VESTNIK =f))Mt)mmtnmnnmmnmmt)nnmmumm)))MHmmmnwHg Poštni urad 9020 Ce!ovee = Veriagspostamt 9020 Kiogenlurt E E izhaja v Cciovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. iitmnmnmmnumtmHHHiumHnmmtmmtntMHHmmmmtE LETNiK XXXiii. CELOVEC, PETEK, 17, NOVEMBER 1978 ŠTEV. 46 (1892! IZJAVA ZSO OB OBLETNiCi PREŠTEVANJA: Odtočno odklanjamo rešitev ki ne pomeni izpoinitve čiena 7 državne pogodbe Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na seji Upravnega odbora dne 14. novembra 1978 ob drugi obletnici ljudskega štetja posebne vrste z ugotavljanjem materinega jezika analizirala trenutni položaj naše narodne skupnosti in Koroški Siovenci smo z bojkotom preštevanja dokazati svojo poiitič-no zretost, svojo neuničijivo živ-tjenjsko voijo in odtočno priprav-tjenost za borbo za dosego pravic, kt nam grejo po čienu 7 avstrijske državne pogodbe. Tudi danes po dveh tetih se kaže, da je bita naša odtočitev za bojkot preštevanja pravitna. Preštevanje !n statistično ugotavljanje ni primerno sredstvo za iz-potnjevanje mednarodnih pogodbenih obveznost) in za reševanje Žtvtjenjskih vprašanj skozi več kot pot stotetja zapostavtjene in diskri- ugotavila: minirane narodne skupnosti. To potrjuje tudi dejstvo, da je zakon o narodnih skupinah, ki temetji na krivičnem preštevanju, po skoraj dveh tetih veijavnosti še vedno neizved-tjiv in neizvršen. Na njegov diskriminatorski in omejevatni značaj pa ztasti opozarjajo dejavnosti koroških Stovencev, ki so posebno razvite in živahne prav v tistih krajih, ki jih zakon sptoh izktjučuje iz rešitve in tamkajšnemu prebivatstvu stovenske narodnosti jemije vse narodnostne pravice. Ponovno poudarjamo, da zakon o narodnih skupinah ne pomeni iz- Beneški Slovenci odločno proti asimilaciji Predstavniki 16 beneških kulturnih društev so v skupnem pismu, ki so ga poslali pristojnim vladnim forumom v Rimu, odločno zavrnili vse poskuse, da bi slovensko narodnostno skupnost v Italiji delili na dve skupini — na eni strani tržaške in goričke Slovence, ki bi jim priznali določene pravice, na drugi strani pa Slovence v videmski pokrajini, ki bi jih ločene od ostale narodnostne skupnosti pustili nezaščitene pred asimilacijo. Na tiskovni konferenci v Vidmu, kjer so svoje sklepe sporočili zastopnikom tiska in s tem širši javnosti, So predstavniki beneških Slovencev nedvoumno opozorili, da gre pri boju za uresničitev manjšinskih pravic pravzaprav za skupen boj za uresničevanje ustave in uveljavljanje demokracije. Zato so se v tem boju tudi povezali z vsemi demokratičnimi silami ter skupno z občinskimi mandatarji ter funkcionarji demokratičnih strank izrazili pripravljenost, da pristojnim vladnim forumom tolmačijo svoje težnje in zahteve. Pri tem so izrecno poudarili, da predstavljajo vse osveščene Slovence, ki se zavedajo lastne nacionalne identitete ter Zahtevajo pravice, ki jim jih jamči Ustava. V kolikor pa ne morejo predstavljati članov slovenske narodnostne skupnosti, ki iz znanih vzrokov niso več narodno zavedni, pa to ne Zmanjšuje reprezentativnosti društev, temveč postavlja na zatožno klop tiste, ki so odgovorni za kulturno degradacijo, ki se je začela pred sto leti in je žal viidna še danes. Neposredni povod za sedanji skupni nastop slovenskih organizacij je kila anketa, ki jo je priredila posebna komisija pri predsedstvu vlade in ki je v veliki meri popačila narodnostno in jezikovno stvarnost v videmski Pokrajini. Pri tem je odigralo posebno vlogo pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije, ki je svoje župane in druge funkcionarje v videmski pokrajini z ttaupno okrožnico naravnost pozvalo, da morajo pri anketi Prikazati stanje tako, kakor da bi Pri beneških Slovencih šlo le za razpršene in osamljene skupine, brez medsebojnih kulturno-jezikovnih stikov — torej zgolj za neko folkloristično značilnost, ne pa za sestavni del narodnostne skupnosti, ki kot celota zahteva pravice in enakopravnost ter globalno zakonsko zaščito na celotnem svojem naselitvenem področju. Ob praksi, ki so jo uporabljali pri omenjeni anketi, bi človek nehote prišel do zaključka, da so se italijanske oblasti učile pri avstrijskih: reduciranje slovenskega jezika na ^krajevno govorico" in podobne pojme namreč vse preveč spominja na rekvizite avstrijske manjšinske politike, ke segajo od vindišarske teorije na Koroškem preko atomizacije manjšin na najrazličnejše kategorije vse tja do asimilantskih skupin na Gradiščanskem. Krogi, ki so si sorodni po svojem protimanjšinskem nadstrojenju, se torej vedno najdejo na skupnih pozicijah. poinitve čiena 7 državne pogodbe, temveč spričo okrnjevanja krajevnega, stvarnega in personainega območja manjšinskih doioči! državne pogodbe na osnovi diskriminatorskega preštevanja krši tozadevna jasna dotočita državne pogodbe in je zaradi detitve pripadnikov manjšine, za katere vetja čten 7, na osem kategorij z raztičnimi pravicami, tudi protiustaven. Koroški Siovenci zato take izpot-nitve čiena 7 državne pogodbe in take zakonite ureditve naših živ-tjenjskih vprašanj nikdar ne moremo sprejeti in zakon o narodnih skupinah odtočno odktanjamo. V tej naši odtočitvi nas ne morejo omajati razni poskusi vpiivanja, pritiska in razdvajanja, kakor nas tudi s procesi, ki še vedno grozijo desetinam naših mtadincev in aktivistov, ne morejo odvrniti od našega pravičnega boja za uresničitev takih pogojev, da bosta zago-tovtjena nedatjnji obstoj in vsestranski enakopravni razvoj stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ob obietnici preštevanja, ki je pomenito mejnik v naši borbi za uresničitev čiena 7 državne pogodbe, zato zahtevamo ukinitev poti-tičnih procesov proti vsem tistim, ki so se boriti za demokratično reševanje manjšinskih vprašanj. Na via-do in vse pristojne činitetje pa ponovno apetiramo, da skupaj z nami iščejo in najdejo sporazumno pravično rešitev ktjub navidezni zakoniti ureditvi štej ko prej perečega in prav zaradi sedanje diskriminatorske ureditve še vedno odprtega vprašanje naše narodne skupnosti. DVE LETt PO ŠTETJU: Uradno priznanje poioma na preštevanju osnovane manjšinske poiitike V tore& min;/;' dve /et; od t<2^o;7WfMov4Meg4 jezi^opttega štetja a/; Mgotav/janja manjšin — Jpe let;, f š?ater;7; se je že ponovno zelo jasno pokazalo, ^a^o zgrešena je Ma pot, na katero je takrat poj pritiskom nemški/? nacionalistov krenila avstrijska manjšinska politika. V tek Jvek letlk smo namreč Jožlvell najrazličnejše poskase, vključno nesramnega Izsiljevanja manjšlnsklk organizacij na eni ter zavajanja javnosti na Jragl strani, Ja ki predstavnike manjšin spravili v sosvete In tako na zanaj prikazali, kako