t- X uaifii na plačana » gotovini LETO LI V Ljabljani, t soboto 14. maja 1932. Štev. 110 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo !20Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul.6/Ill SLOVENEC Ček. ralun: Ljub* Ijana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praša-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhai« vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika Položaj brez izhoda Z ozirom na polom, ki ga doživlja inflacioni-stična gospodarska politika, katero sta inavgurirali Anglija iu Amerika (sledila jima je Japonska), da rešita gospodarsko krizo, piše zelo pravilno Mus-solinijev list »Popolo dTtalia«, da »se gospodarska bolezen sveta ne da ozdraviti s tiskanim papirjem. Gospodarsko ozdravljenje sveta je mogoče samo z radikalnimi sredstvi, ki pa so političnega značaja. Zakaj politika je tista, ki je vedno vladala gospodarstvu«. Žalibog pogreša Evropa dandanes politikov in državnikov velikega kova in odgovorni voditelji evropske politke so danes vsi podobni tistemu državniku,. ki je nedavno izjavil, vprašan, kako si predstavlja rešitev najvažnejših problemov Evrope, da »je problem reparacij in dolgov jako važen, da pa se ta problem takrat, ko bo defini-tivno rešen, hvala Bogu ne bo več povrnil...« Toda pustimo tega državnika in se vrnimo k problemu samemu. Nemški kancler Bruning, ki ima danes začuda kljub uspehu Hitlerja ali pa baš zavoljo njega vodstvo Nemčije bolj v rokah, nego katerikoli drugi kancler za Bismarkom, je v svojem zadnjem govoru poudaril, da je vsako ozdravljenje politične in gospodarske mizerije sveta nemogoče, ako se delitev držav v države dolžnice in upnice, kakor jo je povzročila vojna, radikalno ne odpravi. Argumenti, s katerimi je to svojo trditev podkrepil, so taki, da jih bo jako težko zavrniti. Nemogoče je, je dejal, da bi se odplačevali dolgovi v zlatu, dokler se 70% svetovne zlate zaloge nahaja v posesti Francije in ameriške Unije. Bruning je tudi pokazal na nepričakovano posledico reparacijskega sistema, to je na popolno revolucijo v trgovinskih bilancah, ki izkazujejo za Nemčijo ogromen plus, za Francijo in Ameriko pa naravnost minimum. Te gigantske izgube trgovinske izmenjave pa tudi vrednostnih papirjev in drugega kapitala povzročajo, da vse države zapirajo svoje meje in svoje kredite, kar svetovno gospodarsko krizo le rapidno poslabšuje. Ti zaključki nemškega kanclerja se popolnoma potrjujejo od strani angleških državnikov, ki danes odkrito priznavajo, da njihova inflacionistič-na politika ni prinesla zaželjenih rezultatov in da tudi od dviganja visokih carinskih mej ali od tako zvane »avtarkije gospodarstva« ni pričakovati ozdravljenja, ako ee ne najde v resnici svetovna, to je internacionalna rešitev. Winston Churchill kakor tudi Neville Chamberlain sta te dni v parlamentu označila stalno padanje cen najvažnejših življenjskih produktov kot najopasnejši pojav naraščanja sedanje krize. Torej se je Anglija prepričala, da forsiranje njenega izvoza po deva-lorizaciji funta kakor tudi zvišanje carin ni ničesar izdalo, ne glede na to, da se je število brezposelnih povečalo, namesto da bi se bilo zmanjšalo. To dejstvo je seveda močno vplivalo tudi na Ameriko, kjer se nasprotniki inflacije sklicujejo na Anglijo, ki po polomu inflacijske politike zopet resno misli na povrnitev zlate baze funtu. Angleži so tudi mnogo upali od imperialne gospodarske konference v Ottawi, toda sedaj uvidevajo, da tudi ta ne bo mogla rešiti gospodarske krize Anglije, ker se tudi dominioni nahajajo v neugodnem finančnem in ekonomskem položaju. Stara resnica je pač, da tisti, ki sam sebi ne more pomagati, more še manj pomagati drugemu. Zato je upanje Anglije sedaj obrnjeno v prvi vrsti na Lozano, kjer se bo razpravljal reparacijski problem. O tej stvari je obširneje govoril finančni minister Neville Chamberlain na banketu londonskih bankirjev. Angleško gospodarstvo, pravi, nujno kriči po zopetnem povišku svetovnih cen, ki katastrofalno padajo, tako da se industriji ne izplača več proizvajati. Ta stvar se ne da popraviti po nobenih valutarnih manipulacijah, ampak samo po mednarodnih političnih dogovorih. Kakor se vidi, so si angleški državniki popolnoma osvojili tezo Mussolinijevo, ki se glasi, da brez popolnega izbrisa reparacij in vojnih dolgov politična in gospodarska rekonstrukcija sveta ni mogoča. »Teža dolgov je vedno večja,« je dejal angleški državnik; »dolžniki, plačujoč svoje upnike, so vedno večji siromaki, tako da ne morejo ničesar kupovati. Iz tega sledi nov zastanek in nadaljnje padanje cen, tako da morajo države, da rešijo, kar se še rešiti da, zvišati carinske zidove, zato da bi se narodni denar trosil v državi sami. Toda tudi to sredstvo je bolj iluzorno nego realno. Mnoge države so že faktično bankerotne, druge bodo sledile. Splošen bankerot povzroča splošno likvidacijo, radi tega katastrofalno padanje, cen z nujno konsekvenco znižanja mezd, radi česar postaja problem socialen problem, lačnih množic... Minister meni, da se morajo cene v zlatu zvišati, to pa ni mogoče drugače, kakor da se svet znebi neproduktivnih dolgov. Le to bo vrnilo prebivalstvu tisto blagostanje, ki je potrebno, da se vpostavi kupna moč širokih slojev prebivalstva. Vse to je prav in lepo, če ne bi stale ozdravljenju svetovnega gospodarstva na poti skoro nepremagljive težave političnega, predvsem pa moralnega in socialnega značaja. O slednjih ne bom« govorili, pač pa o nekaterih političnih problemih. O teh piše glasilo francoskega zunanjega urada, »Temps«, sicer so pa splošno znani in ljudje so se že skoraj naveličali jih poslušati. »Temps« torej pravi, da ves svet priznava, da mora lozanska konferenca, ki naj se snide v drugi polovici junija, prinesti jasno in temeljno rešitev. Toda svet obenem ve, da Lozana prav tako ne bo prinesla nobene temeljite odločitve, kakor Jih ni prinesla nobena dosedanja mednarodna konferenca... Francija ne zaupa Nemčiji, kjer je politika pod režimom Hitlerja krenila odločno na pot nacionalizma. Nacionalizem, kojega ekscese modro usmerja Rrilning, je s stališča francoskega nacionalizma desetkrat opasneišl od Hitlerjevega. Francija aa- XI. konferenca Male antante Slovesen sprejem tujih diplomatov Belgrad, 13. maja. 1. Belgrad je danes prazničen. Snočnji in današnji brzovlaki so pripeljali romunskega zunanjega ministra, princa Ghiko s soprogo in spremstvom višjih uradnikov in romunskih časnikarjev, ter dr. Edvarda Beneša s soprogo, katerega je spremljalo tudi lepo število visokih funkcionarjev praškega zunanjega ministrstva ter odličnih zastopnikov češkoslovaškega tiska. Obakrat snoči in danes zjutraj, se je podal na kolodvor predsednik vlade dr. Marinknvič z gospo soprogo, da pozdravi svoje kolege ob njihovem prihodu k 11. konferenci Male antante. Poleg predsednika vlade dr. Marinkoviča se je nabralo na kolodvoru veliko število odličnega občinstva. Prišli so večinoma vsi višji uradniki zunanjega ministrstva, katere je vodil šef protokola Niko Novakovič, nadalje vse osebje češkoslovaškega in romunskega poslaništva z damami, na stotine časnikarjev, katerim so se pridružili tudi številni posebni dopisniki, ki so jih poslali v Belgrad iz zapadnih držav Evrope in celo iz Združenih držav severne Amerike. Istotako se je zanimalo belgrajsko prebivalstvo za ceremonijalen sprejem ter se je v velikem številu zbralo okrog kolodvora ter pozdravljalo vrste avtomobilov, v katerih so poleg domačih zunanjepolitičnih uradnikov sedeli naši stari dobri prijatelji iz Romunije in Češkoslovaške. Med tem ko se je princ Ghika vzdržal vsake izjave časnikarjem, je dr. Beneš že v vlaku sprejel časnikarje ter jim r.a kratko orisal program dela 11. konference Male antante. Beneš o nalogah konference Dr. Beneš je izjavil: »čas, v katerem živimo, je zelo resen in položaj, v katerem se nahaja večina držav v Evropi, nam nalaga dolžnost, da globlje razmotrivamo o načinu, kako bi mogli iz tega položaja iziti zdravi in okrepljeni. Toda po'eg vseh teh težav, ki so na našem potu, smo in os'anemo optimisti. Kajti če vzamemo v poštev položaj naših treh držav in ga primerjamo e položajem, v katerem sc nahajajo druge države širom Evrope, potem vidimo, da se naše tri države nahajajo v za-vidnem j>oložaju, kajti one imajo vsaj možnost, da prej nego katerakoli druga država splavajo iz sedanje situacije. Kar se tiče treh vprašanj, ki so na dnevnem redu konference, in to so razorožitev, reparacije in načrt o Podonavju, smatram, da morajo predvsem naše tri države pokazati veliko potrpežljivosti, ker so splošne razmere danes tako težke in vsa tri vprašanja na dnevnem redu konference tako komplicirana, da se ne morejo rešiti s pt iproslo formulo. Ako bi kdo to mislil, potem brez dvoma pada v velike iluzije. Najprej bomo morali proučiti osnovno misel vseh teh vprašanj ter preštudirati njihovo odvisnost od stališča, katerega bodo zavzele evropske velesile, kajti ne sme se pozabiti, la glede vseh teh treh točk evropske velesile do sedaj atso mogle priti do splošnega mnenja. Mi pa smo in ostanemo sigurni, da bomo na predstoječi belgrajsKi konferenci lahko prišli do sporazuma, v Kolikor se tiče naših treh držav, nadalje, da se bom.i dogovorili tudi glede skupne procedure, nat?ro bomo predlagali na velikih konferencah, na katerih se bodo končnoveljavno ta tri vprašanja pozneje rešila. Prepričan sem in to moje prepričanje 'aoiolji na enajstletnih izkušnjah, odkar se mala anUnta redno vsako leto sestaja, da se bomo zedindi glede vseh osnovnih vprašanj, kljub temu pa ohranili posebne Interese, katere mora vsak izmed nas posebej braniti.