*r


GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TEUEFON: 4687 CORTLAHDT,
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 COETLANDT«.
NO. 188. — ŠTEV. 185.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 8, 1917. — SREDA, 8. AVGUSTA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Ameriško parobrodstvo.
-ooo-
VLADA BO ZAHTEVALA ZASE 700 LADIJ, KI SE GRADE V ZVEZNIH LADJEDELNICAH. — PLAČI LA SO BILA UTEMELJENA NA PODLAGI KON TRAKTOV. — VSI NARODI GRADE DANES ZA SA MEGA SEBE. — AMERIKA MORA POSNEMATI SVOJE ZAVEZNIKE.
-ooo-
A morilka vlada Iki zalite vrla zase 7fl0 ladij, katere prado s«4daj v zveznih ladjedelnicah. Nad milijon ton teli adij so zgradili Angleži. Na ta način zasežene ladije se 1m» zgradilo hitreje k«»t <"e l»i bile v privatni oskrbi.
V neki brzojavki iz Washington« se poroča glede kontnega lastninstva ter ladij:
— Vprašanja glede končnega lastninstva ladij se do-vedaj >e ni odloriln, v<*n<lar ]>a se bo uredilo vse stvari potom jHigajanj med vlado med vlado Združenih držav ter j.'rizadetimi vladami.
(V IxhIo razmere to dovoljevale, 1h> vlada dovolila privatnemu kapitalu zojietno pridobitev lastninske pravi-«•«• glede teh ladij . potem ko bodo doršene. V drugačnem slučaju pa jih bo prevzela vlada sama.
lie omejen človek bi mogel predlagati, da bi se izročilo ladje, katere zahteva zase sedaj ameriška vlada. Le omejen ]»olitik pa bi se mogel jeziti radi stroškov, ki nastanejo raditega.
Določilo se j«>. da bo vlada prevzela te ladje, plačala trraditejem stroAke, katere so že imeli d*»sedaj ter plaeala tudi stroške za dovrsenje teh ladij. Ti izdatki za nadalj-no grajenje hodo pospešili grajenje samo.
l^adjedelei niso mogli najemati posebnega dela, s čemur naj bi se pospešilo zgradbf>. T.adjedelniee pa niso mogle storiti tega dela, dokler so bila plačila utemeljena na podlagi kontraktov. Ko se je sklepalo te kontrakte, so se zdeli vsem prizadetim zelo ugodni. Nikdo pa se ni v onem času zavedal, do kake visočine bodo poskočile cene potrebnega materijala in tudi dela. Vsled tega pa je vladna pomoč naravnost neobhodno potrebna.
Teh 1,500,000 ton ladij bo stalo vlado manj kot polovico eene, katero bi morala plačati vlada, če bi se sklepalo })ogodbe v sedanjem easu. Vlada bi lahko prevzela te ladje, ko bi bile dovršene ter jih prodala za dvakratno ceno. Njih dejanske vrednosti pa se sploh ne more ocenili, kajti noben trgovski narod po vojni ne bo mogel vršiti naprej svoje trgovine brez velike trgovske mornarice. <«lcde tega ne more biti nobenega dvoma. Ce bi se hotela vlada Združenih držav iznebiti teh iadij, potem ko bi jih dobila v svoje roke, bi obenem vr-gla v stran vse naše prilike, da si osvojimo po vojni svetovna trži&ea.
Noben narod ne gradi danes za drugega razven za samega sebe. Nobena ladja v angleških ladjedelnicah ni prišla po izbrfthu vojne v roke svojim i>ogodbenim "lastnikom*, in v teh ladjedelnicah se je vendar gradilo na stotine ladij na tuj račun. Vse te ladje se nahajajo sedaj pod angleftko zastavo, in uveljavilo se je postavo, s katero se prepoveduje prenos ladij v kak tuji register.
Vsi vojskujoči s<> imajo uveljavljene take postave in lahko se trdi vnaprej, da te postave ne bodo nikdar razveljavljene.
Vsled tega je neobhodno potrebno, da se oprime tudi Amerika iste politike ter si zagotovi zase svoje ladije, katero se grade sedaj v ameriških ladjedelnicah. To jc zadeva samoohranitve, kajti, kot že večkrat povdarjano. se bo mogel po končani sedanji vojni vzdržati na površju le narod, ki bo imel na razpolago velik ladijski materijal.
Bodočnost trgovine je na strani narodov, ki bodo imeli na razpolago ladje ter se prvi oprijeli velikih tržišč, ki se IkkIo odprla po sedanji vojni. V tem smislu mora tudi ameriška vlada uravnati svoje postopanje.
Morski lovilci.
Lovilci podmorskih čolnov so prepočasni. — Poskusu j a vožnja je pokazala napake.
Z ruskega bojišča.
Na nekaterih krajih so Rosi pokazali močan odpor. — Pri Čotinu so se Nemci vstavili
PetrogVad, Rusija. 7. avgusta. Veliko zanimanj© je zavladalo v Petrogradu. ko je prišlo iz Kišint> v a poročilo, da so Rusi vreli Avstrijce in Nemce nazaj de*«** milj od Cot i na med Dnjestrom in Pru-tom. V nradnem poročilu *e ne eo-vori o kakih pridobitvah, pač pa se omenja, da so ruski oddolki pregnali sovražne prednje čete pri Orinjnalovi.	*
V okraju BroAja se Rusi še vedno drže trdno in proti tem postojankam to Nemci obrnili zelo hud artilerijski ogenj.
Največji pritisk pa se nadaljuje v Bukovini, kjer so Nemei zasedli višine pri Moli tu. r smeri proti Kimpolungtu jugozapadno od Cr-
česar o se morale tudi druge čet? umakniti za nekaj milj.
Zapadno od Bzelina so bili nemški napadi odbiti.
V dolini reke Sereta in ob Suča-vi N 'iuei še ve.lr.o potiskajo nazaj Ruse. Nemei so zasedli \ tem okrožju asi Vasko-ei, Satulinari, Ra-a&ve. Burla in Glit.
Tudi na romunskem bojišča r,o Avstrijci in N-ine. pričeli cfenz: v;» proti Rui»om. i'jsebuo hud ,ie pr itsk pri Fokitaiii. kjer so bili R»i>i in Rumuuci »risiljeni umakni i se čez rek> Triledeeus. N"mci so vjeli 1300 Rusov in Rumunov. Vplenili so tudi 13 topov in mnogo vojnega materjala.
Na svojem potu skozi Galicijo so Nemei in Avstrijci pobrali vse polj ske pridelke. Posebno pri Zbroču so p^oravili mnogo žita.
Cesta 24. maja.
Mw, Italija, 6. avgusta. — Mestni svet je sklenil, da se cesta na Kvirinalu imenuje cesta 24. mi-
Washington, I). C., 7. avgusta. Mornariški tajnik Daniels je priznal. >ia je bilo' resnično poročilo, da j*1 vlada opustila grad bo lovilcev t * m I morski h čolnov v velikosti 110 čevljev. Kot vzrok za to navaja mornariški tajnik, da taki lovil-ei niso dovolj težki in ne morejo ostati dolgo zunaj, da bi mogli za-sledavati podmorske čolne sedanje hitrosti in trpežnosti. Mornariški department se je odlomil, da bo gradil rušilee, katero delo lepo napreduje.
Iz Washingtona prihaja vest. da se je lovil«*, ki je bil zgrajen po načrtu, izkazal kot nepraktičen. Poskusili so prvega lovilca takoj, ko je bil zjrrajen. Pravijo, da je odrinil več votle. kol se je domnevalo, da je njegova hitrost manjša kot »e je pričakovalo in bi komaj mogel ubežati podmorskemu čolnu. kamoli lla bi ga mogel dohiteti. Tudi krov ni bil dovolj močan, da bi mogel vzdržati strel iz topa. ki se nahaja na krovni.
Lovilce, ki so že zgradili, ali pa se bližajo dovršitvi, se bodo porabili za patroliranje podmorskih čolnov; toda najboljši lovilec se nI izkazal, da bi bil sposoben za to. za kar je bil namenjen: zato je tudi p^potrebno. da bi se taki lovilci še dalje gradili.
Javnost ni izvedela, kedaj se je sklenilo, da se bodo gradili taki lovilci. Ko je bilo grajenje predlagano, se je vprašalo zavezniške ve-ščake za svet. Angleška je priporočala lovilce na podlagi svojih izkušenj z lovilci, ki - bili dolgi nad 85 čevljev; manjše *~"ilce so Angleži sploh zavrgli. Angleži so bili tudi proti 110 čevljev velikim lovilcem, češ, da ^»so dovolj veliki za Severno nor je, ker nimajo dovolj velikega radija; poleg tega pa se tndS ne bi mogli uspešno za varovati proti vremenu v tem morju. Taki čolni tudi nimajo dovolj visokega krova, da bi bili topovi dovolj uspešni. Franeozi pa so želeli, da bi se nekaj gradilo in hitro, in ameriška vlada se je po kratkem posvetovanju odločila za 110 čevljev dolge lovilce.
Ameriška vlada se je dala vplivati od ravno iste okolščine kot francoski veščaki. Taki lovilci bi se namreč mogli graditi mnogo hitrejše kot pa veliki lovilci, katere so priporočali Angleži. Zavezniki pa so na vsak način hoteli imeti prihodnje leto več sto lovilcev. Zato so se odločili, da gradijo 110 čevljev velike lovilce, katerih bi bilo mogoče zgraditi v tem času "več sto'*.
Ker se z malimi ladjami ne more odstraniti podmorska nevarnost zato bodo zavezniki prisiljeni, da prieno ofenzivno pomorsko vojno Ker se je pa sedaj odločila ameriška vlada za grajenje križark, da-si se delo vrši z nevrjetno naglico, vendar bo trajalo dve do tri leta predno bo zgrajenih zadostno število križark, kajti križarke se ne morejo tako naglo graditi, kot pa jekleni trgovski parniki, kakor je napravil načrt general Goethals.
Ker so bili mnenja, da ni mogoče dovolj hitro pokriti morja s kri-žarkam. zato so je hoteli pokriti z lovilci. Načrt je bil narejen, da se bodk) lovilci nahajal? po širokem morju, tako na gosto, da bi bilo zelo nevarno za podmorske čolne, pokazati periskop na površje. Zato je treba nove ideje, ki bi pregnala podmorske čolne z morja. Treba je združiti vse zavezniške sile iu poslati proti podmorskim čolnom vse zavezniške križarke in rušilee
Taft — generalni major.
Washington, D. C., 7. avgusta Uradniki ameriškega Rdečega križa, bodo nosili uniforme kakorhi tro Kodo služili ameriški armadi na Francoskem. Bivši predsednik Taft bo imel iaržo generalnega majorja v slučaju, da gre v Evropo. Pripomniti je pa treba, da ne bo imet vojaške avtoritete, nobenih pravic.
Boji v Flandriji.
Hud pritisk na Lens. — Hudi artilerijski boji. — Vsako jutro vroči boji. — Angleži napredujejo.
London, Anglija. G. avgusta. — Nemci imajo obrnjeno svojo pozornost posebno na utrdbe okoli Len-sa. ker pričakujejo, da ho feldmar-šal Haig pritisnil na to točko francoske fronte, da iztrga Nemcem središče premogarskega okrožja.
Dasiravno angleška in uemška poročila pravijo, da iz tega dela fronte ni važnih poročil, se vendiar naznanja iz kanadskega glavnega stana, da artilerijski boji naraščajo.
Uničujoči angleški artilerijski ogenj se nadaljuje in v zadnjih dneh se opaža meti nemškimi četami velik nemir. Vsako jutro vprizorijo Nemci silen artilerijski ogenj in izstrelki .padajo na angle ške zakope kot dež. Vsakemu take-' mu streljanju sledi infanterijski napad. Obstreljevali so tudi mesti Vimv in Farbns, ki ležita za angleško bojno črto.
Južno in zahodno od predmestji. Lensa so včeraj kanadske čete zopet napredovale za 200 jardov na 600 jardov dolgi fronti. Ko pa so utrjevali na novo pridobljeno o zemlje, so Nemci obrnili artilerijo in strojne puške na poslopja v bližini. Pod zaščito artilerijskega o gnja je nemška pehota prodrla in angleške čete so se morale umakniti.
Njihove postojanke pri Lensu pa so trdne. V nekaterih hišah so postavljeni močni oddelki, ki so od daljeni od nemških postojank samo za nekaj jardov.
Berlin, Nemčija, 7. avgusta. — V Flandriji so se vršili artilerijski boji samo na nekaterih krajih. V kraterjih je prišlo do manjših spopadov med prednjimi četami.
Posebno vroči artilerijski boji so v okrožju Artois, kjer je bil ogenj obrnjen na postojanke med Hul-luch in Scarpe.
Ob cesti med Laon in Soissons blizu Berrv-au-Bac in ob Aisni so okfeenburške in wuertemberske čete zavzele nekaj ozemlja, zajele več vojakov in vplenile mnogo vojnega materjala.
Paria, Francija, 7. avgusta. — O-koli Verduna, katero ozemlje je grobišče toliko tisoč vojakov, pa brez vsakega vojaškega uspeha. Nemci nadaljujejo svoje napade.
Danes so napadli francoske postojanke v gozdu pri Caurieres, na desnem biegu Mozele. — Nekemu nemškemu oddelku se je opsrečilo zavzeti nekaj prednjih zakopov. toda s protinapadom so bili Nemci potisnjeni nazaj.
Na levem bregu Mozele so Nemci po vročem artilerijskem ognju vprizorili napad na gozd pri Avo-courtu in na hrib št. 304. Francoske čete so namerile uničujoč o-genj na napadajoče Nemce, ki so bili slednjič prisiljeni, da so »se u-maknili z velikimi izgubami v svoje postojanke.
V	Champagne so Francozi na treh krajih vdrli v nemške zakope. Nemei so imeli velike izgube na mrtvih in ujetnikih.
V	Belgiji se nadaljujejo vroči artilerijski boji. *
asr {
Hrvaški piknik.
Hrvatski Sokol iz New Yorka priredi v nedeljo 12. avgusta veliki piknik, katerega se bodo udeležili Sokoli iz Hobokena, Passaica, Lansdorfa in So. Bethlehema. Ker se Hrvatski Sokol prav rad udeležuje slovenskih prireditev, zato je naša slovenska dolžnost, da prisostvujemo tudi mi njihovi prireditvi.
Piknik bo na vrtu Kellermanno-vega hotela na 13. cesti, med 7. in 8. Ave.. College Point, L. I. Vstopnina znaša za osebo 25e. Godbo o-skrblje profesor Nirič.
Na piknik se pride ako vzamete na mostu na 2. Ave. in 59. cesti poulično železnico, ki vas pripelje naravnost pred Kellermanov hotel.
Vojni stroski Kanade.
Ottawa, Kanada. J. avgusta. — Kanada porabi v vojne svrhe vsak tad £860.000.
Iz Rusije.
Določitev cen.
Bnska sila se kaže tudi v tunika njn. — Hrabro obnašanje častni
-ooo-
^ ........... .VLADA BO KONTROLIRALA PRODAJO IN DOBI-
kov. IfcLovni agitatorji vstreljem.! ČRE _ ^JAyA NEKEQA KABINETNEGA URADNIKA. — V TOZADEVNEM SLUČAJU IMA PREDSEDNIK TAKOREKOG POLNOMOČ. — ZVEZNA TRGOVSKA KOMISIJA NE BO DOLOČILA CEN. — PRODUKCIJA RAZNEGA MATEfcJALA.
iMMnifriiinir ni r r
, iiA,, ^	....... ' nifv
Petrog-i-ad, Rusija. #7. avgusta. Zilavost in silo ruske armade celo v umikanju ie opazoval častnik ne ke zavezniške države. Njegovo niti* nje je, da bo ruska armada še sposobna za boj.
"Šel sem na fronto", — pravi častnik. — "katero je zav.emala sedma annada. Spremljal sem nekega polkovnika, ki je bil poslan, da preišče poročilo, da so nekatere čete zapustile zakope. Našli smo vojaški svet, ki je razpravljal, ah bi izvršili povelja in šli zopet v prazne zakope. Slišal sem da so Av strijci iskali v zakopih Ruse. katerih pa niso našli.
Naenkrat zaslišiin. da je nemška konjenica prodrla in da nas obko-ljnje. V vojaškem svetu je nastala zmešnjava. Nemogoče je bilo vojakom zabraniti. da se ne bi umaknili v ozadje. Vojaki, ki so vedeli, da je smrtna kazen odpravlejna. se niso bali kazni za dfezertacijo Predno sva se dodobra zavedla, sva ostala s polkovnikom sama v zako-pu. Ko sva iskala avtomobil, sva izprevidela, da nama ga je vzel "'tovariš" in se ž njim odpeljal.
Tekla sva na glavno cesto, kjer sva opazila, da je bila armada v popolnem umikanju. 'Tovariši' so pustili za seboj ves vojni materjal: vsedli so se v avtomobilne vozove in so bežali proti ozadju. Polkovnik, ki je bil z menoj, je našel nek avtomobil, ga zasedel in v divj. vožnji drvil naprej, da bi zavsta-vil mase, ki so bile napolnjene : strahom. Žalostno je bilo videti, ko je armada metala od sebe orožje obleko in obuvalo. Ceste so bile polne bežečih vojakov, tako ext. hitela preko polja, da sva prišla naprej pred umikajočo se vojsko. Skočila sva pred prvi tovorni avtomobil, na katerem je bilo celih sto "tovarišev". Polkovnik jim je zapovedal vstaviti se. Ko pa je "tovariš" vozil dalje in ni poslušal povelja, je polkovnik skočil v avtomobil, pograbil šoferja, vrgel ga iz sedeža in zapeljal avtomobil v jarek.