Ja je vse „are-jeno", kako „vzorno" Ja je Avstrija rešila manjšinsko vprašanje ter Izpolnila svoje tozadevne okveznostl. Toda kljak vsem tem p-oska-som sosveti vse Jo danes niso zaživeli In avstrijska manjšinska politika, kot se odraža v zakona o narodnlk skaplnak, mora pred domačo In svetovno javnostjo priznati, da je doživela polom. Tako priznanje pomeni tadl Izjava kanclerja Krelskega, ki je prejšnji teden med proračansko razpravo v parlamenta Izrecno omenil tadl „težave", ki nastajajo pri H.resM;'čfv<2t:jM zakona o narodnlk skaplnak, ker nokena manjšina ni pripravljena poslati svoje zastopnike v sosvete. Tri tem je sicer skaša! krivdo zvaliti na manjšinske organizacije, ki da se korljo z nekimi „notranj!m! težavami",-toda kkratl je moral le priznati, da manjšinske organizacije v so-svetlk ne sodelajejo zaradi njlkovega ..znanega stališča", kar z dragimi kesedam! pomeni priznanje, da je Avstrija s svojo manjšinsko politiko doživela krodolom zato, ker jo je gradila na načellk, ki so z,* prizadete manjšine povsem nesprejemljiva, ker jlk ogrožajo v njlkovem okstoja In razvoja, kkratl pa nasprotajejo tadl jasnim določilom državne pogodke. To dragi strani pa takšno aradno priznanje poloma na preštevanja osnovane manjšinske politike samo potrjaje pravilnost naše odločitve pred dvema letoma. To pa nas kkratl okvezaje, da moramo odločno In dosledno vztrajati v koja za popolno aveljavltev vsek določil člena 7 po Jaka In črki državne pogodke, to je dejansko aresnlčltev vsestranske enakopravnosti našega življa — krez vsakršnega p-reštevanja na celotnem avtoktono naseljenem ozemlja. /užnofjrois^re voiifve vzbujajo zanimanje ceie ffabje V nedeljo bodo v avtonomnih deželah Južna Tirolska in Trident de-želnozborske volitve, ki vzbujajo splošno zanimanje in razburjajo politične duhove ne le v neposredno prizadetem območju, marveč po vsej Italiji. Pri tej odločitvi namreč ne gre samo za vprašanje, kako se bodo volivci odločili z ozirom na narodno pripadnost in s tem povezane stranke, marveč vidijo politični opazovalci v teh volitvah predvsem tudi preizkus trenutnega razmerja sil med desnico in levico, pri čemer bi regionalna slika posredovala tozadevno oceno tudi v vsedržavnem merilu. Zato niti ne preseneča, da so se v sedanji volilni boj zelo aktivno in neposredno vključili tudi najvišji predstavniki italijanskih strank, ki pa te- Legendarna bitka na Neretvi zmaga čiovečnosti sredi nečioveške vojne Ob 35-lefnici legendarne bilke za ranjence na Neretvi je bila minulo nedeljo ob porušenem mostu v Jablanici v navzočnosti predsednika Tita veličastna spominska svečanost, na kateri se je zbralo več kot sto tisoč ljudi, med njimi 7300 preživelih borcev in bork iz tedanje bitke. Udeleženci prireditve so prišli iz vse Jugoslavije in s svojo navzočnostjo potrdili, da je bil most na Neretvi odločilen ne le v tedanji bitki za ranjence, temveč se je spremenit tudi v most nadaljnje usode narodov in narodnosti Jugoslavije. Najprej so na Makljenu pri Prozaru odkrili spomenik padlim borcem, ki je izdelan v obliki cveta vednoživa, to je sredozemske rastline, ter izraža upanje in hrepenenje borcev, padlih za ranjene tovariše ter za svobodo. Na Neretvi pa je bil odprt spominski muzej, v katerem je razstava o legendarni bitki pred 35 leti, poleg nje pa tudi še razstava slikarskih in kiparskih del, ki jih je navdihnila bitka na Neretvi. Na osrednji proslavi v Jablanici je udeležencem spregovoril predsednik Tito, ki je obudil spomin na dogodke pred 35 leti. Takrat so se partizanske enote znašle v obroču, vendar so se kljub večkratni premoči prebile, zlasti pa so v tem podvigu na povelje Tita rešili tudi 4000 ranjenih in bolnih borcev. Zato je šla bitka na Neretvi v zgodovino kot .najhumanejša bitka v zgodovini vojskovanja", kot je na nedeljski svečanosti poudaril predsednik Tito. „V temelje zmage te velike bitke človečnosti so vgradili svoja življenja mnogi znani in neznani junaki, sinovi in hčere vseh naših narodov in narodnosti in s to svojo veliko zavestno žrtvijo omogočiti svobodno življenje nam vsem," je poudaril Tito v svojem govoru. .S tem je bitka na Neretvi postala epopeja, ki trajno živi, most prehoda na široke poti človekove srečne prihodnosti. Je neusahljivi vrelec novih vrednosti, ki so se vgradile v vse, kar smo ustvarili in k čemur težimo. Neretva — to je ta družba humanosti, ki se bogati z vsakim korakom v svojem socialističnem samoupravnem razvoju." Proslava ob 35-letnici bitke na Neretvi se je zat-ključila s pestrim kulturno-prosvetnim sporedom, v katerem so še enkrat manifestirali, da legendarna bitko za ranjence ni bila le vojaška zmaga, ampak predvsem zmaga človečnosti sredi nečloveške vojne. žišče svoje agitacije niso polagali na nemško govorečo narodnostno skupnost (čeprav predstavlja na Južnem Tirolskem dve tretjini prebivalstva), temveč so v prvi vrsti nagovarjali tamkajšnjo italijansko .manjšino". V vrstah italijanske narodnostne skupnosti se razumljivo tudi na Južnem Tirolskem — kakor po vsej Italiji — bije trd boj med krščansko demokracijo, ki je vsedoslej zavzemala vodilno mesto, ter naprednimi strankami, ki so v zadnjem času vidno okrepile svojo moč in bi z združenimi silami lahko ogrožale dosedanji položaj desnice. Podobno borbo med .desnico" in .levico" — čeprav z bistveno drugačnimi razmerji — pa je opaziti tudi znotraj nemško govoreče narodnostne skupnosti. Južnotirolska ljudska stranka pod vodstvom deželnega glavarja Magnaga sicer nima nobenega vzroka bati se za svoj položaj 'absolutne večine, vendar pa so tudi v njenih vrstah čedalje močnejša stremljenja po širši orientaciji. Tako se poleg SVP potegujejo za glasove južnih Tirolcev tudi različne napredne stranke in skupine iz vrst nemško govoreče narodnostne skupnosti same, prav tako pa so se z .tirolskimi" kandidati predstavile tudi italijanske stranke. Tako bo izid nedeljskih volitev brez dvoma nudil zanimivo podobo trenutnega razmerja političnih sil nasploh, bo pa hkrati zarisal tudi smernice, po katerih se bo v prihodnjih letih razvijal odnos med tamkajšnjimi narodnostnimi skupinami. Pri tem nikakor ni nezanimivo, da se Italijani polagoma skušajo sprijazniti s položajem, v kakršnem so se znašli po uveljavitvi pretežnega dela .paketa", ki je nemško govoreči narodnostni skupnosti prinesel široke pravice in daljnosežno avtonomijo. To pa je iz-gleda tudi vzrok, da tudi južni Tirolci volilnega boja ne vodijo več samo na narodnostnih barikadah, marveč že dosti bolj v smeri ideološke opredelitve. !mamo pravico in doižnost zahtevati dostedno izpoinitev čtena 7 Ob prazniku Dneva