Letošnja zlatomašnika. V naši škofiji obhajata letos izredni jubilej zlate sv. maše dva gg. duhovnika. ki obadva prebivata pri Sv. Juriju ob južni želez. To sta tamošnji župnik preč. g. častni kanonik Valentin Mikuš in vpokojeni vojni lcurat I. razreda vlč. g. Jak. Marzidovšek. Oba sta bila posvečena za duhovnika istega dne: 20. julija 1883. Valcntin Mikuš je bil rojen 7. januarja 1. 1860 v Gornjemgradu kot nečak nepozabnega celjskega opata Franca Ogradija. Pri Sv. Juriju ob južni žel. že župnikuje od 4. marca 1897, torej že prek. 36 let. Za častnega kanonika je bil imenovan 9. maja 1928. Drugi g. zlatomašnik, Jakob Marzidovšek, je fizieno za poldrugo leto starejši, rojen je namreč bil 8. julija 1858 na Ponikvi, obhajal je torej ta mesec 751etnico svojega življenja. G. Marzidovšek si je pridobil veli(ka zasluge >kot vojaški duhovnik ter je moral radi svojega kremenitega narodnega prepri.anja v nekdanji državi veliko trpeti. Obema gg. zlatomašnikoma prisrčne čestitke slovenskega ljudstva z iskreno željo: Bog VTaju ohrani še mnogo let! P. Gratus Kostanjšek — 50 let, 25 let. V naslovu je označcn dvojni jubilcj, ki ga letos obhaja g. pater Gratus Kostanj šek, katehet 2. mestne dekliškc mešč. in 4. dekliške osn. mestne šole v Mariboru, definitor frančiškanskega reda. Luč sveta je zagledal v solnčnih Sromljah v lepem našem Posavju 10. junija 1883, je torej pred dobrim mesecem videl Abrahama. V duhovnika je bil posvečen 14. julija 1908. Danes obhaja svoj srebrni mašniški jubilej v svojem rojstnem fcraju. Gospod p. Kostanjšeku, strokovno veleizobraženemu in vnetemu ikatehetu naše mladine, kličemoob njegovem dvojnem jubilcju: Na mnoga leta! Božja milost z Vami in z Vaširn del.m! Nova fraBciškanska gvardijana. Za gvardijana v Ljubljani je imenovan mariborski g. p. Gabrijel Planinšek. Za gvardijana v Maribor pride doscdanji Ijubljanski gvardijan g. p. Gracijan Heric. Novi gvardijan je nečak blagopokojncga p. Kalista Herica, graditelja mariborske Marijine baziliko. Smrt dobrega šolskega upravitelja. V Mariboru je umrl vpokojeni g. šolski upravitelj Anton Križ. Pokojni je bil dolgo vrsto let vsestransko priljubljen in spoštovan vodja osnovne šole v Zavrču pod Ptujem. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin, preostalim naše sožalje! Umrl je na Pobrežju pri Mariboru znani bivši sodnijski cenilec in ppsest- nik Ivan Reibenschuh. v visoki starosti 81 let. Utoail je pri kopanjn v Mariboru 22- letni krojaški pomočnik Franc Kocbek' iz Loške ulice. Ni znal plavati, pa se je držal za čoln in se spuščal vedno bolj na globoko. Zmanjkalo mu je naenkrat tal in Drava ga je odnesla, Vlom v trgcvino. V no.i od 14. na 15. julij je bilo vlomljeno v Studencih pri Mariboru v Kumperščakovo trgovino. Škoda je precejšnja. V ribniku utoniL 261etni olektromonter Ivan Jaš iz Št. Ilja pri Slovenjgrad-i cu se je podal dne 15. julija s svojim stricem, pri katerem je stanoval v Studencih pri Mariboru, kopat v betnavski ribnik. Prvi je plaval preko ribnika stric, za njim Ivan, ki je pa med plavanjem izginil in utonil. Žepar je izrnaknil dne 16. julija na mariborskem trgu gospej Auschovi soprogi industrijalca, ob prilild nakupa malin ročno torbico. V torbici sta bili pol.g gotovine mcška in ženska zlata ura. Gospa .'e oškodovana za 2800 dinarjev. Otrok utonil v mlaki. V Dobrenju pri Pesnici je utonila 22 mesecev stara Francka Lipovš, h.erka posestnika Fr. Lipovša. Otrok je zašel v mlako, iz katcre ga je