Takoj so "tovariši'' v gručah poskakali z avtomobila. Ko so prišli drugi avtomobili, so morali "tovariši" tudi poskakati iz njih. S samokresom v roki jih je polkovnik postavil v vrsto. Čete so morate potem hoditi peš in vstavila jih je armada. katero je zbral polkovnik. "Tovariši" so se podali silnejši polkovnikovi volji in pričeli so kopati zakope na obeh straneh ceste. Sovražna letala pa so plula nizko nad našimi glavami.
v
Zapustil sem polkovnika in sem šel, da pomorem vstaviti zmešnjavo s pomočjo bataljona mrtvaških glav, katerega so poslali v tovornih avtomobilih s strojnimi puškami. To so bili vsi dobri in hrbri možje in navdajali so nas z novim u-panjem. Obrnili smo se proti Tar-nopolu, kjer je bila zmešnjava največja. In našteli smo tisoče tovornih avtomobilo%', napolnjenih s "tovariši", ki so bežali proti ozadju.
Poročnik, ki je poveljeval bataljonu mrtvaških glav, je zapovedal. da se morajo vojaki vstaviti in iti iz vozov. Potem jih je postavil v vrste, in rekel, da bo vstrelil vsakega petnajstega "tovariša", dokler mu ne povedo, kdo je bil agitator, da so se pričeli umikati Predno pa je poročnik doštel do desetega vojaka. je že petnajsti "tovariš" povedr.l ime agitatorja.
Poročnik je nato zhteval, da to potrdijo tudi drugi "tovariši": ko se je to zgodilo, je dal postaviti agitatorja na neko križišče in šest mož ga je vstrelilo. Truplo je položil kraj ceste in na prsi je pripel list z napisom: 'Vstreljen kot izdajalec Rusije'. Nato je zapovedal poročnik "tovarišem", da so se obrnili proti bojišču in ubogali so ga.
Enaki prizori so se dogajali vsepovsod. Bataljon mrtvaških gla\ je s kozaki tvoril ozko črto pred zbeganimi "tovariši".
Avstrijgko-nemiko prodiranje je bilo najlažje, kar si jih pHitj ffrifl
■
-ooo-
Washington, D. C1., 7. avgusta. — Danes so so vršila eolo popoldne posvetovanja glede določitve cen živilom in vojnim potrebščinam. Slednjič je bilo rešeno vprašanje, da bo vlada določila in kontrolirala cene brez obzira na morebitno izgubo, ki jo bo imel izdelovalec oziroma trgovec.
Nek kabinetni uradnik je rekel:
— Vlarla bo določila cene potom razsodišča. V slučaju, da bodo hoteli imeti fabrikanti pri svojih izdelkih prevelik dobiček, se jim bo enostavno zaplenilo celo za-logo.
Predsednik Wilson bo odločil, koliko smejo imeti fabrikanti dobička pri vsaki stvari.
To polnomoč mu je dal kongres. Predsednik se je more posluževati edinole sam in je ne more izročiti nikomur drugemu.
Potemtakem je bilo poročilo, da bo zvezna trgovska komisija določevala cene in dobičke, nepravilno.
Zadnji čas so v deželi razni stanovi, posebno pa delavski stan, zelo nezadovoljni. Predsednik Wilson je prepričan, da izvira ta nezadovoljnost iz previsokili cen.
( e se hoče narodu v tem oziru res kaj pomagati, je treba zlo iztrebiti pri korenini.
Tukaj so se že zbrali strokovnjaki trgovske komisije in zbirajo informacije za določitev cen premoga, koksa, petroleja, žice, železa, pločevine, aluminija, jekla, cementa, svinca in lesa.
Posebna komisija bo dognala, koliko stane male tovarnarje produkcija surovega materijala in koliko računajo velike tovarniške družbe za isti materjal.
Zaenkrat vlada najbolj potrebuje bakra. Vslek stavk: v Montani in Arizoni ima pa zvezna trgovska komisija Velike težave pri določevanju cen te kovine. Po mnenju komisarja Colverja bo tozadevno poročilo izdelano š^le po preteku dveh tednov.
Novoimenovana vojna industrijska komisija bo zač<* la poslovati v prihodnjih desetih dneh.
četami in med bežečimi Rusi je bila vedno razdalja pet do deset milj. To umikanje je pokazalo, da je ne umestno, da se dovoli vojakom, da obdržavajo na bojišču svoja posvetovanja. na katerih so razprvljali o poveljih. Todka z vsemi žalostnimi prizori je bilo to umikanje po-trtbno, da se je pokazala absurdnost ter vojaških svetov.
Pod silo bataljona mrtvaških glav in kozakov so ti sveti prepovedani. Ti hrabri vojaki kontrolirajo vse mase ruske armade, ki niti vedela, zakaj je bežala."
ni
Pershingova zahteva.
Pariz, Francija. 7. avgusta. — Generalni,mojor Pershing je rekel nekemu čsnikarskemu poročevalcu, da morajo biti ameriški vojaki, ki pridejo v Francijo popolnoma zdra vi ter dobro disciplinirani. Oni ne smejo samo avtomatično ubogati, pač pa morajo biti dovolj inteligentni, <ta znajo tudi na svojo roko kaj ukreniti ter da zamorejo nadomeščati padle častnike.
O četah, ki so dozdaj dospele v Francijo, se je Pershing izvanred-no laskavo" izrazil.
Brez kazni.
Butte, Mont.. 7. avgusta. — Včeraj zvečer je bila končana preiskava glede umora Franka H. Littla. katerega je šest maskiranih lopo-
Lahi nad Puljem. \
Rim, Italija. 7. avgusta. — Popis poleta laških zrakoploveev nad Pulj, pravi, da je bil polet vprizor-jen v petek zvečer ob 11. uri in je trajal do drugega jutra, ko se je pričelo daniti. Vsako laško letalo je imelo osem bomb in šest granat. Prva letala so priletela nad Pulj eno uro pozneje, ko se je pričei polet, zadnji oddelek pa ob štirih zjutraj. Pot je merila 320 kilometrov, 160 kilometrov nad avstrijskim ozemljem. Izgubili niso niti enega letala.
Xa enem največjih letal se je peljal nad Pulj iaški pesnik D' Annunzio. Skoda, katero so povzročile bombe in granate, je bila zelo velika. Metali so bombe na ar-zenal; pogorela pa je zaloga nafte in postaja za pomorska letala. Laški letalci v višini 2500 «d<o 3000 čevljev so opazili uničevalni učinek bomb; visoko v zrak so švigali plameni in dim se je dvignil 500 jardov visoko.
Med bombardiranjem Avstrijci ni so mogli pogasiti noberaega ognja. Namerili pa so protizračne topove na leta*a. po zraku so švigali žarki iz 30 irajmočneiših žarkometov. Navzlic, temu pa so laski zrakoplov-ci ostali nad mestom skoro 5 ur in so odpluli nepoškodovani.
Rim, Italija, 7. avgusta. — Z boj išča ni posebnih poročil. Samo
vov linčalo. Oblasti niso mogle do	______
biti morilcev in sploh nimajo o njih I na soškem bojišču je bilo nekaj ar-nikakeor« «led«	\ tilerijskih bojev.
Pošiljateljem denaxjtu
1—/
Kakor že znano, ne sprejemamo, več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujeti nOcom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim Uudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bo zasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pi« smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
_ |
TVBDKA.TRAHK, HAK81B
mm	—». mtm -	?Olk| X* T,


mm
it
OLASNARODA"
MyJ
•ad pahllehed by thfl l£Of 1J|I(I KQlLIIIIVfl
2* Kqnte).	_
runt ^^rT »mM	LOUTH BWIDII,
ooinvi
of ibon
of Manhattan. New York Oty, If. X.
pa «*Lo irte v«U» net an
la Canada——
trn pol lata — —	— 2.00
(m tec rt leta	LM
Za celo leto na meeto New Xofk fLOO Za pol leta at meeto New York— 8.06 Za fetrt leta m meeto New Xotl 1-50 Za lnoaematro na celo leto — — — 1-00

•niLAB NAHODA"
▼aak dan
nedelj In prunlko*.
<«Li8 N 4 1 O D i"
("Voice at the People") fvery daj except Sunday« and
Bnbecriptloo yearly »3 P0.
___podplaa In oKteoatl ae ao prioMnWo.
__ aai ae blafoeoU poSlljatl po — lfoney Order, fcrsjs naročnikov proelmo, da ae nan tndl " hitreje najdemo nnalomllEa.
In poBljatram naredite ta naaleQ Ml Afl NilODl'
m.
Telefon: 2CT Oortte^dt
umu
Stari'red se podira.'.
Cut pri vsaki drugi stvari se tudi pri .govorih glode h« moreta sporazumeti nemški in lie-uemški duh. Pri mirovnih pogovorih pa manj kot v drugih ivli mogoče spoznati, zakaj se ta dva duha ne more-tikdar sporazumeti.
NVmsIci duh je napolnjen z idejo, da ee se vojna ne .uiteala z nemško osvojitvijo toliko in toliko sveta, da M* morala končati z zakotno igro v temnem prostoru o ^ koneale vs«• evropske vojne v zadnjem stoletju. V -i- vojne od padea Napoleona naprej so se koneale a ali oni način, in nemški duh ve, da se mora tudi ta ui končati na ta ali oni naein.
Odkar pa je postalo jasno, da se ne bo končala voj ia naein, kot si ga ž»*li Nemeija, nainrer z umskim ijanjem, S<- je oprijela Nemeija druge ideje, namreč ti -e sklenil mir v temnem prostoru in med diplomati. Ko je jtoslala v svet migljaje, da je voljna oprijeti se 4e alternative, je najbrž mislila, da bo vzbudila ta nje-utvid« zna popustljivost velikansko veselje med njeni-lasprotnikL
Naein, kako so potekale vse vojne v preteklem sto-i, je bil vedno isti. Kakor hitro se je bojevalo do toe-.la >< » j »siali nardi vojskujočih se dfžav nezadovoljni, i! knuee: vojskujoče se države in veasih tudi druge i i zadete, so se zbrale krog zelene mize in pričel se je Im> j, Ik»j z besedami, v katerem je skušal drug druge-M-i^aniti tor mu zadati za vrat en sunek z bodaleem. |Yi takih |H»gajanjih je bilo vse dovoljeno, in liaj-prebrisani in za vratni je imel največ upanja, da bo 1 iz tega l>oja kot zmagalee z jezikom in skrivnimi mi-
N« j manj prebrisani del, ki je bila ponavadi Rusija, je fMlšel s svojim nagim življenjem. Izgubljajoči del, ki se je jezil, da je bil prekanjen, je seveda pričel takoj s pripravami za novo vojno, v katri bi dobil nazaj vsaj nekaj, če že ne vsega.
Te igre pa so imenovali — mirovne konference. Nemeija prav gotovo ni pričakovala, da se bo končala ta vojna na tak krimski, riisko-turški in kitajsko-ja-pon>ki naein. Pričakovala je, da se bo končala vojna na fi-unco^ko-pruski način in mislila, da se bo končalo to vojno kot jo je končal Bismarck in ne kot Napoleon III.
Stvari pa niso šle naprej kot so se ponavadi vršile skozi eelo preteklo stoletje, namreč da se prične z mirovnimi konferencami, pri katerih upa biti Nemčija dosti prebrisana, da si zagotovi vse mogoeč prednosti.
To in ničesar drugega je imel v mislih nemški državni kaneelar, ko je rekel:
— Mi moramo potom sporazuma in v duhu dajanja ju jemanja zajamčiti eksistenčne pogoje nemškega cesarstva na kontinentu in preko morja.
Je pa tudi prav odločno ideja, katere se je dotaknil Lloyd George v svoji odklonitvi, da čuje kako besedo od Nemčije, dokler ne izreče slednja besede "restavracija".
On in vsi ostali zavezniki so mnenja, tja sta sicer te dve poti, po katerih so se končale vse vojrfe preteklega stoletja, da pa se ta vojna ne bo končala na noben izmed teli dveh načinov.
Ta vojna ni vojna med kralji, ki so se borili do gotove meje ter nato sedli za zelene mize, kjer so zadali podanikom tega ali onega kralja par zaušnic, nato vstali ter se pričeli pripravljati na nove vojno. <
To je vojna med principom, ki je omogočil taka nesramna barantanja ter drugim principom, novim principom, da je namreč vojna zadeva naroda in da se ne sme končati v barantanju, temveč v — pravici
I)asi ravno se na evropskem kontinentu vojne niso končale na ta način, so se vendar končavale na — ameriškem kontinentu.
V sedanjem slučaju pa se bo tudi vojna na evropskem kontinentu končala na ta naein. .
ccirnuu. Ni«« more tcnvicc. mew yokk.
BAINBRIDGE COLBY. ČLAN ODBORA ZA GRAJENJE LADIJ.
Dopisi.
--ooo-
Brooklyn, N. Y.
Vsa brook lynski in ne\vj*orški Slovenci se vljudno vabijo na let ni piknik, katerega priredi slov. podp. društvu sv. Jožefa štev. "»7 KSKJ v nedeljo dne 12. av«iwt:t v AJianoiit Kuteruld parku, My ril« Ave., t or. Martin Ave., Gltndale.! L I. Y*»i >p..iiia <»s**b»> I V. o
šteitega in slove uskega^ in ki povzdigujejo v nebo vse, kar le ko lir-kaj diši po Itunski kulturi iu nemških jpikebhavbah, vendar mi kljntb temu pride sem in tja tudi taka euuja v roke.
Tako tudi v tem slučaju. Zad nje r-iiM* sem opazil, da se >lo«? t*-', klubasarij popolnoma razlikuje
priporoma Drnstvo sv. Jožefa.
Opombo: Huslnviek in Mvrti-■ Ave. kare vozijo do Cooper Ave., tam se vzaine Kicbmoaid ilill karo. — Ridgevood t ran vozi d"> Fresh Pond Road Depot, tam vza ne Richmond 11 i 11 karo. katera vozi naravnost do parka.
Manifestacije ielexniiarjev.
V Mariboru so v eetrtek 28. ju liija popoldne železničarji v delavnicah južne železnic« in kurilnice lu^tatbisa ustavili delo in so
v dolgem •prevodu, v katerem je bilo 1800 afteb, korakwH skori me ato pred
It
. M,...,...................
predJa&ilo okrajnemu glavarju svoje zahteve. Delavci aahtevajo večje dragingske doklade ter več iti bodjše moke, oziroma kruha. Ko je giww odposlanstvu obljubil, da bo želje želemiearje-v predložil nainestmiStvu, se je ves zopet nazaj ita
"4 i1 il S- it
. ' ..: » iis-.....
trori do M. leta so vstopnine pro-j1**	«tila, "najm-enejšega
mi. Zaretek 2. uri pop. Xa ve-j reda k H:: j a in avtorja" v Ameri «el»čn«n prostoru svira izvrstna kj". videlo se je tudi, da tega ne godb«. Žrebanje dobilka eekin za'P»še niti kak ' komi ' ali '-mike-*10 in kegljanje za cash dobitke, eegare", ki ne doseže "najučenej Za mnonrobrnjen obisk se vljudno š»-mu*" niti ' do členkov", pač pa
je vse kazalo na to, da je pisuu T''h klobasarij in bivši urednik "Narodnega Veistnika'7 ena iti ista oseba.
Dasi onega oberredakterja in ueenega filozofu v New Yorku o-s«*bno ne p<jj5itain, p<*ziKJ»t: na toliko fm»1 je vro.spoda Stnoleža, bivse-:ga urednika "Niirodne^a Vest-Chicag o, HI. n i k a''.
Naznanjamo vsem eenjeniiu si- No, gospodje, ee je temu res val kam slamnikov, da se bo vrši-j tako. da pisari to eloveee za plačo la prihoK.lnja unijska seja v petek triiJe.M-tih smbrnikov v list. kakr-10. avgusta na 1!» W. Ada tis St,.išcn je "Slovenski Narod", temu točno ob 8. uri zveeer. Prosimo, se j»a nikar ne čudite. Kot veei-da se vdeležite v obilnem številu-; noma vsi taki ptiči, tako ima men-piidite vse, katere ste že organ:- da tudi omenjeni gowpodtne jako zirane. Ztlaj se mora tudi že nse- š:n.ko in kosmato vest. Za vsemo-
prilično dobro, toda muči nas velika vročina.	>
Ze4eč A' am in Vašemu cenjenemu listu vsestranskega la^eha,
Vas prijateljsko pozdravljam in ostajam . vdani naročnik L -
Nogales, Aru.
Ni moj namen napadati kotga. ali katero; sitter pa moram odgovoriti nu na/pade, katere sem dobil od. vcič strani in v katerih mi pisatelji in pisateljice pišejo, kako je lepa Avstrija, a 6e lepša Nemčija. Od. neke rojakinje iz Trinidad, Celo., sem prejel naslednje smešno pismo: ' Dear sir:
Brali smo Tvoje eenjeno pisnxo v G. N. in ruLs veseli, ker se tako pohvališ, aili mislim, da, kadar bo nemški kanon pod nos počil, takrat pa ne boš pomaranč jedel Pa nekaj se hvališ, kakšen junak si; pa mislim, da nisi, ker greš za 50 centov vojake služit/'
Nadalje mi piše omenjena rojakinja:
' AH bomo šli 4'across'', kadar bomo mi hoteli in pa pazi, da ne bodo Avštrijaki tebi na prste stopili. lin tudi praviš, da je sloven ska zemlja lahko žalostna t a kili sinov. Da. lahko pa je vesela takih bara:b, kot si ti. Če bi bil kaj vreden, bi se v starem kraju postavil kot junak, ne pa tukaj. C*e bi bila Avstrija in Nemčija tako slaba, kot ti praviš, ne bi se tri leta zapor ves svet branila. Da, lepo si se postavil pri slovenskih dekletih. Tukaj imam nekaj to-Varšic, ki se tebi, takemu junaku, posmehuje jo in taka baraba, kot si ti. ni treba slovenskih deklet pozdravljati, se bomo iz same."