borca 4. juiija Zveza združenj borcev MOV Jugosiavije že nekaj iet podeljuje posebne piakele najboij zasiužnim organizacijam in posameznikom; podetjuje jo tistim, ki uspešno prenašajo tradicije narodnoosvobodiinega boja na miajše generacije. Le ta 197$ je to visoko priznanje preje! predsednik Zveze koroških partizanov Kare! Prušnik-Gašper, [etos pa sta bita — kakor smo kratko v našem !istu že poročati — odtikovana Zveza koroških partizanov ter njen podpredsednik Janez Wutte-Luc. Restriktivno ukrepanje značiino za manjšinsko poiitiko Avstrije Ob drugi obietnici zloglasnega jezikovnega preštevanja je prišio v okviru soiidarnostnega gibanja za pravice manjšin do raznih akcij, namenjenih širjenju resnice o protimanjšinskem značaju avstrijske manjšinske poiitike in protestom proti tej poiitiki. Ena takih akcij je tudi izjava, ki jo je za to pritožnost objavii saizburški soiidarnostni komite za pravice manjšin in v kateri je rečeno: Dne 14. novembra je druga obtetnica dneva ljudskega štetja 1976, tistega ijudskega štetja, ki je pravzaprav biio ugotavijanje manjšin. Kajti preštevati naj bi manjšine, predvsem Siovence na Koroškem in Hrvate na Gradiščanskem. Od ugotovijenega števiia pripadnikov manjšin naj bi biio odvisno priznanje pravic iz čiena 7 državne pogodbe. To pa nasprotuje državni pogodbi, kajti pravice iz čiena 7 niso omejene na doiočeno števiio pripadnikov manjšin, marveč se morajo uve-ijaviti na doiočenem ozemlju, kjer manjšine živijo. To ozemije pa je znano, kot dokazujejo števiini dokumenti (npr. dokumenti o izseije-vanju Siovencev v času nacistične obiasti ati šoiska odredba iz ieta 194$). Predvsem zaradi tega so manjšinske organizacije tudi pozvaie na bojkot preštevanja. Kako uspešen je bil poziv, kažejo dosedanji neuradni rezuitati štetja (uradni objavi rezuitatov se je urad zveznega kanciera dosiej izmikai), po katerih so npr. na Dunaju ugotoviti več Siovencev in Hrvatov kot pa na Koroškem in Gradiščanskem. Toda kijub temu hočejo na podiagi teh neuporabnih rezuitatov izvajati zakon o narodnih skupinah, kar jasno pomeni masivno posiab-šanje poiožaja manjšin. Po drugi strani pa so ceio ti minimaini ^pristanki" v korist narodnih manjšin nemškonacionainim siiam trn v peti, predvsem Koroškemu Heimatdienstu (KHD), ki je ceio maiošteviine dvojezične napise, ki so biti po štetju postavijeni na dvojezičnem ozemiju, imenovat sramotne madeže. Vendar niso sramota dvojezični topografski napisih temveč dejstvo, da jih je tako maio. Kajti to restriktivno ukrepanje odgovornih državnih organov pri namestitvi dvojezičnih topografskih napisov je značiino za ceiotno manjšinsko poiitiko v Avstriji. Italijani v Kopru hočejo hiti subjektiven dejavnik v sociatistični samoupravni družbi Letos podeljeni plaketi sta bili izročeni v okviru razširjene slavnostne seje Glavnega odbora Zveze koroških partizanov, ki je bila minulo soboto na Lucovem domu v Veselah pri Šentprimozu. Poleg članov odbora so se je udeležili tudi številni častni gostje, med njimi podpredsednik Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Stane Repar, član predsedstva RO in predsednik komisije za mednarodne odnose Bogo Gorjan, ki je bil kot partizan na Koroškem, nekdanjo koroška borka Olga Vipotnik, nadalje jugoslovanski konzul v Celovcu Z. Šandor, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwit-ter in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc !n drugi. Goste in odbornike je uvodoma pozdravil predsednik ZKP Karel Prušnik-Gašper, ki se je ob tej pri-tožnosti zahvalil ZZB NOV Jugoslavije za pozornost, ki jo izkazuje koroškim partizanom v Avstriji, posebej pa za podeljeno plaketo, ki pomeni visoko priznanje našemu boju. Poudaril je, da se Zveza koroških partizanov vse od svoje ustanovitve naprej bori proti nacistični ideologiji. To naš boj pa še vedno traja, je dejal tov. Gašper, in sicer v obliki boja za naš jezik, za enakopravnost slovenskega ljudstva na Koroškem, za popolno izvedbo člena 7 državne pogodbe. .Zavedamo se," je naglasil govornik, „da je člen 7 vetja) koroške Slovence ogromne človeške žrtve v vojni proti nacistični Nemčiji, saj je na tleh avstrijske Koroške, kjer živimo Slovenci že 1400 let, pokopcf-nih preko 500 padlih partizanov — padlih tako za novo Avstrijo kot za novo Jugoslavijo, padlih pa tudi za pravice koroških Slovencev. Zato imamo vso moralno pravico in dolžnost, zahtevati od Avstrije našo s krvjo zacementirano lastnino, ki se je nihče nima pravice dotikati ali osporavati njeno zgodovinsko resničnost." Predsednik Prušnik je še povedat, da tradicije NOB danes zavestno prevzema naša mladina, ki nadaljuje boj za enakopravnost in ohranitev Slovencev na Koroškem z mladostno vnemo in ljubeznijo do živih in mrtvih borcev, zavedajoč se njihove oporoke in nijhovih velikih žrtev. .Naša mladina se enako kot starejša generacija zaveda, da je boj proti ideologiji nemškega šovinizma obenem boj za mir. In če je naš boj za izpolnitev člena 7 obenem tudi boj za mir in srečnejšo bodočnost koroških Slovencev in vseh ljudi na svetu, potem ima ta boj še posebno človečansko vsebino, ki je vredna osebnega žrtvovanja." Visoka priznanja je Zvezi koroških partizanov in tov. Lucu izročil podpredsednik RO ZZB NOV Slovenije Stane Repar, ki je dejal, da ima podelitev teh plaket posebno obeležje zaradi tega, ker jih dobivajo ljudje, ki živijo in se bojujejo izven matične države, na Koroškem, v Avstriji. .Želimo, da to visoko priznanje razumete kot spodbudo za nadaljnje utrjevanje slovenske zavesti, slovenske kulture in slovenskega življa nasploh na področjih, kjer živite v pogojih, ki so vse prej kot ugodni," je dejal tov. Repar. ,Če podelitev plakete vam razumemo kot vzpodbudo za utrjevanje tradicij NOB, pa tega potem ne razumemo samo kot utrjevanje nacionalne in kulturne trdnosti Slovencev v Avstriji, marveč tudi kot odpor proti agresivnosti neofašističnih organizacij, ki vse bolj spet dvigajo glave v svoji mržnji proti demokraciji in svobodi človeka in njegove- Pred 60 teti boji za severno mejo V obmejnih predetih Siovenije so v teh dneh obhajati šestdeset-tetnico bojev za severno mejo. Tako so na Siovenskem domu v Sentitju odkriti spominsko obe-težje, pred famkajšno osnovno šoto pa doprsni kip generata Rudolfa Maistra. Ob jubiieju so izdati tudi posebno brošuro o narodnostnih bojih ob severni meji, medtem ko so v Jarenini jubiiej počastiti s tem, da so odprti odsek asfattirane ceste Jarenina—Šentilj. Ha Jesenicah pa so ob tej pritožnosti odprti razstavo, ki govori o dogodkih pred šestdesetimi teti ter o boju za narodnostne pravice Siovencev na avstrijskem