potegnila dekla že mrtvega. Pred 5 leti je utonila v isti mlaki Lipovševa prva hčerkica. Požig radi zavarovalnine. Pred mariborskim sodiščem je dajal dne 11. julija odgovor radi požiga lastne hiše 271etni posestnik Ivan Rotar iz Zgornjega Gasteraja pri Št. Lenartu v Slov. goricah. Hišo je zažgal in dobil zavarovalnine 20.000 Din, s fcatero si je postavil novo hišo in še pla.al nekaj dolgov. Govorice o požigu je potrdila tudi Rotarjeva žena, s katero se je sprl. Požigaiec je na podlagi ženine izpovedi priznal dejanje in je bil obsojen na 4 leta robije. Ogenj je izbruhnil v Šikolah pri Pragerskem pri posestniku Štefanu Greifu in mu undčil gospodarsko poslopje in kolarnico. Večjo nesrečo so preprečili gasilci iz Cirkovc. Požarna škoda je le delno krita z zavarovalnino. Radi uboja svaka pred sodiščem. — Posestnik Ludvik Toš je gnal dne 13. februarja kravp, katero je kupil pri Sv. Andražu v Slov. gor., domov v Brengovo. Spotoma se je oglasil pri svojem svaku Antonu Šiška, s katerim sta si bila nekaj v jezi. Toš je potrkal na svakovo okno, ta je pa tiho odprl vrata in Toša udaril z ostro sekirico petkrat po glavi. Težk-O ranjenega so spravili v mariborsko bolnico, kjer je umrl. Obtoženi Šiška se je zagovarjal 11. juldja pred mariborskim senatom s silobranom, a je bil obsojen na 6 let robije, na odškodnino 5000 Din vdovi pokojnega, obema Tošovema otroikoma pa vsakemu meseCno 50 Din, dokler ne bosta stara 14 let. Se ubil pri obiranju čiešenj. V Cogetincih pri Sv. Antonu v Slov. gor. je padel s .rešnje pri obiranju sadu posestnik Jernej Anželj in se ubil. Požar unlčil dve manjši domačiji. V Strmcu pri Ptuju je uničil požar stanovanjsko in gospodarsko poslopje kočarici Elizabeti Fiirbas. Elizabeta je bila usodepolnega dne pri sosedu v vinogradu na delu. Doma je bila le 121etna hčerka, ki je gnala kravo na pašo. Požar je najb_*ž nastal všled neprevidnosti dekline. — V Braclovcih je izbruhnil požar ob dveh zjutraj v viničariji posestnika Alojzija Raušla iz Slomov. Viničarijo je imela v najemu Terezija Kmetec z dvema otrokoma. Hiša je bi- la lesena in z njo pod eno streho šf hlev in listnjaik. Skupna zgradba je pogorela do tal. Kmetčevo so vzbudili iz spanja štirje udarci na okno. Obstojf sum na požig, ; /¦ :.^«V-^'<?.¦• i-:i r>'" 821etna starka zgorela. Na Siavbar^ jevem posestvu na4 Dravogradom olj avstrijski meji je izbruiinil ogenj v te& mošnji kočii v fe.ateji sta prebivala 7^ letni J^žef Jurifi ih rijegova 8^1etri^ ^labotna in bolna žeria Marija. Ogenj je zalotil oba starca ob poli^pČi, ko $0 trdno spaia. Jožef se je ptebudil g§ pravočasno, da je zbežal iz fcoče. j^oj je hotel še po bolno ženo, se je udrlai streha in strop iri starka je zgo_ei$; pod gorečimi in tlečimi ruševina."nii. '*' Eap je zadela pri padca z lestve 6Q-" letnega hlapca Josipa Planko iz MalibČ Braslov.. Umrl je .ez par dni po n%i. sr eči. • Pravočasno pogašen ogenj. V noči jS izbruhnil ogenj v Konigovi kopitarhi1 v Mestinju. Gasilci so ogenj pogasili pravočasno. Trije sodi vina se razbili. Dne 13. ju_ija zjutraj je pripeljal iz Pilštajna proti Mestinju avto po'.. .tnika F. Švaba iz Ljubljane 25 hl vina. Avto se je prevrnil tik pred Mestinjem in so se razbili tri sodi. Vlomljeno je bilo v no5i 13. julija v Zavodni pri Celju v trgovino gospe E. Confidenti in odnešene nekaj gotovine. Mila sodba. Celjsko sodišče je obravnavalo dne 12. julija slučaj uboja v Senovem pri Rajhenburgu. Obtožen je bil Franc Novak, bivši