Tako eenjeno pismo sem prejel od omenjene rojakinje, katera ima tnalo (preveč krvi /a Avstrijo.
Draga Avstro-Nemka, blagovoli mi poslati svoj naslov, kateri mi bo v veliko veselje, ker bi ti mogel bolj natančno napisati lepo ljuba vno pisemce. Časa, imam namreč dovolj. Jaz te ne bi tako
USTANOVNA SEJA	1
ODBORA ZA JUGOSLOVANSKO REPUBLIKO
se vrši v soboto in nedeljo dne 11. in 12. avgusta t 1.
V DVORANI SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. 2657— 59 So. Lawndale Ave., Chicago, m.
Začetek v soboto dne 11. avgusta ob 9 uri dopoldne.
Do zdaj so priglasile sledeče organizacije svoje odbornike: Slovensko Narodno Podpotno Jednoto zastopata glavna odbor nika Anton J. Terbovec, Cicero, 111., in Matt Petrovič. Cleveland, O.
Slovensko Svobodomiselno Zvezo zastopata Frank Bostieh, Chicago, 111., in Anton Zlogar, Cicero, 111.
Jngslovansko Katoliško Jednoto zastopata Matt Pogorele in Anthony Motz, oba iz Chieasra, 111.
Slovensko sekcijo Jugoslovanske Socjalistične Zveze zastopata Filip Godina in Frank Šavs, oba iz Chicaga. 111.
Slovenskega Delavskega Sokola Chicago zastopa Ivan Kušar, Chicago, 111.
Sledeči slovenski listi so priglasili do zdaj svoje zastopnike: Prosveta, glasilo in list S. N. P. J., katero zastopa njen slavni urednik Jože Zavertnik, oziroma v njegovi odstotnosti Ivan Molek.
Glas Svobode, zastopa M. V. Konda, oziroma v njegovi odsotnosti urednik A. H. Skubic.
ProUetarec, katerega zastopa njegov urednik Etbin Kristan.
Čas, katerega zastopa Frank Kerže.
Glas Naroda, katerega zastopa Frank Sakser.
Kot smo poročali opetovano, ima vsaka slovenska centralizovana organizacija pravieo voliti dva zastopnika, vsako slovensko samostojno ali k tujim organizacijam spadajoče društvo po jed nega. Ker je čas do ustanovne seje jako kratek, želimo, da nam vsaka organizacija, ki je že volila svojega zastopnika, pošlje tozadevno obvestilo v najkrajšem času. Organizacije, ki do danes še niso volile, naj izvolijo, ee mogoče, svoje odbornike za to velevažno gibanje.
Ce bi katera organizacija ali društvo ne moglo izvoliti zastopnikov do tedaj, naj jih voli pri prvi seji in naj jih naznani pozneje. Pričakujemo poročil tudi od listov, ki podpirajo naše gibanje.
Začasni odbor je odločil radi jako važnih in tehtnih vzrokov, da se vrši ustanovna seja kolikor mogoče kmalu. S tem bo postavljen temelj, odpravljeni bodo vzroki in razni pomisleki, ki nastajajo zdaj še tu pa tam, da bomo sčasoma vsi zbrani pri velikem delu za blago! naše nekdanje domovine.
Naslovite priglasitve na Frank Kerže, '2711 So. Millard Ave., Chicago, 111.
ODBOR.
sečnina plačati. Prosimo vse. katere še niste v uniji, da vstopite. Nikar ne odlašajte! JJes ne vemo, iz kakšneira vzroka nočejo neka-
gočni dolar vain tak neznačajen prodat iu- naredi vse, karkoli ho-čete. Kaj njemu mer narod, ki je ječai dolgo, dolgo v suženjskih
tore pristopiti; saj vendar unija(verigah in v temi nevednosti?! noče izkoriščati delavstva, ampak'Kaj je mar takim propalieam A-želi izlndjšati naše delavske raz-jinerika, ki je sestradane reveže mere. Zatorej pridite \ise sejo. j gostoljubno sprejela in poleg te-da nam bo mogoče prej kaj za- ga morda še s plaščem pozabiji-
čefci ter .storiti v našo korist. Gotovo bomo tudi tukaj ziadovoljne z unijo, kakor se sliši, da so zelo zadovoljne z unijo v New Yorku. Kateri <pa ni mogoče prit i na sejo, lahko po drivgi odda mesečnino ali vstopnino.
S prijateljskim pozdravom
Sodelavke.
Chicago, HI.
V eni zadnjill številk Vašega cenjenega lista seim ettal o nekem popu Smoletu alias Smoležn in o nekakih tridesetih dolarjih, katere omenjeni poipe baj£ prejema za **voje podlo in izdajalsko delo.
Sicer si nisem popolnoma na jasnem, zakaj naj bi omenjeni Judež prejemal ta znesek mesečno, vendar sodeč po uamigavainju v omenjenem članku, mislim, da se je ta že itak propadel in prodani go**pod vdinjal sedaj za to jude-ževo plačo pri Slovenskem Narodu, v katerega najbrž pošilja svoje "preplonteane'* in do skrajnosti podlo in hudobno zavite protiameriške ■ola.ike, kakor menda tudi svoje sv.hoparne klobase eh iraški h in mranesotskih novic. Hodeč \po stilu in slogiu, je ta pisari ja menda res produkt njegovega peresa, in najbrž se ne motite. če mislite, da je ta fpaeamija d do tega pisuna.
Dasi zaničujem list takega kalibra, kakor je "največji slovenski dnevtnik v Ameriki'ki za aveneče »rebro poneumnjnje nbo-go slovensko ljudstvo v Ameriki,
ae norčuje

................
vesti zakrila njih preteklost/! Hvaležnosti ne poznajo, značajj j:m je "od muh".
Da pa boste omenjenega gospoda iz Wiseonsina, ki ima pole? svojega " trudapolnega"' posla še vedno toliko časa. da za eeno tridesetih srebrnikov pisuni v list, kakor je "'Slovenski Narod'*, natančneje spoznali, Vam hočem o-niemti nekaj, kar Vam. je mogoče dosedaj še novo. Ta gospod smo-lež, ki je danes stakni sot rudni k tega avstrijsko-konzularnega glasila, je pksal prod dobrim letom nekemu slovenskemu uredniku v Clevelandu, naj se vsi uredniki slovenskih listov v Ameriki -združijo in lopnejo po "Slov. Narodu", da ga uničijo, češ, da je sramota, da. tak list sploh izhaja. Tako je bilo tedaj, a danes je seveda drugače. Ker za paeanje takih (iunj, kakor je "Slov. Narod*', ni kmalu mogoče dobiti sio venskih urednikov, ^ato se je se daj za Judeževo plačilo ponudil omenjeni ernuh tam od wfeconsin-sketga jezera.
Da, gospod smolež: Naše kraljestvo ui od tega sveta___
Ameriški vladi bi bilo svetova ti, da vzame .pasji korobae in da sežene te hlapčevske prodaniče tja, kamor spadajo: v deželo za čmožoltimi mejniki, v deželo, kjer se cedi le med in mleko ter kjer je izdajstvo in denuneijarrt-stvo v polnem cvetju.
Drugih posebnosti iz našega nriljuuskcga ijiosta sedag ni poro •kakor
mp
-
Si^Si ti^šali&š -
strani deputov ali mi ličarjev. V stavki je treba prvič sloge in dru-igič ostati miren. Seda,j pretepejo l>ar skebov, potem pa patrolira
grdo pozdravil, ker imam vsaij vojaštvo po ulicah. Torej si za-malo izobrazbe, katere pa tebi|!pocnni> ^ Ile	in nilliai pra.
prav primanjkuje.	|viee jm€nK>Vati mirnega vojaka s
Kar se tiče nemškega fcanona,'priimkom "škep". Ako bi bil ti, ti povem, da se ga ravno toliko cenjeni rojak, sedaj v Avstriji, bi ne bom bal, kakor bi se -ga ti. Ce že zdavnaj visel na drevesu radi bi se bal kanonov, ne bi bil -'•»topil'&voje zgovornosti.
v armado v vojnem času. Bil bi rajše se<lel za pečjo ter dremial o tebi in o tvojih tovarišieah seveda. V Avstriji se nisem mogel postaviti, ker sem preje odnesel pete v deželo svobode. Sicer me pa ne bi nič "kaj veselilo in mislim, da bi se tudi tebi kri malo ohladila. ako bi bila tam s praznim želodcem in še mnogim drugim.
Kar se tiče Av.štrijakov, se jih kar nič ne bojim, margari, ako pride sam cesar Viljem. Morda misliš, da boni nosil svojo zdravo kožo v Avstrijo na prodaj? Dokler ji gospodari kajzer Viljem, me me bo ta<m brez rujave obleke.
Torej, cenjena gospica, prosim, da mi pošlješ svoj naslov, ker bi ti mogel bolj natančno odgovoriti na tvoje cenjeno pismo, ■čem vsega pisati -v listu. Papir je .pa tndi drag in urednik nitoa časa, da bi se pečal s tako zadevo, kot je najina.
, Dragi Frank, prav rad bi "te o-sebno poznal in ti tudi plačal nagrado za priimek "ruki": morda se še kdaj vidiva in se boda po-govorila, kdo je pravzaprav "raki", ti ali jaz. Torej. Frank, pozdravljen! Zanima me tvoje drugo pismo, katerega boš gotovo zmazal.
Prosim gospoda urednika, da mi ne zameri zaradi mojega zagovora pred Avstrija k i, katerih je še sila veliko v Ameriki.
Pozdrav vsem rojakom in zavednim rojakinjami.
J. Hegler, Co. F, 35*h Inf., Nogales, Ariz.
Proslava Casementove smrti London, Anglija, 6. avgusta. — ker no- Iz Dublina se poroča:
V nedeljo so v Tralee obhajali obletnico usmrtitve irskega revo-
lucjonarja Casementa. Njegovi privrženci so korakali na mesto, kjer Dobil sem še eno drugo pil?mo,ie bil Casement aretiran, od Mr. Franka Fortuna, ,Box 25,1 Demonstracije se je vdeležilo O lobe, Ariz. Omenjeni rojak piše «00 kolesarjev, 300 oseb na konjih tako, kakor da bi bil jaz kriv|in vee tisoč drugega ljudstva. De-štrajka. Omenja tudi^ da je služil monstrantom je sledila poulična 4 leta pri konjenici, mislim pa,'železnica, katere vozovi so bili na-da Fortuna ni še nikdar videl ko-|Poltlieni z demonstranti, ki s vsi njeniee. Nadalje pravi, da je bil imeli zastave. Na več mestih so
prost 16. junija 1916.
Dragi rojak, ako je to resnica, fcakaj pa nisi v rezervi i Sedaj morda misliš, da sem jati res tak
igrale godbe, bilo.
Resnih nemirov ni
Zaprla newyorska luka. Washington, D. C., 6. avgusta.
ruki ', kakor ti praviš, da si bil Mornariški tajnik Daniels je danes
takrat natrkan, ko si meni pisal omenjeno pismo. Ako si bil baraba, ko si došel v civilno življenje,
naznanil, da je bilo danes zjutraj zaprto newyorsko pristanišče, ker so krožile govorice, da se je na 18
to je tvoj hard luck" in mene mUj od obrežja približala nek
ne briga prav nič.
Vstrelil se tudi ne bom se, ako-ravno mi ti svetuješ tako. Meni ni še sile; ako je pa tebi sila ter1 hočei« umreti, ti pa jaz lahko pošljem par ipatron, imam jih v izobilju.
Kakšni skebi smo, mi je bolje, da ti molčiš, drugače latiko kaj dobiš, kar ti ne 'bi bdlo veselje o-kusili. Torej dam ti dober svet jezik za zobmi, dokler te nikdo nic ne vpraša. Kadar si pa vprašan, odgovori, pa vedi, kaj, -dru-igače se ti bo še slabše godilo, kakor praviš, da se ti. Jaz sicer nisem še nikdar skebail in ne born, tudi nisem ae streljal na nikake skehe ali itrajkarje. Bil sem ssm n'a štrajku v železnem okrožju v Minnesoti lansko leto. Kdor mi more dokazati, da sem skeb&A ke-daj, mu bom podaril nemški železen križ prvega reda. ^ Delarvoi so. v ielmi krivi, dl m
WMMm&i
Kje je vojak?
MOŽJE!
Pišite še danes po brezplačna pojasnila, kako podvojiti svoje moči, živahnost, možastvo in krepost. Hitri usjielii. Naslovite: JLVITO LABORATDRY, South HiO Branch 5, PITTSBURGH PA.
se mainerje
za naše majne v Frugality, Pa. osemnajst milj iz Cres-son, Pa. Nič premoga za strojem, temveč le za pikom. Mi jamčimo stalno delo in popoln čas, ker imamo naročilo, napolniti vse vozove, ki jih rabimo. V naši majni štev. 10 imamo 51/* čevljev visok premog in plačamo 90 e. za tono. V štev. 8 imamo 3 čevlje visok premog in plačamo po $1.30 za tono.
Vprašajte
F. P. McFarland,
FRUGALITY. PA.
sumljiva ladja. Kaka je bila ta ladja. se ne ve. Nekateri trdijo, da je bil podmorski čoln.
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico
edino postaTBo priznano slovensko druitvo t Greater New Torka, ■bornje vsako četrto soboto ivečer v mesecu v "BEETHOVEN H AT Ji", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Torku in ae priča*
točno ob 8. ari zvečer.
ODBOB:
Predsednik: ALOJZU BKRABAB, 424 B. 8th SL, New Torte City, N. X. Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St, Brooklyn. N t. Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 66 Ten Eyck St., Brooklyn, N. T. Zapisnikar: JOHN GEBJOVICH, 328 Bond St, Brooklyn, N. J. Blagajnik: ANTON KOSIBNIK, 340 £L 5th St, New York, N. X.
NADZORNI ODBOB:
LUDWIQ BENEDIK, 2302 Gatalpa Av«l, Brooklyn. N. X.	1
TINKO ZEVNIK, 183 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. X. . , J08IP ftVAL, 216 Ten Eyck St, Brooklyn, N. X.
DKtJ&rVENI ZMATNK n, B0BIN80N. 801 10. V**
■--r?f» f"' 'J.^a *


gc&s nabobs. a. avg.. mi


I
I
Šestmesečni račun slovenskega podpornega društva svete Barbare v Forest City, Pa.
od 1. januaija 1917 do 30. junija 1917.
O O H O D X T
■ T K O ft S I

	* <	♦ 4	% 4	S •4	% 4	$ 4	$ 4	$ 4	$ 4
1.		674.22	785.45	66.24	82.80	75.79		—.50	—.10
2.		69.41	146.85	12-16	15.20	12.77			
3.	1.00	381.54	848.65	72.09	89.20	75.78	—.25	—25	—.10
4.	400	128.37	196.85	16.56	20.70	18.66	1.00		—.40
5.		42.10	77.00	6.46	7-20	6.99			
6.	5.00	381.10	521.15	37.84	55.00	43.98	1.25	—.50	1.50
7,		265.35	381.32	32.08	40.10	36.83	—.25	—.50	—.25
8	2.00	285.60	512.31	38.28	52.80	46-54	—.50	—.50	—.60
9.		91.74	171.55	15.76	18.90	15.68		—.25	
10.	1.00	134.93	258.05	21.08	26.80	22.23	—.25	—.25	
31.		196.65	261.20	21.44	26.80	23.71	—.25		—.10
13-		212.56	334.40	28.16	35420	29.66			
14.		93.58	116.85	8.60	12.40	12.Č4			
15.		58.54	152.95	12.86	16.10	15.68			
16.	1.00	266.70	523.85	44.32	55.40	46.50	—.25	—.75	1.00
17.	3.00	618.99	1113.75	94.02	117.40	102.03	325	—.50	2.20
18.		84.41	142.50	12.13	15.00	13.28			
19.		251.56	449.35	37.84	47-30	40.33			
20.	2-00	173.36	273.60	23.28	28.80	24.63	—.25	—.25	1.70
21.	5.00	226.31	454.35	33.74	40.00	40.13	1.25	—25	1.10
22.	1.00	87.68	187.85	15.40	19.70	16.57	—.50		—.20
23.	2.00	152.48	287-85	24.16	30.30	26.04	—.50	—.75	—.20
24.	2.00	82.17	104.88	8.69	11.50	9.50	—.50		—.20
25-		66.56	198.55	16.72	20.90	17.18		—.25	
K		670.01	1014.12	86.16	107.70	87.79			—.90
27.		229.64	311.11	26.00	32.40	33.05			
28.		144.65	237.50	20.86	24.14	21-01		—.25	
29.		234.36	452.50	38.08	47.60	39.16		—.25	
30.		352.46	575.60	48.56	60.70	49.40		1,00	.
