17. številka V Ljubljani, dne 27. aprila 1918 V. leto. DELAVEC Rokopisi se no vračajo. —r Inserati z enostolpnimi pa-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dne kratni po 16 vin., pri šti* e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne ‘-s jave itd. stane petit vrstica 24 vin. —Reklam, so poštni ne proste. —Nefrankirana. pisma *e ne sprejemajo. Delavec 'izhaja vsak petek x datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1-30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSiljatvB na uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Šelenburgova ollca St. 6, prvo nadstr. Proletariat, prvi majnik je delavski praznik! Sedanje razmere še prav posebno zahtevajo, da manifestiramo ta dan za mir in delavske pravice. Kdo še ne čuti bremen sedanjih dni? Kdo ne ve, da je družabni red kriv tem razmeram ? Delavstvo vsega sveta zahteva svobodo in mir. Tudi mi hočemo isto! >Prvi maj na Slovenskem. P^itta leta Volne so praznovanje prvega maia. onemogočili. Sisteim, (ki de 'Ml zavladal, lie bili nasproten delavskemu po-kretit.^ Preprečil še izrečni absolutizem, vsakršno. gibanje med delavstvom iin sicer politično popolnoma, strokovno^ i>a prav občutno. Organizirati in delovati so sinieOi . takirat le vladajoči siliojit, veleposestniki im inidustrijiallici. dokler so Hzivedli iinoionio sito, ki. izkoriiščasedaj nečuvemo držiafvo im prebivalstvo. Viladatfotči sloji so ltoteli tako, zato de. biiio tako. Lamji je delavstvo manifestiralo za splošen mir. Letots proslavi praznik zatirano delavstvo za mir, za delavske ipra-vi oe,; za zahteve, iki ijiijh mali prinese bodoča ureditev socialnih razmer. V te»f vojni je vsak spozna, kai je vojna, kaj je kapitalizem, zlasti pa, kake grozovitosti, kaJkšiio bedo, kakšne kriivlioe iDovzroča kapitalizem delavskemu razredu, iketr .je ta premalo odločno zahteval svoje pna^ vice, kei* je dopuščal, da tisoči odločujejo o usodi miilijonov proletariata ile v svojo tetino korist na neizmerno škodo človeštva voibče. Kdor tega časa ni razumel im ga še ne razume, ta mi vreden, da nosi mitjžgaine v svoji glavi! iPiniiprave za pnvi maj so letos nia Slovenskem velike. Tudi' slovansko delavstvo čuti bremena gospodarskih in vojnih razimier, ziato se giblje, vstaja. in dviga svojo glavo v zavesti, da je zanj ni poti itoči, če si me pomaga sami. Delavci, delavke, ‘letošnji pnvi imiaj mora biti tudi pri nas izraz energične volje slovenskega delavstva! ^ Velike so naše 'naloge. Potrebujemo močne organizacije ter trdno prepričanje in zavest. V kolikor si teh šei nismo prisvojili. si jjih .moramo prisvojiti1. Letošnji prvi.mnai nad me bo veljal le manifestaciji za splošne zahteve proletarijata, marveč tudi splošnemu mtiiru iim 'okrepitvi maše politične iin gospodarske anoči. Če hočemo izbojevati sami seibi enakopravnost, če hcčeono nastopiti kot močna organizirana in zavedna masa. moramo združiti vse sotrpine v organizacijah, pospeševati tisk ooliit/ično rn strokovno; časopisje, iker to ..tvori pravo vez poleg organizacije imed vsemi tistimii sloti. ki (iih tare emiko gorje kakor nas, V ta namiem bo veljal letošnji ortvi nmai pri nas tudi razširjenju socialmo-deimokriatičnega dnevnika »Naprej«. So- ,mišl>veaiiklL morajo liimteti in čitatisvoj liiist, zato, da ‘je njih delio enotne}, smotreno' in le tedaii tudi uspešno. Soidrugii, siodnužice, sovii"aŽ£n"-rm»i.n je kapiitallliStični iin nrieščansikl^^^JL^JJp.