« Davi ob prihodu dr. Edvarda Beneša se je odigral ob izhodu iz kolodvora značilen prizor. Ko so se dragi gostje s svojimi s cvetjem posutimi soprogami postavili lepo v vrsto, da bi jih mogli fotografi fotografirati, se je najprej široko nasmehnil dr. Beneš. Smeh je bil tako nalezljiv, da so se z dr. Beuešgm začeli smejati tudi ostali ministri, za njimi pa časnikarji in občinstvo. Na pragu enajste konference male antante se je pokazalo razigrano razpoloženje vseb ministrov. Ta smeh na belgrajskem kolodvoru naj bi bil najboljši dokaz za to, da se na tej konferenci ne bodo poravnavali kakšni spori, ker jih ni, ampak da se biflo v ozračju najtoplejšega prijateljstva in miroljubja ministri zmenili, kako naj na najizdaluejš: način branijo skupne težnje na forumu evropske po. litike. Središče zanimanja je bilo nato preneseno v Ulico kralja Milana, kjer je zunanje ministrstvo. in k »Srpskemu kralju«, kjer stanujeta dr. Beneš in princ Ghika. Nadzirajoči organi so dobili zelo stroga navodila, da ne smejo dovoliti, da bi se visoke goste motilo in najboljšim časnikarjem z zapada se ni posrečilo dobiti na samem niti dr. Beneša riti princa Ghiko, da bi dala kakšno izjavo. Eden izmed teh časnikarjev se je celo pomešal med hotelsko osebje, toda kmalu so ga odkrili in ga lepo spremili do hotelskih vrat nazaj, ne da bi dosegel svoj oilj. Prvi sestanek ministrov Ko se je približala enajsta ura. določena za prvi sestanek zunanjih ministrov, se je zopet zbrala ogromna množica občinstva pred zunanjim ministrstvom in nadzirajoči organi so imeli veliko dela, da so mogli vzdržati red med ljudstvom, ki je hotelo od blizu pozdraviti goste iz zavezniških držav. Nekoliko pred 11 sta prišla zaporedoma oba, princ Ghika s svojimi belimi, vihrajočimi lasmi, z buršikozno zavezano kravato ter bolj demokratični dr. Beneš s svojim širokim nasmehom na ustnicah, ki je tolmačil njegovo zadovoljnost, njegov optimizem, pa tudi njegov trdovratni sklep, da ne bo nasedel na nobeno vprašanje časnikarjev, ki so ga oblegali ter naravnost obstreljevali z vprašanji. Dr. Beneš ponavadi ni redkobeseden in uživa zato pri zastopništvu javnega mnenja največje spoštovanje, toda danes pred začetkom konference je hotel ostati popolnoma diskreten. Ob 11 so se. zaprla vrata zunanjega ministrstva. Trije zunanji ministri, jugoslovanski, češkoslovaški in romunski, so šli v konklave. Prva seja konference je bila posvečena splošnim vprašanjem, ki bodo tekom razgovorov prišla po vrsti na dnevni red. Po stari navadi, ki je postala sveta tradicija sestankov male antante, mora na prvi seji delegat-zastopnik držav male antante v Svetu Zveze narodov predložiti svojim kolegom obširen referat o vseh važnih vprašanjih političnega značaja, ki so nastala po zadnjem se. stanku. Ker zastopa letošnje leto dr. Marinkovič države male antante v Svetu Zveze narodov, je padla ta naloga nanj. Referat dr. Marinkoviča Najprej jc predočil svojim kolegom v velikih splošnih obrisih gospodarski položaj Evrope, s posebnim poudarkom srednje Evrope, kajti baš gospodarski položaj je v preteklem letu v mnogem diktiral tudi smernice. evropske politike. Gospodarski položaj je v marsičem približal srednjeevropske države drugo k drugi ter povzročil, da so nastali razni načrti za odpomoč tem srednjeevropskim državam, načrti, ki seveda niso popolnoma očiščeni vsakega političnega obeležja. Obrazložil je nadalje položaj, ki je nastal radi uvedbe Iloover-jevega moratorija in ki je prinesel Jugoslaviji do-velj razočaranja ter ji naložil mnogo večje žrtve kakor drugim državam. Ker očividno obstoji v Evropi tendenca, da se politika reparacij, katero je uvedel predsednik Združenih držav, tudi r bodoče nadaljuje, nastaja naloga, da pridejo države male antante na čisto, vsaj v kolikor se tiče principi-elnega načelnega stališča v reparacijskem vprašanju. Zadnji politični dogodki v zapadnem delu Evrope so seveda tudi vplivali na problem razorožitve. Potrebno bo pregledati, če radi tega države male antante ne bi morale eventuelno revidirati svojega stališča v Ženevi. Referat zunanjega ministra se je naposled dotaknil tudi političnih dogodkov v srednji Evropi, v kolikor bi mogli imeti vpliv na cilj, katerega mala antanta zasleduje na tem polju. Opozoril je kolege na razne politične toke, ki se v srednji Evropi kažejo, včasih drug drugega spopolnjujejo, po večini pa drug drugemu nasprotujejo. Za razumevanje položaja je v prvi vrsti potrebna jasna analiza dogodkov samih ter iskanje vzročnih zvez, ki so do njih dovedle. Na A val i. Po prvi seji, ki se je končala v najboljšem razpoloženju, so se odpeljali ministri na Avalo, kjer so položili krasen venec na grob neznanega junaka. Ministri so bili povabljeni na obed, ki je bil zanje pripravljen v hotelu »Avala«. Odkrita izjava princa Ghike Popoldanske ure so bile določene za razne sprejeme na poslaništvih. Romunski zunanji mini. ster, princ Ghika je izkoristil svobodni čas ter »pre- ma tja do junija ne bo imela še vlade z določeno politično smerjo, ki se bo izcimila šele kol rezul-tanta dolgotrajnih pogajanj med strankami. Pa tudi, ko bo Francija dobila tako vlado, bo celo najskrajnejšemu levičarju težko, oddaljiti se od dosedanje smeri francoske politike v mednarodnih zadevah, ki si vsako rešitev evropskih problemov predstavlja le v okvini mirovnih pogodb. Toda Nemčija je kategorično izjavila, da nikoli več ne bo plačevala reparacij in da tudi ni pripravljena pristati na kakšno končno odplačilo, s katerim bi bile reparacije definitivno odpravljene. Absurdno je misliti, da bi mogel kdo danes Nemčijo k plačevanju vojne odškodnine prisiliti. Prvič bi v tako politiko danes nobena država ne privolila, drugič pa bi vsaka gospodarska reoresivna odredba zase- kala upniku hujšo rano nego dolžniku. Gospodarstvo Evrope je pač danes enota, kjer je vsak del življenjsko odvisen od drugega. Toda Francija se po pravici boji Nemčije, osvobojene reparacij, ker zelo realno misli, zakaj ni nobenega dvoma, da bo Nemčija svoj gospodarski dvig izrabila za politično revanšo. Kje je torej rešitev? Če še pomislimo, da se Amerika brani priznati načelo, da je vprašanje vojnih dolgov nujno zvezano z vprašanjem reparacij — Američani stojijo na tem skrajno egoistlčnem stališču zato, ker bi si radi ohranili proste roke pri pogajanjih o ogromnih vsotah, ki jih dolgujejo Ameriki evropske države zmagovalke —, polom bi današnji diploma, tični svet rabil pravega Salomon«, da najde pot iz zagata. jel zastopnika francoske agencije Havas, kateremu je dal sledečo izjavo: ».Sedanja konferenc« male antante v Belgradu je prav za prav samo nadaljevanje že začetega dela, kajti o vseh problemih, ki se nahajajo na dnevnem redu, so se zunanji ministri teh držav že rtar govarjali v Momtreuxu in Ženevi. Najvažnejše vprašanje sedanjega dnevnega reda je brez dvoma vprašanje Podonavja. Glede razorožitve bode r splošnem odločevale velesile. V kolikor se tiče reparacij, moram priznati. da presegajo kompeteneo držav male antante in tudi njihovo odločilno mož. Reparacijska konferenca v Lausannea bo morala n* vsak način pojasniti, kdaj pride ena ali drogm država v položaj, da ne more več izpolnjevati sv«, jih obvez. Najvažnejše vprašanje pa, pri katerem smo baš mi najbolj interesirani, je, kakor sem že spočetka izjavil, vprašuje organizacije podonavskih držav. Zagotavljam vam, da bo konferenca to vprašanje temeljito proučila, in sicer radi lega, ker n« smemo izgubljati mnogo časa. Pred dvema dnevoma sem sprejel od avstrijskega kanclerja dr. Burescha ponovno prošnjo, v kateri nas roti, naj pridemo Avstriji na pomoč, češ, da je v takih težavah, da grozi nevarnost, da jim podleže. Kar se nas samih tiče, moram podčrtati, da je potrebno, da smo vsi načelno prepričani o potrebi, d« ae Avstriji in drugim srednjeevropskim državam, ld prosijo za pomoč, da se jim na pomoč tudi priskoči, in sicer čim preje, tem bolje. Države male antante vedo, da bodo morale doprinesti v tem pogledu nove žrtve, in mi smo na te žrtve tudi pripravljeni. Toda Avstriji se mora pojasniti, da m nikakor ne moro spraviti v sklad, da na eni strani gotovi krogi v Avstriji izjavljajo, da država ne inore živeti in da mora iskati zaslontbe v okrilju kake druge države, na drugi strani pa stalno prosi Evropo, naj ji stavi na razpolago sredstva, da bo mogla obstojati. Vsaka država lahko živi in je življenja zmožna samo. če ima za to trdno voljo. Mi bomo vprašanje Podonavja, v prvi vrsti vprašanje pomoči Avstriji in Madjarski, razpravljali z dobro voljo in v dobrem namenu, da bo ta pomoč izdatna, kajti šele potem bo mogoče koristno raz-motrivati tudi o kaki gospodarski organizaciji, t katero se podonavske države lahko povežejo.« Ob 4 popoldne je češkoslovaško poslaništvo priredilo čajanko na čast domačim in inozemskim časnikarjem. Prireditev je biLi sijajno obiskana. Gospa dr. Beneševa je čajanki prisostvovala ter vse prisotne očarala s uvojo veliko ljubeznivostjo. Popoldanska seja Ob 5 je bila druga seja, na kateri so ministri začeli v podrobnostih razpravljati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Na vrsti je bilo vprašanje reparacij. »Slovenec« je že t aprilu objavil, da s« namerava naša vladn sporazumeti sama i Nemčije glede reparacij. Na današnji seji se je to vprašanje ponovno sprožilo in zunanji ministri so raz-motrivali o možnosti, kako bi sc naši državi, ki je v čisto posebnem položaju, v vprašanju reparacij napram Nemčiji pustile svobodne roke. Naša vlada zastopa stališče, da se nam morajo pustiti svobodne roke iz teh razlogov, ker imata pač. Češkoslovaška in Romunija t vprašanju reparacij popolnoma drugačne interese, kakor so naši. Popolnoma enotno in identično je zatorej nemogoče. Naša država bo pa na podlagi posebnih pogajanj, katera bo pričela i nemško vlado, vprašanje svojih terjatev, katere im« do Nemčije is naslova reparacij, likvidirala neodvisno od rešitve, ki jo bo prinesla lausannska konferenca, s pomočjo trgovinskih pogodb, ki bi nam n« drugi strani nudile udobnosti, katere smo s Hooverjevim načrtom i zganili. Ta predlog je brez dvoma velik no t um, uko ni najvažnejši, ki bo stavljen na enajstem sestanka mal« antante, kateri bo imel velik vpliv na ruvoj bodočih reparacijskih pogajanj. Zvečer ob pol 9 je bila na čast zunanjim ministrom prirejena večerja v Gardijskem domu. Večerje so se udeležili vsi aktivni ministri kraljevske vlade, vsi t Belgradu akreditirani poslaniki, višja generaliteta in nokaj odličnih osebnosti iz gospodarskih krogov. Komentarji čeških listov Prag«, 13. maja. tg. K otvoritvi konference Male antante v Belgradu objavljajo vsi češki listi članke, kateri podčrtavajo gospodarski pomen konference in soglasnost vseh treh držav v vprašanjih srednje Evrope. Agrarni »Venkov« piše: Gotovo je, da se nahaja ključ za ves evropski položaj v Berlinu. Dokler se ne razčistijo razmere v Nemčiji, kjer se doslej nočejo zadovoljiti s skromnejšo vlogo, kakor jo je igrala Nemčija pred vojno, ni upanja za uspeh niti v