11, 9:15, 3:15, 8:15) BOR TOMBOLINI DRINKS: Na-cinovi, Maver, Pučka, Grbec, Čok, Ažman in Vidali. Trnova pot borovk v drugoligaš-kem prvenstvu se nadaljuje. Tudi z gostovanja v Bergamu se borovke vračajo praznih rok. Res je, da so plave tudi tokrat nastopile v zelo okrnjeni postavi, brez Vitezove in Traettinove, a tokrat tudi brez Sto-perjeve, vendar pa odsotnosti le ne morejo biti opravičilo za bled in neborben nastop. Začetek je sice’" *ecej obetal. Plave so z dobrim . .^om in brezhibnim sprejemom brez večjih težav obvladovale nasprotnice in tudi razmeroma brez težav osvojile uvodni niz. Toda, brž ko je Bergamo v začetku drugega niza izboljšal svoj servis, so plave popustile. Zaradi napak v seriji niso mogle vzpostaviti pravega ravnotežja in zadnji trije seti so prepričljivo pripadli domačinkam. Elena Maver Ženska namiznoteniška B liga Kras Corium strl Azzurro Sinoči so bile Krasove drugoliga-šice ponovno premočne za gostje iz Gorice, saj so Azzurro v poldrugi uri odpravile s 5:2. Monika Radovič je spravila na kolena vse tri nasprotnice, drugi steber Krasa Corium, Biserka Simoneta, pa je prispevala k zmagi z 2 točkama. Najmlajši članici ekipe, Katji Milič, je žreb namenil starejši igralki, pokazala je dobro igro, a žal ni iztržila nobene točke. Gledalce je vznemirila Biserka Simoneta v 4. srečanju s Paganellijevo, ki je edina terjala 3 sete. Prva povratna tekma se je tako končala z domačo zmago, vendar krasovke niso pokazale še vseh rezerv. Trener Matjaž Šercer je menil: »Kot sem pričakoval, je bila tekma težka, čeprav rezultat kaže drugače, kajti pozna se 10-dnevna zaradi praznikov, predvsem pa se to pozna Biserki Simoneti, ki je za las ugnala Paganellijevo. Zadovoljen sem z igro Katje Milič in Monike Radovič. Predvidevam, da bo v naslednjem tednu prišla v formo tudi Biserka, kajti za zmage morata obe igrati stoodstotno.« (J.J.) V ženski odbojkarski C-l ligi v gosteh v Miri srečanju točki Koimpexu V napetem tiUMEROUNO MIRA - KOIMPEK 2:3 (15:6, 13:15, 15:7, 14:16, 13:15) KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Garbi-Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, skerk, Ukmar. Koimpex se po pravi maratonski “itki vrača z gostovanja s 7. prvenstveno zmago. Numerouno igra v telo-Vadnici z zares slabo razsvetljavo, ki i® delala težave ne le našim igralkam, ampak tudi sodnici, ki je morala vse odločitve sprejemati sama, ker stran-skega sodnika ni bilo. Domača ekipa ie- vsaj glede na sinočnji nastop, boljšo od tega, kar bi lahko sklepali po oj enem položaju na lestvici. Trener Peterlin je večkrat zamenjal vlogo ig-J^otk v polju. Po daljši odsotnosti je 'oko spet nastopila Škerkova, ki je v y °gi napadalke zamenjala nerazpo-°^'iivo Gregorijevo, Jana Mijot pa je ?.ekaj časa igrala kot pomožna podaj a-,lca. v drugem delu tekme pa kot zelo Q°bra obrambna igralka, v. Srečanje je bilo izredno napeto in Zlvčno. V prvem setu se Koimpex ni-*akor ni znašel, v drugem so slavile 9°stje, po vodstvu domačink z 2:1 v setih pa je prišlo do najbolj dramatičnega četrtega niza, ki ga je Koimpex z veliko željo po zmagi tesno