^ treba da se združimo v or^foa^(piafi,\4*K' ima vsak zaveden delia^Ce Vso% dnevimilk. Brez iistia, iki d^Ki^ca o^az^rjtf, na pnotidelavslke dagodike, "'ni- 'mogoče r/A-siliediotvati ne dela nasprotnih strank ne deia proletarske stranke. V zmamarujn spliosnega -minu, v zma-mernju organizacije in v znameniiu irazšir-jemtia delavskega časopisja poslavimio povsod ietos prvi maj. Na tak načiin se bomo primemo pripravili za boje v dosego irrDirru iin za bo.ie delavstva po votini, s tem pa tudi na bode za ipravice deilatv-stva, ki ijih ima napisame na svojem rdečem ipraipomi. Praznovanje prvega mala. V Ljubljani se ipnosJaviii prvi maj s praznovanjem in shodom dne L maja ob 1.0. dopoMne v Mestne«n domiu. Drugih ipriinedeb zaradi nastalih razmer ni mogoče vipritzoritil Za praznovanje prvega maja v Idriji, se določa sporazumno z vsemi delavski organizacijami v Idriji naslednje: 1. Dne 30. aprila popoldne razobešanje zastav na hišah. 2. Ob pol 9. zvečer v pivarni pri „Črnem orlu“ Etbin Kristanova drama .Samosvoji", sodeluje tamburaški zbor. 3. Dne 1. maja splošen počitek dela. Ob pol 8. zjutraj zbirališče občinstva na glavnem trgu. Ob 8, obhod po mestu takole: naprej kolesarji, potem godba in društven odbor z zastavo na čelu. Za odborom mladina, v sredi žen-stvo in potem moški. Ob 9. dopoldne velik javen shod v pivarni pri .„Crnem orlu* z dnevnim redom »politični položaj, delavstvo in mir*. Poročevalec iz Trsta. 4 Popoldne od 4. do 11. zvečer v pivarni Črnega orla plesni venček z drugimi zabavami. Svira godba na lok in tamburaški zbor. V Tržiču na Gorenjskem bo shod v nedeljo, dne 28. t. m ob 3. popoldne1 pri Pelariu. Na Jesenicah se bo praznoval prvi majnik z masfednjiiim razporedom: Oib 8. utri zjutraj zbirališče delavsltva pri »Je-'lemu«; ob pol 9. uri obhod po stari cesti mirno graščine Trena na Jesenice, čez most nazaj hilimio .kolodvora, k »Jelenu«, ob 10. uri shod, na katerem poroča govornik 'iz Ljubljane. Ob 3. uri popoldne veselica piri »Jelenu«. Vstopnina Ik veselici 2 K za imošlke, 1 K za žetnisike. Čisti dohodek je namenjen vojnim invalidom1, članom' kovinarske organizacije. V Zagorju ob Savi dne 1. maja ob 9. dopoldne pri Mihelčiču. V Krmelju bo shod dne 1. miajia. V Vrhovem pri Radečah bo shod dne 1. maja ob 10. dopoldne. Na Rakeku bo shod v nedeljo1, dne 5. mlaja ob 3. popoldne. Trbovlje. Na splošno željo se bode letos praznoval v Trbovljah prvi miatiniik s popolnim počivanjem dela. Zaupniki de-Iavstkih organizacij so sklenili obhajati pnoslaivo prvega majnika s sledečimi! sporedom': Zjuitraa' priredi dedavs(k:a godiba budilnico po Trbovljah. — Ob 9. dopoil- dne se vrši na dvorišču Delavskega doma javen ljudski shod z dnevnim redom: Pomen prvega majnika za ideilavno ljudstvo. Delavstvo korporativno iprikioraka na shod iz Nove kolonije, iz Posetja, Terezija, Petelinove vasi, Kurje vasi, Gia-\ žute, cementne tovarne. Vode, Njiive, 1 (jJobuščaka in Trbiovelj pol 9. dopoldne. Po shodu se vrši damiomstracijski obhod z godbo in zastavo od