31.	4.00	283.64	498.15	42.00	52.50	41.19	1.00		—.55
32.	1.00	245.01	321.84	25-88	31.90	25.76	—.25		—.70
33	5.00	312.29	442.65	34.37	46.70	37.98	—.50		—.35
34.		128.75	163.24	12.40	16.40	15.90			—.30
35.	1.00	173.74	326.80	27.52	34.40	28.48	—.50	—.25	—.10
36.		39.90	68-40	5.76	7-20	6.11			
37.		257.96	337.05	24.75	35.90	32.20			
39.		118.33	257 45	20.13	27.10	22.13			
41.	1.00	295.86	528.20	40.23	5560	50.44	—.25	—.25	—.10
42-	4.00	139.08	175.14	15.84	19.90	17.92			
43.	2.00	164.76	279.30	23.52	29.40	24.30	—25	—50	—.10
44.	2.00	437.15	746.40	62.88	78.60	64.30	—.50	1.00	
46.		140.90	166.25	14-08	17.50	17.10		—.50	
47.		l»4-68	255.58	21.60	26.90	22.98			
48.		68.58	122.55	10.32	12.90	11.30	*		
49.		130.94	154.85	13.04	16.30	14.69			
50.	1.00	157.64	237.50	20.00	25.00	22.70	—25		—.60
51.		45-44	50.35	3.96	5.30	5.58		i *	
52.		12.23	26.80	2.40	3.00	2.55			
53.		398.12	617.55	48.90	63.40	52.50			
54.	1.00	126.02	209.95	17-68	22.10	17.54	—.25	- 25	—.10
55		24230	452.25	38.00	47.22	39.01			
56,		84 64	93.84	7.57	10.70	11.48			
57.		81.42	145.86	12.56	15.70	13.21	*		
5K.		214.67	342.45	28.80	36.00	31.90			►T"
56.		88-44	127.36	9417	13.40	14.52			
«0.		89.23	162.19	13.46	17.20	14.06			
«3.		2938	61.50	5.65	7.00	5.76		-	
64.	4.00	83.81	175.50	14.80	18.50	17.13	1.00		—40
«5	7 00	289.72	512.55	42.48	53.10	58.20	1.75	—.50	—.80
66.	1.00	63.05	103-55	8.72	10.90	9.46	—.25		—JO
€7.		152.85	274.72	23.52	27.63	2412		—-25	
68.	1.00	448.67	501.60	41.66	52.80	47.81	—.25	—.50	—.10
69	1.00	161.67	252.40	22.64	28.30	26.90	—-25	—.50	—.10
70.	100	139.69	204.C7	14.20	16.10	16-70	—.25		—.10
71.	100	248.61	343.53	29.09	30.50	31.35	—.25		—20
72. 73		137.88 72.91	156.25	12.62	16.60	16.32 3.00		—75	
74.	100	38.31	74.10	4.92	7.76	509	—.25	—.25	—20
75.		28.74	46.55	3.92	4.90	4.22			1
76.	2.00	138.21	208.31	17.40*	22.90	20.96	—.50		—.20
77-		135.17	199.50	15.38	21.00	17.25		—.25	
78.		92.84	140.79	1272	15.50	15.71			r
79.	4.00	145.88	185.75	15.60	19.50	22.64	1.00	/	—.40
81.		113.59	197.60	15.08	20.80	18.69		r i	
82.	€-00	86.61	133.75	12.32	15.40,	12.62	1.75		—.70
83.		48.21	89.30	7.52	940	7.72			
84.		37.51	93.05	8.34	10.10	8.08	i		
85.		48.19	104.50	8.80	11.00	8.84	7 i	—.25	
86.		183.31	300.90	24.12	31.60	26.64		—25	
	* 1.00	9284	157.70	13.28	16.60	13-26	—.25		—.25
K.	1.00	57.80	78.60	6.64	8.30	7.04			
«9.	1.00	66.37	93.05	7.44	10.10	8.81	_25		—.10
90.		83-57	148.70	12.40	15.50	12.40		t	
91.		98.73	161.25	14.24	17.80	14.87			
92.		126.98	245.35	19.14	25.80	20.66	f		1.00
93.		85.76	131.65	10.88	13.60	13.56	»	—.25	
94.		4575	114.70	9.68	12.10	10.71			
95.	7.00	70.35	138.15	9i4	12.10	10.83	175		1.00
96.	3.00	74.71	114.20	9.68-	12.10	9.68			
97.		54.84	89-75	7.44	9.30	8.16		—.25	
98.	12.00	1.39	8.40	0.96	1.20	0.96	300		120
	105.00	15103.45	24243.76	1999.81	2532.05	2217.80	26.75	13.75	20.30
Q
4
* 4_%
i
%
! 4
i
i
* 4
$ 4 S *
1
* 4
* 4
2.70
.50
9.48
6.51 —.58
1.73 6.18
11.75 1.53 —.20
—.10
1.68 10.36
—.33
—.75
—.11
126 16.23 2.96
t ^
7.76 3.50
3.93 4.21
5.40
^ g »r
-Ai
9.90
—.10
6.75
25.80
•VK:
'ri
-.20
1.44 1.81
1.70
358

2.90
—.50
2.41
—.46
10.61
4.95 3.98
1.12
—.04 1.62 —.67
538 2.35
Polndaiski stroji.
Swath Motor Truck Corp. bo let«* napravita €7 tisoč strojnih plurov m tisoč Smith Form« Traktorjev, stroje* u kopanj* jarkov. Ta kaše. da j« povpraševanj* po takih ctrojrti veliko. Zlasti utruji aa kopanj* jarkov, aH pa pri fradhft ranih pod opij, ao m pok anali kot xrlo praktični
Kdor hrfe obdarovati avojo far no hitro in
1694.58 256.39 1468.86 393.05 140.33 1047.32
758.41 945.31 313.88 464.59 541.90
641.51 24447
256.13 939.77
2057.84
267.42 826.38 529-55 812.99 328.90 524.61 219.44 320.16
1967-42 632.20
448.52 811.95
1087.72 924.29 668-57 882.80 336.99 592.79
127.37 687.86
445.14 979.69
375.38
524.13 1396.76
360.54
511.74 231.05 329.82 464.69 110.63
47.18 1180.47 396.33
820.49 208-23
268.75 653.82 253.09 297.84 109.29
315.14 966-10 200.31 503.09
1094.78 493.84 395.51
684.53 340.42
76.41 132.33 88.33 422.79
388.55 278-56
395.23
365.76 279.76
162.15 157.08 181.58 57177
299.16 159.48
188.24 272.57
306.93 440.55 256.37
192.94
256.50 232.47 169.74
29.11
812.00 301.00 1163.00 163.00 17.00 562.50 22300 432.00 79.00 248.00 274.00 293.50 172.00 144.50 558.00 728.10 65.00 355.00 498.50 147.00 300.50 189.00 175.50 353.00 544.00 468.00 253.00 588.00 620.50 887.50 108.00 404.00 39.00 679.00
305.00 156.00 531.50 106.00 266.00 1094.00 159.00 191.00 229.00 86-00 183.00 48.00
682.00 279.00 337.00 29.00 118.00 514.00 290.00 127.00 7.00 196.00 449.00 143.00 210.00 504.50 312.50 132.00 188-00 74.50
70.00 8.00 94.50 129.00 55.00 48.00 350.00 65.00 81.00 126.00 108.00 154.00 66.00 77,00 88.00 323.00 120.00 428-00 7.00 39.00 92.00 66.00
250.00
250.00
550.00
1750.00
250.00 500.00
750.00 350.00
250.00
600.00
1100.00
350.00
250-00
250.00
500.00
1.15
2.18 0.98
3.53
2.80 2.66 1.98
2.85
1.14
2.20
4.00
92.70
1.99
1.90 1.67
3.50
50.00
.03
500.00
500.00
250.00
2.16 1.80
2.76 2.10
2.22
2.26
23.17 16.50
1.75 1.72
500.00
FT
l-4£
1.74
136.95 46425.42 jI 2338700 9700.00 52.53
186.37
1063.15 301.00 1167.00 165.18 267.98 562.50 776-53 432.00 81.80
250.66
275.98 2043.50
174-85 144.50 558.00 978.50 566.14 357.20 1248.50 497.00 300.50 189.00 17550 603.00 544.00 560.70
254.99 1188.00
620.50 1987.50 108.50 404.00 39.00 ■ 1029-00
306.90
157.67 781.50 106.00 269.50
1094.00 409.00 191.00 229.00 586-00 183.00 48.00
682.00 279.00 387.00 29.00 120.03 514.00 290.00 127.00 7.00 196.00 949.00 145.16 211.80 504.50 812.50 157.93 20*50 76.60
72.22 8.00 94.50 129.00 307.26 48.00 350.00 6500 81.00 126.00 108.00 155.75 67.72 577.00 88.00 323.00 120.00 428.00 8.46 39.00 92.00 67.74
33325.90
&E8TlfE8EČNI RAČUN 8. P. D. SV. BARBARE.
V
od 1. januarja <fc> 30. junija 1917.
DOHODKI:
'i
Postaje vplačale mesečnine v 1. in 2. razred ..........$ 46,425.42
Postaje vplačale mesečnine v otroški oddelek.......... 1,548.95
Postaje vplačale za upravne stroške v otroški oddelek.. Postaja štv. 70 plačala mesečnino za december 1916 ....
Postaja št. 28 vrnila ček ............................
Postaja štv. 35 vrnila ček ..........................
Postal štv. 41 vrnila ček ...........................#
Postaja štv. 44 vrnila ček ............................
Postaja štv. 81 vrnila ček .............................
Vloga v Farmers & Miners Nat'l Bank, Forest City, Pa...
Vloga v Hildago County Road bone ..................
Forest City Boro. vrail Sanitar3' Sewer bonde.......... 1,500.00
Elston & Co. neizplačan ček za Hildago County Road
bonde .......................................... 5,000.00
filston & Co. vrnila za preveč plačane Hildago County
Road bonde ....................................
»Teanette Nat'l Bank plačala za nepravilno izplaeen ček.. Postaja štv. 79 poslala za od Iv. Telbana plačan asesment Obresti od vloge od Forest City School bondov........
480.45 30.28 16.00 250.00 18.00 35.00 37.00 5,000.00 9,000.00
326.25 21.00 58.35 287.50
vanje a stroji mnogo cenejše koc velandu stana skupni seji sklenili/cene. Letošnji pridelek krompirja ferenca v Stockholmu 9. septem-
pa z živino.	da se pozovejo clevelandaki delav-
Ameraka vlada razpravlja o ci, da izdajo na tuje delavce slede-teni, da bo kupila 70 tisoč strojev či ultimatum:
različna dela, na cestah in za "Postanite državljani, ali pa iz-armado.	gubrte svoje delo. Ako hočete z na-
Dosedanjt predsednik tovarne mi delati, ae morate tudi z nami bo>
je bil imenovan za predsednika ravnateljev in na njegovo mesto je bil imenovan D. W. Figgis, ki je bil po dolgem razmišljanju iz-
je vati.'
Albany, N. T. 6, avgusta. — Dr
bran kot najspoNobnejm oseba	žiTUska komisija je dane«
Uko odgovorno mesto.	predložila governerju Whitnumu
načrt, po katerem naj ae določi enakomerna cena za krompir. — Ravno tako namerava država po-
ehi
bo mnogo večji kot lanski.
Želssnižka stavka v Avstraliji
Sidney, Avstralija, 6. agusta. — 20 tisoč železničarjev je pustilo delo. vsled česar so premogorovi t Novem Južnem Walesu zelo prizadeti, ravno tako imsra industrija ▼ deželi. Lastniki tovarn so sklenili, da sapro svoje tovarne, da s tem pomagajo državi, da zlomijo stavko.
Švedsko. 6. avgusta. Zdaj aa ja gotovo sklenilo, da m
mm*
■p .............:..
bra.
Miiuon&o vprašanje.
Član delavskega odbora socialistične stranke v Pariza za preizkušnjo mirovnega vprašanja je izjavil " Petit Journalu", da si socialistična stranka prilašča formulo ru skih socialistov: nobenih aneksi j, nobene odškodnine m samoodloče-valna pravica narodov. Glede Al-zaci je-Lotarinske je stranka za to, da se vpraša prebivalstvo. Za to je glasovalo 5 poslancev, proti pa pet. V severnem Schleswigu. v italijanskih ozemljili Avstrije, na 14-
Obresti od vloge od Hildago County Road bondov............1,100.00
Obresti vloge od Forest City Sanitary Sewer bondov..	112.50 Obresti od vloge od First & Second .National Bank, Pittsburgh, Pa..............................................................................89.28
Obresti od vloge od East End Savings & Trust Co., Pittsburgh, Pa..............................................................................101.30
Obresti od vloge od Pittsburgh Deposit Bank. Pittsburgh,
Pa..........................................................................................115.03
Obresti od vloge od Allegheny Valley Bank, Pittsburgh,
Pa..........................................................................................89.93
Obresti od vloge od Union Nat'l Bank, Johnstown, Pa. ..	89.37
Obresti od vloge od First Nat'l Bank. Conercaugh, Pa. ..	100.66
Obresti od vloge od First Nat'l Bank, Rock Springs, Wyo.	182.43 Obresti od vloge od Farmers & Miners Nat'l Bank, Forest
City, Pa..............................................................................50.00
Obresti od čekov, računa v Lake Shore Banking & Tr.ist
Compauv ............................................................................55.74
Skupni dohodki v šestih mesecih----$ 71,920.44
Čisti preostanek 31. decembra 1916 v 1. in 2. razredu----$ 66,192.80
Cisti preostanek 31. decembra v otroškem oddelku.. 12,268.30
Skupaj....$150,381.54
IZDATKI:
Postajam. izplačana smrtnina, bol. podpora, poštnina in
drugo ..........................................$	33,325.90
Postajam izplačana smrtnina za otroški oddelek................150.00
Postajam izplačana bolniška podpora za otroški oddelek
(dupl. ček) ..........................................................................75.00
Postajam izplačana bolniška podpora (dupl. ček 1916)	30.00
Forest City News za razne tiskovine (dupl. ček 1916)..	103.24 Plače, dnevnice, vozni stroški in roč. blagajna uradnikom
za reviziju v januarju 1917 ............................................693.46
Plače in dnevnice uradnikom ................................................1,121.95
Vrhovnemu zdravniku za pregledovanje prošenj za 1916	56.49 Slovenic Publishing Co. za papir, koverte ter naročnina
glasila ................................................................................509.75
Slovenic Publishing Co. za glasilo ........................................43.75
Za razne tkisovine in druge uradne potrebščine..........	183.62
Za oglas v majniški izdaji ........................................................15.00
Združitveni stroški ....................................................................104.57
Anton Zbašniku za sestavo pravil............................................150.00
Stanarina ....................................................................................90.00
Glavnemu tajniku za ročno blagajno ....................................105.78
Farmers & Miners Nat'l Bank in Efcton & Co. za vloge..	20,000.00
Za varščine glavnih in postajnih odbornikov........................230.70
Pisalni stroj "Underwood"* ....................................................110.50
Pisalni stroj za čeke ................................................................40.00
Ivan Telbanu vrnjen asesment od postaje štv. 79 ............58.35
Ivan Telbanu vrnjen asesment ................................................1.00
Skupni izdatki v šestih mesecih....$ 57,199.06
Skupni dohodki in čisti preostanek 31. decembra 1916____$150,381.54
Skupni izdatki....$ 57,199.06
* Čisti preostanek dne 30. junija 1917____$ 93,182.48
K temu se prišteje:
Nevrnjeni čeki ......................................$ 2,106.76
Neporabljena ročna blagajna glavnega tajnika ........$ 34.91
Toraj skupne gotovine dne 30. junija 1917____$ 95,324.15
DENAR OTROŠKEGA ODDELKA:
JKf	T -j*. x
DOHODKI: ' «r r	t
Postaje vplačale ....................................$ 1,548.95
Preostanek 31. decembra 1916 ........................$ 12,268.30
t
Skupaj____$ 13,817.25
IZDATKI:
Smrtnine ..........................................$ 150.00
Čisti preostanek dne 30. junija 1917____$	1^,667.25
GOTOVINA JE NALOŽENA KOT SLEDI:
Forest City School Bond ............................$	10,000.00
Forest City Sanitary Sewer Bond ........................................4,500.00
Hildago County, Texas, Road Bondi ...........................22,239.34
Hildago County, Texas, Road Bondi ....................................9,000.00
First & Second National Bank, Pittsburgh, Pa......................5,191.60
East End Savings and Trust Co.. Pittsburgh, Pa.............5,166.93
Allegheny Valley Bank, Pittsburgh, Pa..................................5,229.35
Pittsburgh Deposit & Title Co., Pittsburgh, Pa..................5,227.53
First National Bank, foueinaugh, Pa......................................5,133.39
First National Bank, Rock Springs, Wyo.....................5,350.42
Gnion National Bank, Johnstown, Pa..................................5,176.87
Fanners ft Miners National Bank, Forest City, Pa..........5,050.00
Na čekovnem računu in nevrnjeni ceki ................................8,023.21
Neporabljena ročna blagajna glavnega tajnika....................34.91

Skupaj____$ 95,324.15
Vrednost inventarja po zadnjem izkazilu____$ 5,167.10
r*>. i -
i
....»100,491.25
. MAjmLL

' --
' J*. ' .
tg —to
SSDZNJENS D&ŽAVK 8EVEBJEQS IMUlf. Sedet: FOREST CITY, PA.
m XL }ua»rim VM v flriavl Pwuuylnate.
GLAVNI URADNIKI:
V. B. TAUCHEB, 874 Ahsay Ave., Bock Spring* t|» Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughtan, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClČ, box <W7, Foreet City, Pa. Pomaftnl tajnik: AVGUST GOSTI ft A, box 310, Forest City, 4a. Blagajnik: JOSIP MAIUNČIČ, 5805 St Clair Are., Cleveland, Oblo. Pomoto* blagajnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2, box 11%, Bridgeport,
NADZORNI ODBOB:
Predsednik nada. odbora: JOSIP PETEKNEL, box 90, WUlolk, Pa. L aadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdlne, Pa. t, aadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tU St., Cleveland, OkU.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark. 1 porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St., Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. JOSIP V. GRAHEK, 843 Ib Oblo St, Pittsburgh, Pa.
Čredno glaaUo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. Z.