orožniški kaplar, ker je v noči od 10. na 11. maja t. 1. v Senovem usmrtil s strelom iz vojaškega samokresa v trebuh rudniškega paznika Sadar Leopolda. Obtožnica navaja, da sta proti večeru dne 10. maja 1.1. .stopila Sadar Leopold in njegova 18letna služkinja Dolenc Marija v Klajngkovo gostilno na Senovem, kamor je -prišel v mraku tudi orožnik Novak Fr. po cigarete. Sadar je povabil orožnika k svoji mizi na kozarec vina. V gostilni so pili še čez polnoč, nekaj po enih po so odšli Sadar, Novak in Dolenc skupno v smeri proti svojemu domu. Med potoma je Sadar izostal, Novak je pa šel nekoliko naprej z Dolenc Marijo. Ko so šli nekaj časa zopet skupaj, je Sadar postal na mah ljubosumen, stresel Dolenc Marijo nekoliko za ramo in jo pozval, naj gre domov. Sadar je nato zahteval od dekleta svojo aktovko, katero je nosila v svoji košari. Dolenčeva se je nekoliko branila, končno se je pa le udala in Sadar je začel po aktovki nekaj brskati. Novak, ki je stal nekaj korakov proč, je potegnil svoj službeni revolver in ustrelil Sadarja v trebuh. Sadar je bil pri zdravniku g. dr. Benedičiču v Senovem, nato je bil pa poslan v bolnišnico v Brežice, kjer je za posledicami strela umrl. Obdolženec Novak se je izgovarjal s silobranom, ker je potegnil Sadar iz ljubosumnosti iz aktovke lovski nož in ga nameril proti njemu. Novak je bil obsojen radi prekoračenja upravičenega silobrana na 4 mesece navadnega zapora, v katerega se mu všteje preiskovalni zapor. Istočasno je bil ubit v Hudijami pri Laškem Sadarjev brat Mirko (7. maja), ki je umil med prevozom v bolnico v Čelje. V pijanosti okraden. Inozemski mon-< ter, ki je začasno uslužben pri večji ljubljanski tvrdki, si je toliko privoščil dobrega vinca, da je zaspal na ulici.: Spečemu sta izmaknila dva nepridi-« prava listnico s 3000 Din in se odpravi« la popivat. Ko se je monter prebudll iz vinske omotice, je prijavil tatvino po« liciji, ki je kmalu izsledila uzmoviča v osebi 271etnega Karla Perneka, doma iz Ptuja, in 371etnega Ivana Mlakarja 3 Tolminskega. Oba tatova sta že predkaznovana. Od ukradene gotovine 3000 Din so našli pri lopovih po aretaciji samo par stotakov. Zidar se ubil. Dne 14. julija je delal 3Uetni zidar Ivan Baumkirchner iz Lož pri Marijagradcu na neki hiši na Strmcu pri Sv. Krištofu nad Laškim. Ogrodje se je podrlo, zidar je padel tako nesrečno, da je vsled zloma hrbte-1 juce in drugiti notrajnihi poškodb preminul po prepeljavi v eeljsko bolnišnlco. V vlaku. priiet vlomilec Močan Bosanec Ale B.kanovič iz Cazima se ]'e Idatil zadnje dni po Rudniku na Kranjskem. Dne 11. julija je obiskal v noči fikozi okno jedilno shrambo železniškega kontrolorja Franca Pihlerja. Pokradel in odnesel je perila in raznega blaga za 1300 Din in izginil proti &kofIjici. Zjutraj so zapazili tatvino in gospa Pihlerjeva je odbrzela na kolodvor in se odpeljala na Škofljico, da pokliče na pomoč tamošnje orožnike. Na Lavrici je stopil v isti voz Bosanec, oblečen v gosposke hlače, držeč v roki damski dežnik in drugo robo. Gospa je takoj uganila, s kom ima opravka in se obrnila do v vlaku službujočega orožnika, ki je prijel tatu. Pihlerjevi so dobili vse blago vrnjeno, Basanca so oddali v ljubljanske zapore. Prostovoljna smrt vsled zastrupljenja s plinom. V Ljubljani si je fcončal živIjenje 581etni strežaj na igrišču na Koslerjevem vrtu, _r_'anc Lorbek. V svojo sobico v baraki tl je prinesel posodo s tlečim ogljem in je udihaval strupeni plin tako dolgo, da ga