Delavskega dama po okrajni cesti do Piitnerjeve hiše, Okoli Nove koilomiitie in ttazai do Delavskega doma. Ob 3. popoldne se prične na dvorišču Delavskega doma velika iiudska •veselica, pri kateri bodeta sodelovala delavska godba 'im delavski pevski zbor. Vstopnina k veselici znaša za moške 60 vin. in. za ženske 40 vin. — Tovariši! Rudarji! Delavci in delavke! Da napravi shod in sprevod, kakor tudi veselica nad-lepši vtis. Vas vabimo, da se istih .udeležite v naj več jam številu. V Brežicah bo shod v nedeljo, dne 28. t. 'm. ob 6. zvečer v gostilni g. V. Groibnerja na kolodvoru. Hrastnik. Delavstvo Hrastnika, rudarji in prvič .tudi delavci kemične tovarne bodo praznovali ietos prvi maj ter manifestirali svoiio volijo za dosego miru in svobode. Spored je sledeč: 1. Zjutraj budnica rudarske godbe. 2. Ob 9. uri zbiranje sodriugov pri kons. društvu; ob pol 10. uri izprevod z godbo ■ in zastavo od kons. društva na koilodvor in nazaj. 3. Ob 2. uri popoldne velik javen- ljudski shod z dnevnim redom: Pomen praznovanja prvega imaja. Poročevalec sodr. Petejan. — Po shodu prosta zabava. Vstop prost. V Zidanem mostu bo shod v soboto, dne 27. t. m. ob 7. zvečer v društvenih prostorih. V Rajhenburgu bo shod v nedelji), dne 28. t. irm ob 9. dopoldne v gostiilni g. Leskovška. Izlorganizacije [tobačnega delavstva. V štev. 14. »Delavca«: je bila v kratkem' objavljena spomenica, ki je bila meseca februarja, in sicer dne- 22. finančnemu ministrstvu in dne 27. pa glavnemu ravnateljstvu predložena. Med tem se je tudi posameznim oddelkom finančnega ministrstva in vsem tovarniškim vodstvom spomenico poslalo v pregled. Vsied nastalih razmer in vsled zahtev, ki so nujne rešitve potrebne, je dne 27. marca šla zopet deputacija na glavno ravnateljstva Poleg lokalnih pritožb iz tobačnih tovarn Budjevicc in Hainburga, se je nujnost oddaje tobačnih izdelkov mož-kemiu delavstvu povdar.jalo. Gospod glavni ravnatelj je obljubil, da se to v najkrajšem času uredi. Priporočalo se je, da naj posamezne tobačne tovarne izrabijo poletni čas, da si nabavijo obilo premoga, da bo s tem mogoče prihodnjo' zimo delavstvu oddaiati večjo immožino premoga, ker s to množino', ki se 'je preteklo zimo razdelila, delavstvo na rnoben način me more izhajati. Glavni ravnatelj je rekel, da so v ta namen že storjeni koraki. Vsled podaljšanja delovnega časa je potrebno, da hi se vsa živite, 'ki se jih sploh še more dobiti, delila v tovarnah, ker de- •hivifeun je Sptoh nemogoče se po več .tir nastavljati pri •mesnicah, riti prodajalnah. Na Dunaju so že v ta namen storjeni koraki. Na- željo, dal se. v. svnho pr-eskrbe tobačnega delavstva z obleka im obutvah glavno ravnateljstvo obme na trgovinsko totaistrstvc, ije glavni ravnatelj osntehil, -catribira pa -ta ihtele podružnice K 337.257.49 totetSb, ki pa ni več všteto zveanerrtii imetju. r0o .povzroča očividino •radlkib v navedbi »vazunega imetja. tmettje zveze ste te »višata v .resnici do konca teta 1917* »k 478.448.01 kron. Ta poiviišek pa v iresnict ni tako vetik. če (RmitefliŠmo, da .utegnetja naistlati v ikovti-tnamsllci stroka pdvsemt drugačne razmere, če poneha .vodna irtdiuistritiiai TaM-.