osvojil. Odločilni niz se je za našo ekipo dobro začel, saj je povedla s 6:0. Ob menjavi igrišča je bilo stanje že 8:6 za Koimpex, v končnici pa je Numerouno povedel s 13:12. Izredno zagrizena igra Koimpexa v zadnjih akcijah pa je naši ekipi prinesla uspeh. (INKA) V moški odbojkarski C-l ligi Borovci preveč grešili BOR AGRIMPEX - OLTRESARCA 0:3 (8:15, 13:15, 8:15) BOR AGRIMPEX: Stančič (5 točk + 4 menjave), Marega (2+10), Paganini (1 + 1), Rudes (8+14), Gombač, Del Turco (1 + 2) in Furlanič (3 + 5). Borovci so si nadejali, da bodo proti šesterki iz bližine Trenta prišli do drugega para točk, a so spet ostali praznih rok. Nasprotnik ni pokazal dosti, a plavi nisi ponovili igre z zadnjega do- mačega nastopa, v katerem so premagali Vivil. Sprejemali so sicer dokaj zanesljivo, vendar v napadu niso bili dovolj prodorni in tudi grešili so veliko, mnogim posameznikom pa tudi manjka izkušenj. Plavi so se tako morali za vsako osvojeno točko pošteno potruditi, nasprotniki pa dosti manj. Začetek prvega niza je bil v znamenju dobre igre. Izenačeno je bilo vse do rezultata 7:7, nato pa so gostje z nekaj bloki in po treh zaporednih napakah borovcev brez težav prišli do 15. točke. Veliko priložnost za uspeh so plavi zamudili v drugem nizu, v katerem so po nekaj močnih napadih Rudesa in bloku Stančiča povedli z 11:9. Zaradi naivnih napak in nepro-dornosti so gostje zaostanek nadoknadili. Rudes je z direktno točko na servisu izenačil na 12:12, vendar so na koncu napake spet pokopale borovce. Tretji niz je bil vedno v znamenju vodstva gostov. Od posameznikov še največ pohval zasluži najmlajši član šesterke Dejan Furlanič, ki je dobro sprejemal servis in malo grešil, (ak) Goriški tretjeligaši nudili vodilnim Pordenončanom močan odpor 01ympii CDR žal ni uspel podvig °LYMPIA CDR - PORDENONE 2:3 (15:11, 6:15, 7:15, 15:11, 9:15) „ OLVMPIA CDR: A. J. in S. Terpin, f’jn G. Sfiligoj, Komjanc, Vogrič, Pe-eian, Magna, Černič, Cotič, Dornik, sir n°čnja tekma v goriškem Sloven--em športnem centru je bila pravi ®rbi kola, odbojkarji 01ympie CDR Fa so si žal zapravili veliko priložnost, a bi ugnali nepremagane Pordenon-m utrdili 2. mesto na lestvici. Z SHsča so vsekakor odšli z dvignjeno Prf j0, sai ne smemo pozabiti, da je h.,rdenone v prejšnjih 10. kolih izgu-toliko nizov, kolikor jih je 01ympii p 5Pustil v enem samem večeru, j.'Jlympia CDR je srečanje začela od-v j.°- Z napadalnim servisom je po-odh a- S 9ostie 50 hitro reagirali in boi Ase te na igrišču razvnel pravi ]■ Obe ekipi sta z močnimi servisi onemogočali nasprotnikom izvajanje kombinacij, tako da sta prevladali obrambi. V 2. in 3. setu so v tem elementu gostje iz Pordenona res navdušili in zlomili Olympio CDR. Tudi četrti niz se je začel v znamenju premoči gostov, ki so povedli z 11:7. Tedaj so igralci 01ympie CDR dali resnično vse od sebe, okrepili so blok in napad, goste pa se je polastila živčnost. Po napeti in atraktivni igri na obeh straneh mreže so gostitelji tudi zasluženo izsilili tie break. Odločilni niz je bil izenačen vse do 8:8. Tedaj je v vrstah 01ympie CDR nastala trenutna zmeda in Pordenone je dosegel tri zaporedne točke, kar je bilo tudi odločilno (P.