je omamil — do smrti! Velik vlom. V noči 13. junija so vlotnili neznanci v blagajno kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Železno blagajno so izrezali in si prilastili 22 tisoč Din. Prehrskali so razne miznice in ukradli štiri ikolajne, fcatere je dobila šola ob priliki raznib. razstav. Velika opekarna iiogorela. Dne 15. t. Efi. jp r-oeorela y Dvorski vasi pri BefurijaH velika iri kcmsj *>red dyema letoma zgrajena opekarna. Škoda j. jnilijonska, a je ikrita z zavarovalnino. Avto in kolesar. V Bohinjski Beli pred železniškim mostom v bližini poetaje napravi cesta zelo oster ovinek in poleg tega je še tamkaj strm klanec. V smeri iz Bohinja je vozila dne 12. julija avto soproga Ijubljanskega veletrgovca Majerja. Kolesar Jože Gošar iz Gorja pri Bledu je zadel z ve.jo brzino v avto od strani. Udarec je bil taico silovit, da ga je vrglo s kolesa črez avto in na tla, kjer je obležal nezavesten. Dobil je hude poškodbe na glavi in si zlomil obe r.ki in nogi. Strela ubila kmeta na polju. Dne 14. julija je ubila strela na polju kmeta Ignaca Kaplan iz Veliike Jazbine pri Bregani na Dolenjskem. Omenjeni je okopaval med drugimi krompir na njivi, ko je privihrala nevihta. Drugi so zbežali vedrit, Kaplan je še pospravljal motike in tedaj je udarila vanj strela in ga ubila. Požai. Med nevihto je udarila strela v oreh posestnika Semeni.a v Jesenicah na Dolenjskem. Z oreha je preskočila strela na svinjsld hlev, iki se je vnel. Doma je bil posestnikov sin, ki je izpustil živino. Večjo nesrečo so preprečili gasilci. Zadušil se je vsled dima. Posestniški sin Franc Godeš v Planini pri Rakeku je v postelji pušil cigareto in zaspal. Od cigarete se je vnela postelj in Franca so našli vsled dima zadušenega. Italijanska vodna letala na razstavi v Čikagi. Poročali smo že, fcako se je podal italijanski letalski minister Balbo s 23 veliikimi vodnimi letali na pot v Ameriko. Ponesrečilo je le eno letalo. Dne 16. julija so se spustila italijanska letala na Michigansko jezero, in s tem posetila svetovno razstavo v Čikagi, ki leži ob omenjenem jezeru. Vzaj.mnost, društvo duhovnikov lav. škoiije, ima svoj redni občni zbor dne 21. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v Mariboru, v bogoslovski avli, Na dnevnem redu je: 1. Otvoritev. 2. .ilar.j'. za.pisr.:_a zadaiega obč. zbora. 3. Poročilo odbornikov. 4. Poro.ll. iajuika ZOV. 5. Volitev novega odbora. 6. Slueajnosti. Ako ob določeni uri ne bo navzoče zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število članov. Čč. gg. duhovniki-člani so naprošeni, da se v lastnem interesu mnogoštevilno udeležijo (ega občnega zbora. Italjani so napravili tokrat v drugi. polet iz Evrope v Ameriko z večjo sku« pino letal. t Ed.n cd voditeljev bivše RadižeTC stranke ustreljen. Dne 14. julija zjutraj je ustrelil obubožani kmet Tomo Koš5ec v Dugem selu Josipa Predavca na dvoriš.u njegove hiše. Kljub takojšnjem prevozu v Zagreb Predavcu ni bilo pomoči. Prijeti Koščec je izjavil. da je zagrešil zločin iz maščevanja, ker mu je bila po Predavčevi krivdi vsiljena v roko beraška paliea. Josip Predavec je bil star 49 let, Že kot srednješolec je sodeloval v takratni Radi.evi stranki. Pozneje je dovršil na Češkem višjo poljedelsko šolo in je bil nameščen v Zagrebu pri Savezu hrvatskib seljačkih zadrug. Leta 1910 je bil (kot radičevec izvoljen v sabor. Odrekel se je mandatu in postal revizor v bivšena Hrvatsko-slavonskem gospodarskem društvu. V času svetovne