* bo imela zveza mnogo večje .stroške kajkor $h te iUrraela doslej zai ibrezposelmo, selilmo jti .drugtačne podpore. DPSlej še to mi prišlo do iizinaiza. Z visako ikmizo se iwrpr-' srtaTotSki. Leta 1911. .smo limetli 56.121 članov im K 8.548.06 Več dothotdiktav, leta 1912. pri 60.977 članih več (MtodkOV 61.517.77 ikrcBt. Leta 1913. te nastala ktfeo, imeli •srno 61.465 članov, .pai več izdatkov iktrtotfi 148.368.02. Ko te leto 1914. izbruhnila vojna .se je skrčilo število članov na 32.328 in .ker sano .imeli silno .mnogo brezposelnih so narasli Izdaltkii na primainMiau K 290.113.45. Leta. 1916. so zopet presegali prejemki izdatke za .K 188.746.04. ki pa vendar še niso pokrili primanijkOuatfa iz leta 1913. in 1914. v znesku K 438.483.47, liz česar prav jasno sledi, da zveza nei ntorre zbrati take .glavnice, ki 'bo potrebna za prehodno gospodarstvo Sz vojnega v nifirovnio. •Da glavnica ne narašča v pravem .razmerju s števiiilam članov, kar bi bilo nujno potrebno .za slučaje vsemogočih bojev, nam dokazujejo te-fc številke: kron leta 1911 je prišlo glavnice . . 19-95 , 1912 . . „ . . 1937 . 1913 „ , „ . . 16-80 . 1914 . . , .22-97 - 1915 . , . .27-73 • 1916..............................28-59 . 1917 . » . . . 1310 „ 1917 čiste glavnice . . . .10 88 le številk© dokazujeta, da se z na-raščamtem članov imeti e računano na posamezne člane' začasno znižuje Irt da bo poteklo nekaj časa preden se dvigne. Pretemfcorv na članarini in vpisnimi je imela zveza: leta 1914 1,046.53332 „ 1915 596 465 80 n 1916 645.399*76 . 1917 1,551.309 58 Nasprotna sa zanašali izdatki za: 1914 1915 1916 1917 k K K K podpore 787.076-60 187.168-14 181.873 - 84.721-98 izobrazbo 250.445-17 150.78906 163.980-19 287.221-52 Agitacijo 128.421-73 112-260-50 118.279-05 159.707-29 »pravo 221.565-08 150.566;35 178.416-53 352.124-26 Upravni stroški za teto 1-917. sto v primeri z tetam. 1916. večji, zai 173.707.73 kron, ker so v teh stroških vštdi vsi stroški podružnic in okrožij, ki so znatno narasli. Tudi draginja ima svoj delež na teli izdatkih, zakaj potrebščine »a pisarne, liste, železnico in vse drogo te neprimerno dražje. Za brezposelno podporo te plačala, zveza leta 1914. K 603.833.92, in 1917. te K 68.890.32. Razlika te sicer veiika, toda tudi ta manjša znesek nam dokazuje, da ga ni- tako ugodnega časa. da bi ne mog lo biti brez-poselnah. Poročevalec te rtrnanjaj btudH1 večje izdatke m strokovne liste, kž ogromno naraščajo. Končno je opozarilal na sklad »a člane ih svojce v .bedi Kovinarska zveaa financfidhta pravzaprav ne stoji slabo, toda gospodarske razmere v kovinarski (industriji so take, da je nujno potrebno, Ida se še okrepi in utrdi, ker je delavstva odvisno vsak hip od gospodarskih kriz. Gmotnega 'računiskega zaOdlučka, ki so ga podružnice itak ‘dobile v našem liistu ne moremio priobčiti, ker je preobsežno. Drugi 'dan zveznega zborovanja te podal poročilo 'načelstva zveze sPdruig Doones. Poročevalec pravi, da ni bila mogoče 'izdati tiskanega poročila za _ minulo doba Milijone iso vpokboaji. nekaj so jih ipostaAi zapet v tovarne, a k«r jih ni bila d-oveto sia nastavljali nešolane delavske imoči. Toda ni šla. dete se ni vršilo redno, organizem tovarna ni postaval, zmerjaili so delavce, .misleč, ida te treba kar. »afpave-dati pa pojde. Sede zadinte čase pa je rekel minister »a javna dela. da so vzrok nazadovanju .pradankrije imaiffiiinfitose pfaCfe; Ministrstva anonda poistoša prevreč poKt-jetnike. Pomarpjkante delavcev te' naa-aščalo; razširila se je črpoviojniišika cfolžnast, glavno zato. da >se delavce foomaridira! v obrate. 