panevropskem niti v srednjeevropskem vprašanju. Odpor Nemčije daje pogum tudi drugim državam, tako da Mali antanti ne bo ostalo nič drugega, kakor to konstatirati in zopet podčrtati svojo solidarnost. Napad na bivšega španskega . kralja Pariz, 13. maja. tg. Danes je neki španski delavec dejanski napadel bivšega španskega kralja, ko se je pripeljal v Marseille z nekim angleškim parni-koin. Španski delavec, ki je bil zaposlen v pristaniški baraki, je skočil proti kralju, ko je stopil n« suho, in ga večkrat udaril s pestjo po obrazu. Kralju se je vlit« kri iz ust in nosa. Policija je prijela napadalca. Stran 482. »SLOVENEC«, dne 13. maja 1932. Stev. 109. Groiter ostane notranji minister Odstopil je le kol vojni minister Berlin, 13. maja. AA. Wolff poroča: Griiner je podal oslavko na položaj vojnega ministra. Ostavko utemeljuje s tem, da je izpolnil nalogo, ki um je bila poverjena oktobra lanskega leta, da v kritični zimski periodi zagotovi zakonitost in avtoriteto državne oblasti s letu, da koncentrira v svojih rokah vse upravne sile, ki z njimi razpolaga država. G. Griiner smatra, da ni priporočljivo, da bi funkciji uotranjega in vojnega ministra opravljala ista oseba, ker ima notranji minister čisto politični značaj, medtem ko vojni minister upravlja armado, ki mora biti zunaj vsake politike. Berlin, 13. maja. AA. Po sodbi nekaterih krogov je demisija vojnega ministra GrOnerja v zvezi z odnošaji, iii vladajo med Gr3nerjem in njemu neposredno podrejenimi osebami, to je generali v vojnem ministrstvu. Tudi mislijo, da je Griinerja pripravil do demisije odmev njegovega preilvčerajlnjega govoru v državnem zboru. Po drugI strani pa se zdi verjetno, da je politična situacija GrOnerJa kot notranjega ministra toliko absorbirala, da dostikrat nI imel časa ne prilike, da bi se posvetil v tisti meri, kakor je želel, interesom vojske, ki je ni mogel vzeti v zaščito pred političnimi vplivi. Očividno je, da neposredni sotruduiki Griinerja v vojnem ministrstvu niso skrivali svojega mišljenja. da je škodljivo za vojsko, če bi tako stanje še dalje trajalo. Dejstvo, da Griiner v popolnem soglasju z državnim kanclerjem še nadalje obdrži listnico notranjega ministrstva, dokazujp, da v tem ministrstvu pod njegovo upravo ne bo prišlo dc nikakib izpre-memb, ki bi bile večjega pomena. Zato ostavka Griinerja kot vojnega ministra ne pomeni nikakega neodobravanja prepovedi oboroženih Hitlerjevih vojaških formacij in tudi ne oslabitve osebne pozicijo Griinerja v kabinetu. Berlin, 13. maja. AA. Admiral Roedor, poveljnik nemške vojne mornarice, je bil iinenovHU za ministra vojske. Zakaj je Groner moral iz vojnega ministrstva Miinehea, 13. maja. tg. List bavarske ljudske Stranke Der Bavrische Kurier", ki je prvi odkril gonjo generalske kamarile proti Grilnerju, poroča o neposrednih dogodkih, ki so povzročili padec vojnega ministra. Vodilni generali so imeli sestanek, na katerem so razpravljali o načrtu, kako onemogočiti GrBnerja. Dogovorili so se izriniti ga iz vlade na ta način, da dopovedo vladi, da Griiner nima več neomajanega zaupanja nemške vojske. To so ofi-cielno sporočili državnemu kanclerju in prosili za uvdijeneo pri državnem predsedniku. V sredo dopoldne je imel dr. Briining konferenco s Ilindeii-burgom, posebno ker je krožila govorica, da so imeli generali tudi.načrt, odstraniti Griinerja s silo. List izjavlja, da se stvari niso godile tako enostavno, kakor so jilj opisovala prve vesli. Navudeni bavarski list jo zastavil vprašanje, nI i je Briiningov kabinet še zadosti močan, da sprejme boj proti silam, ki so mu iz teme zadale tako občuten udarec. O tem vprašanju razglabljajo seveda danes vsi nemški listi. Soglasno se poudarja resni položaj, na katere«) se nahaja sedaj Briiningov kabinet. Opazilo se Je posebno veselje, ki ga izraža Der Volksbeobachler :, centralno glasilo narodno socialistične stranke. List pravi: Gronerjev odslop je vsaj za vojsko končna likvidacija novemberskega' kurza. Gronerjev padec je prvi odločilni uspeh na-rodno-socialistične politike in Briiningov kabinet mora odstopiti. r Vossische Zeitungt piše: Iz tega triumfiranjn Hitlerjevega listu je posebno jnsno vidno, komu na korist se je igrala kalna igra, ki sc je vsaj v začetku tako nepričakovano posrečila.. V Nemčiji so ludi dobro opazili bojazen, ki jo izražajo francoski in angleški listi o najnovejšem notranjepolitičnem razvoju v Nemčiji. Sodno postopanje proti nemškim fašističnem poslancem Berlin, 13. ma[a. tg. Policijski uradniki so prijeli v monakovskem brzpvlaku narodno-socialistič-nega poslanca Gregorja Strusscrja, ki je z drugimi včeraj napadel socialno-demokratskega poslanca dr. Klotza v parlamentu. Ostali trije poslanci Hei-nec, Weitzel in Steegman so bili že danes izročeni naglemu sodišču radi razžaljenja ter lahke in težke poškodbe poslanca dr. Klotza. Priznali so že, da so napadli navedenega poslanca. Slično kazensko postopanje se vrši tudi proti drugim na-rodno-zocialističnim poslancem radi prejšnjih dogodkov. Berlin, 13. maja. tg. Včeraj zvečer sta dva moža v berlinskem predmestju Lichtenbergu nenadoma odprla vrata neke narodno-socialistične gostilne in ustrelila celo salvo v lokal. Smrtno nevarno je bilo ranjenih 5 oseb, od katerih je ena že umrla. Obsodba Berlin, 13. maja. tg. Berlinsko naglo sodiščo jc danes žo sodilo narodno socialistične napadalce na dr. Klotza. Obloženi so bili zaradi razžalenja in telesne poškodbe ter je sodišče obsodilo Heinesa Sleg-mana iu Weilzla, vsakega na tri mesece zapora, Straserja pa je sodišče oprostilo. Sodišče jih je smelo sodili, ker so jih zalotili pri dejanju Samem, zaradi česar poslanci nimajo imunitete. Angleški manever proti ZN Irak na dnevnem reda - Jugoslavija posreduje med Anglijo in Italijo -TT Avstrija kliče na pomoč Obupna nota na Zvezo narodov in velesite - Pred napovedjo moratorija Dnnaj. 13. maja. tg. Avstrijska vlada je danes poslala vsemu svetu ulfimatum. Poslala je zastopnikom štirih evropskih velesil vsebino one note. ki jo je izj-očila pred tremi dnevi generalnemu tajniku Zveze narodov. Gre v bistvu zn grožnjo, da se eno-strossko proglasi tronsferni moratorij, fr ne ho inozemstvo proti pričakovanju šo v zadnjem trenutku poskrbelo za trgovsko in kreditno politično pomor, ali sklone dogovor, ki hi imel siične posledice kakor transferni moratorij. Nota pravi: Sedanji položaj preprečuje, da bi minuli še nadaljnji meseci brez koristi, nr da bi se izvajal program iz lastne moči. Zato se bo avstrijska vlada ie prihodnje dni obrnila na podonavsko in druge države s konkretnimi predlogi za trrovsko-političnn pogajanja v smislu nameravane akcije vi>le«il. (I tem poteku bo poročala velesilam in Zvozi narodov. Vlada upa. da bo s tem olajšala stališče držav, in opozarja na to, dn je finančni odbor poročni Svetu Zveze narodov pravilne sodbe. ki pa se ni«o spremenile r dejanja. Avstrija je s svojo strani točno izpolnjevala vse nasvete in končno rclo scela po uvozni prepovedi. 8edaj pa sili devizni položaj k hitri odločitvi. Vlada se zaveda, da je prekinjenje plačevanja inozemskih dolgov zelo nevarno, če meroda.ini inozemski krogi tega koraka ne bi priznali za upravičenega. Nič manj nevarno po je nadaljnje odtekanje itak TCfinomn kratkoročno posojenega deviznega »>aoja. Avstrija pravočasno opozarja na to in prosi Truplo Lindbergovega otroka najdeno Xewyork. 13. maja. tg. Lindberghovega otroka je našel mrtvega neki šofer. 7 km od Lindberghovega stanovanja v grmovju, iz katerega je molela otroška noga. Po svetlih laseh in nočni srnjfiei so nedvomno ugotovili identiteto trupla, ki je že zelo razpadlo. Pri obdukciji se je dognalo, da je bil vzrok smrti razbita lobanja. Na desnem ušesn je bila luknja, najbrže od revolverja. Mati otroka je sprejela to strašno vest nenavadno mirno. Oče pa je že več dni odsoten, ker poizveduje po otroku, in ga dn sedoj še niso mogli obvestiti. Dejstvo, da so našli otroka v bližini doma. dokazuje, da so otroka umorili že kmalu po ugrabitvi, ker storilci, obkoljeni po policiji, niso mogli z otrokom ničesar reč početi. Kljub vsem ogromnim naporom policije ni uspelo dohiti sled za otrokom. Sedaj pa izjavlja guverner iz New Yerseja, da sc bo odele] vodila preiskava brezobzirno, ker se ni več lmtl za otrokovo življenje. Od leta 1021. dalje je to četrti nmor otrok, ki so bili ugrabljeni r Združenih državah. Kandidat za ukrajinski prešlol Varšava, 13. maja. tg. Bivši ukrajinski hetman Kuropalski, ki si je znal pridobiti podporo ma-djarskih krogov za svojo kandidaturo za ukrajinski preztoi, ie začel obširno propagando V Angliji. Posebno v konservativnih krogih skuša pridobiti pristaše za svoj načrt. Propagafidno pisarno vodi ruski emigrant Korostovec. Dunajska vremenska napoved: Splošno je pričakovali trojnega, večinoma jasnega in toplega vremena, Zagrebška vremenska napoved: Zelo oblačno in spremenljivo, Plohe niso izključene. Toplo. Zvezo narodov ter finančni odbor za nasvet v tako resni liri in pričakuje, da se bo finančni odbor sestal kolikor mogoče hitro. Dunaj, 13. maja. AA. Korbiro jioroča: G. Dol. i fuss nadaljuje pogajunja z meščanskimi stranicami po sestavi nove vlade. Pogajanja se bodo nadaljevala do prihodnjega tedna, to pa zato, ker žele Velenemci, da pismeno formulirajo svoje mnenje o programu nove vlade. V to svrho bo imel velc-nemiki klub sejo prihodnjo sredo. Dunaj, 13. Bolj kot za vladno krizo se javnost zanima za glasove o napovedi moratorija inozemskih posojil. Zelo verjetno je, da bo vlada v resnici napovedala moratorij; saj je finančni odsek Zveze narodov sam to nasvetoval, prav tako kakor Madjarski, Bolgariji in C Irčiji. l)o moratorija naj bi prišlo sporazumno z inozemskimi upniki. Vlada upa, da bo z moratorijem prihranila 850 milijonov šilingov letno. S tem zneskom plača Avstrija dve tretjini amortizacijskih obrokov na račun inozemskih posojil. Ostala posojila, med temi posojilo Zveze narodov iz leta 1922, bi ne bila prizadeta po moratoriju. Na Dunaj jc prispel bivši komisar Zveze narodov dr. Zinunermann, ki jc pred leti nadziral avstrijske finance. Njegov prihod vzbuja upe, da bo Avstrija vendar dobila nekaj denarja od Zveze narodov, in sicer pod trdimi pogoji, tla namreč sprejme novo kontrolo Zveze narodov. Karolyi v ognju Budimpešta, 13. maja. tg. Na koncu splošne debate o državnem proračunu je imel ministrski predsednik Karolvi na večerni seji govor, ki je povzročil hrupne prizore. Utemeljeval je potrebo, da se proračun zniža, da se plače državnih uradnikov zmanjšajo, davki pa zvišajo s tem, da se mora inflacija preprečiti na vsak način. Ko jo Karolji izjavil, dn država ne more dati brezposelnim nobene pomoči, je nastal j>ri socialnih demokratih silen hrup, tako da ministrski predsednik ni mogel co-vorlti dalje. Socialni demokrati so na vso moč pso-vnli ministrskega predsednika. Francija poostri nadzorstvo nad tujci Pariz, 13. maja. tg. V zvezi z umorom predsedniku Doumerja se je ministrski predsednik Tardieu danes posvetoval s pravosodnim in notranjim ministrom In z najvišjimi policijskimi oblastmi o poostritvi policijskega nadzorstva nad tujci. Posebno se namerava. I. da sc poostri mejno kontrola, 2. da sc poostri kontrola nansenskili potnih listov (ruskih preko Švedske), .'