Cenjena drnitva, odroma njih nradnikl so naproSenl poSiljati vse do-plas direktno na glavnega tajnika in nikakor dragega. Denar naj se pa po-Hlja edino potom poftnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakasnlc, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovfilč, Farmarv A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opatijo JruStvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da napako popraviti.
ga poroštva; na zahtevo istega mi je banka odgovorila, da *a malts svofe ne daje. poroštva.
Trdno upam, da se bode zgoraj navedeno upoštevalo, ter pričakujoč nadaljnih navodil, sem s sobrastkim pozdravom
Anton Hochevar, zaupnik.
Forest City, Pa., 18. jtriija 1917.
Mi spodaj podpisani nadzorniki S. P. D. Sv. Barbare tempotom potrjujemo, da smo pregledali bančne knjižice od zaupnika S. P. D. sv. Barbare ter smo jih našli popolnoma v pravilnem redu.
Joseph Patemel, predsednik nadz. odbora.
Je.-nej Hafner, I. nadzornik. John Grosel, II. uadzornik.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Mi.
DENAR RAZDELJEN PO SKLADIH:
N'mrtninsUi sklad ....................................$ 68,642.26
Bolniški sklad ...................................... 1,345.31
Poškodninski .sklad ................................ 2,651.83
Rezervni sklad ...................................... 4,721.60
Upravni sklad .......................................2.154.23
Denar otroškega oddelku ............................ 13,667.25
Skupaj....$ 93,182.48 ŠTEVILO ČLANOV KONCEM MESECA JUNIJA 1917:
Možkih Ženskih Otrok
.4141
. 8r»8
.3203
Skupaj____8202
P. S. — V bolniški sklad se je pripisala tudi vstopnina, kar je vzrok, da j« v poročilu predsednika manjša svota v tem skladu.
Knjige adnikov:
pregledane in potrjene dne 21. julija 1917 od sledečih
F. S. Taucher, predsednik; Jos. Peternel, predsednik nadzornega odbora; Je.-nej Hafner, l. nadzornik; Ivan Grošel, II. nadzornik.
Josip Marinčič, blagajnik.	Franc Pavločič, gl. tajnik.
POROČILO ZAUPNIKA S. P. D. SV. BARBARE.
Od 1. januarja 1917 do 1. julija 1917.
18. :io. :«). ho. h. j
marca prejel od sobrata glav. blagajnika za J. Brcnce..$ 250.00 marca prejel od sobr. Joseph Zalar za Anton Galicie... .$ 126.25 mare* prejel od sobr. glav. blagajnika za Jenny Seslar. .$ 500.00
man a prejel od osbr. glav. blagajnika za M. Uresek----$ 407.00
marca prejel <«1 sobr. glav. blagajnika za E. Radosevic..$ 400.00 unija prejel od sobr. glav. blagajnika za Mihael Tancek..$ 125.00
nuja
itr
Skupaj prejetega do 1. julija 1917----$1833.75
prejel obresti za dediče pok. Ant. Galicie----$ 1.89
Toraj skupaj denarja z obresti dne 1. julija 1917... .$1835.64
6. junija 1917 se je plačalo za pogrebne stroške za pokojnega Jakoba Brenee kakor nakazano potom sobr. glavnega tajnika $66.35; ^ ostane vloženih na banki za njegove dediče $153.65; skupna svota denarja vloženega na bankah je $1769.29.
DENAR JE VLOŽEN NA SLEDEČIH BANKAH:
i
Na First National Bank of Joliet, 111.:
Za Antona (i al k-te pod it v. 11945 na 3%................$ 128.14
Na The Dollar Saving Bank, Bridgeport, 0.:
/41
'.a
Jakob Brenee pod itv. 6286 na 3y2%................$ 183.65
Jenjiy Seslar pod itv. 6*01 na 3^%..................* 500.00
Mihael I're^ek pod št v. 6302 na 3V2%..................$ 407.50
Kmiel R#do*evw* pod itv. 6308 na 3y2%...............$ 400.00
Mihael Taneek pod št v. 6335 na Sy2%................$ 150.00
Toraj skupaj vloženega na Dollar Saving Bank----$1641.15
Vloženega na First National Bank----$ 128.14
Skupaj denarja vloženega----$1769.^
OPOMBA. — Kakor je razvidno iz poročila, ae sedaj nahaja vel tka svota denarja na bankah za mlado-tetne *n a^Wdene dediče. Vzrok temu je, ker se težko dopisuje z raznimi dediči v atari domovini radi vojne. Jn poleg tega je tudi v Združenih državah več-nrat težko priti v zvezo s kakimi dediči. Kajti potom poročila sobr. glavnega tajnika niso certifikati popolni in se večkrat pripeti, da so certifikati iz* te-lani na dve ali več različnih oseb, kar dela ob ča-mi vplačevanja smrt nine jako velike zadrege, p redno je mogoče pravilno as de v o urediti.
.'/.m zgoraj ipMfed*ne vložene svote na Bridgeport l>ollar Saving
$1500.00 ter ae bode poroštvo
Kakor razvidite iz priobčenega šestmesečnega računa, je pokazala organizacija boljši finančni napredek kakor v predzadnjih šestih mesecih, četudi se je zmanjšalo število članov za 351.
Da smo imeli tak napredek, se moram zahvaliti v *prvi vrsti postajnim uradnikom za njih naklonjenost napram meni. Vedeli so, da sem prevzel delo glavnega tajnika v precejšnem neredu. Nekatere postaje so mi očitale v začetku absolutizem, ne da bi vedele zakaj. Vedeti pa mora vsak, kjer ni reda ter vpoštevamja pravil v organizaciji, da je nazadovanje organizacije zasigurano. .
Ko sem prevzel posel glavnega tajnika, zavzel sem se, da bom vpošteval pravila, katera so za vse enakopravna. Preziral nisem nikogar in nikomur dajal več pravic. Vsi so mi bili enaki, in gledal sem nato, da se organizacija ni izkoriščala.
Upam, da bodo postajni uradniki kakor članstvo vpošteval i moj nasvet ter delali v korist organizacije.
Nadalje Vas opozarjam, da natanko preberete poročilo aktuar-ja. da se uverite, da je naša organizacija izvzemši bolniškega sklada iiad«olventna. Aktuar je priporočal, da naj se za bolniški sklad razpiše naklada, dokler ne bomo tudi v tem skladu solventni.
' Cenjeni člani in postajni odborniki! Glejte, da se bo podpora nakazovala le opravičenim, kateri se bodo strogo držali pravil in predpisov organizacije. Kdor ne bo vpošteval pravil, naj se ga kaznuje. Dolžnost je tudi bolniških nadzornikov in obiskovalcev, da vedo kaj je njih naloga. Ne ozirajte se na prijateljstvo, kadar se kršijo pravila. Naklade ne plačujejo samo bolniki ampak vsi člani. Orgnizacija je zato tu, da podpira v resnici podpore potrebne. Podpora se je še vsakemu nakazala, kateri je je bil potreben i« kateri je vpošteval pravila.
Več postaj še sedaj ne vpošteva oziroma noče vpoštevati pri bolnikih predpisov, kateri s označeni v pravilih.
Listine "uradno spričevalo", s katero se član javi bolnim, še sedaj ne pošiljajo nekatere postaje V določenem času v grlavni urad. V bodoče bodem vsakemu, kateri ne bo poslal v pravem času to listino v urad, odtrgal toliko dolarjev podpore, za kolikor dni je to listina prišla prepozno v glavni urad.
Na neutemeljene izgovore se ne bom oziral. Cenjeni sobrat je! Le od Vas je odvisno glede naklad. Pri zadnji glavni seji.se mi je naročilo, da naj strogo vpošte-vam pravila in takoj razpošljem naklado v sklad, v katerem je primanjkljaj.
Iz zapisnika zadnje glavne seje bodete razvideli, da je glavni odbor sklenil z večino, da se naša organizacija združi s Sloven&kc Delavsko Podporno Zvezo, katera se je že združila s Slov. Podpornim Penzijskim Društvom. Če tudi so delegatje zadnje konvencije glasovali z dvetretinsko večino, da se združimo s kako drugo organizacijo, se bo dalo članstvu še enkrat priliko, da glasuje za velepomembno ideio združenja vseh slovenskih podpornih organi zacij.
Da je združitev naše organizacije s kako drugo neobhodno potrebna, je članstvu že znano in sicer iz vzroka, ker naša organizacija ne more ugoditi željam splošnega članstva.
Takoj po konvenciji so se podvzeli potrebni koraiki, da*se iz-posluje pri tukajšnjem sodišču dodatek za zvišanje smrtnine in bolniške podpore. Prošnja še ni rešena, imam pa dokaze, da prošnja ne bo rešena v zadovoljstvo članstva.
S pridobivanjem novih članov je mogoče le pri organizacijah, kjer je višja smrtnina ter dnevna podpora. Kdor zasleduje mesečna poročila o spremembah, se bo prepričal, da maša organizacija iz prej-liavedenih vzrokov nazaduje v članstvu. Z mirno zavestjo lahko rečem, da 'kdor bo nasprotoval združenju, da bo nasprotoval le svojim lastnim koristim in koristim splošnega članstva.
Cenjeni sobratje, pokažimo, da smo za prepotrebno idejo združenja vseh slovenskih podpornih organizacij; kajti v združenju je moč. Čimvečje je število članstva organizacije, tembolj je zasigu-ran njen obstanek.
Če se združimo s S. D. P. Z. bode imelo članstvo naše organizacije priliko zvišati smrtnino do $1000 in $2 dnevne bolniške podpore. Nadalje sprejema omenjena organizacija tudi člane stare od 45—55 let s smrtnino $100 in $1.00 dnevne podpore.
Člani, kateri so sedaj pri obeh imenovanih organizacijah, morajo plačevati dvojne prispevke v upravni sklad, konvencije ter druge naklade. Z združitvijo prenehajo dvojne naklade.
Vse potrebno za splošno glasovanje glede »družitve dobe postajni tajniki v najkrajšem času. Vsak posameznik bo imel pravico izraziti svoje mnenje.	(
Dopisi posameznih postaj v prilog združitve v našem glasilu bodo dobrodošli.
Glede združitve se je glavni odbor oziral na željo postajnih za stopnikov-delegatov zadnje konvencije.
Nadalje moram še omeniti, da če se adružimo, da se glavni sedež naše organizacije premesti iz Forest City v mesto Johnstown ali Pittsburgh, Pa.
Kje bo potem glavni sedež, bo odvisno zopet od glasovanja splošnega članstva. Zakaj da je premestitev potrebna, ne bom še enkrat navajal vzrokov.
Cenjeni sobratje! Zaupanje in^am v Vašo zavednost in prepričan sem, da ne boste nasprotovali napredku slovenskih organizacij.
Pravila so v tisku ter jih dobe postaje v najkrajšem času. Naročilo se jih je v zmanjšanem številu in to radi nepotrebnih stroškov, če se vresniei ideja združenja
Postajne tajnike prosim tudi, da vse listine (razen mesečnih poročil) pišejo s tinto, ne pa kakor je sedaj v navadi s svinčnikom.
Mesečnina naj se pošilja skupno z mesečnim poročilom ne pu v posebni koverti. Money orders, drafti naj se naslovljajo na naslov kakor je označen v glasilu. Nekateri luradniki imajo navado, da pišejo naslov banke tudi na koverte. To ni potrebno. Le denarne izkaznice naj bodo pravilno izpolnjene in sicer na naslov tajnika in
. i -kT_	__i__-m.' * _i(„nan;ai rtpliu^rv ali v
Kar smo dolgo pričakovali, to se je zgodilo. Italijani so stopili v o-fenzivo tudi na našem bojišču. Za gnali so se v naše bojne roje s tako močjo, kakor še nikoli tako. Bom bardement ae je začel dne 10. junija. Obrnjen je bil v naše skalnate postojanke na Monte Foraa, Monte Zebio, Galmaraza. Kare in Roa-na. Vsi ti hribovi stoje neposred no pred Asiagom. Kdor ima te vrhove v posesti, ta gospodar nad ee-lo Asiaško dolino. Branitelji teh hribov in gospodarji nad Asiaško dolino pa so — naši fantje, fantje graškega zbora, ki so dobili oja-čenja v Nemcih in Čehih. Strahovito je bobnelo. Laška topniška žrela so se vsa odprla in bruhala ogenj in železo na branilce. Italijani so napeli vse sile. Ko so naše kamenite jarke izravnali, so se vrgle laške množiee z vso silo na naše. Takrat se je prvič zgodilo, dx je napadla sovražna pehota ob bob nečem streljanju laškega topništva. Naše topništvo, strojne puške, mine, ročne granate in drugo morilno orodje pa je Lahe taao zdelalo, da se smatra ta laški obupni napad za velikanski poraz.
Bojno polje je bilo pokrito z žrtvami. Strahovit in srce pretresu joč pogled nam lade ljudi, ki so se kopali v lastni krvi.
Italijani so streljali z granata mi, napolnjenimi s strupenimi plini. Cela bojna planota je bila s temi plini zastrupljena. Naši. so se tega strupa in gotovega pogina rešili s tem, da s takoj nataknili na obraze maske proti strupenim pli nam. S tem so vzdržali in prebili nadčloveške napore. Italijani so se poslužili vseh morilnih sredstev, da bi prebili našo bojno črto in nas tako pregnali raz njih ozemlje. To jih strašno boli, da se nahajamo 20 kilometrov v njih deželi. Radi bi izbrisali to sramoto in nas potisnili na avstrijsko ozemlje, a za man.. Naše hrabre čete so grozno preskušnjo prestale in izšle iz gnja kot zmagovalke. Italijanom se je posrečilo odkupiti nekaj metrov zemlje tako drago, da če bi jo s samimi zlati pokrili, bi bila še predraga.
Ob najhujši bitki so zastavili strašen zapiralni ogenj. Pod ogenj so vzeli vse dohodne ceste in steze in z daleč nosečimi topovi ob streljvali bolnišnice ne brez uspe ha. Bolnišnice nosijo na strehah ve like rdeče križe. Italijani se za to seveda ne zmenijo. Nam pride to svoječasno prav!
Po tem izjalovljenem laškem na padu niso Italijani mirovali. Na slednje dneve se sicer pehota ni mnogo gibala, tem bolj pa topni štvo. Da ni naše topništvo molča lo, se razume. Strahovito smo se zagnali v Lahe z granatami vseh velikosti. Lahi so na ta naš odgovor izgubili sapo za dva dneva.
Dne 18. t. m. se je začel bojm ples "da capo" s še strašnejšim pritiskom. Kakor bi se nebo in zemlja grozovito stresla in se zemlja pogreznila v neskončno brezno tako se je zdelo nemo strmečemU vojaku na pragu smrti. Vse bojne peklenske pošasti so se preskušale in se zagnale druga v drugo z grozno močjo. Žive duše ni videlo človeško oko na s strupenim plinom zastrupljenem bojišču, in ko je gromenje topov naenkrat ponehalo, se je razvilo na tem zastrupljenem prostoru smrti tako klanje med sovražnima pehotama, da so se človeku lasje jezili. Z maskami našemljena sovražnika sta se vrgla v divji boj. Zmagala je spet naša hrabra pehota, katere ne moremo dovolj prehvaliti. Italijan ni na ta dan pridobili nič n ozemlju, še toliko ne, da bi mogel tisočere mlade žrtve pokopati.
V noči od 24. na 25. junija so pa naši začeli besni bombardement
kot "corpus delicti". Par dni po-preje je bilo zadeto neko sovražno etalo, ki je obviselo na nekem drevesu. Častnika mrtva. Zopet neko drago je padlo te dni v naše roke. Častnika, še živa, sta bila ujeta. A predno se je posrečilo priti našim do letala, sta laško častnika letalo zažgala.
Danes je tudi še precej nemirno. Soražni topovi "klepečejo" in pravijo, da miru ne bo še. Lah naj-t>rže spet bo poskušal butati z gla vo v tirolske stene.
—iČ.
banke. Nepotrebno je pošiljati mesečnino po "special delivery ali v registriranem pismu".
Pogoji za združenje s S. D. P. Z- in glasovnica bodejo priobče-ni v eni prihodnjih številk "Glas Naroda". S sobratskim pozdravom
B Frank Pavlovčič, glavni tajnik.
z Ognjem in žveplom. Po strasti! topniški pripravi, iz katere smo šele spoznali, kakšno je naše topništvo, je vdrla naša pehota v sovražne postojanke, grozno mesari-la in klala, se polastila nad 1000 italijanskih vojakov, dveh topov okoli 20 strojnih pušk, veliko stre ljiva in drugega vojnega materi-jala, zasedla sovražno postojanko in se v nji utrdila.
Laško ofenzivo so krepko podpirali laški letalci. Tako n. pr. nas je obiskalo dne 19. junija celo flo-tilja Capronijev in drugih, menda 35 po številu. Leteli so nesramno nizko. Bombe so deževale po ska lov ju in bobnelo je strašno. Škode pa niso napravili posebne. Naši ob* ramtrai topovi so imeti veliko de-la. Sovražno letalo je bilo zadeto,
Vesti iz domovine.
fa naslov časopisja na Nemškem
je napisala dunajska "Reiehs-post'' nekaj pametnih besed. O-pominja, naj nikar ne pozabijo, da Avstrija ni ltarodno enotna država, marveč država narodov, v kateri je nemški duh po zgodovini ter naravi sicer vodilen, nikakor pa ni vsemogočen in edino veljaven. Ravnotako naj nemško časopisje radi govorov posamclz-»ili poslancev v parlamentu ali o-saniljenih dogodkov med četami ne obsojajo celih dotdčnili narodov. Ako se tako veljaven Ust, kakor je "Leipziger Neueste Naehrichten", pod vtisom gotovih govorov v parlamentu tako daleč «po®aibi, <Ia piše o "češkem sovražniku" in da trdi, da "Slovani, v prvi vrsti Čehi, so notranji sovražniki Avstrije", je to politična blaznost, ki spada v področje vojne ipsihotze. Avstro-Ogr-ska je v svoji celoti z vsemi svojimi narodi zaveznik nemžke države. To dejstvo mora spoštovati vs&k, ki noče napraviti nesreče. Kdor radi posameznikov cele narode ofluiasčuje za "notramje sovražnike" Avstrije, ta izpodko-puje njene temelje.