2© prej so detovce potaliil Ib jih takoj pridelili ahi-atom. Zvetza te ziairadi-tega ugorvar-iala pri a ministrstvu, ker ta ni bito zakonito. Najprej se na protmt niso hoteli ozirati, pozneje so >pa uvideli, da ni. •mogoče z delavci ravnati na dva načina zlasti glede na mezdo. Stoli sama na stališču, da ima vojak kot delavec pravico do mezde. Te -razmere so vladale staro po vsej državi im zvetoa ter siddtnuiga Seitz in EMembogen: m ponovn-o opozarjali ministrstvo, da delavstvo takega ravnanja ne more vzdržati:. Viojnodianatmii zakon je .postal, za delavstva usoden; pozabili so čuvatž delavca pred! tekoriščevalcenu iPtad&etnSikš so Zahtevah (fni-ita'rizaciiiio, dia se delaivci niso iinogli ganti, odrakald sto delavcem pravico do -mezde. Delavci so trpeli to nekaj časa, ker se nis» takoj zinfetffii obrambo, in res, te bita težko priti stvairi do živega. Ko so nastopili vojaški vodite®: je postalo še vse dnujgače. Delavci so bil pod silo in podjetniki so- akordne plače vodnio znižavali. Če se »e delavec brani, te šel na' rapon-t, kjer ga 'je večinoma zadela kazen. Ta uprava je ovirala cefto zveza, če je hotela posredovati, s 'tern, da pi. te strahovala. Dokler je bil delavec zadovofiten z mezdo, Je M potreben, če -ni bdi zafcfo-voijen, pa tudi ni bi več 'potreben. Marsi-kakaga dogodbe idetavtskcSga topdjeinaa iniamo iz te dobe. Končno je -rtapravla zveza vloga na 'tnffinJStftstvo za notfftainite stvari, v kateai s8'no razkuži® stvari. De-nuncijacitje «sa se vfršile neprestano, tudi našo zvezo so demtačirall pri' cblastih. Zveza je imela v vedna prav posebne, težke natage. Posredlovala te v detovmih -raflirtie-rah, 'brigala se s postredotvapji za aftfOvi-zacijo delavstva, v koftilcar Je 'fiito to mogoče. Zveza ni' mogla ltaziumetL kako da ™ imel vojaški upravitelj pravico ptratvwe-kiov, mi določevati,' dai se ob namaščateči draigiinji ne strnejo izbbljšaitii me»de. Iz tega vzroka šrrfo se bojevali »a ustanovitev prifiofžbeitih kobtrsij, ipatotn katerih so delavci v neštetih prfirmetrih -doseg® nsefcaj izboljšanja svodih razmer. Govornik prosi komčnia, da naj deletgati Izrečejo pri-cmemo sodbo o detavianju »veze. CDaffije prih.) Domači pregled. Obravnava delavskega lokalnega odbora v Idriji dhe 1»- aprilu 1918, pri g. ministrskem svetniku Polu glede povišanja normalne plače za 125®, in druga točka glede izplačevanja vojnih doklad V’enaki meri kakor so bile 1. 1. meseca novembra. Lok. del. odbor je navedel, da danaBnja normalna plaže ne odgovarja današnjim raztnerom, ker je vsaka rež dražja 300 do 400®/0 ter obleke in obuvala si sploh ne more nihže s tako nizko plažo napraviti. Nujno je potrebno, da se izplaža vojna doklada v najkrajšem žasu, da si ljudje kaj obleke in obuvala napravijo, ker sedaj ves zaslužek odtegnejo za aprovizacijo. Gosp. ministrski svetnik Je izjavil, da je povišanje normalne plaže že v delu, da se bo povišanje izvedlo enako kakor pri