!. da bodo morali najemodajalci prijavljati vse Inozemec. 1. da se prepove koalicija vseh inozemcev v Franciji, 5. da se določijo posebne odredbe za Izgon, 0. da se poostrijo kazenske določbe za prestopke dosedanjih »ujskn-pollcijskih naredit. 7. do se reorganizira varnostna služb« pri predsednlStvti republike. Univerza v Valenciji pogorela Pariz, 13. maja. AA. Havas poroča iz Valencl-je, da je snoči na tamkajšnji univerzi niiital ogenj, ki se jo s silno naglico razširil. Vkljub vsem mtpc-rurn jjasilcov jc univerz« pogorela do Url. Ženeva, 13, maja. g. S pomočjo Mule antante, ki jo seveda podpira Francija, je pričela tudi Jugoslavija igrati v Zvezi narodov dokaj pomembno vlogo. Tako je bila Jugoslaviji pddeljena naloga poročevalca v mandalskem vprašanju. Tudi na tem zasedanju Sveta Zveze narodov jo prišlo na dnevni red vprašanje ukinitve angleškega mandata nad Irakom, ki ga je Anglija izvrševala po nalogu /.vezo narodov. To vprašanje se vleče že od septembra preteklega leta, ko se j;' pred Zvezo nnrodov pričela načelna razprava in je bila posebnemu odseku poverjena naloga, du ga temeljito prouči. Ker je bilo jugoslovatislonu odposlancu g. Fotiču, kabinetnemu načelniku zunanjega ministrstva, odka-zano mesto poročevalca glede inamiatskega vprašanja, bo : odsek za Irak stopil z njim.v stik pri-, hodnji teden, ko se g. Folič povrne iz Pariza v Ženevo. Zanimivo je, du se je Jugoslavija nenadoma znašla v vlogi posredovalca med Anglijo in Italijo. Že na septemberskem zasedanju Jo zunanji minister Grandi zavzel v nmndatskem vprašanju stališče, ki se pač strinja z italijanskimi kolonijalnimi težnjami. Italija so poteguje za mandat nad Sirijo in Palestino, ki ga sedaj po nalogu Zveze narodov izvršujeta Francija in Anglija. Zato ja Grandi izrecno poudaril načelo začasnosti mandatov in zatrdil, da se na podlagi mandata, ki ga jo kuka velesila sprejela od Zvezo uarodov, nikakor ne smejo ustvariti neposredni odnosi med to velesilo lu deželo, nad katero izvaja mandat. S to izjavo se je hotela Italija zavarovati pred možnostjo, da bi Francija in Anglija stalno obdržali mandate v svojih rokah in da bi se dežele pod mandatom spremenile v njihove kolonije. S pravnega vidika nista mogli Francija in Anglija oporekati. Italiji in incident bi se bil kmalu zaključil, ako ne bi Italija našla novo spotike. Zveza narodov je stavila določene pogoje Iraku, pod katerimi se lahko priglasi' kot reden član. Na današnji seji bi moral Svet na predlog angleškega delegata odobriti posebno izjavo države Iraka, s katero sprejema ta omenjene pogoje; toda Italija ugovarja izjavi; v kolikor zadeva gospodarsko in carinsko svobodo, šole in verske ustanove. Radi ugovarjanja Italije, sc jc morala končna odločitev zopet odložiti in jugoslovanskemu delegatu Fotiču je bila kot poročevalcu v mandatskem vpra- Ust o Poljski Lublin, začetkom maja. Na Poljskem praznovanje t. maja ui bilo prepovedano. Tako so socialistični poslanci in voditelji žo proti koncu aprila sklicevali shode ali predavanja kot pripravo za bližajoči so delavski praznik. Imel sein priliko prisostvovati lakemu socialističnemu govoru. Govornik jc najprej v luči zgodovine prikazal nujnost propada kapitalističnega gospodarskega sistema, potem pa s sličicami iz življenja današnjih brezposelnih — ki jih je v Poljski 800 dO 400 tisoč — povezal par primerov ogromnih prejemkov tako zvanih direktorjev državne kontrole nad industrijo, ki »vlečejo mesečno preko 300.000 Din, kakor so dognali. S tem argumentom se je tudi največ operiralo ua govorih 1. maja, češ, lako je, če nadzira kapitalistična vlada kapitaliste.'Zanimivo je, da so na Poljskem posebno močna židovska(l) socialistična združenja. Žid je pač Žid in tudi pri socializmu pristavlja svoj kupčijski lonček; lu ga namreč še posebno mika socialistični internacionalizem - in pn njemu soroden evangelij »nebes na žemljic. A lo seveda lc židovski proletarijat, ki ima v trgovski kasti seveda svoje začasno protivnike. — Spored 1. maja je obstojal večinoma iz dopoldanskih govorov in obhodov. Posamezna poljska in židovska delavsko-socialistična društva so sc zgrnila za rdečimi prapori, napisi in godbo na čelu ler manifestirala. Tablice so imele napise: »Zahtevama kruha in delal »Šola za vse!: »Pravica!-: Itd. — Krščansko organizirano delavstvo se proslave 1. maja ni udeležilo. Na splošno je izpadel 1. maj dokaj mirno po vsej državi. Pri procesijah, ki so se vile za rdečimi prapori, je iz upadlih obrazov in obleke odsevala bolezen brezposelnosti: glad in pomanjkanje... Skoraj ganljivo je bilo ponekod gledati la Irngičen sprevod. — Do krvavih izgredov je prišlo v Zaglebiu Dabrovvsklem, kjer sla bila dva od strelov ubita. V Warszawi, kjer se je manifestacije udeležilo nad (iOOt) oseb, je bilo 70 aretiranih in 0 ludi ranjenih. Komunisti so hoteli delati izgrede, ki jih je pa policija preprečila. 3. maj so praznuje v Poljski vsako leto kol največji narodni praznik. Drugi narodni praznik jc še 11. listopada kot spomin, ko je na ta dan leta 1918 Poljska zopet oživela. 8. maj pa je praznik starejšega datuma, spomin na slavno poljsko kon-stituc-ijo leta 1791, ki je po že stoletnih proslavah in po svojem duhu navduševala in bodrila Poljake skozi žalostno dobo prekostolelne razkosanosli. Sedaj v oživljeni, neodvisni Poljski pomenja ta proslava bolj iiregled' skupnega truda na sedanji narodni gradbi in s pogledom na nekdanjo slavno preteklost nov zalet naprej. Nove sočasne naloge od mrtvih vstale Poljske-, ki jo je bil misijonski prorok Miekiewicz napovedal v svojem delu »Knjiga poljskega naroda: in »Romanja poljskega...«, Kollataj. Malachowski in Slaszio so tedaj sestavljali to slavno konslilucijo, ki je predvidevala enakopravnost vseli slojev na osnovah krščanske države. — Na proslavi tega praznika se -strne ves poljski narod brez razlike, ne tako kakor na pr. ob Jožefovem, ki so ga proslavljali le • pansUvov.ci in ožji pristaši Pilsudskega, »narodowpl • pa so ga bojkotirali. Vse je šlo mirno po točno in pravočasno določenem programu. Že na večer pred praznikom so okrasili hiše in izobesili rdeče-bele zastave. Namesto razsvetljave pa so so jiobirali prispevki za brezposelne, kar je tu sploh lepa navada tudi sicer, na pr. pri vseh vstopnicah, znamkah in drugod. Ob 8 zvečer bakljnda —• podobno ko pri nos: vojaška godim z bakljanii, zn njo j>a kup otrok, a na trotoarjih špalir radovednežev. Po dopoldanski sv. maši na prostem je bila — glavna točka programa — defilada vojaštva, tako dn so bile vse druge korporncije z gasilci vred le pritiklina, Da, Se celo otroci so korakali v vojaških uniformah in dekleta... Sploh sam pričakoval mesto tega več narodnih scen v sprevodu; pa jih kar ni hotelo biti lin spregled. Popoldne razne zabave, zvečer akademija. 23. aprilu je izdal polj.-jki primas Avguat kardinal llloml pastirski list s temo; Razmerje cerkve do države. Vedeli jc treba, da jo Poljska /. malenkostnimi izjemam! — če seveda Žide, ki rastejo v štiri milijone, in preko štiri milijone pravoslavnih Ukrajincev v Poljski ne Štejemo — katoliška država, kar nu pr, o sosednji Nemčiji ne moremo po- kanju poverjena naloga, da posreduje med Anglijo 111 Italijo, Angleško spomenico za znižanje stroškov Zvezo narodov, Mednarodnega urada dela in Mednarodnega razsodišča v Haagu, smatrajo v diplomatskih krogih za pravi manever angleške diplomacijo, ki nočo v svoji aktivnosti zaostati za francosko. Značilno je, da ni Anglija dala te pobude v obliki predloga, ki naj bi ga bila stavila Zvezi narodov, temveč je omenjeno spomenico poslala neposredno 14 državam, ki so zastopane v Svetu Zveze narodov. Kakor je treba na eni strnili pobudo za znižanju upravnih stroškov Zveze narodov ln sporedu ih ustanov pozdraviti, tako pomeni ta korak po obliki, v kateri je bil storjen, pravo brco Zvezi narodov. Čeprav spomenica poudarja, da ne mara angleška vlada kritizirati nadzorovalnega odbora Zveze narodov, čeprav poudarja, da si angleška vlada nikakor ne mara prilastiti oblasti, ki gre Svetu Zvezo uarodov, je jasno, da je Anglija v trenutku, ko se je obrnila neposredno na vJude prizadetih držav, omalovaževala Zvezo narodov. Glede na finančno iu gospodarsko krizo v vseh državah zahteva Anglija znižanje proračuna Zveze narodov, jn sicer na ta način, da bi se nepotrebni oddelki ukinili, del uredništva odpuslil, ostalim nameščencem pa naj bi se plače primerno znižale. Spomenica ugotavlja, da co uradniške plače pri Zvezi narodov mnogo višje, kakor doma v posameznih državah. To velja tudi za Mednarodni urad dela. Osnoval naj bi se varčevalni odbor, h kateremu bi pristopili gospodarstveniki, torej ne politiki, kot predstavniki 11 držav, članic Sveta Zveze narodov. Spomenic! je podan seznam stroškov za vzdrževanje uradov Zveze narodov. Stroški so od lela 1921 stalno naraščali, in so znašali leta 1923 25,678.000 zlatih frankov, I. 19"4 '>0°34 000 1 lfTO 22,658.000, I. 1920 22.930.000. I 1927 28 512 d00 I 1928 25,a33.00o, 1. 1929 27,026,000, 1. 