Umrl je
Peter Mohar, ekspozit na Konj-šici. Bolehal je na želodcu že par let, vendar je do zadnjega še o-ipravljal tudi Gasilno šolo. V prvih dneh junija pa se je vlegel, želel še doživeti svojega godu in res umrl na dan siv. Petra in Pavla popoldne, en daai pred izpolnjenim 76. letom. Na zadnji poti ga je ispremil dekan Rihar, vsi sosedni duhovniki, župljani in veliko občinstva, tudi iz sosednjih župnij.
Odlikovan junak.
Iz Zatiiome poročajo: Za hrabro obnašanje pred sovražnikom je dobil hroibrostno sveitinjo Fr. Piškur, sedaj kot vojni invalid v Iv an čn j i gorici pri Zatičini na Dolenjskem. Služil je v Galiciji in se boril na Doberdobski plarno-ifci, kjer je bil od itaijamske zraič-ne torpede zadet in težko ranjen. Bil je pri vsakem podjetju prostovoljno vedno med prvimi.
Petič je bil odlikovan
pred sovražnikom računski podčastnik I. ral/reda Janko Rajnovš iz Borovnice, služeč ipri dalmatinskem pešpolku, in sicer tokrat s srebrno hrabrostno svetinj drugega razreda.
Toča ia Koroškem V sredo 27. junija ob pol dveh popoldne je v Kmmjah nad Gre-"binjem toča uničila lito in sadje.
Poštni in brzojavni urad
v Travniku na Kranjskem se je 16. junija premestil iz istoimenskega kraja (krajevni del Kaplja) občina Loški potok v vas Hrib iste oibčine. Za ta urad se je od 25. junija uvedla uradna o značba Laserbach—Loški Potok.
V ruskem ujetništvu.
Od lanske jeseni se v ruskem ujetništvu nahajajo: Alojz Mfcre, Planina-Vripava; Alojzij &vagelj, Štanjel; Aavtou Furlan, Gabro-vica.
V isitem ujetništvu se nahaja tudi umetnostni akademik kipar, enoletni prostovoljec četovodja Iva-n Sajevic iz Postojne.
bruek. Shubnvrl je dosedej na Dunaju pni mmutrstvu za notranje zadeve.
Prva daritev.
Na dan sv. Petra in Pavla je daroval v Inordostu pri ursulinkah najmlajši duhovnik iz goriško nadškofi je Josip Velcich Najvišjemu svojo prvo daritev.
Umrl je
v taborišču Steinkiamm na Spold. Avstrijskem 28. junija Anton Pečenko U Tomaže v ice št. 27 s Krasa v starosti 49 let; oče 4 otrok.
Smrt puljskega Slovenca.
Dne 26. junija je v Pnlju umrl ravnatelj hrvatsko-slovenske banke, cesarski svetin i k Karel Tra-vetti, davčni nadzornik v pokoju, ■po kratki, težki bolezni v (64. letu svoje starosti. Ranjki je bil blaga duša in zaveden Slovenec.
Iz ruskega ujetništva
pošilja pozdrave Viktor Venier iz Nabrežine št. 177. Rad bi laved el za svojo družino. Njegov naslov: Voj emnopl j e miy j avstrijskog ar-mii Viktor Venier, Samarskaja gubernija, Nikolajevskega ujez-da, p. o. Soljanka, imenje S. P. Petrova, Russia.
Žrtev vojne.
Od italjanske granate v nogo zadeti Peter Jakopič, 64 let stari posestnik iz Ave št. 85, je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani.
401etcico dela
je praznoval v Trstu Ivan Mohor-čič, sodarski jKMnočiiik pri tvrdki dedičev Frana Abraina; vseh 40 let je delal pri omenjeni tvrdki.
Umrla je
v Trstu Ana vdova Bortoioni.
Samomor.
V Zagrebu si je trebuh raepa rala s kuhinjskim nožem Terezija Horvatič, stara 21 let, doma iz Mihaljevca, obema Brežice.
Poroka.
Dne 20. junija se je poročil v Lebrinigu na- Štajerskem Aleksander Jakša, medicine«, z gdč. Ido Grosser iz Neudorfa pri Wildonu.
Nov voditelj glavarstva. Na poljsko glavarstvo je dospel ri voditi v osebi namestnipi-
iiika barona Hoben-^ke vlade.
Z južne železnice.
Dosedanji naeeinik in poročevalec zii odpravo vlakov na obrat-neminspektoratu v Trs*», sedaj v Ljubljani, višji nadzornik inženir Fran Grnndner je poklican v atrojno ravnateljstvo na Dunaiju; na njegovo dosedanje mesto pa je imenovan višji nadzornik inženir Maks pl. Form a c her na Lilien-bergu, doslej ku ril nični načelnik v Mariboru.	,
t
Smrtna kosa v Ljubljani
Dne 3. julija je unuria, v deželni bolnišnici A polonij a AliheliČ, žena slikarja Jakoba iz Most št. 3 pri Ljubljani, v starosti 43 let. Zapušča več otrok in moža, ki je sedaj v vojaški službi.
Ivana Bajt, posestnikova hči, 21 let.
Julij pl. pl. Vorbeck, železuiški višji ofkijal v pok., 74 let.
Marija Herzog, vdova železniškega revidenta, 57 let.
Uršula Rozman, žena tovarniškega delavca, 42 let.
Josipčaia Zaje, tovarniška delavka. 21 let.
Emest Katzenstciner, železniški za vira č, 20 let.
Terezija Maituzelj, zasebnica, 75 let.
Gašper Pogačnik, bivši čevljar, 75 let.
Ana Nachtigal, bivša postrež-niča, 71 let.
Anton Rokavec, zasebnik, 60 let.
Ivana Zupan, zasefonica, 62 let.
Marija Velepič, poljska dnana-rica, 46 let.
Neža Cesar, užitkariea, 70 let.
Jerica Remec, strogarjeva žena, , 31 let.
Marija Jaklič, zasebnica, 43 let, l
Ana Sturm, zasebnica, 79 let. \
Ledena jama.
Wilkesbarre, Pa., 6. avgusta. —■ Prebivalcem mesta Plimonth letofl ne bo primanjkovalo ledu, ker so v bližini mesta našli jamo v kateri ae nahajajo neazčrpljive zaloge ledu. Vsi prebivalci hodijo v to jamo po led-, 'katerega vsakdo vzame zastonj kolikor ga potrebuje.	(
Villa zopet ropar. Juarez, Mehika, 6. avgusta, —i Poveljnik mehiških čet v pevermi Mehiki, general Murgia, poroča, da ima Villa manj kot sto ljudij. Na-s zadnje so ga videli pri Inde v provinci Durango. V vojaškem ozira se ga ne more več upoštevati. Zdaj zopet živi kot ropar.	^
Stavka v Reading, Pa.
JLeading, Pa.. 6. avgusta. — Več kot tisoč delavcev je pustilo delo v treh tovarnah Reading Iron Co. D.d&vci zahtevajo $11.50 za tono, kar pomeni povišanje za $1.75. —« Družba pa je dovolila $10.50. Vlada bo poslala svojega posredoval« ca. Družba ima vojna naročila ame*
Jugoslovanska
[gj	-
m
KateL Jednota
BI
Inkorporirana dne 24. januarj* 1901 v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
OfcAVHI DEADMIKZ:
Prvriaetlnih: MIHAEL ROVANŠEK. R. P. D. No. 1, Cone-aufk, Pi.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Are., Lorain, Ohio.
Oi»ni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Slavni blagajnike GEO. L BROZICH, Ely, Minn* Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa.
NADZORNIH:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "MH, So. Chicago, 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
?0R0THIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD SLABODN1K, Box 480, Ely, Minn-
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 606, Chicago, I1L
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Meeaba Ave^ Duluth, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24. S. R.. Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17 Denver
Colo. _
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vai dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-toibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od ■trani članov ae ne bode ogtralo.
Društveno glasilo: "G L A S NARODA".
Zlatarjevo zlato,
Historična povest iz 16. stoletja. Spiral Avgust Senoa.
Vrt
(Nadaljevanje).
ne otlpro široko in na pru/ Mopt rluvfk, večji «h1 »nit. Kil >» <črn mili, živih oči iti velikanskih !>rk. Teirk plašč, usnjat: telovnik, timnia »ablja in na glavi lepa kapa dokajsovali *t> jasno, da je ta človek priw»*l s potovanja.
"I)otw>r dan in dobro zdravje*' posdravi orjaški pnsšlec poste, sklomvtii nr nekolika, da ne buti ob vratni tram!
" Dabrodošrl, Stoluikovič !*' pozdravijo ga domači, skučivši na no^fe.	»
"Ali nam mt.su oljkino veje miril?" vpraša ga živahno prošt.
"NefcMu pHikl iz No"1«»ve barke! zavrne prišloe smeje. pokaže bele zobe in odloži plašč. **\i-nem golob ', pridoda Ironično.
Uri sede na stol iu ostali okoli •rjega.
"Torej reče grtmvi ban. "iz t resi pred na* vrečo svojih novosti
' K*ralj Mnksjtnilijan —"* začne Stolnikoivič važno.
' Kaj je ž njim?" vprašajo vsi kakor enoglasno.
"1'mira!" kouča Stolnikovie stavek.
Na.slat>e ti hot a. I *'Requiescat iu paee (Naj poriva v miru}!" iz pregovori Žel-jnički.
"A RiKhJf!" vpraša Vranu«.
''Iščem sreče po zvezdah", odgovori SNulnifcovič. "No, bojim ae, da* za nas ne bo našel sreče. Rudolf je Spanjolev in v španjul-skih pe«teh. ^'eho preganja, avstrijskemu proteMtajriskemu »»i. mostom grozi, a novotarji se dvigajo pregosto v rimskem cea&ratvu. Ker žre pokojni Maks — ta tajni 1**1 pirat olj Uit rove klike — ni sane I polivati Nernee v pomoč proti Tueeiiui. tudi Rudolf ne bode. Oblete* sem gospodo, kolikor sem mogel, a dobil sem eladkih besed dosti, novcev pa še toliko ne, da bi nabil enkrat puško."
J A kaj je s našim kraljevin!" vpraša Alapič prfMeea.
' Draškovič bi se rad »uiebil fosnstva. *'
"Ali mesto njega! ' oglasi se aopet vrba v i podhan bojazljivo.
"Ne r^u". meni Stohrikovič, * M % nihče. Presvetli nad-vfr najbodje. kdo bo vla-Hrvatsko. Več aiaem mogel
iHMKfei ■ v ■
Stolnikovie proti
šsm vaui vesolo vtatf: kraljeva sodnija je sodila."'
"Kakšna je razsodba T'* oglasi > te t an »plaho in vstane.
Za<grebčani so izgubili (pravdo za Medvetifrrad.**
""Glej, glej", pripomni zvito Vrojaec, "tudi pravda je rodila."
"Ha. /jtpei fr*m človek!" oju-nači se Ste Tan tiregorijanee iu ,H | »»u zal*liš>"-e divje r«d<«sti.
I>a, guspods moja, pravi gospodam sinu medved^rajski in ves seni vaš. Moja glava, moja roka, moja blagajna: vse je vaše. Mom mi je legla na prsi. da komaj govorim. Ne žalite se, ako je razsodba iKgotlna <zame. Slišali ste, kako je gospod Stolmkovi/? z živo besodO svojih ust dal pečat na ono, kar je bil prej izustil modri gospodar vukovmsKi. Da moramo delati, da moramo zopet vadigrnifci pravice našega plemstva. Sto giav mora imeti eno -misel, sto rok mora dvigati eno sabljo. Pavel, hiti in osedlaj kouja ter naznani strici Mihaelu Konjskemu, kar si ravuo slišal. Naj pride takoj seni na dogovor. Kajti , Štefan se o-brue zopet k gospodi, "moj svak je človek kakor voda. ki povsod prodere. On ^i tu^l*) nautisH pot, po katerem bi bilo dobro iti. Od njejra se nadejam velike pomoči. Poznani ga iz borbe <s Tahyjein in od Gubeeve vstaje. Idi. sinko!"
Pavlu se razvedri liee. Pokloni vsi ko gospr»duui, gre po konja. Nebo s< c zatnie vedri ti, zrak postane čist in prtjfcoren. Z žaročim o-eesom, gla\*o pokonci drže ipohiti mladenii" na brzeni konju proti Kamenim durim. A kaj mu je o-krililo dušo.' ^lar li važni pogovor gospocie? Ne, njt*ga ie neslo
sr<»e.	*
•
Dvor ilihaela Kojijskega, blagajnika kraljestva Slavonije, je s*al v mes"tu ne dalei- za Kameni mi vrati, a lik nj?!ga zidana hiša zlatarja Krupiča sredi vrta. ki je bil ogn.jj«i z lesenim plotom. Z nekoliko besedami pove Pavel strieu \ise, o četm»r se je govorilo v Vramčevi hiši Teta Anka je hotela nekoliko pridržali mlade niča, a ni ae dal, rekoč, da mora do večera priti v Med ved grad k bolni materi, katere že dolgo ni bil videl.
Toda Psvel ne krene proti Novim vratam, odkoder drži cesta iz Zagreba v gore. Prisedši na ogel stričevega dvora, ustavi ko nja pri ograji Krupieevega vrta ter ga priveze oa steber; sam pa pohiti skoči vrt proti zlaltarjevi hiši. V vrtu ni videti žive duše in tudi pred hišo ni nikogar. Mladenič je v skrbeh.
44Ah, gVqjie, ocelM vakiikne na-krat mili glas kakor vzklik bolest a» duše.
bleda
kmah; izgine.
M ia de niču za žare oci, zažari lice. Z dvema skokoma pohiti če*, kamniti prag v zlatarjevo proda-jaiuieo. Tukaj zagleda Doro ter postoji kakor nem.
Dekle je seUolo na siolu svojega oče<ia. Kri ji je prešinj-aila liee, ustnici sta trepetali, a svetli očesi sta srečno zrli v krasnega mlad*1-niča, kmalu premaga sramež ljivost Doro in dekle gleda v tla; roki začne skl«p»a!ti nad •prsi, kakor l*i hotela stiskati burno srce: vsa se trese, diha le komaj in ne najde nobene besede.
Za njo šele zdaj opazi mladenič Magdo. Čudno je bilo izraženo njeno staro liee ali vsled sreče, ali vsled bojaani. Šeie čez nekaj časa izpregovori starka :
"Božja pomoč bodi z verni, mladi goj^podič in rešitelj moje Dore! Bog naj vas poplača. On ve in Mati božja, koliko strahu sem prestala istega dne. Ako bi ne bilo vas, kjer bi bila moja Dorka!" Starka za j oče. "&e pomisliti ne smeni, sicer me zazebe v dušo. — Toda vas že doligo na bilo videti v Zagreljp. Ali ste bdli na ^potovanja, ali po opravkih? Da, da, gospoda ima vedno dovoli opravkov.'1
" Ne zamerite. £ospica Dora", pretrga mladenič z milim glasom govor brbljajoče starke, "n© zamerite, da sera tako nerodno bruluiil v hišo in vas preertrašal Prišel sem radi nekoga dela k gospodu KrupiOu", — tukaj je Pavel lagal, — "5»rišei sem pa tudi vprašat po vašem zdravju, ker sem izvedel, da vas je na<Uegova-a huda bolezefi."
(Dalje prihodnjič)^
caj za
IS ČUDODELNIH SAS1
Boji pri Asiagu.
mnie. MiUto kri nondii iakxUc. glaTobol. rfd fMrah KH jetnk. poftljite n« dat>i*nici tvoj* mm ia »rejdi bosta brezplačni zavitek. Nuk>r:
MOLUNGER MEDICINE CO.
14 iLžrSSr
PiHifcTgh, Pa.
S.)
Mi ni.«"io verovali, da se bo Lah ix>služil tega hudega orožja že z ozirgm na to. ker je moral vedeti, da če bo on s plinom upadel, mu bomo mi 7. obilnimi obrestmi povrnili. Lahi tega niso upoštevali, in zato so se zag* s plinovimi granatami 11a nas kakor bik v zaprta vrata. Rogove so si polomili in nič dosegli.