drugih državnih rudnikih i»v da se draginske doklade bodo takoj izplačam enako kakor meseca novembra 1- L. 8ftI” Še nekega potrdila manjka, kar upam « se bo še ta mesec vSe v redu naprajn© • Nadalje vas vprašam, že imate še kake pismeno pritožbo delavcev zaradi nep vilnega postopanju katerega uradnika. • lok. odb. je izjavil, da pismene pritože o delavcev nima glede nepravilnega P«81 panja uradnikov, ampak delavci se p«1 žujego glede nastavljenja uradnikov, ki niso zmožni slov. jezika in da se uradniki jezika zmožni iz Idrije prestavljajo drugam ter da se jih le z nemškega jezika zmožnimi uradniki nadomesti. Gosp. ministrski svetnik je izjavil, da se vsakega uradnika tja premesti, za kamor je zmožen, in da nimajo slov. uradnikov na razpolago, ker sloveneev premalo gre na višje rud. šole in sedaj je pa mladih uradnikov veliko v vojni. Nadalje je tudi del. lok. odb. obravnaval z g. ministrskim tajnikom o prehranjevalnem uradu in g. nadporočnikom od vojnega ministrstva glede prehrane, moke, močnatih izdelkov, slanine, krompirja, sladkorja, govejega mesa in drugih živil. Del. lok. odb. je naglašal glede moke, da ni mogoče s sedanjo množino se preživljati, ker sedaj se ne dobi sploh pri kmetu nikakršnih živil. Maščobe sploh nimamo nobene: v mesecu svečanu smo dobili po 20 dkg in v mesecu sušcu pa po 10 dkg na družino. Krompirja naj bi dobili za seme in za kuho, ker dosedaj smo ga dobili jako malo. Tudi sladkorja naj bi dobili več, ker sedaj sploh nimamo maščobe* da bi ga porabili namesto maščobe. Govejega mesa dobimo sploh komaj ’/■* do *'» kg na 14 dni. Gosp. ministrski tajnik in gosp. nadporočnik sta izjavila, da se bo za mesec april že dobilo toliko moke kakor pri premogovih rudnikih, to je 9 kg za težke delavce in tl kg za svojce; večje množine moke pa ne dobivajo pri nobenem rudniku v Avstriji. Zraven še dobite za mesec april 5000 kg ješprenja, to je 1 kg na osebo in 2300 kg sira, to je pol kg na osebo. Za slanino je najtežje, pa upam, da jo dobimo iz Ogrske, kar je imamo še dobiti, in tudi pri preskrbovalnem uradu v Ljubljani bom izposloval, da se jo dobi čim-prej. Za krompir bom tudi pri preskrbovalnemu uradu v Ljubljani izposloval, da ga dobite za seme in za kuho. Sladkorno množino je nemogoče zvišati, ker na Ogrskem ga rudarji še manj dobivajo kakor pri nas, dobijo pa moke večjo množino. Govejega mesa se bo tudi’ dobilo kar ga gre mestu Idriji. Do sedaj niso dajali kmetje vprežne živine, keF so jo rabili za obdelovanje polja, sedaj ko bodo obdelali, jo bodo morali oddati. Vprašam vas, če veste, da je dobivala kakšna stranka večjo množino moke kakor ji je predpisano. Del. lok. odb. je odgovoril da to ne more vedeti, ker do sedaj sploh nima nikakega vpogleda v aprovizaciji ne v knjige in tudi ne pri oddaji. Ministrski tajnik je nasvetoval, da nuj se čimprej izvoli komisija iz treh članov, ki bo imela vso kontrolo pri aprovizaciji. Kot zastopniki del. lok. odb. so bili pri obravnavi : Tomaž Brus, Tomaž Filipič, Ivan Kogej, Anton Kos, Franc Peternel, Alojzij Uršič in Ivan Velikanje. Mednarodna socialistična pisarna je Bsossbito: Brankam: osreditlth dVžav oklic atrtomtttiHi socialistov za skupno nredna-«oino ktffrferenoa Pmfcmet tej konferenci bi