1930 VSLOVEUEC«, dno 14. mujtt 1882. štev. 110. Ljubljana Tretji požar v enem tednu Ljubljana, 13. majn. Nocoj pozno ponoči se je vzhodni del mesta precej vznemiril, zakaj po ulicah se ie oglasil rog gasilskega orodnega avta: "Gori k Naši poklicni gasilci so ponovno pokazali, da so na mestu in so takoj zdirjali na kraj požara, ki je Izbruhnil v gospodarskem poslopju nasproti domobranske vojašnice na Poljanski cesti. Nujprej se je tja odpeljal — bilo je ot> 10.52 orodni avto poklicnih gasilcev — temu pa je sledila motorna brizgalna. Na vzhodu pa se je že dvigal skoraj 30 metrov visok plamen in bilo se je zelo bati, da bo ogenj s tega poslopja zanetil tudi bližnje stanovanjske hiše. Vojašnica, ki je na drugi strani ceste, je bila od plamena obsevana kakor od močne dnevne luči. Ogenj je nastal v gospodarskem poslopju posestva na Poljanski cesti št. 55 in 57, last konjskega mesarja g. Ivana Marinška. Poslopje je na dvorišču posestva. Hiio je zidano in je obsegalo hlev, pod, skladišče, shrambo, drvarnico in podstrešje. V poslopjih nn cesto pa je gostilna Pri Gorenjem in stanovanje mesarja .ložeta Avblja. Na podstrešju poslopja na dvorišču je spal hlapec podjetnika Kve-dra Anton Godina. Ta je šel spat okoli 9 in ga je šele hrum, ki so ga ljudje povzročili, zbudil, da se je komaj rešil, bos in za silo oblečen iz gorečega dvoriščnega poslopja. Požar so opazili nekateri gostje, ki so bili tedaj na dvorišču gostilne, med temi podčastnika Radosavljevič in .fager. Podčastniki so lakoj alarmirali vojaštvo iz bližnje vojašnice, ki je izpraznilo najprej hlev. V hlevu sta bila dva konja, en Avbljev in en Marinškov, dalje en Avbljev vol In Štirje Marinškovl prašiči ln šest pujskov. Vojaštvo je nato začelo izpraznjevati ogroženo Avbljevo stanovanje. Omenjeni podčastniki so z močnim trkanjem zbudili tudi Avbljevo družino, ki je že trdno spala. Med tem jo že stražnica obvestila poklicne gasilce, ki so bili v nekaj minutah nn kraju požara. Gasilci so svojo nalogo izvedli brezhibno. Na ogromne plamene se je vlila iz štirih sestavljenih cevi voda, ki je požar v dobre pol ure pogasila in rešila pred nevarnostjo tudi gostilno in Avbljevo stanovanje. Gasilci pa seveda niso mogli rešiti gorečega podstrešja in poda. Na podu je imel mesar Avbelj okoli 3000 kg sena, 50 kg slame, v skladišču okoli 300 kg suhega mesa, dalje razne priprave in orodje, kar mu je vse zgorelo. Mesar Avbelj trpi na leni blagu okoli 10.000 Din škode, lastnik poslopja mesar Ivan Marinšek pa na poslopju okoli 30.000 Din. Povrh tega je imel Marinšek v podstrešju še manjšo zalogo opeke, ki je tudi skoraj uničena. Poudariti moramo, da so gasilci imeli zelo težko nalogo, ker se je plamen vedno znova ponavljal. To dolgem trudu se je gasilcem povsem posrečilo zatreli ogenj, vendar so moralo gasilske slraže ostali še dolgo na kraju nesreče. Pri požaru se je nabr, lo kljub pozni uri mnogo občinstva, ki je opazovale mogočne plamene in naporno delo gasilcev. Je pa to v enem tednu že tretji večji požar, pri katerem so se naši poklicni gasilci Iako izvrstno postavili. Prvič je bilo namreč v soboto pri Pustu, drugič pri Useniku na Rimski cesti in sedaj tretjič. Obenem se je tudi vojaštvo izkazalo danes prav tako kakor zadnjič pri Pustu. Sklepi seje magistralnega gremija Ljubljana, 13. maja. Danes se je vršila seja magistralnega gremija, V kateri se jo razpravljalo o sledečih zadevah: Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ie vložil prošnjo za podelitev gostilniške in kavarniške koncesije za prostore v 10., 11. in 12. nadstropju nebotičnika. Koncesija se v zaprošenem obsegu podeli. — Sedej .lakob, sedanji kavarnar je zaprosil, da se mu podeli kavarniška koncesija za novo otvor-jeno kavarno v pritličju Kirbiševe hiše poleg kino Matica *. Koncesija se podeli. — Odkloni se prošnja hišne posestnice in trgovke Ane Krečičeve na Vi-dovdanski cesti 1 za podelitev koncesije bifeja. Na vlogo upravfe ljubljanskega velesejma glede omejitve izdaje dovoljenj za postavitev stojnic pred sejmiščem v času velesejma se sklene, da se bo podeljevanje takih dovoljenj omejilo na najmanjšo iz-mero. Bansko upravo pa se bo naprosilo, da omeji policijsko uro na velesejmu na 10. uro. — Po poročilu akademičnega kiparja Dolinarja je spomenik kralja Petra Osvoboditelja čez zimo zelo trpel ter vsled tega nasveluje, da se vzdrževanje javnih spomenikov vrši redno in pravilno. Tvrdka Toman se je ponudila mestni občini, da prevzame pravilno vzdrževanje spomenika in vseh brušenih kamnov v magistratnem poslopju za malenkosten znesek letnih 3000 Din. Kredit je na razpolago iz proračunske postavke za varstvo spomenikov. Ponudba se Sprejme. Sokolsko društvo UI za Bežigradom ima svoje zimske prostore v topničarski vojašnici. Uprava vojašnice pa zahteva, da se prostori izpraznijo. Sokolu III ne preostaja drugega, kakor da si na svojem letnem telovadišču ob Dunajski cesti postavi lopo, ki bo odporna tudi proti zimskim neprilikam. Društvo prosi mestno občino, da ji da na razpolago primeren les ter razen tega votira okrog 8000 Din za izvršitev teh del. Sklene se, da se da na razpolago les, ki ga je občina pridobila s sekanjem dreves v tivolskem gozdu, zaprošeni znesek pa se krije iz kredita za mestna zavetišča, ker skrbi Sokol III v tem kraju za otroško zavetišče. Na poročilo mestnega in gradbenega oddelka glede naprave dveh javnih stranišč pri trimostju, od katerih bo stalo moško pod desnim delom Iro-mostja, žensko pa pod Prešernovim spomenikom, se sklene, dn se oddajo nekatera dela na ta način, da se povabijo trije obrtniki vsake stroke in predlože svoje ponudbe. Obe stranišči bosta stali približno 150.000 Din. Nekatera dela bo mestna občina izvršila v lastni režiji. Poleg stranišča bo malo stanovanje za upraviteljico. Kazen omenjenih zadev so se razpravljale Se nekatere druge manj važne stvari in se je večini prosilcev ugodilo. Stavbna dovoljenja Sklene se, da se izdajo stavbna dovoljenja sledečim prosilcem: 1. Alojziju Chrištofu, lastniku »Christofovega zavoda , za gradnjo enonadstropne hiše ob Domobranski cesti. — 2. Mariji Trtnik, po-seslniei v Trnovem, za gradnjo dozidka enonadstropne hiše. — 3. Bratoma Kane, lastnikoma drogerije za zidanje dvonadstropne vogalne hiše na vogalu Dunajske in Linhartove ulice. — 4. Egidiju šušter- Kulturni obzornik KULTURNI DROBCI IZ ZAGREBA. Zadnje čase se Hrvatje mnogo bavijo s slovensko leposlovno umetnostjo in marsikatero lepo priznanje so prinesli hrv. dnevni listi in revije, posebej o kulturnih delih mlajše slov. generacije. Tako pripravlja književnik I. Mi h o vil o vi č. ki se jc že nekajkrat ustavil na slovenskih mladih, zlasti nn Magajni, daljši relerat o življenju in delu slovenskili mlajših penklubovcev. Tudi sem slišal, da pripravlja ocene o Vodnikovem s B o r i v-c it z Bogom« dr. Iv. Esih, posebno dober prijatelj Slovencev, ki vsak kulturni pojav v Slovencih prenese v domače liste. Nedavno se je v :Ob-zoru : ustavil ob dr. B r e z n i k o v i razpravi (Vpliv slov. slovarjev na srbske in hrvatske v »Časopisu za slov. jezik in zgodovino«) in priznal, da je šele dr. Breznik odprl hrv. slovničarjem oči, ko jim je dokazal, da so njihovi predniki (Šulek, Filipovi«, Parčič) jemali besedje iz Janežičevega in Cigale-tovega slovarja, ne pa. da bi ga sami skovali, kakor se je dozdaj mislilo. Brezniku izjavlja Esih posebna priznanja za to! — Dalje pišeta o »Borivcu z Bogom dr. Mnrakovtč, tudi iskren prijatelj Slovencev, in 6 I m Č I k... Kakor je že Slovenect med dnevnimi vostmi delno poročal, so v zadnjih dneh mnogo pohvalnih izrazov prinesli hrv. dnevniki o B. Magajno-vem Gornjem mestu«. »Obzor« (dr. Esih: »Autorov pogled na život i svijet je muževan i hladan, bez ikakve osječajnosli, ali pun vjere i nade, da če sve ono. Sto je zdravo i plemenito, uvijek po-bijeditic); sNovoslu .(Iv, MihoviloviCi ,?To je jedua. šiču, sohoslikarskenni mojstru, za zidanje trinad-stropno hiše ob Gregorčičevi ulici, na bivšem Use-nikovem zemljišču. — 5. Poleg le hiše namerava zgraditi stavbni mojster Josip Mudrovčič istotako trinadstropno hišo, za kar se mu izda stavbno dovoljenje. — 6. Jožefi Šturm, ženi znanega avtoizvoščka, za visokopritlično hišo z garažnim prizidkom ob Rezijanski ulici na zemljišču mestne občine. — 7. Stanetu Češnovarju za zidanje lesene pritlične hiše ob Mencingerjevi ulici. — 8. Julijani Klopčar, po-seslnici v Krakovem, za gradnjo enonadstropne hiše ob Cojzovi cesti. — 9. Jožefu Zadnikarju, mizarskemu mojstru iz Sp. Šiške, za gradnjo enonadstropne hiše in mizarske delavnice v Podmilščakovi ulici. — 10. Pokojninskemu fondu uradništva Trboveljske premogokopne družbe, za gradnjo šeslnadstropne palače v Gajevi, Gledališki in Puharjevi ulici. To bi bila prva stavba na tako zvanent inž. Dukičevem bloku bivšega zemljišča Toninžičevih dedičev, o katerem je sklepal občinski svet v zadnji svoji seji. — 11. Filipu Bizjaku, krznarju na Kongresnem trgu, se dovoli gradnja enonadstropne obsežne vile na vogalni parceli Svetčeve in Ažbetove ulice. — 12. Francetu Kramarju za gradnjo enonadstropne hiše v Herbersteinovi ulici, kjer bo neposredni sosed bloka hiš Vzajemne zavarovalnice. — 13. Zakoncema Karlu in Rozaliji Gorniku, poslovodji tvrd-ke Kalmus & Ogorelec, za gradnjo enonadstropne hiše ob Vodovodni cesti na bivšem svetu Društva za zgradbo delavskih hiš. — 14. Katarini Rupnik, hišni posestnici iz Staničeve ulice 12, se dovoli gradnja večje enonadstropne hiše v Suvoborski ulici nasproti gramoznici mestne občine. — 15. France Per-havec, ravnatelj milarne in svečarne na Viču, zgradi enonadstropne vilo z ravno streho na bivšem »ce-sarskem gozdnem vrtu;: v Oražnovi ulici. — 16. Franc Villiar, zavarovnlni uradnik Vzajemne zavarovalnice si zgradi vilo z avtogaražo ob Trslenja-kovi ulici na bivšem zemljišču »Tavzherjevlh dedičev-, ki je povečini sedaj Se last trgovca Kirbischa iz Celja. — 17. Francetu Goršku in Vinkotu Fri-škovcu, delavcema, se dovoli, da si smeta postaviti vsak svojo provizorično stanovanjsko barako v gramozni jami državnega cestnega erarja ob Vodovodni cesti. — 18. Alojziji Tratnik, hišni posestnici na Sv. Petra cesti 25, se dovoli naprava novega stranišča in nekatere adaptacije. — 19. Gostilničar Karol Kačič na Dunajski cesti 52, podaljša gospodarsko poslopje na svojem dvorišču, ter ga bo uporabljal za gostilniške namene. — 20. Trgovec Jurij Verstov-šek bo adaptiral stanovanja v svoji hiši na Sredini. — 21. Inž. Mirko šušteršič zgradi enonadstropen prizidek k svoji vili v Mariborski ulici. — 22. Albert Zescbko napravi kanalizacijo pri svoji vili na (( TRLEFON 23-08 Birmanske botrice in botri, nc samo Vabim hirnianccm ampak tudi Vam zažari obraz od veselja, ko poskusile v Aulomal J J bulletu naš« izborna vina, ki se točijo in sicer štajersko in Dalmatinsko v lokalu . liter po Din ln-— preko ulice.....liter po Din R'— Graščinska in cviček v lokalu.....liter po Din ir— preko ulice.....liler po Din 10'— Nekaj izrednega rudeči šampanjski naravni proizvod..............liter po Din lfi-— preko ulice.....liter po Din 14'— Domače, obtežano ■ Union« pivo . . . vrček po Din 4'.