Č.) PRATA - VALPRAPOR IMSA 3:2 (15:11, 5:15, 15:10, 9:15, 15:12) VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Berzacola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Superga, Petejan, Paoletti, Palin, Peco-rari, Florenin. Valprapor Imsa je sinoči nepričakovano izgubil. V delno opravičilo za poraz, je treba reči, da Aleš Feri, ki je ta čas v odlični formi, od 2. niza dalje zaradi slabosti ni igral, Palinu pa se je poznalo, da med tednom ni treniral. Po mnenju trenerja Zamoja vsekakor vse te objektivne težave ne bi smele privesti do poraza, kajti potencial ekipe je vendar takšen, da bi se bili morali vrniti iz Prate s točkama. Negativna točka nastopa je bila igra v obrambi, nasprotno pa so ravno v tem elementu blesteli gostitelji. Še najhuje pa je to, da so si goriški odbojkarji v tie breaku zapravili vodstvo s 7:1. (Zip) Sinoči v 15. kolu moške košarkarske D lige Poraz Kontovelcev KONTOVEL - DINO CONTI 80:97 (39:47) KONTOVEL: Budin 9, Š. Gulič 23 (5:9), D. Gulič 4, Sterni 4, Grilanc 9 (4:4), Čuk 4, Milič, Civardi 6 (2:3), Paulina 15 (3:4), Gregori 6; trener: M. Ban. TRI TOČKE: S. Gulič 1, Grilanc 1. PON: Paulina (36) in Grilanc (40). Prav v zadnjem kolu prvega dela prvenstva D lige so Kontovelci izgubili doma proti miljskemu Dino Contiju in tako zamudili veliko priložnost, da bi se z dvema novima točkama še za nekaj emst povzpeli na lestvici. Tekma je bila izenačena vse do 35. minute, ko je bil še izid 70:70, tedaj pa je zapustil igrišče zaradi petih osebnih napak Robi Paulina, ki je bil dotlej pravi steber v obrambi in naši so ostali povsem »odkriti« pod košema. Poleg tega je bil tokrat v napadu (ob Paulini) uspešen le Štefan Gulič, ki pa ni mogel sam premagati dobre nasprotnikove conske obrambe in točki sta tako odšli v Milje. Treba je omeniti, da je v Kontovelo-vih vrstah poleg Petra Štoke, ki je že dlje časa odsoten zaradi poškodbe, manjkal tudi oboleli Kristjan Rebula. Že v soboto se bo pričel drugi del, ko bodo naši spet igrlai doma, tokrat proti Beretichu iz Portogruara. Promocijska liga na Tržaškem Cicibonaši visoko premagali sokolovce CICIBONA PLASTEH EDILIZIA - SOKOL 70:49 (38:30) CICIBONA PLASTER EDILIZIA: Kovačič 6 (4:9), Simonič (0:1), Jogan 19 (9:12), Volk 4 (2:2), Semen 6, Furlan 14 (2:4), Cupin 11 (4:6), Jagodic, B. Pertot 10 (0:2); trener: Mari. SOKOL: Terčon 10, Klanjšček 6 (0:2, Busan 4, Gruden, Devetak 4, Dolhar 1 (1:2), Sedmak 7 (1:4, Ušaj 3, Starc 7 (0:1), Kojanec 7 (5:8); trener: Vatovec. PM: Cicibona 21:36, Sokol 7:17. SON: Cicibona 18, Sokol 29. PON: Terčon (33), Semen (40); izključen: Ušaj (37). TRI TOČKE: B. Pertot 2, Jogan 2, Cupin 1; Ušaj 1, Starc 1. V zadnjem slovenskem derbiju prvega dela prvenstva je Cicibona visoko premagala postavo Sokola, ki je tokrat odpovedala na vsej črti. Po drugi strani je Cicibona »pozabila« na običajne odostnosti (tokrat Lippolis in M. Pertot ) in zaigrala odločno ter pametno izpeljevala kombinacije v napadu. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni do 10. min. (15:13), zatem pa je Ciciboni uspelo zadeti kar 5 trojk in s tem povserti najprej na 6, pred iztekom polčasa kar za 11 točk. V drugem delu se sokolovci niso znašli proti bolj agresivni obrambi domačih, v napadu so zapravljali številne priložnosti, Cicibona pa je pridobila na samozavesti in z razpoloženim Furlanom, ki je bil sploh najboljši na igrišču, postopoma večala prednost. Tudi sodnika nista bila naklonjena Nabrežincem, katerim so v zadnjih minutah še popustili živci, Marij e vi fantje pa so igrali mirno in sproščeno vse do zadnje minute in tudi osvojili presenetljivo visoko zmago. Po tekmi sta trenerja takole izjavai-la: MARIO MARI: »Zadovoljen sem s končnim izidom, čeprav nisem pričakoval tako izdatne zmage. Sedaj pa moramo nadaljevati z dobro igro tudi v prihodnjih tekmah.« VALTER VATOVEC: »Nimam bre-sed: igrali smo izredno slabo, dobesedno katastrofalno. Čimprej bi rad pozabil na to tekmo.« VANJA JOGAN BOR RADENSKA - FINCANTIERI 88:82 (37:37; 68:68) BOR RADENSKA: Simonič 10 (2:2), Perčič 4 (0:1), Debeljuh 16 (5:6), Persi 11 (6:9), Barini 9 (3:5), Smotlak 14 (6:6), Bajc 7, Pecchi, Poretti 13 (7:10), Tul 4; trener: Sancin. TRI TOČKE: Debeljuh 3; Bajc 1. PON: Smotlak in Poretti. Borovci uspešno nadaljujejo v tem prvenstvu, saj so sinoči osvojili nov par točk in tako ohranili prvo mesto na lestvici. Domačini pa so se morali močno potruditi, da so zmagali, saj se je Fincantieri trdoživo upiral Sancino-vim varovancem, ki so, žal, tudi tokrat slabo igrlai v napadu. Po izenačenem začetku so gostje povedli na 62:23, toda nato je sledila reakcija belo-zele-nih, ki so rezultat izenačili. Ponovno so gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke, predvsem zaradi prevelikega števila zgrešenih prodorov naših na koš. V zadnjih dveh minutah prvega polčasa so borovci prešli na consko obrambo 1-3-1, prestregli so nekaj žog v obrambi in izenačili ob odmoru. Tudi v začetku drugega polčasa so naši odlično igrali v obrambi, prestre-gali nasprotnikom žoge in »zaključevali« s protinapadi. Tedaj so naši nekoliko popustili v obrambi, predvsem pa niso zapirali prostor pod košema. V zadnjih dveh minutah drugega dela tekme so gostje izenačili rezultat z delnim izidom 6:0. Zledalo je, da bodo naši ponovili tekmo iz prejšnjega kola, a tako ni bilo. Naši so v podaljšku dosegli kar 20 točk in zasluženo zmagali. Naj omenimo povratek Maura Simoniča, ki je dobro igral, predvsem v napadu, saj bil »stoodstotno« uspešen. (U.A.) CUS TRST — BREG N.O. Včerajšnjo tekmo CUS Trst - Breg niso odigrali zaradi pomanjkanja sodnikov. Srečanje bodo odigrlai kasneje. NA GORIŠKEM PETROLIFERA - DOM 69:58 (31:32) DOM: Košuta 12 (8:9), Dornik, Kocjančič, Ambrosi, Orzan 26 (0:2), Silič, Pečanac 8, Battello 6, Bric 6 (2:4), Spacal. PON: Dornik in Bric (38), Košuta (39), Kocjančič (40).wON: Dom 26, Pet-rolifera 19. TRI TOČKE: Orzan 4, Battello 1. Domovci so tudi v predzadnjem kolu prvega dela letošnjega promocijskega prvenstva ostali praznih rok. Včeraj so namreč v gosteh proti skromni peterki Petrolifere zapravili zrelo priložnost, da bi pospravili nov par dragocenih točk. Srečanje je