V noči od 25. na 26. junija pa smo se maščevali nad laško pli-narsko surovostjo. Zjutraj, ko so Lahi se trdna spali, smo jim vrnili za šilo — ognjilo, in tako jim dali povohati naše plinove granate. Kako so jim dišale, ne vemo. Le toliko vemo. da smo ta dan zajeli, 1800 Italijanov, ugrabili 2000 pušk, 54 strojnih pušk, 4 topove. 2 minometala, mnogo streliva in drugega bojnega orodja. Poleg tega smo ji hzapodili ist njihovih postojank, smo svojili Monte Or-tigara in ga utrdili. Lahi naj bodo prepričani, če si oni še kaj upajo, jih mi še vedno v vsaki reči nad-kriljujemo. Č*e je na stotine Lahov pomrlo vsled naših plinovih granat, nismo mi krivi. Lahi so nas izzvali. Oni so njrh smrti krivi. —
Italijani imajo piko na junake tretjega armadnega zbora. Kjer je ta junaški armadni zbor proti | Lahom nastopil, je imel še vedno lepe uspehe, in Lahi tam niso prišli nikoder naprej. Zato so Lahi v zadnjih bjili poskušali obupni boj z ' -"-hovimi najboljšimi četami. Vsak kamen, vsak meter sovražnega ozemlja nam je znan. — Poznamo tudi prav dobro laške bojne "knife" in drugo njih zvijačo. Zato naj bodo Lahi le brez skrbi. Ozemlje, katero držimo, ne popustimo za nobeno eeno, pa četudi bi se usula toča laških plinovih granat, ali pa če bi se vsi Lahi s Cadorno vred na glavo postavili. Slovanska kri ne popusti. *
%
Italijani so pri zadnjem njihovem napadu slabo streljali. Čeravno stoji visoko gori v zraku za Asiagom njih opazovalec, ki ima pregled daleč za našimi bojnimi črtami, kljub temu se lahko trdi. da laška artilerija ni kos naši. La-
Poročalo se je že, da se je Italijan poslužil pri zadnjih bojih za višine, ki obvladujejo asiaško dolino, plinovih topniških izstrelkov raznovrstnih velikosti. Do tedaj se kaj takega še ni zgodilo ne od naše1 in ne od italijanske strani. Ti pil-novi izstrelki so strupeni, in vojak, ko diha vase par minut te pline, umrje mi zastrupljanju. To orožje je irrozno! Eden sam tak izstrelek more vsak dan okužiti do 50 metrov naokoli, in kdor se na takem nesrečnem mestu nahaja brez maske proti strupenim plinom, ta go tovo ne uteče smrti. Ce se pomisli, da je Italijan izstrelil proti nam na tisoče in ti-soče takih izstrelkov, potem si lahko vsakdo predstavlja, kak učinek bi imel ta plinov strup na naše čete, če bi jih našel nepripravljene, namreč brez mask. Naše čete pa so bile na to hi so sieer hitro streljali, a brez
pripravljene, si nataknile na obraze maske in se tako rešile gotove smrti. •
Že v marcu se je tu širila govo-riea. <la bo Lah streljal s plinovimi granatami. Imenovali so se tudi že določeni dnevi. Laški ujetniki so to pripovedovali, da je vse že pripravljeno za streljanje s plinovimi granatami. Naše vojno vodstvo pa se je že poprej 11a to pri pravilo in preskrbelo bojnemu moštvu maske. V marcu je laški napad s plinom izostal, pač pa je z vso elementarno silo buknil na dan dne 10. jfunija in v poznejših dnevih.
pravih ciljev. Zlasti njihove težke granate so se večinoma zaletavale v prazne pečine, ali pa niso •'krepirale". Z lahko artilerijo so Lahi tuintam kaj malega zadeli. Imam nase baterije, ki so po več ur zaporedoma sipale ogenj 11a Lahe. a od laške strani ni prišla niti ena granata blizu. Tehnična izobrazba naše artilerije je na vrhuncu. S tistim strelivom, katerega s Lahi porabili pri zadnjem njihovem napadu, niso nič dose gli. Bog varuj. aKo bi mi toliko streliva prabili za tak ničev u-speh ! Bili bi že davno izgubljeni.
Laške izgube so cenili strokov-
ImportirMe Franz Utaseve turmenike
so razprodane. Imel bom aalogo sopet po končani vojni, ter se as počne je rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmoniko po dogovora; iadalnjom nore KOV-GO PO H00 to nore mehove od f6.00 do tMLOO. Delo trpeino 4t saassljhro.
323 Epailoii F!
Alois Skulj,
Brooklyn, N. Y.
--—*—j • - . ■■
Dr. tests tajne CO, Isgabo Si lodee, ladies bolezni, vprašajte
•
FENNA. fe fes 20 let Ako romtf% Cankar, kapavi-itao kri, nervosnoet, fle-, revmatisem ta dsofs nasvet Dr. Roseathsla
In povedal vam bo fe ste osdrsvljiri.
POSEBNA PONUDBA m kratek čas Je dva dslazla as tadea. Ako niste asdovoljat s ■dravljenjsm ?aa vmaes dva dolarja.	^Š
Dr. Bossothal sdiavl s najboljšimi adravill, ki Jih dobi ls Errope, Indije, Kitajske, Južne Amerike ia vseh dragih krajev sveta. On ieU sdrsTiti le srojs
Dr. Romihi &Ž Fob Ar«,, Pfttobur*h, Pm.
ŽELODČNE
2 Jim. da me pasu vsaki moi in «wka lena v tej deželi, katar« trpi na bolezni. Želim, da zda pozn*|o vsi kot prijatelja—da vedo kdo aem jnluj aem •toril v preteklo« in kaj delam sedaj. Moja alika vam lahko apri£nje. da aem osivel v medicinski praksi, katero vrlim te dolgo vrsto let; moji lasje so danes ando. beti po dolgih letih kodiranja, rašakavanja in dela. Skrbno sem proučil ia analiziral vae tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, id se tako teiko sdravijo ia o katerih ima	dnimh zdravaiko^'
Vi povrlno znanje. Zeli m. da mi 1—k bo-L' [molki in vsaka bolna ienaita zaupa >n.,e trAoTe ia tajnosti; vsakemu bom dal polten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. PiSte po brezplačno k nji. fcco. katero vam nudim, ia čitajte mojo
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žOa, revmati-MB, katar, naduha in funkcijonalne bolezni aron se lahko vSpeino zdravijo privatno na domu in z majhnimi ttmiiri
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspeinim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavi ca, živčna slabost, moška nemoč, semenoftok, slal ost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-aih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdraviliška knjižica, katera šteje % strani, zastonj.
Pišite Se danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna faleta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih mora! znati vsak moSki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, piiite takoj po to brezplačno knfUUeo in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaSe ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravja, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite ia kako se more vaša tea koča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižica
Zap&te vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. i. Russell Price Co.,
5 .1100 Madison A Clinton Sts.. Chicago. HI.
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravntfko knjižico popolnoma z aaton| in po&tnine prosto.

Ima in priimek.
Stav. aa
ali Bos
.Država.
njaki na 40 do 50 tisoč mož. To število gotovo ne bo pretirano. Trdi se, da so bile tri laške divizije skoraj popolnoma uničene. Od posameznih polkov, ki so šteli io 3000 mož, je ostalo zdravih — po izpovedbah vojnih ujetnikov — od 200 do 300 mož. Ena laška divizija šteje približno 20,000 mož.
Vojni ujetniki so tudi kleli svoje vojaške poveljnike. Klieali so pereče strele nad nje, kakor to le Italijani znajo. Zabavljali so proti italijanskim državnikom, da se ie kadilo. Italijanski vojak želi miru.
•
Moj znanec, topničarski ojrnji-•ar lic, doma nekje od zelene štajerske, vrl dečko, je pri teh bojih dal življenje za domovino, sovražna urranata je treščila nanj in era vrsrla visoko v zrak. Razme šarila «ra je. — Moj prijatelj Mar-končič. goriški rojak iz Medane. ie tudi padel. Drobec sovražne granate ga je zadel v trebnh. Še ie mogel zaklicati parkrat: "Mama. mama!" in že ga ni bilo več. Lep mladenič, krepak in ljubezniv V cvetu mladosti. — menda 20 let star — počiva v italijanski zemlji v asiaški dolini južno Gher-tela na pokopališču hrabrih Spod-nještajercev-strelcev. — Tudi moj prijatelj Dunajčan Liulvig je prelil svojo kri za domovino v vestnem izvrševanju svoje dolžnosti. ko je nesel zaboj streliva na loločen prostor. Granata je priletela in mu odtrgala glavo. Njegovo truplo je padlo na levo, zaboj streliva na desno stran, glava pa se je razletela na tisoč koščkov.
Prejeli smo več pisem od naših rojakov ki delajo pri Penn-Mary Coal Company v Heilwood, Pa. ki pravijo, da je to ena najboljših majn kar so jih videli v tej deželi.
Okolica je lepa — ima velike cerkve in nekaj najboljših šol v Pennsylvaniji — dobro pitno vodo — hiše z električno razsvetljavo — vrtove.
Možje zaslužijo več kot $100.00 na dva tedna.
Mr. Anderko je bil bolan tri dni in vseeno je prejel $129.49 in Mike Bruuso je napravil pa $165.09. Pišite na:
Peter Potoma
^ Mgf- T. R. Johns
▼ Heilwood, Peftasylvaaia
ali pa pridite za delo pripravljeni Vzemite P. R. R. ali N. Y. C.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -yr
(Regiment po cesti gre	' 3 C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo -i r
(Divja rožica	f j C
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli ir. (Slišala sem ptieko pet1 ' 3C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressn. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpoS-Ijem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vas rojak: IVAN PAJK, 166 Chestnut St., Conemaugh, Pa.

- -
ftAROPjS. 8. AVCU MIT.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
ft. JTJLLJA 1908
INK0RP0R1RANA 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSFPFI PRIJATKL. S232 Wash. Street, Denver, Colorado. Pudprvdsednlk: AMION VODlftKK. 424 Park Street, Pueblo, Colorado. I. tajnik: FRANK KKItABHC, R. F. U, Box 17, Slock Yard Station, Denver, Colorado.
IT. tajalk obrann iM^milkar: J. C AX JAR, 4422 Grant St, Denver, Colo. Blaxajalk: JoE VIDETICH, 4485 Ix>y»n Street, iXmver, Cola Zaupnik: JOHN* PRKDOVlC, 4*37 Washington St., Denver, Cola
NADZORNI ODBOR: I
1.	nadzornik: JOHN OHM, 31« Palut Street. Pueblo, Colorado.
2	nadzornik : FRANK HKNIOSMAN, 12:»» Berwlad Ave., Poehlo, Cola S. Mdwruik: MI1I AIJ KAl'Si ll, 5oW N. Spruce. Cula Springs.
POROTNI ODBOR:
1 r*>rot»lk: PFTFR MFT>OŠ. R,*jie 8, Box 166, Pittsburgh, Kansas.
2.	|wr«»tulk: JOHN H< n''F,VAH, .114 West rbeHtnnt St.. I^adville, Colo.
3	|n>r«4aik : JOHN J AKŠA, Bus 272, LouImvIII, ('oloradfli
VRHOVNI ZDRAVNIK:
IMP. F. S X EI »DC, 817 E. B. St., Pueblo, Cola
IRADNO GLASILO:
GLAS NARODA, «2 Cortlsndt Street. New York, N. Y. V«e denarne nakaxnire in v*e uradne stvari ae pošiljajo na jtl. taj-ritka. prttaAr na prvd šolnika pl. nadzornega odlmra. preplrne zadeve ]« na predwduika glavnega |H>rotijei»a ««ilH>ra.
Zakaj je bil obsojen poslanec Grafenauer?
V	informacijo našim r-itateljem priohi-ujemo iz "Arlieiter ZHtunjr.
"Med palanee, ki ao bili začasa vojne obsojeni in katerim daje sedaj amnestija svobodo, spada tudi koroški poslanec Franc Grafenauer, slovenski klerikalec. Obtožen in obsojen je bil zaradi zločina motenja javneira miru; obravnava «e je vršila dne 26. maja 1916; dne 2. junija je bila razsodba potrjena in 5. junija je bil Grafenauer izročen ječi. Sedel je torej, preden era je dosegla amnestija, trinajst me seeev v težki ječi. Kaj pa jestorilf
V	zacratnetn zraku narodnega sovraštva norijo se»la.i vsi tisti, ki so bili pred kakim vojaškim sodiščem obsojeni, ime ** veleizdajaleev" — čeravno so bili obsojeni zsrolj zaradi motenja javnega m.ru ali razžaljen ja veličaostva; v take razlike ^e /.airrizenee. * ' ljubi kratke, krepke izraze, ne opušča. In ko se zve, da je bil neki poslanec težko kaznovan ter da je izvršil zločin tako blizu vojnega pozorišča. mor* pač tudi tisti, ki ve skrbno ločiti, biti mnenja, da se je moralo nekaj /voditi, kar je bilo za državo, ki se nahaja v vojni resnična nevarnost. Kako tudi ne? O razpravi se seveda n i objavila uiti besedica, samo o obsodbi in tudi s to tend enrioan i m dostavkom, da se je takoj izvršila.
V	naslednjem bourn natančno po razsodbi poročali, česa je bil prav zaprav mož, katerega si predstavljajo s«*daj ljudje kot velikega zlo-činea. Naeioualverbandovei. ki se še vedno ne morejo pomiriti, da so tiste tedcnčne razsodbe razveljavljene, naj zvedo, za kakšne razsodbe so se potezah in potem spoznajo, da ni dobro, ako človek odobrava politična preganjanja iu se c njimi druži.
Razsodba o Francu Graf«nau**r-ju se glasi dobesedno;
V	imenu Nj#fnw* Veličanstva
cesarja!
Sodišče c, in kr. 10. armad nega poveljstvo kot razsodfljio domor bransko vojno sodišče v (VI o veil je po Klavni razpravi, ki se je vršila due 26. maja 1916 v Št. Mo-honi pod vodstvom c. in kr. ma jorji Rudolfa Wanggo. dodeljenega generalnemu štabu in poo vodstvom c. kr. majorja avditorja Ivana Seeliirerja. v navzočnosti e. kr narednika Stanislava Kotzbeck kot zapisnikarja, c. kr. nadporoč-n i ka-avditorja dr. A rt ur j a Wolff a kot toži tel ja, obtoženca Grafe-nauerja in odvenika dr. Vladislava Petana kot zagovornika, o on tožbi proti Grafenauerju zaradi zločina motenja javnega miru po §§ 65 a) in b) kaz. zak., vloženi dne 11. maja 1916 in raztegnjeni dne 26. maja 1916 in o tožiteljevem predlogu. naj se obtoženec kaznuje v smislu obtožnice, razsodilo;
Franc Grafenauer. rojen dne 2. de«. 1860 v Brdu pri St. Mohoru,
ftovano izrazil, da je Rusija velika država in ima več žita, pri čemer *w*er ui naravnost rekel, da bodo Husi zmagali, ampak je govoril sem in tja tako, da je imenovana priča, dasi ne more podati natančnejšega besedila njegovih izjav dobila vi is, da b; bilo obtožencu ljubše, ako bi zmagala Rusija.
2. poleti 1915 nekega dne, katerega ni mogoče natančnejge določiti, v kuhinji župnišča v Brdu ob navzočnosti župnika Sturma sestre Lucije Sturm in Marijt-Pipp, torej pred več ljudmi, z be-sedami nasproti Mariji Pipp, ki j* hotela za svojega padlega brati plačati sv. maš j: "Matevž (brat) ni mrtev bil je razborit človek, n* bil tako neumen, da bi se tam bo ril, sam je šel na ono stran in b' bil neumen, če bi zopet semkaj pri 1. tam ie boljši nego tukaj ze mlja in dol"' — poizkušal hujska ti k zaničevanju proti enotni državni zvezi monarhije;
b) januar H 1916 v kuhinji go stilne Ane Lederitsch v Brdu na sproti Julijani Platzer in Ernesti ni Lederitsch. torej javno in pret' več ljudmi z besedami: "Kaj zato če ima katera (tukajšno dekle; Kusa. naj ga le ima. če ga ima ra da, da je le brhek fant. Zaprli j< bodo .eno, drugo in tretio. toda iz pustili jo bodo zopet, ker jih po trebujemo za delo" — pozival. vn< mal ali skušal zapeljati k nepokor ščini. uporu ali odporu proti odred l)i javne oblasti, in sicer naredbf poveljstva iujro7.iipadne fronte ; I ne 12. novembra 1915 tiče če s* prepovedi občevanja civilnih osel 7. vojnimi jetniki. S tem je izvrši' zločin motenja javnega miru pr § 65 a in b) kaz. zak. in se zato ^ smislu § 65 kaz. zak. oz. § 3. za kona z dne 15. novembra 1S67 oh sodi na
PET LET težke ječe. i>oostrene s 24-urnim samotnim zapoorom vsak mesec to kom eele kazenske dobe, pri čemiu se mu v smislu §§ 56. a) kaz. zak. od 14. marca 1916 tekoči preinko valni zapor vračuna v kazen."
Arbeiter Zeitung'' pristavlja: "Mož je torej izvršil zločin huj skanja k zaničevanju proti enotni državni zvezi (§ 65 a), ker je re kel. "da je Rusija velika država in ima več žita!" Sieer "ni naravnost rekel, da bodo Rusi zmagali,, ni nobenega govora); ampak "go voril je tako tja in sem", da je go •tilničar* čeprav ne ve, kaj je Gra fenauer rekel, "dobil vtis, da bi bilo obtožencu ljubše, če bi Rusija zmagala." Vojno sodišče torej ne ve, kdaj se je zločin izvršil (neki dni. katerih ni mogoče natančnejše določiti"!), ne ve, v čem je obstajal (kajti edina priča ne more niti povedati, kaj je obtoženec rekel): a zadostovalo je, da je gospod Le deritseh "dobil vtis". O tem, dali je tu res šlo za kaznivo dejanje, v tem slučaju pravzaprav ni raz sojalo sodišče, marveč gostilničar Kajti njegov "vtis ni samo dokaz, marveč celi dejanski položaj.
Drugo zločinsko dejanje obstoja v tem. da je Grafenauer zopet4 ne-
žen j en, izdelovatelj orgel, posest
nik in državni poslanec, atanujoč ne more natančno določiti, ae vidi v Brdo pri St. Mohorju, odlikovan izvor procesa: čisto gotovo denun
...	,	--------uc-
tjakaj pristojen, rim. kat. vere, o- kegra dne, ki se ne da natančnejše
določiti' (na tem, da se čas nikoli
P zaslužnim križcem s kro- ciaeija), v farovški kuhinji neki je spoznata krivim, da se je: ženski (citirano iz razlo*ov mz-s) L 1. 1915 neke dni katerih ni sodbe), "neki revni ženski, katere določiti, v ko- mož in brat sta bila padla, kot edi-" ▼ Dulak. no tolažbo rekel:' Tvoj brat ni
POZOR!