->ll Po zelo nizkili cenah nzne zendviče, delikalese. pecivo, slaščice, sladoled in druge dobrote za birmance. Erjavčevi cesti. — 23. Franc Mole, posestnik na Opekarski cesti zgradi nove drvarnice in kanalizacijo. — 24. Kanonik Ivan Sušnik bo adaptiral že obstoječi trgovski prostor v nadnrbluski hiši 17 Pred škofijo. — 25. Ivini Usenik, gostilničar in posestnik na Borštnikovem trgu, bo adaptiral šo drugo polovico poslopja bivše pivovarne na -Zelenem hribu« delno za stanovanja delno za hotelske sobe ter zgradi za poslopjem tudi posebno gospodarsko poslopje za pralnico in shrambe. Prvi del starega poslopja je žo popolnoma adaptiran in zgleda prav lično. V poslopju sc otvori nova hotelska restavracija. — 26. Odloži se prošnja trgovca Erika Krlsperja na Mestnem trgu za zazidanje mestnega sveta ob sedanjem hodniku v Stritarjevi ulici za napravo novih trgovskih portalov. Odložena je bila prošnja posestnika in mesarja Franceta Slamiča na Gosposvetski cesti za adaptacijo onega dela dvoriščnega poslopja, ki sega čez stavbno črlo v Kersnikovi ulici. Nedovoljena dela se ne smejo nadaljevati. — O prošnji za stavbno dovoljenje gradnje za novo kotlarno in industrijski dimnik pa bo mag. gremij sklepal šele tedaj, ko bo končnoveljavno obrlno oblastvo odločilo, ali se dopusti obrtna naprava v projektiranem obsegu. Uporabna dovoljenja se izdajo sledečim prosilcem: 1. Jakobu Sedeju, kavarnarju za adaptirane kavarniške prostore v pritličju Kirbiševe hiše poleg kino »Matica::. — 2. Mori dr. Brejčevi za enonad-stropno hišo v Bogišičevl ulici. — 3. Ivanu Useniku za adaptirane prostore bivše Vuovčevnlnice za živino na Dolenjski cesti. „Mof dom" Ljubljana, 13. maja. Te dni se je vršil ustanovni občni zbor nove zadruge »Moj dom :. Zanimanje za zadrugo je bilo med občinstvom zelo veliko, tako da je bila dvorana salona . Pri levuc, kjer se je ustanovni občni zbor vršil, polna. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Franjo čenčič, revizor nabavljalnih zadrug. Razložil je kratko pomen nove zadruge in korisli, ki jih bo nudila zadružnikom. Zadruga namerava pospeševati varnost članov, ki imajo poinen graditi si domove, preskrbovati v ta namen članom brezobrestna posojila, kupovati stavbišča, dajati posojila za razbremenitev posestev, pomagati s pojasnili in nasveti v gospodarskih vprašanjih, prirejati predavanja in izdajali društveno glasilo. Po debati so bila pravila soglasno sprejeta. Zadruga ima naslov »Stavbna hranilnica in posojilnica Moj dom c, reg. zadr. z o. z.« Zadruga šteje sedaj nad 70 članov. V odbor so bili izvoljeni: V načelstvo: Cepin Josip, davčni upravitelj v pok., Mlzerit Deziderij, bančni uradnik, Florenlni Luči, špediter, Poljšak Vladislav, trgovski zastopnik. Kunst Ivan, strokovni učitelj, Dolšek Albin, posestnik in trgovec, dimnic Mirko, knjigovodja; namestniki: Šerbec Josip, posestnik, Vavpetič Franc, posestnik, Gris Anton, posestnik; v nadzorstvo: čenčič Franjo, zadružni revizor, Banovec RudolI, član nar. gledališča, Kavčič Ivan, poštni uradnik, Svetlin Ivan, posestnik, Užnik Rudolf, strok, uči-tej; namestniki: Gvardjančič Mihael, vrtnar-eko-110111, Mešiček Jože, zidarski delavec. Kaj bo danes? Drama: »Kvadratura kroga«. Izven. Znižane cene. Opera: Zaprta. Union, vejika dvorana: Festivalni simfonični koncert. Ob 20. Narodni doni: Otvoritev glasb, razstave ob 11. Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Ljubljenec bogov« (Emil Jannings). Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva c. 1; mr. Bohinec, ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. Danes otvoritev restavracif-shege m havarsitšEfcga vrta v Se najtopleje priporočata Fran in Roži Krapeš ZVEZDI O Zadušnica za Doumerja. Včeraj ob 10 dopoldne je opravil sv. mašo zadušnico za pokojnega predsednika francoske republike Doumerja prevzv. g. knezoškof dr. Gregor Rožman ob šle\ilni asistenci duhovščine. Maše zadušnice se je udeležil francoski konzul g. Neuville, ki je prišel v slavnostni uniformi z vsemi redovi. Odlični predstavniki naše javnosti so se prav tako udeležili ro-quijema, iako ban dr. Marušič, divizijski general Ilič, komandant mesta general Dragomir Popovič, artiljerijski general g. Gjorgje Popovič, pomočnik ministra prosvete Dragan Gjorgjevič, konzulnrni zbor, župan dr Pue, podžupan prof. Jarc, senator dr. Ravnihar, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Itogina, finančni direktor dr. Povalej, večje število univerzitetnih profesorjev, člani tukajšnje francoske kolonije in francoskega instituta in drugi. Tudi ljubljansko meščanstvo se je zadušnice udeležilo v lepem številu. O Pevsko društvo Illahol iz Prago se pripelje v Ljubljano danes ob tri četrt na 2 na glavni kolodvor. Ljubljanski pevci priredijo bratskim pevcem sprejem. Prosimo tudi ostalo občinstvo, da se spre- jema udeleži. O Pevski zbor Lisinski, ki Je znan kot eden najboljših zborov kraljevine, pride v Ljubljano v nedeljo lo. t. ni. dopoldne ob it). Tudi njega sprejmejo slovenski pevci na kolodvoru. Prosimo tudi ostalo občinstvo, da pozdravi odlične goste, ki nastopijo popoldne na koncertu pred nunsko cerkvijo. 0 Vincencijeva konferenca za akademike so obrača z nujno prošnjo na vse premožnejšo kroge, naj ji v tem težkem času priskočijo na pomoč, bodisi z oblekami ali denarjem, ker so ji potrebna sredstva že popolnoma pošla in ne more ugodili mnogoštevilnim prošnjam za podporo. Obrača so tudi na vse slarše, ki bi rabili med počitnicami inštruktorje za svoje otroke. Vincencijeva konferenca bi jim preskrbela dobre in zanesljive akademike. Vse podporo in vprašanja glede inštruktorjev naj se pošljejo v Akademski dom sv. Cirila, Streliška ulica 12, Ljubljana. 0 Kipi preti Matico. Včeraj popoldne so začeli postavljati hernte na že zdavnaj pripravljene in postavljene kamenite podstavke, v katere so vklesali imena skladateljev, katerih herme bodo stale na podstavkih. Bronaste herme je izdelal akademski kipar Lojze Dolinar. Popoldne so postavili in pritrdili oglavja Gallusa, Ipavca, Davorinda Jenka, Mokranjca in Gerbiča. Manjka le šfe oglavje Li-sinskega, katerega bodo postavili danes dopoldne. Kipi so izredno posrečeno delo in je vsa njih razdelitev prav dobro zadela. Na kamenite podstavke z napisi p. Hugolina Sattnerja in ravnatelja Huba-da pa lierm za sedaj še ne bodo postavili. O Okrožna strelska družina v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši v nedeljo 15. t. m. ter nadalje vsako nedeljo redno streljanje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesli. Strelišče je članstvu le dopoldne na razpolago. Udeležba obvezna. Dežurstvo br. Obradovič. DAME! V našein izložbenem oknu je razstavljeno priznano desinfekcijsko in toaletno sredstvo SANOFORM V originalnih steklenicah. — Drogeriia GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica 5. „ 0 str°.i ga jo zagrabil. Na Dunajski cesti se je včeraj pripetila resna nesreča. 20 letni delavec Lovro Sever, uslužben pri podjetju Cihlar in stanujoč v Dravijah 85, je delal pri stroju za mešanje cementa. Stroj pa ga je zagrabil in butnil vstran fcever je obležal s hudimi poškodbami. Pri padcu si je zlomil desno ramo in desno roko. V bolnišnico ga je prepeljal reševalni avto. O Prste mu je odžagalo. Huda nesreča se jo pripetila predsnočnjim v Skofji ulici. Tam je žagal drva 37 letni Ciril Praprotnik, delavec pri lastniku motorne žage Pečarju na Kodeljevem. Naenkrat pa je Praprotniku spodletelo in žaga mu je odrezala vse prsle na desni roki. Nasreča je za moža tem hujša, ker sedaj ne bo mogel več delati z desnico. O Srajce, športne, modne in otroške, ima v krasti, izbiri Ivrdka Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. © »«» krize sem za Binkošti znižala cene za ■>U/o. — loto Staut, Kolodvorska ulica 18. Maribor □ Grenak kruh tujiue. Iz Avstrije sta se pripeljala včeraj z vlakom dve starki, obe popolnoma obnemogli, da ju je moral rešilni avto prepeljati v bolnišnico. Obe, 77 letna Kunigunda Laufer. doma nekje iz ptujske okolice, in Irena Priča iz Slavonije, sta bili poslani nazaj v domovinske ob. etne, potem ko sla pustili svojo mladost in moč v trdem delu v tujini. t , zdrobi,° n°eo. Huda nesreča je za- deja dO letnega mariborskega konjarja Matijo I)ol-mcarja. Konj ga je vsekal s kopilom s Iako silo Po levi nogi pod kolenom, da je šla kost na dvoje. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico. U Nevarna služba. Janko Rožman, ki je zaposlen v gostilni kot točilec, jo poslal včeraj žrtev pijanega gosta. Dobil je tako hud udarec na glavo, da se te zgrudil nezavesten. Rešilni oddelek ie prepeljal Rozmana v bolnišnico. n Obdukcija je prinesla jasnost. Obdukcija pokojno Josipine Mesaric iz Vrhol pri Konjicah ki je tunrla v mariborski bolnišnici radi poškodb na glavi, se je vršila v četrtek popoldne. V komisiji sta bila preiskovalni sodnik dr. Travner in sodni zdravnik dr. Jurečko. Obdukcija je ugotovila, da je bila pokojuica udarjena z inotiko ter je ta udarec povzročil njeno smrt. □ V keho. Dolg sprevod se jo včeraj vil od kolodvora v spremstvu orožnikov do jetnišnice V zapore okrožnega sodišča so bili oddani Ivan Kuhar, Josip Sekol, Franc Voh, Franc Radušuik. I»-nac Izak, Fric Marzel, Ivan Golob, Matevž Vanče Josip Stehanik, Lotar Milenioth, Auton Uran, Liza Srebot In Josip Koler, vsi doma iz okolice Prevali O vzrokih aretacije bomo poročali po zaključku preiskave. otl najhumanijih knjiga, izašlih kod nas u poslednje vreme.. .