Koroškem. Udetežen-cem spominske prostave je govorit predsednik repubtiškega odbora borcev prostovoijcev za severno mejo Lojze Ude. OB 40-LETNiCi .KRiSTALHE MOČ!" ga dostojanstva. Zato vaš boj danes skupno z drugimi demokratičnimi silami Avstrije ni prav nič manj pomemben v odporu proti sovražnikom demokracije, kakor je bil za časa narodnoosvobodilne borbe." Tradicije, ki jih vzpodbujamo s temi plaketami, so toliko vredne, kolikor gradijo prihodnost, je ugotovil podpredsednik Repar ter menil, da tradicije NOB prenašamo na mlado generacijo zato, da revolucionarni duh razvijamo naprej, kajti niti ena revolucija ni stvar samo enega pokolenja, ki je revolucijo pričelo in izbojevalo prvo bitko, marveč interes tudi bodočih svobodoljubnih rodov. Zato pri gojitvi tradicij ne mislimo le na preteklost, marveč gremo od storjenega naprej — gre nam za to, da mladi rod naše izkušnje in naše delo sprejema kot svoje, da mu je naš primer vzpodbudo za vedno nova revolucionarna vrenja v dobro delovnega človeka. Ob koncu je tov. Repar izrazil prepričanje, da je revolucionarnost mladih ljudi tudi na Koroškem tako zasnovana, za kar gre velika zasluga bivšim partizanom. .Želimo torej samo eno: da mladi rod to nadaljuje, da neprestano širi svoje vrste in da je zvest naslednik vsega, kar ste vi, nekdanji partizani, napravili v času narodnoosvobodilnega boja in v povojnem obdobju za dobro koroških ljudi, pa tudi za dobro prijateljskih odnosov z Jugoslavijo ter za utrjevanje miru na svetu." Kakor podpredsednik ZZB NOV Slovenije, tako sta odlikovancema s kratkimi besedami čestitala tudi predsednik komisije za mednarodne odnose Bogo Gorjan ter predsednik ZSO dr. Franci Zwitter. Potem pa so se udeleženci slavnostne seje zadržali še v prijetni domači družabnosti, ki jo je s svojo pesmijo olepšal mešani oktet SPD .Danica". Zvezi koroških partizanov in tovarišu Lucu k visokemu priznanju iskreno čestita tudi .Slovenski vestnik"! Ves ta teden je za pripadnike italijanske narodnostne skupnosti v Kopru v znamenju 30. obletnice ustanovitve njihove osrednje organizacije — Skupnosti Italijanov .Antonio Gramsci". V tem okviru prirejajo razstave, literarni večer, pevske nastope, slavnostno akademijo, športna srečanja in druge manifestacije, s katerimi prikazujejo svoje življenje in delo. Ob jubileju svoje osrednje organizacije pa so Italijani v Kopru jasno opredelili tudi svoj položaj, ko so poudarili, da hočejo biti subjektiven dejavnik v gradnji in izpolnjevanju socialistične samoupravne družbe. Pri tem so opozorili na nekatera še ne povsem zadovoljivo rešena vprašanja, zlasti na področjih šolstva in uveljavljanja dvojezičnosti — vendar krivdo po nijhovem ni morda v pomanjkljivi zakonodaji, marveč predvsem pri njih samih, v pomanjkljivi osveščenosti, tako da se vse premalo poslužujejo pravic, ki so jim zagotovljene. Po drugi strani pa je italijanska skupnost v Kopru zadnja leta do-segla tudi lepe uspehe, zlasti kar zadeva njeno politično udejstvovanje, saj ima svoje predstavnike v občinski skupščini in drugih upravnih organih. Taka politika bo italijanski skupnosti — kakor zagotavljajo njeni predstavniki — omogočila ne le ohranitev kulturnih in jezikovnih tradicij, temveč tudi nadaljnji vsestranski razvoj kot svojevrstno obogatitev splošne družbene resničnosti, ne da bi se morala manjšinsko skupnost spojiti (asimilirati) z večinskim narodom. Ravno iz tega spoznanja italijanska skupnost poudarja tudi potrebo čim tesnejših in trajnih vezi z matično domovino Italijo, hkrati pa se zavzema za kar najbolj tvorno sodelovanje s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji. Tovrstne vezi že obstajajo in se zadovoljivo poglabljajo v obojestransko korist. Sicer pa segajo te korenine že 30 let nazaj — in že tedaj so biti pripadniki italijanske skupnosti trdno prepričani, da bodo lahko odigrati pomembno vlogo zbliževanja med slovenskim in italijanskim narodom. Šestdest iet KPA Ob koncu minutega tedna so doživete vtšek prireditve ob 60-ietnici Komunistične partije Avstrije. Na osrednji prosiavi na Dunaju je predsednik KPA Franz Muhri poudari), da so se avstrijski komunisti vedno zavzemati za Avstrijo. Pri tem je posebej opozori) na njihov deiei v borbi proti tašizmu, saj so biii prav komunisti najboij števiini tako med žrtvami nacizma kakor tudi med borci proti nacifašizmu. Zato pa KPA tudi sodi med tri državotvorne stranke — poieg predstavnikov SPG in UVP je tudi predstavnik KPA ieta 194$ podpisa) progias o razgiasitv) avstrijske repubiike. Prireditve ob 60-ietnici KPA so potekate pod gesiom .KPA vedno zd Avstrijo". Ob 60-ietnici KPA, ki je sovpa* daia s 60-ietn)co avstrijske repubii* ke, je KPA prejeia števiine čestitke tudi iz drugih držav, Iz zgodovine se je treba učiti Ni zbosti, zcPzenMti se pri ke/em dneva za zakonito JeTHO^rcficMO državo, najti je freka pogan: za okramko te demokracije . .. Te kesede je med dragim zapisa/ eden izmed zakod-nonemškik /istov, ko je prejšnji teden komentira/ današnje rdznrere v ZR Nemčiji posebej v zvezi s 40-/et-nico fd^oinrenovdne „^ristdine noči", to je začetka orga-nizirdnegd iztrek/janja Zidov v doki nacistične strako-v/ade. /n isti /ist je tadi še agotovi/, da v Nemčiji ne sme kiti več gdsiieev, ki gdsijo poždre ie nd pove/je — po/icajev, ki nočejo drgniti ogroženih /jadi dii Jrždv-ijdnov, ki moičijo, ^dtidr preggnjd/o čidne mgnjšine. Ra te povsem pravi/ne in zg Jgndšnje rgzmere tako v ZR Nemčiji kakor tadi pri nds v Avstriji ve/javne ago-tovitve — vsgj kar se tiče arg<čni/? dejavnikov in njiko-vegd odnosa Jo vsegd, kar je povezano z ngcizmom in s pojdvi neondcizmg — niso Me edini kritični prispevek k omenjeni obietnici trggični/? dogodkov pred štiridesetimi /eti. Ok/etnica „kr;sta/nc noči" je v okek „pri-zgJetiN' državak in tadi v širši medngrodn: jgvnosti ponovno sproži/a rdzprdvo ne ie o tedanjik dogodki/?, mgrveč predvsem tadi o tem, M j smo se iz zgodovine ndačiii. Ravno v tej zvezi pa je treka vedno spet opo-zgrjgti nd dejstvo, dd se doiočeni ^rogi iz zgodovine nočejo ačiti. Saj je venddr zndčiino, dd imgmo rdvno v ZR Nemčiji in v Avstriji vedno znova spet oprgviti z najraz/ič-nejšimi poskasi oživijgnjd tiste miseinosti, ki je pred štiridesetimi ieti privedig do „krista/ne noči" in v nas/ednjik /etik do ziočins^egd amorg miiijonov nedo/ž-nik /jadi — sdmo zdto, ker kot pripadniki dragih narodnosti dii dragik rgs po mnenja, nemškega kerren-vo/ka niso Mi vredni živeti. Vedno znova pa v okek državah tadi doživijamo, MM ceio na najvišjik arad-nik mestih govorijo o tem, da je tedanje dogodke treka pozaMi. Ravno sedaj je v ZR Nemčiji v teka ponovna razprava o zastaranja nacistični/? ziočinov in je Mo prav za 40-ietnico „ krista/ne noči" siišati giasove, da da- nes vendar ne gre več zasiedovati ijadi, ki so ziočine zagrešiii že pred fo/:k:m: ieti. Rako dragače so zve-neie besede kanc/erja Schmidta, ki je za oidetnico „kri-staine noči" govori/ v ko/nski sinagogi.