bi edin« ta, da se doženre načela splo-sjiiega urinu. kS so skono dosledno ona pre-NVilsOria. Na konferenci se fakini-da rasopfava o krivdi posarthezuih strank, ''UtaTvač gns le za določitev načina po ka-tjesreofn nad socialisti prečno alkcijo za spfo-«eh ti lir ter kako naj dolbe vjrtBv končno iniinovinDo sklepanje in oifimvttte pogodbe. Socialisti: osretkrtih držav imajo sedaj Natega. da odgovore. l%nčaikujemo ugoden ^.dsmvjur za,kal s tern se doseže, da se deti, ki ga je pričela štackltoliiteka kdnfe-'e,hca nadaljuje in dovede do skupnega »astnpa svetovnega pral etarijata za splo-tmJr ob zahtovi mirni po priznan iti na-pametnih in pravičnih iikcdi. Avstrijski pariammit tsfldičejcc intehida. vne 3a apnila, Seidler se pogaja s istran-Poslanske in gosposke zbornice. V pa. se ipojovlia misel, da bi bito «ttPol|je. če bi pariatnenita ne sklicali in v®wj(tetinia tje, da ga določeni mefle ne siMčeja Neffnški tisti sami nanuretč očitajo Nemcem, da so precej zaigrali svojo vo dilno vlogo, To spo®naniie pa utegne hiti vendar tudi korak, da se prične o atefoa--mah v Avstriji boilii resno razpravljati. Predsednik gosposke zbornice knez Alfred WandriscliKTatz je1 odstopil, iker sta ustavna stranka m središče zahteval še eno sejo ta teden, da stavita na vlado. Ker po njegovem irmnentin ni to primerno :v sedanjem trenutku, naje lodstopi. Torej tudii gosposka zbannričairji niso več zanesljivi elemearti. Kdo pravzaprav torej »je merodajen : grof Czemm lie šel. iparlaanent ,ne sme zborovati, gosposka zbornica tudi ne: torej nobena .ustavna tartporacitia. Ali ni vse to mamka za normalne ljudi? Obe stranki v tein primeru sicer zahtevata le zvezo z Nemčijo. Novo ministrstvo na Ogrskem. We-kerie je odstopil Njegov naslednik. Szte-reny ima namen poslabšati predloženi načrt volilne reforme. Tudi je več ministrov za to, da se takoj Uvedejo nove volitve v državna zibar. Socialni demokrati se pnioraVilfaki aa bal za vMte ter izjavljajo, da me .putste, dii bi se voiifaa reforma poslabšala. Obenem obetajo ,pr-vetin strokovnih organizaciiiah. V prepričanju, da bo sledil zadnjemu krtvaivemu boju na zahodu kmalu mir, .gioviori najprej o odredbah za abnovitelv giaspodiarsikega življenja din problemih, ki so z nijiim v zvezi, za social-napriiitično 'prenovitev Nemčije. Na teh stvareh je (delavski razred imiočno imtere-siran. Da si utrdi svoje Stališče v domačem gospodarskem življenju, se zahteva v članku od delavstva s poudarkom, da posveti Vse svoje moči povečanju strokovnih 'organizacij. To je tembolj po- trebno, ker podjetništvo nikakor ne bo po vojni oslabljeno in pravtako tudi ne miro-Ijubneje napram strokiovniim organizaci-ijam kakor je bilo pred vojno. Prezreti pa ne smemo, da so strokovne organizacije med vojno izgubie mnogo moči. Predvsem so organizacije v Nemčiji izgubile po velikanskih vpoklicih nerazimerno veliko število članov. Obenem pa so organizacije tudi izgubile mnogo članov, ker so poklice mnogo spreminjali zaradi vojnega gospodarstva. Sicer je od leta 1916. pričelo število članov zopet naraščati, kar je razveseljivo’, vendar je bilo število članov v primeri s 'prejšnjimi leti (1913) ob koncu leta 1917. manjše še za 1,249.697 (49.4 odstotkov). Raizemtega je pa tudi mnogo podružnic in upravnih odborov moralo prenehati s svojim delovanjem, in sicer skioro ena četrtina. Dočim so imele strokovne organizacije leta 1913. 