Pguicj^dioixrar-ai pS vsaki trgovini1 poeebno pri idnrflih N« mkinitt mtea
sdiwa ■ i--nr~thAni
Cd davi t a»p*h na£*sa KrtMft čaja j« dobil ponarejale«. Odstranite jih io zahtevajte nanj »TOj dmv. Pravi Von Schlk-k Bolgarski Krvni Čaj ima podpi* H. H. VON SCHGCK
NA VSAKI aKATUL
ennben in JAMČEN
jeleprl
Ifarnl Prodacts Cospuj
9 Marvel Eaildiag, Pittikurgk, Pa.
Pet mescev trajajočo Skatljo ae vam pošlje ca 11,00 ca »h. znamk ali money order. Ce /.elite zavarovano. 10e. več.
sam tjakaj in bi bil neumen, če bi zopet prišel, tam je zemlja in svet boljši nego tu.' Morda neumna to lažha, toda kje naj bi bilo tu hujskanje k sovraštvu ali zaničevanju proti enotni državni zvezi! Morda je mogoče to, ako hočemo približno o-pazko v farovški kuhinji ve-lezagrlavno preiskovati, smatrati za odobravanje nenra^ega sli kaznivega dejanja, ("bil je razborit človek"); toda povzdigniti to v zločin motenja javnega miru, kaj takega more priti na um pač le voj nemu sodišču.	«
Potem je mož, le pomislimo, po-zial, vnema I, skušal zapeljati k nepokorščini, uporu, odporu. Človeka spreleti kurja polt. Nepokorščina. upor. odpor, to mora biti vendar nekaj strašnega. In kaj se je :godilo? Mož ie v neki kuhinji na--iprot; dvema ženskama napravil o-pazko, "nič zato. če ima kako dekle Rusa, naj ga le ima". Gotovo ne posebno okusna opazka, toda kje naj tu tiči zločin! "Zločin" je, da je z besedami pozival in vnemal k uporu in odporu proti prepoveli občevanja civilnih oseb vojnimi
ujetniki! Neverno, kakšno kazen	Pohvaljeni orožniki.
oloca naredba poveljstva jugoza- N>ne*tuli ^.ažmejster Alojzij paane ironte z dne 12. novembra Kohlhauiser in Metod Šprogar na 91.. za prestopek prepoved, ve- omžnBki p,„,aji v Hrastnika sta
2 T- "°Ve'J°tv" tu sp,oh n" <lohi)a pohvalno spriievalo za ma nieesar prepovedovati; prepo-
vedi za državljane morejo dajati <am grajanske oblasti. Dalje vemo, da so drugod te prepovedi iz-lale politične oblasti in sicer temeljem patenta z dne 11. aprila 1854 in da je najvišja kazen za prestopek te prepovedi 14-dnevi zapor. Torej, kdo prepoved prekrši, se nore kaznovati s 14-dnevnim za-iwrom, kdor pa prestopke odobrava, dobi pet let ječe.
Modrost in pravičnost vojnega >odišča!"
Na južneim Tirolskem je padel računski narednik »Tosrp Magdič, doma iz ('vena pri Ljutomeru. Bil je petkrat oblikovan.
Za kanonika v Poreču
je i-esa.r imenoval rektorja deškega škofijskega semenišča in častnega kanonika v Kopru Jurija Palina.
Sad bi izvedel za naslov svojih
dveh prijateljev FRANKA MT-KOLlC iz Za vrat ca pri Krškem in FRANKA MATIČIČ z Vrhnike. Imam njima nekaj važnega poročati. — Alois Krasovec, Box 415, Slovan, Pa.
Iz starega kraja.
Razna odlikovanja.
Viteški križec Fran Josipom ega -oda jo dobil podpolkovnik T.\. »ešpolka, Mak., Peteruel.
Ponovno najvišje pohvalno pui-aianje je dobil stotnik Edvard Dev.
Najvišje pohvalno priznanje z neči j^ dotnl poročnik 87. pp. To-naž Turek.
Zla* zaslužni križec s krono na :raku hra/brostne svetinje je doni poročnik trenske divizije >skar Černelič.
Železni zaslužni križe« s krono i a traku h rab rastne svetim je so lobili: naredatik 87. pp Ijmj>ša van; računski podčastnik Volk v'inko, narednik Zadkovič Josip n četovodja Jejčič Fi-an. vsi pri »7. pp. ; narednik Potočnik &te-»a, tit. narednik 97. pp. Cargo lAika.
Železni zaslužni križec na traku trabrostne svetinje je dobil top-ličar ti. polj. top. p. Krivec Fran; aper sap. bat. Kokol Iv-an: de-etnik Krasni k Primož, ti^enski »ojaki Macinek Ivan, Kopajnik i wan, Cerkveni k Alojzij, Cinko Ivan in Haj** Jt^sip, vai pri 3. ti<«u. iiv., til. poddesetnik Terstenjak 'akob iu trenska vojaka Lipov-<ek Fran in Piber Karel, vsi pri l tren. div.; tit. desetnik 4. trd op. p. Cimrič Rudolf; četovodja 'relesnik Iva« in tit. četovodja Vernost ( iril. uba pri brzojav-iein polku; pešec 97. pp. Čič Anon; tit. desetnik bnzojav. polka ^ukšiniČ Jo«ip; topničarji Krrž-nanič Fran, Kavs Fran, Petemel Pran, Bizjak Eg-idij, Bogataj An-.on, Fabijan Fran, Hojoik Josip, Vertič Stefan, Krman Matija, Kaša k Ludovik, Kruh Fran, Po-ak Veneei, Kralj Ivan in Stebih Martiai, vsi jM 28. polj. top. p.; poddes. :J. sap. bat. .Šorl Bernard.
Umrl je
na Dunaju 401etaid Danilo Pemčič, *ekčni načelnik avstr. Llovda.
Smrt na 4>ojišču.
Na italjamskem bojišču je padel zadet od mine .Jožef Sinič, star 23 let, doma od Sv. Jakoba v Slov. goricah.
Od Sv. Benedikta v Slov. gori-oah poročago, da je padet ob Soei dne 15. maja Janez Peklar, ipo-^estnik liA Ščavnici.
JAnez Kurbos, posestnikov sin od Sv. Benedikta, je padel na ta-škem bojišču.
Dne 26. maja je padel 221e*ni mladenič Jožef Miško, edini po-■estniiMd sia ie Šentovca ipri Slov. Bistrici
Padel je na Sv. Gori pri Gorici dne 6. maja Alagzij Vertič, 22 le« star, doma pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža.
Na iteljanskem bojišču je padel dtae 5. junija Osi Krovel,
njuno uspešno delo pri z:isl#*lova-nju dveh vlomilcev.
Knako pohvalno spričevalo je prejel ča-novojniški narednik Jožef Hodnik na oirožniški postaji v Ločah, ker jo izsledil nevarnega vlomilea in voj. dezerterja.
JU2N0-VZHODNI MZ8S0UBI
je edina dežela pod solncetn, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobia vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vrste sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode.
Na tisoče akrov pšenice, koruze, detelje, trave, ovsa, peanuts, navadnega in sladkega krompirja, Bolnčaric, buč, dirvj, pavole, ii-ža. na tisoče vrst najrazličnejšega sadnega drevja.
In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na sveta
Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero ^airanto-ram, da prvi pridelek plača zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Ponudim jo poceni, ker imam sredstev jo c'^iti. Priložnost imaš. Obišei tukajšnje Slovence in čudil se boš, kaj se naredi v tej deželi. Vs«. zemlja je kanalizirana.
Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz lllinoisa. kateri prihajajo trumoma v naš kraj za stalno življenje.
Povabim te na trgatev in na ko
...	.	a u> auiiu ic i iu i/i ^iinc« XII iiu nu
SVaKa ViNK0T*!zaree domačega vina, ki nisi pil
PAZMAN in bratranca JURA KFKESKA1C. Prosim cengene rojake Hrvate iri brate Slovence, da nii javijo nju naslov, ali naj se mi sama javita. — Framk Gajski, Carbondale, Pa.
(8-10—8)
boljega. Pri nas ne bo nikoli suse. Obišči na4?! Ako ne rabiš zemlje, bos znal, kako živimo.
Vsa pisma pošljite na naslov: F. GRAM, fl3-7—15-8> NAYLOR. MO
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji m West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roke. S spoštovanjem Upravništvo "Gla« Naroda".
Rad bi izvedel za svoje brate in sestre, ki se nahajajo po Združenih državah. Doma so iz Drage pri Koefevju. Prosim, če kdo ve za katerega, naj mi naznani, ali naj se pa sami oglasijo. — A. Mikolič, f,0th Inf.. Co. U, Syracuse, N. Y.	(8-0—8)
HARMONIKE
bodlM kakriaekon mte ladelnjea Is popravljam po najnižjih cenah, a 0» fo trpežno ln zanesljivo. V poprave zanesljivo vsakdo pofflje, ker aem ie nad 18 let tokaj v tem poalu ln sedaj r avojem lastnem domn. V popravek vzameiD kranjske kakor rte druge harmonike ter račnnam po delu ka-korSno kdo sahtev brea
rpraMnj.__
JOHN WKNZBL, 1017 East 62nd St., CleveUnd, Ohio.
Rad bi izvedeli tea naslov FRANČIŠKE DULER, zdaj omožene KUKOVICA. Doma je iz fare Videm n« Spod. Štajerskem in zdaj se nahaja nekje v državi Pennsylvania. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da (ga mri javi, naj se pa sama oglasi. — John Mirt, Box 104, Toilerburg, Colo. (7-9—8) _
NA PRODAJ
je nekaj lotov v Bogota, N. J., prav blizu moje hiše na lepem prostoru. Cena loitu je od $300 naprej na lahka mesečnsa odplačila, ali pa Ka gotov denar in se dobi popust. Bogota je le 8 milj od New Yorka; dve železnici in ena pouličua kara vozi skozi iz New-York a. Voižnja stane za cel mesec le $4.85. Imamo šolo in katoliško cerkev, katera je prav zadej moge lii.še. Ne zamudite lepe prilike'. Pridite osebno k meni ter si oglejte kraj.
Peter Bninar, 11—2nd Place, , Bogo!a, N. J.
Ako mi boste pisali, naslovite pa tako-le;
Peter Brunar, R. D. Box 147A, Hackensack, N J.
(31-7—10-8)
DOCTOR KOLER
ttl PKNN AVt,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH, PA«
' . ; t -
..V-.--;-, m
DAROVI
za nesrečno družino J. Zupana,
Grove City, Pa.
Iz Greens bur ga, Pa., sino preje li znesek $28.10. V imenu nesrečne Zupanove družine izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem. Darovali so sledeči:
$2: Jolm Tome.
Po $1: Louis Lrindich, Louis Bregar, Mary Mihevc, Mairy Franks, Anton Sirk, Frank Novak in Joe Antončič.
60^: Joe Janše. ,
Po 50f: Louis Rus, Anton Pajk, Joe Sever. Flonjan Ovsec, Ixiuis Palčič, Martin Jordan. Martin Kova«, Frank Šusteršič, Frank Dipode«ta, Frank Pire, Mike Pavlin, Matevž Langits, Anton Antončič, John Koduine, Mary Au-tončič, John Kebe. Jolm Mako-vec, John Princ, Geo. Simončič, Joe Kebe, Anton Kos, Louiis Fink, Tomaž Siller, Frank Zupančič, John Koduinc, Frank Bučkar, Anton Blatnik.
Po 2.")^: Jvouis Gorenc, Frank llrovatin, Joltn Lakota, Anton Petrič, Jožeta Petrič, Frank Snider, Frank Polanc, ^Iartin Ger-mek. Frank Šume, John Jaks, Joe Uršin, Frank Steržišar, doc Kle menč-ič, Joe Steržišar, John tfar-vas, John Txingns. Joe Šunne, Fr. M at ko, Frank Kebe in Anton Videč.
Skupaj $28.10.
J'«bu Tome Ln Louis Lindich. nabiralca.
«»0T«Mkl sdrmTDlk. IpMimlUt v PltU Dorghu, la ima 2Sl«tao prakao y zdrmTUcnja t*jslh moildh bolmi
S em •■otolc, k«p«TK «B tri per in tudi tm drura potMlc«. ki Battaaejoradi tog«. T« bolezni idrmrfm po udaji metodi ▼ najkrmit In cm,
. . 'K*iJ0r hitoowrito.da rmm ponehaj« moika unataoet. n« Pridite in jms -nm jo bon zopet povrnil. Suienje ee^ld vodi is meharj«. oxdreT'm v kratkem OKarATlm » 30 unn in aie*i> hrw /»maIm
Hrdroeelo ali vodenico, kilo idravimTaO u«b	teS^pSSje!.1
Bolezni mehurja, ki r ■	i_i-x.---• ■ ■ ■ .^r* -J ..
»»""b ▼ » urea in aicer urez operacije, vede. ^T^C^ boWIne T ^ in hrbt» ,n	»odi pri nvilmah.
m .	1riaaje. balefiae. otekline. erbeCieo, ikrofle la druae koine helerai.
U aaetnnew veled ne«.te krvi. oxdmvim v kratkem Sara
Urada« ara: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. dot.
The Arrow Coal Company
je povišala plačo svojim majnarjem letos že štirikrat in sicer: prvega januarja, aprila in maja in zadnjič 15. maja. Vsak majnar tu zasluži čez $100.00 v dveh tednih,
kaaeta ta grati katje nfeea linblaaT par dnek w-»U Mh adrvlla bran
_____h trot. Ptfttte takejp*
ki an "H n nllJi ■ lailwal Kiaeal knl KOLEDAR mm teto 1919 WH aha pallieto 4 e—la n petalaa.
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave.. Cleveland. Ohio
fcLORElZ,
Ju mm edini ■Mtfeeclallat ■ Plttiburghn, Pa.
TMm on: Onerao od «. «•■ pokbM do 8l ore arete. T pat-kill od 9. dopoldn* do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popal, DR. LOBKNZ,
nekaj še celo dvakrat tolika. Premog je od 4 čevljev naprej. Tu ni plinov — vode — ali plasti — kamenja. Pozitivno nobenih delavskih žarek. Dovolj vozov. Mi posebno potrebujeme 40 naklada-čev. Plačamo 63 centov za tono za nakladanje z strojem. Osemurno delo.
Dobre šole — cerkve vaše narodnosti.
Dobre hiše in dobra hrana za samce.
Pridite pripravljeni za delo, ali pa pišite na:
m. H. T. Jismeisan
t * ARROW, PA.
NAZNANILO.
Cenjenim rojaka« ▼ drieri Miimeeoti, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal nai saatopnlk
ki je pooblaičen prejemati naročnino sa "Glaa Naroda" in izdajati toaadema potrdila. On je pred M ie večkrat prepotoval driave, v katerik ao nafi rojaki naoaljeni In je poraod dobro posnanu ^ Upati je, da mn bodo U mM v wmk
aaiaiaiHiaiaiiu^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT STn NEW TORE, N. Y.
raigigiaigiaiaiai^^
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemSko-angleškl tolmač,
vezan	—.50
Cerkvena zgodovina	&-.70
Hitri raCunar	t—-.40
Poljedelstvo	% Popolni nauk o Čebelarstvu, vezan |L00
Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleški in angl.-slov.
slovar	|L5o
Trtna uS in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—£0
Umni kletar	,—jjo
Umni kmetovalec	tr—.SO Veliki slovensko-angleSlcl
tolmač	12.00
ZABAVNE IN RaZNE DRUGS KNJIGE:
Bodi svoje sreče kovač	b-
Doli z orožjem
Fabiolr	t_
Miklova Zala
Preganjanje indijanskili misijonarjev Rodbinska creča Slovenske novele ln povesti Socializem
Sodjalna demokracija Stanley v Afriki Trojka
Vojna na Balkanu 13 zvez. Zgodovina c. ln k. pešpolka fit 17 s slikami
e-.50 i—.50
fc—.50 l-JK)
<—.40 i-JSO —30
E—OS
1—.50 $1.85
F—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlča Budolfa (Tragedija v Meyerlingu) e—.70 Strah na Sokolskem ^radu 100 zvez.	.	16.00
RAZGLEDNICE:
XewyorSke > cvetlicami, b umori stične, božične, novoletne in velikonočne komad po	-—.03
ducat po	1—.25
Album mesta New Torka 8 krasnimi sUkfml, malt	—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali	f-.lO
veliki	t—.25
Avstro-Italljanska vojna mapa ;—.15 Balkanskih držav	s—.15
Evrope	. i—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojni- atenska mape	S 1.50
Vojni atlas	t-.2S
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois. Kamma. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming ln West Virginia in vseh drugih držav
po__-25
Avstro-Ogrske mall	-JO
veliki vezan	"	—.50
Celi svet	-25
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet
-------- Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini.
ooftnl nakaznici, ali pofiflk ■»■mfrahPofitnina je pri vseh cenah že vračunana.1
iVeliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesO.
Obsega 11 raznih zemljevidov.] S
CENA SAMO 25 CENTOV* « v\ RENSKO MAPO CELE EVBOPS $1^0. VELIKO STENSKO MAPO, HA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRTOI PA OSLI I VET, OKNA $L60.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DA£> MAGIJE Z MEJO AVBTRO-OGR8KE Z RALUO. ^ OKNA JE 16 CENTOV.
Naročila In denar poflJHe na:
Slovenic Publishing Company
**	New Točk, H. T,
ja- .-.-grfig- ^. ______ _