- ni ie opozarjai, da je Ma „krista/na noč" 9. novembra 79J& etapa na poti v peke/, marveč je tadi poadarii, da spomin na tiste dogodke s/ejkoprej ostane raziog za grenMM in sramoto, /n Mr je najvažnejše, opozorii je tadi na tiste, id pridigajo p-ozaM — Mjti, MM naj id nove generacije ravnaie dragače, če ne i?odo poznaie zai?iod svoji/? starševf Rot naak iz zgodovine in Mt obveznost za bodočnost je zakodnonemški Mncier poadarii, da je trajna naioga nemški/? poddMv ta, da se Z?orijo p*roti strahovom, iz MteriZ? se ategnejo poroditi histerija, sovraštvo in agresivnost, ne pa da počivajo na iovori-M/? pridoi?ijene demokracije. /n v Avstriji? Čeprav so takrat tadi v Avstriji, zia-sti na Danaja, goreie židovske sinagoge in so poživi-njeni pristaši nacističnega rasizma divjaii po židovski/? trgovina/?, o/? 40-ietnici tedanj/? dogodkov z aradne avstrijske strani ni Mo siišati Z?esed oksodke, iz kateri/? ki Mo povzeti prepričanje, da avstrijski poiitki ne počivajo ie na iovorikak pridokijene, za ceno žrtev dragik narodov prikorjene demokracije. Rač pa je v Avstriji zeio pogosto siišati kesede o pozaki, kadar ki Mo tre-ka kiicati na odgovornost ijadi, kateri/? roke so krvave še iz doke nacističnik ziočinov. /n predvsem smo v Av-striji vedno spet priče zeio širokogradnema toimačenja načei zakonitosti in demokracije, kadar ki kiio treka akrepati p-roti eiementom, ki pridokitve demokracije znova ziorakijajo za okajanje tiste miseinosti, ki je Avstrijo že enkrat privedia do propada. Rajti ietos ni ie 40-ietnica „kristaine noči" — ietos smo okkajaii tadi štiridesetietnico nacistične zasedke Avstrije. Ok okek okietnicak pa smo moraii z zaskrkije-nostjo agotoviti, da se v Avstriji zeio neradi ačimo iz zgodovine, ziasti če je spomin na to zgodovino tadi neprijeten. /n z ozirom na doko nacizma to vsekakor je.* saj Avstrija ni Ma samo „prva žrtev", marveč je kii avstrijski deiež kistven tadi pri nacističnik ziočinik. Koiedar z vtogo mostu med Stovenci po svetu in domovino Pester kot vsako leto, zanimiv kot vsako leto in lep kot vsako leto — tako bi lahko v kratek stavek strnili oceno ..Slovenskega koledarja", ki ga je Slovenska izseljenska matica v Ljubljani pravkar izdala za leto 1979. Kajti tudi letnik XXVI. ,koledarja za Slovence po svetu" ostaja zvest tradiciji te vsakoletne publikacije, namenjene rojakom, ki jih je usoda razpršila širom po svetu, in zasnovane kot most, ki naj bi jih povezoval s staro domovino, z narodno celoto v eno veliko družino, ne glede na to, kje izven Slovenije je eden le začasno zaposlen ali kje na tujem je pognal korenine in našel novo ddmovino. Na 352 straneh je uredniški odbor (glavni urednik Drago Seliger, odgovorna urednica Mila Šenk in oblikovalec P. Zebre) spet zbral izredno bogato gradivo, ki v besedi in sliki po eni strani predstavlja rojakom po svetu staro domovino Slovenijo in tudi širšo Jugoslavijo, po drugi strani pa narodno matico seznanja z življenjem njenih sinov in hčera, ki so bodisi začasno kje v evropskih deželah ali pa stalno nekje v Ameriki, Avstraliji in drugod po svetu. Ravno v tem medsebojnem spoznavanju pa opravlja .Slovenski koledar" svojo lepo in koristno nalogo, izpolnjuje svojo plemenito vlogo. Vsebino koledarja je na tem mestu seveda mogoče predstaviti le v grobih obrisih. V prvem delu se vrstijo članki o Sloveniji in Jugoslaviji: govora je o mednarodno znani folklorni skupini .France Marolt", o Jugoslaviji in njenem mednarodnem uvelavljanju, o tretji slovenski škofiji Koper, o pomembnih dogodkih iz narodnoosvobodilne vojne, o krajevnih lepotah posameznih krajev, o razvoju in uveljavljanju gospodarskih podetij, o novem predoru pod Učko, o 50-letnici slovenskega radia in 20-letnici slovenske televizije, o športni dejavnosti in o marsičem drugem, kar bo Slovence po svetu zanimalo, saj jim bo še bolj približalo staro domovino. V ta del koledarja je uvrščen tudi prispevek Draga Košmrlja, ki piše o boju zamejskih Slovencev za njihove pravice — o Slovencih v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, katerih položaj se od države do države v marsičem razlikuje, vendar jim je skupna odločenost, da nadaljujejo boj za svoje pravice. Drugi del koledarja pa je od- merjen prispevkom o življenju slovenskih ljudi v tujini — slovenskim izseljencem tako v Evropi kot predvsem na daljnih celinah, kjer kljub oddaljenosti od matičnega naroda in rodne zemlje iz roda v rod presajajo zvestobo narodu in ljubezen do materinega jezika. Lok sega od znanstvene obdelave problema od- Mednarodno priznanje za Valentina Omana Koroški umetnik in naš rojak Valentin Oman je bil spet deležen visokega mednarodnega priznanja: prejei je namreč eno izmed nagrad, ki so jih podelili na letošnjem 5. grafičnem bienalu v zahod-nonemškem mestu Frechen. Na mednarodni razstavi grafike v Frechenu sodeiujejo priznani umetniki iz števiinih držav sveta, med njimi tudi taki, katerih imena so pojem v svetu sodobne grafike. Zato nagrada na tej prireditvi brez dvoma predstavlja visoko priznanje. Vaientinu Omanu k uspehu, ki ga je ponovno zabeleži) s svojo umetnostno izpovedjo, iskreno čestitamo! seljevanja ljudi preko opisa delovanja slovenskih društev v Zvezni republiki Nemčiji, na Švedskem in v Švici pa do široke palete slovenske aktivnosti v Argentini, v Avstraliji, v Kanadi, v Združenih državah Amerike in morda še drugod. To je pravzaprav visoka pesem slovenske trdoživosti in sposobnosti, zaključuje pa se zelo domiselno s pregledom slovenskih narodnih domov, dvoran in klubov v ZDA, saj nam ta seznam, naj bo še tako statistično suhoparen, pripoveduje o brezmejni narodni zavesti, iz katere so si naši rojaki v Ameriki zgradili nepregledno vrsto s tvornim življenjem in trdim ustvarjanjem napolnjenih .spomenikov" slovenskega rodu. Bistven del koledarja pa je — kakor vsako leto — razumljivo spet področje ilustracij. Članke in leposlovne prispevke v prozi in verzu dopolnjuje več sto črnobelih slik, kalendarij pa krasijo čudovite celostranske barvne ilustracije, ki prikazujejo ljudske plese iz vseh slovenskih pokrajin. Ta dragoceni zaklad slovenske kulture je predstavljen v izvedbi Akademske folklorne skupine .France Marolt", katere posnetek krasi tudi naslovno stran koledarja. Če hočete napraviti lepo