vojne je upra vljal srbskc ikmetijske zadruge. Po prevratu je bil poslanec Radičeve stranke do 6. januarja 1929 in nekaj časa tudi predsednik zagrebškega oblastnegaodbora. Bil je finančni voditelj vseh Radičevih denarnih in sploh gospodarskih podjetij. Radi poloma Seljačke banke je bil obsojen na daljši zapor, katerega je odsedel v Lepoglavi. Po prestani kazni se je posvetil nadaljnim študijam v poljedelski stroki in je hotel baš napraviti iz tega predmeta doktorat, ko mu je _ničila žalostna smrt še moško-krepko življenje. Jugoslovanskim izseljeacem \z Holacdije in Belgije, ki so prispeli dne 7. t. m. v/Jugoslavijo, se sporoča, da je ministrstvo prometa z odlokom broj 14328 z dne 10. julija t. 1. odobrilo vsem izlttnfe.m četrtinsko vožnjo na progah dravske banovine. Pri fiaiiupu v<J-zne karte se je treba legitimirati z Tz? kaznico, podpisano od kr. konzulata v Haarlemu, ki so jo prejeli izseljenci-izletniki od podpisanega. V slučaju, da kdo nima izkaznice, naj piše na naslov: Drago Oberžan, izseljeniški duhovnik, Zidani most. V egipčanskem oddelku angleškega muzeja so predane javnosti najdbe, katere so odkrili zameniti angleški raziskovalci v grobu faraona Tutanchamona. Fotogra-irali so prstne odtise, ki so stari okroglo 3000 let. Howard Carter, ki je svojčas vodil iskopovanja v Egiptu, je prinesel fotografije odtisov iz Egipta v London in jih je pustil v muzeju s popisom opazovanj pri najdbi kraljevega groba. Podzemeljsko grobišče, v katerega je bil pokopan nesrečni mladi farao z vsem veličastvom in sijajem, je bilo nekaj let po pogrebu obiskano od skru- nilcev grobov. Vlomilci si za svoj obisk niso izbrali dragocenega nakita, ker ta je bil skrit v krsti in za nje nedostopen, ampak olja in mazila, ki so bila v tedajnih časih neizmerno veliko vredna, in katera so dajali imenitnikom seboj v grobe v dragocenih posodah. Na teh posodah za olje in mazila so pustili tatovi prstne odtise. Carter je posnel s pomočjo egipčanske policije te odtise, ki so bili izsledeni po 3000 letib in so ravno tako sveži, kakor bi se bil k«lo dancs dotaknil posod. Na podlagi teh prstnih sledi si je mogo.e ustvariti čisto pravilno sliko o vlomu, ki je bil zagrešen pred 3000 leti. Skrunilci grobov so vdrli v grobnico skozi postranski hodnik, katerega so razbili. Prinesli so seboj velike mehe, v katere so vlili iz svetih posod ukradeno olje. Nekaj teh mehov so pustili tatovi v naglici pred izhodom. Iz tega dejstva se da sldepati, da jih je nekdo v zadnjem trenutku pri delu zmotil in prepodil. Posode z olji so bile postavljena v grobnici na 2^ do 3 m visokih podstavkih. Da so zamogli vlomilci do njih, so nagromadili razne predmete, katere so slu.ajn-o našli po grobišču. Nekateri lopovi so inorali biti ravnokar zaposleni z jemanjem posod s podstavkov, ko je došlo do vznemirjenja. Nekaj prej omenjenih predmetov so našli pri odkritju grobnicc po tleh polomlj.nLh in križ-kraž razmetanib. 170 let stara Mehikanka Martina de la Roca od Sv. Ane v Kaliforniji. Iztirjenje D-vlaka ua progi Stuttgart—Berlin pred postajo Niedertreba. Nesreča je zahtevala „ mrtve, 18 težkd in več lažje ran|enih. Nova palača Društva uarodov v Ženevi. — Desno: Avstrijski žandarji Izročajo Madžarom znanega atentatorja na vlake v Avstriji in na Ogrskem. Zločlnec Silvester Matuška je v verigah, Manevri italijanske vojne mornarice v Sredozeiuskem morju, Levo: Mussoliui na krovu križarke »Poia«. — Desno: Mornarica zasidrana v zalivu Gaeta.