< Zato je potrebno, »da upozna 1 Sira naša čitalačka publika jednog rijetko taleutovanog slovenskog pisca... ); »Jutarnji list (Aute Rojnič: Magajna je v tem romanu posebej pokazal »smlsao za Ijepotu duhovne vrednote tiopče i ljubav i raz-umijevanje za širi kolektiv socijalno nižih...'). Kaj je napisal dr. Andrič, sem že zadnjikrat poročal. Redko kateri slovenski pisatelj si je med Hrvati utrl pot kot Magajna. Mnogo novel mu je Zagreb kot visokošolcu dal, zato so Hrvatje že dalj časa pozorni nanj, zadnji roman pa ga je (vsaj po kritikah) predstavil slehernemu Hrvatu. H. je v »Obzortu ocenil Cerkveni kov »K r o z rak (prevedel Ivo Frol, izdala »Logos t v biblioteki »Slavenski pisci • II.), pa se je ujel z nedavnimi izvajanji v »Stožeru«, namreč, da to ni notranja socijalna stvaritev, temveč je socijalna stran slučajno vnesena v delo, je pa poudarjen le seksualni nagon. II i n k o S m r e k a r, ki je razstavil v Zagrebu svoja dela, je prejel v hrv. listih prizuanje v najvišjih izrazih. K. Baronovi«, ki je znan po »Licitator-skom srcuc, je dal te dni na zagrebški oder opero »S tri žen o — košenoc, ki so jo kritiko sprejele z burnim aplavzom. Zn osnovo je vzel Bara-novič narodno zgodbo »Zla žena«, katero je Krklec besedno predelal. Vsebina je deloma tudi naši folklori znana: Mož je trdil, da je travnik pokošen, žena, da je postrižen... Zagreb smatra to operno delo za višek Baranovičeve stvaritve. Posebej se je kot pevec odlikovnl Mario Šimenc s svojim bri-ljantnim glasom. Hrvatje so za eno domačo opero bogatejši. —b— * Vigrcd. žensk! list, Štev. 5, leto 1932, Je izšla. Kakor, to zahteva meseo uiainjk, jo vsa pomladan- ska. V tej številki so se pojavile zopet nekatero nove sotrudnice, ki jih doslej še nismo v njej zasledili, kakor: Marob Agard, Kriha, Peleasa, dr. Lene Neufcind, Ivanka itd. Zelo nežno done Pomladne strune •, odlomek iz življenja kmelske učiteljice. V »Pokopani ljubezni« opisuje Dobrovnikov v obliki nekrologa smrt mlado žene-matere, žrtve materinskega poklica. V »Nerazrešljivi uganki kramlja Kriha — najbrže učiteljica — z mladimi dekleti o čudoviti uganki — ljubezni. Peleasa je napisala članek »Najčistejša v umetnosti«, ki pa žal ni izčrpen. Zelo umesten so nam zdi informativni članek strokovnjakinje dr. Lene Neufeind Ali sla gimnastika in šport sodobni ženi potrebna ? Krepko posveti v marsikatero stvar, za katero pri nas doslej še nismo imeli pravega razumevanja. Zdi se, da je tudi pri nns zadnji čas, da tia primeren način gospodinja in ročna delavka in delavka v tovarnah vravnovesl svoje telo z gimnastiko ter ga tako obvaruje mnogih bolezni in sebi prihrani marsikatero bridko uro. Uredništvo naj v tem oziru oskrbi še več takih člankov, da bomo tudi jiri nns pripravljeni za tisti čas, ko bo »bodočnost zahtevala za delavke prav tako vsakdanjo gimnastiko, kakor zahteva sedanjost delavsko zavarovanje, zdravniško oskrbo in higijeno«. — Zelo zanimiv je članek »Žiri — središče 1 lekljarsko domače obrti:, ki je tudi zelo dobro ilustriran. — Tekoča povesi »Pastir« se prav zanimivo razvija, novela priznane nemške novolistke M. Ilerbert »Ljubljen biti...* jo v tej številki končana. Zelo informativen je članek »Hranilnica in zavarovanje«. Rubrika »Rožni | dom« prinaša tudi to pot običajno vsebino, v »po-menkih« pa se rešujejo na posrečen način razna vprašanja iz dekliškega življenja. Zapazili smo v tej številki novo rubriko »poročila in dopisi«, kjer čitamo o materinski proslavi dekliškega krožka na polzeli, želeti bi bilo, dn je y našem edinem žen- r~ii .i—n-BL-asam skom listu takih poročil in dopisov prav mnogo Na ovoju so ocenjene v zadnjem času izišle knjige raznih založnic. Vigred, ženski list, so naroča: Ljubljana, Masarykova c., palača Vzajemne zavarovalnice m slane brez priloge 25 Din, s prilogo za ženska ročna dela, oziroma kroje pa 50 Din. — Vsaka zona iu dekle, ki tega lisla še ne pozna, naj se nnni naroči! J ' Slavo-p; , 1 pri procesiji Sv. Rcšnjoga Telesa. Za sopran, ali, tenor in bas zložil Josip Lavtižar. Z dovoljenjem ljubljanskega knezoškofijstva z dne 20. aprila 1932, šl. 1539. Samozaložba Rateče-Pla-nica. Natisnila Biografija Cemažar in drug, Ljubljana. — Za bližajoči so praznik sv. Rešnjcga telesa je našim zborom nn deželi zložil neumorni in velezaslužni slovenski pisatelj in skladatelj duh. svetnik Lavtižar pot praktičnih spevov: Jezik moji skrivnost opevaj, Praznika svetega v Rogu raduj-ino se, Beseda večna, božji Sin, O Jezus, radost naših src in O Večni in najvišji Kralj. Kakor vse dosedanje številne skladbe gospoda svelnika preveva tudi pričujoče skladbe' pristni cerkveni duh in krasi jih gladko tekoč napev z mirno neprisiljeno harmonijo. Smelo trdim, da bodo te himno v časi presv. Reš Telesu prav kmalu zavladale po vseli naših cerkvenih zborih, ki ložo za tem, da =e ta najlepši praznik naše Cerkve proslavi čim do-stojneje z novo ubrano pesmijo, če pripomnim se da vse označene skladbe nn bodo delale tudi šibkim zborom nobenih tožkoč, vsled česar jih bodo, ako jih takoj nnroče, lahko že za letošnji praznik pripravili in z uspehom Izvajali, ter da je cena kljub krasnemu tisku in papirju Iako nizka, da si jih pač vsakdo lahko omisli, priporočani to najnovejše delo našega priljubljenega gospoda svetnika kar najtopleje. a. Grum. Ste v. 110. »SLOVENEC«, dne J4. maja 1982. Dnevna kronika Koledar Sobota. 14. velikega travna: Bonifacij, niuče-nec; Paskal 1., papež. Post. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl splošno spoštovani tovarnar g. Stane JakŠn. Zapušča vdovo iu dve mali hčerki. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Svetila mu večna luči Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli = Odlikovan jc z redom sv. Save III. Btopnje • g. dr. Ivan Jančič, državni tožilec v Mariboru. = Iz vojaško službe. Po službeni potrebi so odrejeni za zdravnika 1. konjeniškega polka sanitetni kap. II. razr. dr. Pavle Loboda; za upravitelja skladišča stalne voj. bolnice V. armijske oblasti sanitetni pomočnik IV. razr. Vojko Zupane in za komisarja Kosovske stalne voj. bolnice sanitetni pomočnik IV. razr. Ivo Magaš. Ostale vesli — Nove dražestne orgle. Mojster Franc Jenko je v svoji delavnici v št. Vidu nad Ljubljano pravkar postavil nove orgle, ki so vse pozornosti vredne. Že dispozicija sama je nekaj posebnega. Tako-le se glasi: I. manual : 1. Principal dolce 8', 2) Viola 8, 3) Flauto traverso 4', 4) Sesquialtera 2-/V, Vk'\ II. manual: 5) Ko-pula 8', 6) Salicional 8', 7) Vox coelestis 8', 8) Principalino 4', 9) Dulciana 4', 10) Zvonček 2', 1'; pedal: 11) Subbas 16', 12) Burdonal 8'. — Posebnost je tudi to, da so vse orgle zaprte v gibljive zatvornice, tako da so od zunaj nobena piščal ne vidi. — Posebnost je tudi izredno lepa intonacija: nežna, pa vendar čudno živa; polna, pa vendar nenavadno jasna; kar sladka deloma, pa prav nič vsiljiva. Polne orgle done mehko, voljno, pa vendar silno veličastno, v mogočnem, prevzemajočem blišču. — Ljubitelje orgel, ki so bodo te dni udeleževali ljubljanskih glasbenih slavnosti, na to izredno posrečeno delo opozarjamo. Z električno cestno železnico se je vsakih 12 minut moči peljati v št. Vid, kjer bo mojster, g. Jenko ljubke orglice drage volje pokazal. — Aljažev dom v Vratih bo od binkoštnih praznikov dalje stalno odprt in oskrbovan. — Otvoritev novo kočo na Ljubniku. Slovensko planinsko društvo, podružnica Škofja Loka naznanja, da sc je moralo slovesno otvoritev nove koče na Ljubniku, ki je bila prvotno določena na nedeljo 15. t. ni., radi tehničnih zaprek preložiti na nedeljo 22. t. m. Pač po bo nova koča za silo oskrbovana tudi žo na oba binkoštna praznika. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 38 od 14. t. nt. jo objavljena -Uredba o plačilnih rokih za vloge in druge dolgove Prve hrvatske štedionice v Zagrebu :, dalje s-Na-redba ministra za finance o predlaganju zahtev za odobritev kreditov in odreditev izplačila neporavnanih pokojninskih prejemkov iz prejšnjih let:, »Pravilnik za izvrševanje odredb zakona o obmejni četi«, »Pravilnik o obveznem zavarovanju pri rednem prevozu potnikov v avtobusnem prometu«, •••Odločba ministra zu finance, da se podaljša veljavnost točke 1. odločbe br. 11—37.250 z dne 28. marca 1932«, ^Odločba o izpremembah v pravilih o pregledovanju itd. tokomerov in o nadzorstvu nad njimi«, »Kontrola semenja ob uvozu iu v notranjem prometu«, »Razpis o dopolnitvi razpisa C. št. 35.409 z dne 1. IX. 1927« in rObjave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.« — Pri deželnem sodišču v Ljubljani se je te dni vršila zanimiva razprava, ki jo imela svoje ozadje v zadnji predvolivni dobi. Tedaj je Kač Adolf iz Starega trga pri Rakeku naznanil orožnikom v Starem trgu čevljarskega vajenca Ornžma Janeza, češ da je nesel v nahrbtuiku iz Starega trga v Pudob k županu Kržiču protivolivne letake. To jo očital tudi Oražmovi materi. Orožniki so potem seveda Oražma zasledovali ter ga zasliševali. Vso stvar pa si je Kač Adolf izmislil. Zato ga je Oražent ludi tožil pri deželni sodniji v Ljubljani. Tu je bil Adolf Kač obsojen po § 801/2 na 7 dni zapora ter na 300 Oin denarne kazni, pogojno na eno leto. — Nesreča elektrotehnika. Z včerajšnjim opoldanskim vlakom so pripeljali v Ljubljano 2(3 letnega elektrotehnika Ivana Klinca, uslužbenega pri TPD in stanujočega v Čolnišah 13 pri Zagorju. Kline je popravlja! brzojavno progo in splezal na brzojavni drog, ki se mu je pri delu prelomil in ga udaril na trebuh in prsni koš. Kline je dobil resne notranjo poškodbo. — Nesreča pri eksploiiji. V ljubljansko bolniš nlco so včeraj popoldne pripeljali hudo ranjenega Antona Zupančiča, 3(3-letnega posestnikovega sina Iz Sele-Žumberka pri Novem mestu. Zupančič je delal pri popravilu ceste. Delavci so razstreljevali kamenje in Zupančič je tolkel po vžigalni vrvici, da bi jo pretolkel. Res jo je pretolkel, obenem pa tudi zanetil. Prišlo je do predčasne eksplozije, pri kateri jo priletelo Zupančiču v obraz mnogo rizstre-Ijiva in kamenja, tako, da ima na obrazu, zlasti nn očeli zelo resne poškodbe. V nevarnosti je tudi njegov vid. — Po stopniiah je padla. Včeraj zjutraj se Je v Dravljah ponesrečila 50 letna poseslnica in trgovka Dora Kregarjeva. Padla je po stopnicah in ■i zlomila nogo. — Vlom v Šmarju. Dne 9. t. m. ponoči jo bilo vlomljeno v Društveni dom v Šmarju pri Grosupljem. Vlomilec je z Vitrihom odprl stranska vrata, prebrskal vse prostori; in vse razmetal. Skušal jc odpreti tudi blagajno, kar pa se mu ni posrečilo in je moral oditi praznik rok. Orožniki so vlomilca pri-jetali takoj naslednjega dne. Je to večkrat kaznovani delavec M. z Velikega vrha. Vlomilec je vlom že priznal. Orožniki so ga izročili ljubljanskemu sodišču. — Dctomor? Včeraj