darilo sebi ali svojim prijateljem, potem kupite .Slovenski koledar", ki ga lahko naročite tudi v knjigarni .Nar-ša knjiga" v Celovcu (Pavličeva 5-7) ali neposredno pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani (Cankarjeva cesta 1/H). Vračanje kulturnih vrednot Na poziv specializirane organizacije Združenih narodov za kulturo, znanost in izobrazbo (UNESCO) se je začela široka akcija za vračanje kulturnih vrednot. UNESCO je namreč pozval nekdanje kolonialne države, naj vrnejo deželam v razvoju njihove ukradene, zaplenjene ali za mal denar odkupljene umetnine, ki so jih prepeljali v Evropo, pa tudi v Ameriko in drugam, kjer zdaj krasijo muzejske ali tudi zasebne zbirke. Akcije za vrnitev kulturnih vrednot seveda ne bo mogoče izpeljati tako, da bi zdaj evropski in ameriški muzeji spraznili svoje bogate zbirke, kajti mnoge dragocenosti so tekom časa že postale sestavni del zgodovine držav, ki so si jih prilastile. Zato je direktor UNESCA tudi predlagal .kompromisno" rešitev: izberejo in vrnejo naj se vsaj tisti reprezentativni predmeti, katerih odsotnost iz domovine je psihološko nesprejemljiva, ker krni nacionalno identiteto prizadetih ljudstev. Izgleda, da bo po tej poti možno urediti marsikatero doslej sporno zadevo. Med posameznimi državami so že sklenili dvostranske dogovore in sporazume, po katerih so se nekdanje kolonialne države obvezale, da bodo del svojih zbirk vrnile tja, od koder so jih nekdaj odnesle. V tej smeri pomeni važen korak naprej tudi mednarodni simpozij, ki je bil pred nedavnim na Siciliji in na katerem so se zbrali direktorji muzejev, arheologi in drugi strokovnjaki iz raznih držav. Brez dvoma pa bo treba premostiti tudi še številne ovire, ne nazadnje iz preprostega razloga, da se sedanji lastniki tujih dragocenosti ne marajo priznati za krivce, saj bi s tem priznali, da so te dragocenosti nekdaj — ukradli. prCRZUMJC .Akademija želi seznaniti našo javnost s svojo zgodovino od predhodnikov .Akademija operosorum', ki segajo v konec t7. in v 18. sto-ietje, in prizadevanj po prvi svetovni vojni za slovensko akademijo, zlasti pa tudi z rastjo v novi Jugoslaviji. Pokazati želi svoje znanstvene in umetniške dosežke, svoja sedanja prizadevanja in načrte za prihodnost." Tako je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani akademik prof. dr. Janez Milčinski opredelil namen letošnjega praznovanja najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove, kajti SAZU praznuje letos 40-letnico svojega obstoja. Za svoj jubilej pripravlja SAZU vrsto prireditev, ki bodo dosegle višek z osrednjo slovesnostjo 14. decembra, na kateri se bodo zbrali najvišji predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega živlenja Slovenije ter zastopniki drugih domačih in tujih akademij ter znanstvenih in kulturnih ustanov. Svoje praznovanje pa bo SAZU poudarila tudi z drugimi prireditvami, med katerimi je treba posebej omeniti predstavitev vseh dosedanjih izdaj akademije v Narodni in univerzitetni knjižnici, medtem ko bodo v Prešernovi dvorani v stavbi akademije na ogled dela akademikov ter prikazan zgodovinski razvoj SAZU. Misel na organizacijo znanstvenega dela se je porodila že ob ustanovitvi ljubljanske univerze pred 39 leti, potem je bilo leta 1911 ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede, po dolgotrajnih naporih, v katerih je sodelovala vsa takratna napredna slovenska javnost, pa je bila končno z zakonom ustanovljena Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je 7. oktobra 1938 imenovala prve redne člane. Svoje pravo mesto in polni naslov pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti dobila teta 1948, ko ji je bilo z zakonom priznano najvišje poslanstvo v Sloveniji in naložena dolžnost, da združi najpomembnejše znanstvenike in umetnike ter z vsemi močmi prispeva k napredku znanosti In umetnosti, posebno v tistih razsežnostih, ki so pomembne za gospodarski in kulturni razvoj Slovenije in Jugoslavije. „Enotnost Za mesec november je izšla 3. številka časopisa „Einheit-Enotnost-Je-dinstvo-Egyseg-Svornost", to je skupnega glasita vseh solidarnostnih komitejev in iniciativne skupine za pravice manjšin v Avstriji. Na osmih straneh prinaša vrsto prispevkov in poročil, ki naj bi v avstrijski javnosti prispevali k boljši informiranosti o manjšinski problematiki, predvsem pa v vrstah večinskega naroda izpodbijali protimanjšinsko nastrojenje, ki je bilo oblikovano z dolgoletnim manjšinam sovražnim pisanjem velikega dela avstrijskega tiska in drugih sredstev množičnega obveščanja. Vsebinsko je zato lok, ki ga razpenja „Enotnost", zelo širok. Sega od poročil o življenju in dejavnostih manjšin v Avstriji preko izjav, stališč, sklepov in akcij solidarnostnega gibanja vse tja do informacij o položaju in problematiki manjšin drugod. Pri tem pa manjšinska vprašanja niso obravnavana kot nekaj posebnega, izoliranega, marveč kot sestavni del celotnega družbenega dogajanja, kakor je tudi boj za pravice in enakopravnost manjšin sestavni del boja za splošno demokratizacijo družbe, države. Iz najnovejše številke ..Enotnosti" bi posebej omenili nekaj kritičnih ugotovitev ob 2. obletnici ugotavljanja manjšin, zapise o prireditvah " spet izšla okoli 10. oktobra (v tej zvezi je posebno .poučen" prikaz dolgotrajnega in vendar brezuspešnega boja za dvorano v Celovcu, kjer bi imeli .oktobrski tabor" — koroška atmosfera, o kateri gotovi ljudje zelo radi pohvalno govorijo, se je pokazala v vsej svoji nestrpnosti, samo zato, ker je šlo za dvojezično prireditev), poročilo o mladinski delovni akciji za gradnjo kulturnega doma v Šentpri-možu, komentar o še vedno nerešenem problemu Rebrce ter informativen članek o manjšinskem problemu v Franciji. Poleg tega pa beremo v .Enotnosti" še marsikaj zanimivega o gradiščanskih Hrvatih (o njihovem boju za lastne oddaje v radiu, o novi hrvaški kulturni reviji .Pokus" — o njej smo v našem listu že poročali, op. ured.), poročila o prireditvah koroških Slovencev, predvsem pa izjave in stališča organizacij in posameznih pripadnikov večinskega naroda, ki sodelujejo v solidarnostnem gibanju ter na najrazličnejše načine podpirajo boj za manjšinske pravice. Ravno ta podpora pa nas utrjuje v prepričanju, da v našem boju nismo sami — demokrati so z nami. Širjenju in utrjevanju tega demokratičnega zavezništva uspešno služi tudi list .Enotnost", ki ga lahko naročite pri Solidarnostnem komiteju za pravice manjšin, 9010 Klagenfurt-Celovec, poštni predal 497. "aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa MARIJA VILFAN 2 ČLOVEKOVE PRAVtCE (Ob tridesetietnici Spiošne