12.296 podružnic, jih je bilo leta 1917. le še 9462. Velik del podružnic je moralo prenehati poslovati zaradi odhoda večine članiov. Tukaj bo treba za obnovitev organizacij 'popolnoma novega dela, ki je prej zahtevalo leta in leta požritavalnega dela. Tudi finančno stanje strokovnih organizacij ni več na tisti višini, kakor je bilo pred voljno. To dejstvo nas še posebno šiiti, da pre-motrivamo stvar resno, ker bodo marale strokovne organizacije zaradi zmanjšane vrednosti denarja pozneje zvišati) podpore, da na ta način zagotove podpirancem vsaj približni eksistenčni minimum. Ta primanjkljaj v strokovnih organizacijah izravnati, pripraviti organizacije na bodoče mirovne zahteve, je neobhodno potrebno. Raizentega je stoje strokovne organizacije pred vrsto novih problemov. — Ob koncu .zanimive razprave pravi člankar: »Zaito se mora z obnovitvijo strokovnih organizacij takoj pričeti, da botrrto pripravljeni na trenutek miru. Kakor so se države pripravljale na vojno, tako se morajo pripravljati strokovne organizacije 'na mir. Delovni načrt za to, kai je napraviti od dneva sklepa miru, me sme ananjkati; v nobeni organizaciji;, .preiti mora takorekoč vsem funkcionarjem ta-korekoč v meso in ikri. Zakaj z demoibiH-zaoiiio vojske se prične mobilizacija strokovnih organizacij...« Člani delavskih organi- zacij, ne pozabljajte • plačevati članarino vedno o pravem času l Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. BEHESISIS Vsaka iena n£ j bere moje velezanimivo navodilo o moderni negi prs. PreizkuSen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne I PiSite zaupljivo na naslov: Ida Krauae, Pressburg (Ogrsko), SchanzBtranse 2. Abt. 97 N« stan« niti iigfiaaeiaiaiaia Ivin Jax in sin, Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Hill slrojev in stroje za Me Mtaasclni) za rodbina in M Pisalni sinji Air. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Okrajna bolniška blagajna ■ v Ljubljani 1 1 " Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta Zdravnik blagajne Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Dr. Ivan Zajet splošno zdravljenje Dr. Franc Klinar kirurg in spl- zdr. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo-zglasiti v pisarni bolniške blagajne , da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih* Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli dan sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj • niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinir* le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne. Načelstvo. tiskarna druga z omajano zava*"* UH nfa šft 6- Tiskovine za Sole, Županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode in veselice. •** Letne zaključke Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, muzlkallj Itd. Stereotlplia. Litografija* raglstro | Ordinira Stanovanje dopol. | popol. '/ali—'/a* Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. ‘/alO-Vjll ! TnrjaSki trj 8. *• , 2-3 Franti Jk«ns**“L2, ‘/al.—1/23 I Turjaški trg §t. 4 v okr. bol. blag. 1—3 Poljanska cesta 18.