bilo na nizkem tehničnem nivoju, saj sta obe ekipi prikazali res bledo košarkarsko predstavo. Belo-rdeči so sicer nastopili v znatno okrnjeni postavi (odsotni so bili kar trije standardni igralci), vendar to ni opravičilo za povprečen nastop. Po prvem polčasu, ko sta si bila tekmeca dokaj enakovredna, so domačini le nekoliko učinkoviteje igrali. Naši fantje niso uspeli izkoristiti več napadov z meti z ugodne pozicije, sicer jim tudi sodnika nista bila naklonjena. V končnici so naši popolnoma odpovedali, saj so po rezultatu 57:55 (tekla je 36. minuta) dosegli koš le v poslednjih sekundah tekme, ko o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Prevelika živčna napetost je tudi tokrat izdala domovce, ki niso znali ohraniti prave zbranosti v odločilnih trenutkih. (A.F.) DRŽAVNI KADETI BOR RADENSKA - RICREATORI 74:82 (37:42) NARAŠČAJNIKI STEFANEL B - BOR INDULES 86:81 (39:33) SOKOL - SGT BULL 77:93 (37:51) DEČKI CICIBONA - DON BOSCO B 59:72 (28:28) Sinoči v moški odbojkarski D ligi spodrsljaj Soče Sobema Pomemben uspeh Sloge proti VBU SL.?Pa - VBU VIDEM 3. 8:15, 15:6, 11:15, 15:6) in x Božič, Cisolla, Kerpan, D. štraj ^ra^’ Maver, Pahor, Riolino, Se^°9aši so premagali eno od ekip, ki SQ, kori za mesta tik pod vrhom, zelo Vrit ° *n m*ado šesterko videmskega y 1 ki jo trenira Poljak Swiderek. te k, 3. in 5. setu so naši fantje igrali Vei u°^ro’ Odlično so servirali in tako (j./kokrat onemogočali napad gostov, v branili in blokirali na mreži, iz-l(a 11 več kombinacij v napadu, skrat-dšč Z6^° suvemo so gospodarili na ig-pQ, u' ^ 2. in 4. nizu pa so prepuščali živ-U™° nasPr°tnikom, bili so preveč so Premalo konstantni. V 4. nizu j ju bdi že vodili s 6:0, a so dovolili, da p6l^e VBU ujel in prehitel. V odločil-kar beTjreaku pa So zopet pokazali, lu Z?aj° in Videmčanom je kaj kma-bvor .ne*° vsako upanje na zmago. ja , koli pred koncem prvenstva osta-kara. Sloga na 3. mestu na lestvici, žel za novinca v ligi nedvomno 0 spodbudno. (INKA) ACLI RONCHI - SOČA SOBEMA 3:2 (15:1, 11:15, 15:13, 4:15, 15:10) SOČA SOBEMA: Černič, Tomšič, Pellegrin,v Klede, I., Š. in M. Cotič, Muscau, Čavdek, Battisti. Soča Sobema je na gostovanju v Ronkah ostala klonila po napetem tie-breaku. Naši fantje so začeli zelo nezbrano in nervozno (v 1. nizu so osvojili le točko), nakar so reagirali in z nepremagljivim blokom zasluženo osvojili drugi set. V 3. nizu so spet popustili in nasprotnik je to izkoristil. V nadaljevanju so sočani reagirali kot znajo in prepričljivo osvojili set ter nasprotniku prepustili le štiri točke. V odločilnem tie-beaku sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu vse do rezultata 9:9, nakar so naši popustili in zmaga je šla nasprotniku. Povejmo še, da se je poznala odsotnost prvega podajača Marka Tomšiča, ki je lažje poškodovan. Upajmo pa, da si bodo sovodenski fantje takoj opomogli po pekočem porazu, saj jih v soboto čaka domače srečanje proti prvouvrščeni ekipi iz San Vita. (Poldo) Zenska C-2 liga: 2. zmaga Kmečke banke ŽENSKA D LIGA KMEČKA BANKA - ASFRJ 3:2 (14:16^15:9, 8:15, 17:15, 15:11) KMEČKA BANKA GORICA: Za-vadlal, Vižintin, Braini, Marassi, Pelerin, Luvisutti, Fajt, Krašček, Sosol. Goriška Kmečka banka je v sinočnji zelo napeti in borbeni tekmi osvojila zlata vredni točki za obstanek v ligi, in to proti neposrednemu tekmecu. Stare hibe naših deklet so sicer prišle na dan v uvodnem nizu, ki so ga tudi izgubile, potem ko so že vodile s 14:8. V 2. setu pa so se zbrale, a v 3. so ponovno popustile: šepal je zlasti sprejem, tako da je postalo vzdušje v ekipi že zaskrbljujoče. V naslednjem nizu sta vstop Maje Pelerin, ki je ponovno nastopila po dolgi odsotnosti, in pa bodrenje domačih navijačev vlila našim igralkam zaupanje vase, tako da so osvojile že skoraj izgubljeni set (gostje so že vodile z 8:0) in v razburljivem tie-breaku tudi tekmo. Domačinke so sicer pokazale napredek v igri, vendar bo treba še veliko truda, da dosežejo nivo, ki jih je odlikoval v 2. delu lanskega prvenstva, in si tako zagotovijo obstanek. (R.I.) SOKOL INDULES - CASARSA 1:3 (15:11, 9:15, 3:15, 8:15) SOKOL INDULES: Ušaj, Pertot, Vidali, Marucelli, L. in T. Masten, Bru-mat, Visintin, Drasič, Ciocchi, Legiša. Sokol Indules je pred domačo publiko ponovno razočaral. Iz rezultata lahko razberemo, da je bil začetek tekme vsekakor zelo obetaven za Nabrežin-ke. Izredna borbenost, požrtvovalnost in dobra igra v vrstah sokolovk je označevala prvi set, ki se je končal v prid domačink. Drugi set je bil zelo izenačen, gostje pa so z dobro kombiniranimi in hitrimi napadi zmedle obrambo Sokola, pri katerem je padla koncentracija. V nadaljevanju je Sokol imel veliko težav v obrambi in sprejemu, kar je otežkočilo zaključevanje napadov. Za nameček pa se je v zadnjem setu poškodovala Maria Grazia Legiša. S tem porazom se Sokol Indules nahaja na spodnjem delu lestvice, vendar upamo, da bodo sedaj igralke znale reagirati in končno pokazalti to, kar znajo. (VIP) PEUGEOT HUMIN - BOR FRIULEXPORT 3:0 (15:8, 15:11, 15:4) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Vodopivec, Guštini, I. Vitez, Faimann, Mezgec in Flego. Proti nepremaganemu Huminu, ki si je verjetno že predčasno zagotovil napredovanje v C-2 ligo, so bile borovke brez moči. Treba je reči, da bi lahko plave nudile bolj izkušenim nasprotnicam močnejši odpor. Borovkam je največ težav povzročal sprejem servisa. Ker se v tem elementu niso kaj prida izkazale niti gostiteljice, je bila tekma precej nezanimiva, saj sta obe ekipi največ točk dosegli s servisom. V prvem setu so borovke popustile šele pri rezultatu 8:8. Drugi niz je bil v znamenju premoči Peugetota (13:3), ki je precej popustil le v končnici niza. Tretji niz je bil v začetku razburljiv, plave so izbojevale številne menjave, a malo točk in so morale tako na koncu priznati premoč nasprotnic. ■illl lili lili Podarimo vam 133 številk LJo 29. februarja se lahko naročite oziroma potrdite naročnino na Primorski dnevnik. Naročnina stane tudi letos 200.000 lir, kar pomeni, da boste od tristotih letnih številk 133 dnevnikov dobili zastonj, vsako jutro na vaš dom. Naročniki prav tako ohranjajo možnost brezplačnega oglaševanja v rubrikah Čestitke in Mali oglasi primorski JL dnevnik