dekiaracije čiovekovih pravic) S tem je ne samo izražena pravica do samoodločbe, temveč je, zlasti glede na mesto tega določila, precizirana tudi misel iz preambule — tudi te identične v obeh paktih — da marajo biti ustvarjeni pogoji, da lahko vsakdo uživa tako svoje ekonomske, socialne in kulturne, kakor tudi državljanske in politične pravice. Če naj bi govorili o prioritetah, potem gre ta po vsej strukturi paktov pravici do samoodločbe, kakor jo danes razlagajo Združeni narodi. Tega pa se članice Združenih narodov vse jasneje zavedajo, kar prihaja da izraza v njihovih dokumentih. V tem pogledu dokumenti Združenih narodov resnično odsevajo spremenjeno strukturo sveta. V tej zvezi je Posebno pomembna resolucija,? sprejeta na lanskoletnem zasedanju generalne skupščine, ki posebej poziva mednarodno skupnost naj daje .prednost iskanju rešitev za množične m grobe kršitve človekovih pravic ljudstev m oseb, ki jih porajajo situacije, kakršne So npr. tiste, ko so posledica apartheida, Vseh oblik rasne diskriminacije, kolonializma, tuje nadvlade in okupacije, agresije in 9 rož en j zoper državno suverenost, državno Enotnost in ozemeljsko celovitost, kakor tudi priznavanja temeljne pravice ljudstev do samoodločbe in temeljne pravice vsakega naroda, da uveljavlja popolno suverenost nad svojim bogastvom in naravnimi viri". Resolucija torej poziva k reševanju temeljnih problemov, ki zadevajo človekove pravice ne le kot pravice posameznika, temveč tudi kot pravice ljudstev in narodov, torej problemov, ki v mednarodno-pravnih dokumentih o človekovih pravicah niso zajeti tako široko in iz takega zornega kota kot v zgoraj omenjeni resoluciji. Še nikoli ni prišla v kakem dokumentu Združenih narodov tako do izraza povezava med kolektivnimi in individualnimi človekovimi pravicami, povezava, na kateri je SFR Jugoslavija insistirala že v pripravi Splošne deklaracije o človekovih pravicah — kateri se je Zahod tako dolgo in vztrajno upiral — in ki je še danes ni pripravljen razumeti.3 Ob sprejetju te resolucije je časopis „Wa-shington Post", analizirajoč zgoraj navedeni odstavek, videl v njem celo zanikanje Splošne deklaracije o človekovih pravicah in patetično napisal, da v Organizaciji združenih narodov .s človekovimi pravicami pometajo*. Danes pa sta po mnenju večine raizprav-ljalcev v Združenih narodih nosilca in ures- ničevalca človekovih pravic hkrati posameznik in kolektiv, tj. ljudstvo, narod, kateremu posameznik pripada. Kar se tiče pravice do samoodločbe, to nujno pomeni, da imojo ljudstva oz. narodi pravico, do se za svobodo in neodvisnost bore, če je treba tudi z orožjem v roki, da se za to borbo organizirajo, in da nastopajo kot subjekt v mednarodnem življenju — kot primer navajam status PLO kot zastopnika palestinskih Arabcev in SWAPO kot zastopnika namibijskega ljudstva. Menorodna skupnost jim je dolžna dati politično in vsako drugo pomoč, po zmagi pa jih priznati kot državo ali pa jim priznati pravico, da se kot kolektiv vključijo v drugo državno organizacijo, kar je med drugim vsebovano v Deklaraciji o načelih mednarodnega prava! glede na prijateljske odnose in sodelovanje med državami, v skladu z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov. Kakor je to posebej podčrtano v prvih členih obeh paktov, s samim konstituiranjem v neodvisno državo ali s samo priključitvijo k drugi državi pravica do samoodločbe še ni izčrpano. Zahteva namreč kontinuirano uveljavljanje v izvajanju suverenosti nad naravnimi bogastvi in viri, kar je podlaga za samostojen razvoj. Gre za načelno izredno pomemben razvoj, za priznanje vsaj v načelu t. i. kolektivnih pravic kot pravic kolektiva, in ne le kot pravic pripadnikov kolektiva — za priznanje pravic, ki jih kolektiv ima in jih kot kolektiv (preko organiziranosti in svojih zastopnikov) izvaja. Gre za preboj, katerega hoče SFR Jugoslavija doseči tudi na področju mednarodnega varstva manjšin. O ekonomskih, sociainih in kuitumih pravicah Ugotovili smo že pogojenost pravic posameznika s stanjem v družbi, kateri pripada, s stopnjo razvoja, ki ga je dosegla, in z možnostmi, s katerimi razpolaga. To je prišlo do izraza tudi na lanskoletnem 33. zasedanju Komisije za človekove pravice, ko je bilo na iniciativo držav v razvoju na dnevnem redu vprašanje uveljavljanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic iz splošne deklaracije človekovih pravic in Mednarodnega pakta o ekonomskih, sociolnih in kulturnih pravicah kot tudi proučevanje posebnih problemov, ki se nanašajo na človekove pravice v deželah v razvoju. 2 Resolucijo generalne skupščine OZN — A/Š2/H0 alternativni pristopi in poti ter sredstva v okviru sistema Združenih narodov za izboljšanje dejanskega uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin". S Predstavnik Francije je npr. odločno negiral kolektivni vidik pravice do samoodločbe. Skušal je problem zreducirati na vprašanje ..demokratične zakonitosti", ki naj bi se izčrpavalo v splošni volilni pravici in očitno bežal pred dejstvom, da se boj za uresničenje pravice do samoodločbe nujno pogostoma vrši v neparlamentarnih oblikah. „De-mokratična zakonitost" je jedro predloga Velike Britanije za Rodezijo. Matiček na koroških odrih V soboto in nedeljo je znana igralska skupina Zveze kuitumih organizacij Radovijica gostovala na Koroškem. Na sporedu je bita uprizoritev veseioigre A. T. Linharta „Ta veseii dan aii Matiček se ženi". Na obeh predstavah — v soboto zvečer v kuiturnem domu na Brnci in v nedeijo v farni dvorani v Žeieznia Kapii — sta biti dvorani poino zasedeni, kar prepričijivo dokazuje, da je odrska dejavnost še vedno priviačna in pomembna prosvetna dejavnost, ki pri nas na žaiost neko-iiko nazaduje. Prepričani smo, da sta obe izredno uspeti prireditvi odiičnih Radoveijčanov daii novih spodbud za poživitev odrske kul-turne dejavnosti pri nas na Koroškem. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V CELOVCU V A B ! L O na ptaninsko razstavo fotografa JAKE ČOPA v počastitev 200-letnice prvega pristopa na Trigiav in 25-tetnice obstoja Siovenskega pioninskega društva v Ceiovcu v soboto 18. novembra 1978 ob 17. uri v prostorih AULA SLOVE-MiCA v Ceiovcu, Paviičeva 5-7. Razstava bo odprta do 24. nov. Po otvoritvi razstave bo ob 17.30 uri občni zbor Siovenskega pianinskega društva s skromno stovesnostjo ob priiožnosti 25-letnice društvenega obstoja. PrLrČHO Miljen!/ PRI PLANINCIH NA KRIŠKI GORI V Radovljici rojeni (1756 teta) Linhart, ki je napisal omenjeno igro je bil kritični zgodovinar in prvi slo-venski dramatik. On je slovenskemu jeziku odprl vrata na gleda-iiški oder z dvema igrama, ki sicer nista sad njegovega izvirnega dra-matskega snovanja, temveč priredbi, prikrojeni tedanjim slovenskim raz- Na petkovi seji občinskega odbora v Borovljah je bii soglasno sklenjen računski proračun, ki je prvič presegal 100 milijonov šilingov. Z zvišanjem proračunske vsote pa se veča tudi 'dolg, katerega dobršen del gre na račun pred nedavnim zgrajenega občinskega oz. kulturnega doma v Borovljah. Na seji so med drugim obravnavali in sklenili tudi prodajo šole v Kapli. Ob tej priložnosti je odbornik Volilne skupnosti Feliks Wieser opozoril odbornike, da naj opustijo misel, da bi tudi v Slovenjem Plajberku zaprli šolo (občina se je že pogajala s Plajberžani, vendar je naletela na močen odpor), ker je le-ta življenjsko važna za tamkajšnje prebivalstvo. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da se tovarni Kestag ali kakor se sedaj imenuje „Voest-Alpine-Werkzeuge und Drahtproduk-te AG" odobri posojilo v višini 6,3 milijona šilingov. Ta vsota, za del predvidenih investicij v tovarni, naj bi pomagala ohraniti že itak ogrožena delovna mesta. Na seji je župan Woschitz tudi poročal o poteku pevske turneje pevskega zbora „A!penrose" v ZR Nemčiji. Povedal je, da je številno publiko nemških mest seznanil z zgodovino Koroške prav posebno pa s posebnostmi občine Borovlje in pri tem ugotovil, da se zelo čudi, kako slabo poznajo Nemci naše kraje. Občinski odbornik Vieser je pozdravil pobudo, da se dela reklama za naš turizem v Nemčiji, pokazal je tudi razumevanje, da so za to turnejo morali prispevati vsi davkoplačevalci svoj delež, vendar je župana vprašal ali je nemški javnosti tudi povedal, da je leta 1920 45 "/o ljudi v Borovljah glasovalo za Jugoslavijo in da se je za Avstrijo odločilo mnogo Slovencev zato, ker je bila v Avstriji republika v Jugoslaviji pa mo- meram — la sla Županova Micka in Veseli dan ali Matiček se ženi. Kratka vsebina Matička je sledeča: Graščak baron Naletel speljuje Nežko, hišno svoje žene, svojo ženo pa muči z navidezno ljubosumnostjo. O vsem tem pa izve Matiček, baronov služabnik in Nežkin ženin, pa tudi baronica. Matiček narhija, danes pa se kaj rado trdi, da v Borovljah ni Slovencev. Ali ste tudi povedali, je dejal Wieser, da je bilo leta 1942 iz južne Koroške na stotine slovenskih dru-je okrog 500 ljudi padlo v partizanih in s tem prispevalo krvav delež, da je Avstrija postala spet samostojna država. Če bi vse to povedali, bi bila nemška javnost prav gotovo bolj pozorna in zainteresirana, da spozna posebnosti Koroške in naše občine. Kritično pripombo je dal Wieser tudi na račun pevskega zbora, ki čeprav deluje čisto na jugu in v sredini dvojezičnega ozemlja, ni našel potrebe, da bi zapel tudi kakšno slovensko pesem. Iz molka, ki je sledil Wieserjevim izvajanjem, lahko sklepamo, da nemška javnost v ZRN ni bila objektivno informirana in da ni imela priložnosti zvedeti za največjo posebnost Koroške — da tukaj živita dva naroda. V pete& 70. novent^rf! je f prostorih Mohorjeve hiše v CelovcK slovesna otvoritev dvojezičnega otrošhega vrtca „Naš otroh". Poleg staršev so se slovesnosti udeležili predstavnih: oheh osrednjih organizacij, jagoslovanshi honzal v Celovca Zarol Pandor, predsednih Aontisi-je za tnanjšinsha in izseljenišha vprašanja pri 7ČK 5ZDL Slovenije TVart-tnan Jože, celovšhi žapan Leopold Gaggenherger in številni dragi predstavnih: javnega življenja. Zhrano pahliho sta pozdravila predsednica draštva „Naš otroh" zasnuje načrt, kako bo preprečil baronove nakane. Po dogovoru med gospo in Nežko naj bi se baron sestat na vrtu s svojo gospo, preoblečeno za Nežko, Matiček pa z Nežko, preoblečeno za gospo. Na sestanku na vrtu baron dvori ,Nežki", ko pa zasači na vrtu „gospo" z Matičkom, se hoče v navalu ljubosumnosti znesti nad njima, pri tem pa se samo osmeši, tako da stoji osmešen pred ljudstvom. Matiček predstavlja v tej igri slovensko ljudstvo, ki je spregovorilo svoje mnenje o gospodi. Linhart je v dramatski obliki razgalil podobo fevdalnih razmer in odlično oblikoval značaje in tipe ter prikazal navade tedanjega časa. Čeprav je Matiček izšel v tisku že teta 1790, ga niso mogli igrati prav tja do revolucijskega leta 1848. Od tokrat je minulo precej tet in Matiček je zaradi napredne ideje ter zgodovinske in umetniške vrednosti še vedno povpraševano delo na slovenskih odrih. Ni naš namen, da ob gostovanju radovljiške igralske skupine presojamo kakšna je bila kakovost nastopajočih igralcev. Da je bila odlična že samo to pove, da je ta igralska skupina zastopala SR Slovenijo na srečanju gledališč Jugoslavije v Skopju. Ta je bilo veliko priznanje odrski umetnosti, kar naj si tudi mi vzamemo k srcu in damo v bodoče več pozornosti tej dejavnosti brez katere si kulturne dejavnosti oziroma razvoja le težko predstavljamo. Z izgradnjo novih kulturnih domov — v Št. Primožu, na Radišah in v Pliberku — bodo dani boljši pogoji, katere bo vsekakor treba izkoristiti. Za nas koroške Slovence je bilo gostovanje Radoveijčanov izredno doživetje, za kar smo jim zelo hvaležni. Naša želja je, da kmalu spet pridejo in nas osrečijo s kakšno novo odrsko prireditvijo. Marija 3:rohowja la višji vladal svct-alh dr. Pavel Apovalh, hi je orisal zgodovlao la aastaaeh JvofezlČMCg^ otrošhega vrtca v Celovca. Želja sloveashlh štaršev je hlla, da hi dvojezlčal vrtec late! raožaost de-lovaaja v ohvlra. ostalih vrtcev v Celovca, har pa a! hllo a:ogoče realizirati. Zato so se odločili, da astaao-vljo pr;'vatea otrošhl vrtec. Lohacljo je draštvo Naš otroh dohllo v Mohorjev: hiši, hjer je aa razpolago pet lepo la sodohao arejealh prostorov. Strošhe aredltve la vzdrževaaja otrošhega vrtca aoslta ohe sloveashl osredajl orgaalzacljl, poraagal; pa so tadl 5!ovea!ja, arad zvezaega haac-lerja la Karitas. Korošha deželaa vlada Še a! dala hahšae podpore, češ da je predpogoj la:etl v vrtca aaj-a:aaj 73 otroh. Strohovao vodstvo dvojezlčaega vrtca v Celovca baata otrošhl vzgojiteljici Moser Marica Iz Sveč la Za-hlatalh Žalca Iz Pllajovsa. Treaatao ohlshaje vrtec deset otroh. Z aredltvljo dvojezlčaega otrošhega vrtca v Celovca baajo otroci prl-ložaost aaačltl se ataterlaega jezlha la dragega deželaega jezlha. To se pravi, da haajo tadl starši aeatšhlh otroh ?aožaost dat: svoje a:a!čhe v vrtec, hjer hodo hael! prlložaost aaačltl se jezlha aaroda soseda, har al saato vellha pridobitev, teraveč tadl lep prlspeveh h bo!jšea:a atedseboj-aeata razaraevaaja. Dr. Zpovalh je v svojea: govora ?aed draglra poada-rll, da je ataajšlaa z astaaovltvljo dvojezlčaega otrošhega vrtca poaadl-!a večlashetaa aaroda roho, har je lepa gesta v horlst 7Hc