popoldne je odšla sodna komisija pod vodstvom sodnika R. Lederhasn v Ve tika Mlačevo pri Grosupljem, da tam izvrši obdukcijo trupelca novorojenčka, ki je nepričakovano takoj po porodu umrl. Otroka je povila neka dekla v Velikem Mlačevem. Babica je javila zdravniku dr. Kalanu v Grosupljem, da je bil otrok pri rojstvu zdrav, čez pol uro pa jo umrl. Nn vratu jo imel znake davljenja. Obdukcijo sta izvršila sodili zdravnik dr. Suher in grosupeljski zdravnik dr. Kalan. Od izida obdukcije je odvisno ali bo sodišče uvedlo preiskavo proti materi radi detomora. — Nesreča rudarja. V sredo 11. t. m. se je ponesrečil pri genovskem rudniku rudar Sajovec, doma iz Rožnega pri Rajhenhurgu. Padel jn v šalit in •e hudo poškodoval, ter so ga morali odpeljati v bolnišnico. Nesreče pri senovskeni rudniku so zelo pogoste in javnost se upravičeno nad tem razburja. Saj je koninj mesec dni, ko se jo zgodila smrtna nesreča, sedaj na 2e zopet. — Požar lesnega skladišča v Stični. Včera okrog 3 ponoči je začelo goreli lesno skladišče lesne industrije Josip Zaje, pri kolodvoru v Stični Takoj ko so opazili ogenj na postaji, so prihiteli s postajno brizgnlno in takoj uričeli z gašenjem iu tako preprečili, da nI pogorela Se žaga, W se Je vsled hude vročine že kadila. Kmalu za tem je bila na licu mesta motorna brizgalna iz Stične. G. Zaje trpi veliko škodo, ker mu jo pogorelo oitrog 200 kub. met. mehkega lesa, ki je bil že prodan, zavarovan je pa le za manjšo vsoto. Sumijo, da je bilo zažgano. — Odisejada nesrečnega Romuna. Subotiška policija je aretirala 53-latuega zidarja Jurija Kova-žana ia ltomunije. Pripeljal se jo v Subotico skrit pod vagonom L razreda brzovlaka Bukarešt—Milan.Kovažan je izjavil, da je pet let živel v Pa-razu kot zidar in da je redno pošiljal svoji družini v Brašovi denar za življenje. Ko je nastopila tudi v Franciji brezposelnost, se je pred 3 meseci vrnil domov, kjer pa je doživel veliko razočaranje. Njegova žena živi z drugim, hčerka ga pa sploh ni hotela priznati za svojega očeta. Ker v Brašovi ni mogel dobiti dela. je peš odpotoval v Temešvar. Tam se je skril pod vagon brzovlaka in se tako pripeljal v Subotico. Policija ga bo kaznovala zaradi prehoda čez mejo brez potnega lista, nato ga bo pa poslala v Romunijo. — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — 93-1 etni berač ubit in oropan. Blizu Subo-tice so našli obešenega 93-letnega berača Gajerja. Obdukcija trupla je ugotovila, da se starček ni sam obesil, marveč da je bil zadušen. Čeprav je bil stari Gajer berač, vendar se je govorilo, da ima precej denarja, katerega je vedno nosil s seboj. Zato sumijo, da ga je nekdo umoril in oropal. — Grlo proza! svojemu sosedu. Za kakšne malenkosti se ljudje pobijajo, kaže sledeči slučaj, o katerem poročajo iz Belovarja: Sin kmeta Ilije Budimlije je potožil svojemu očetu, da ga je sosed Stjepan Kolarič natepel zaradi paše. Ilija je navalil na Kolariča z besedami: »Ti boš mojega sina tepel in preganjal?« Nastal je med njima pretep, med katerim je Ilija z nožem prerezal vrat Kolariču, kateri je še vzkliknil: .Joj, zaklal me je!« in so mrtev zgrudil na tla. Ilija priznava svoj zločin, zagovarja pa se, da je bil silno razburjen. — Nove knjige: Marjetica, spisal Jaroslav Du-rych, prevedel dr. Ferdo Kozak (Leposlovna knjižnica) Ljubljana 1932 — 174 strani, 40 Din, vez. 50 Din; Kitajčeva papiga, povest spisal Kari Derr Big-gers, prevedel Franc Kremžar (Ljudska knjižnica) Ljubljana 1932 — 195 strani, 32 Din, vezano 42 Din; Pregled zgodovine Jugoslovanov, sestavil profesor Silvo Kranjec, II. pomnožena izdaja, Ljubljana 1932 — 132 strani, 2*2 Din, vezano 28 Din. Založila je vse tri Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Bakrene, medene in aluminijaste predmele izdeluje Josip Otorepec, Ljubljana, Za Gradom !>. — Zapomnite si, da najlepše lotografira Be-šter, Aleksandrova 5. Naznanila Ljubljana Danes otvoritev razstave Fotokluba Ljubljana cb pol 12. Nad 200 krasnih fotoaniaterskih del! Vstopnina 10 Din, za dijake in vojake 5 Din, za šolske skupine po 2 Din oseba. Razstava je otvor- jena vsak dan od 9 do večera. * Trbovlje, Na Kleku bodo igrali tamkajšnji gasilci v svojem domu na binkoštno nedeljo in ponedeljek popoldne igro »Tri sestre« in za koncc še šaloigro Malo je Klečanov, a vztrajni so. Želimo jim veliko obiska! Ptuj. Državna realna gimnazija v Ptuju priredi v soboto 14. t. m. ob 13 v gimnaziji (v igralnici Dijaškega doma) zaključni pevski in muzikalni koncert, pri katerem nastopijo s svojimi točkami pevci posameznih razredov in orkester Dijaškega doma. Ravnateljstvo vabi k prireditvi starše učencev in vse prijatelje gimnazijske mladine. Sv, Gregor na Dolenjskem Tiho in skromno, kakor jc sama je dne 11. t. m. v krogu svojih domačih obhajala svoj fiO. rojstni dan gospa Oblak Magdalena, zgledna krščanska žena in mati, ki je vzorno vzgojila svoje otroke, od katerih sta dve v samostanu, sin pa je ugleden zdravnik. Iz vseh krajev so prihiteli njeni dragi, da ji izrazijo svoja čuvstva, da se ji kot sinovi in hčere zahvalijo za njeno materinsko skrb. In ko se je tudi njen sin dr. I, Oblak, zobozdravnik v Ljubljani, pripeljal s svojo rodbino, se je s sv. mašo, ki jo je opravil domači g. župnik, pričela lepa slovesnost. Tudi mi vzorni ženi iskreno čestitamo in prosimo Boga, naj ji podeli še mnogo srečnih dni. Kočevje Slovo, Pred nekaj meseci je stopil v zasluženi pokoj bivši dolgoletni rudniški blagajnik g. Mihael Hanck. Bil je eden i;:med najstarejših uradnikov Trboveljske družbe. Do leta 1921 je bil rudniški blagajnik v Zagorju, pozneje pa je neprek;njeno do svoje upokojitve služboval v Kočevju. V torek se jc g, Hanak obenem s svojo družino za trajno poslovil iz Kočevja in se preselil v Ljubljano. G. Hanak je bil znan kot odličen uradnik, ki je bil visoko ccnjen od strani svojih predpostavljenih in spoštovan od delavstva. Želimo mu, Ha bi v Ljubljani v zadovoljstvu preživel leta svojega zasluženega pokoja. Mladinski koncert. V nedeljo popoldne se je vršil v dvorani hotela »Trst« prvi mladinski muzikalni nastop pod vodstvom gosp. K u n t a r c. Moramo reči, da tako prijetnih uric še nismo doživeli in da je bilo občinstvo brez razlike polno hvale nad mladimi glasbeniki, zlasti pa zahvale g. Kun-tari, ki je s toliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo iz začetnikov dosegel toliko uspehov. Trhovlie Nn binkoštni ponedeljek imajo rudarji, kakor vsako leto vsled stare zaobljube, ccrkveno opravilo, katerega se udeležijo z godbo in svojo zastavo. Letos bo ta slovesnost zopet na Sv. Planini. Nesreča pri delu. Pri odkladaniu nu dnevnem kopu Neži je voziček zadel delavca Knalliča Aleša in vrglo ga je v loku daleč proč. Dobil je po- Gospodarstvo Zahupninske takse Belgrad, 13. maja. AA. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 20. marca 1982 jo uvedeno obvezno sklepanje pogodb o zakupu stanovanj in lokalov in obvezno Izdajanje potrdil o prejeti zakupnini, pri čemer se morajo rabiti m. nopolski taksni obrazci. Pogodbe o zakupu stanovanj in lokalov za vse zakupe od 1. aprila 1932 daljo se morajo po zak.mu skleniti v roku 15 dni od dneva vselitve, za zakupo, izvršene pred 1. aprilom t. L, za katere zakup še daljo traja, pa se morajo pogodbe skleniti na ino-nopolsitih taksnih obrazcih najdelj do 1. julija 1932, v kolikor za te zakupe še niso sestavljene zakupne pogodbe in še ni plačann 1% taksa od celokupne vrednosti po t. Št. 14 taksne tarife. Prav lako se morajo po 1. aprilu 1982 za vse plačane zakupnine izdati potrdila na odgovarjajočem monopolskem taksnem obrazcu. Če se za sklenjene zakupno pogodbe in za izdana potrdila o prejemu zakupnine ne rabijo predpisani inonopolski taksni obrazci, se bo po Čl 40 zakona o taksah smatralo, da pogodbe in potrdila dejansko no obstoje, zakupodajalci pa se bodo kaznovali po čl. 51 zakona o taksah in bodo morali razen redne takse plačati še trojno vsoto. Tečaji drž. papirjev Belgrad, 13. maja. AA. V zvezi z objavo poročila v dnevnikih o tečajih državnih in od države zajamčenih papirjev nas je naprosil oddelek državnega računovodstva v finančnem ministrstvu, naj radi točnosti objavimo tole: Cl. 88 zakona o državnem računovodstvu odreja, da je treba vse državne in od države zajamčene obveznice sprejemati kot kavcijo po nominalni vrednosti, v čl. 51 zakona o Privilegirani agrarni banki pa je predvideno, da se smejo v po. dobilo svrho kot kavcija sprejemati tudi delnice Privilegirane agrarne banke. V določenih primerih in na podlagi posebnih zakonov, uredb in pravilnikov pa jo treba te papirje sprejeti kot kavcijo le po borznem tečaju. Ker pa so borzni tečaji teh papirjev v zadnjem času dokaj kolebali, se pripeti, da je treba zahtevati, da se položene kavcije dopolnijo. Da se to prepreči, je bilo finančnemu ministru s finančnim zakonom podeljeno pooblačilo, da sme začasuo določiti tečajo državnih in od države zajamčenih papirjev, ki jih jo treba prevzeti v primerih, ko se kavcije ne polagajo po nominalni vrednosti. Na podlagi tega pooblastila je finančni minister za spodaj navedene državne in od države za. jamčene papirje odredil tele tečaje: 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo, nominalna vrednost 1000 Din, po 300 Din, 7% posojilo iz leta 1921., nom. vred. 100 Din, po 80 Din, 4% agrarne obveznice, nom. vred. 100 Din, po 50 Din, 6% državne obveznice iz leta 1930., nom. vred. 100 Din, po 70 Din, delnici; Privilegirane agrarne banke, nom. vred. 500 Din, po -100 Din. Ti tečaji veljajo od 10. maja 1932 do preklica in jih je treba obračunati pri vseh ustanovah in sa-j moupravnih telesih, v primerih, v katerih odrejajo posebni zakoni, uredbe in pravilniki, da so morajo prevzeti kot jamstvo po borznem tečaju. Pravkar navedena vrednost teh obveznic ostane v veljavi ves čas trajanja jamstva izračunanega po tej vrednosti. Gibanje zlata Zadnjo mesece je gibanje zlata manj živahno kot v zadnjih mesecih preteklega leta, toda smeri mednarodnega gibanja zlata so ostalo v glavnem nespremenjene. Francija še naprej spreminja svojo dolarske naložbo v zlato in njen zlati zaklad stalno narašča. Ravnotako narašča zlati zaklad Švice in Holandije. Naslednja tabela, ki jo prinaša »N. Z. Z.«, ilustrira gibanje zlata v tekočem letu. Zlati zaklad jo znašaj konec aprila (v milijonih dolarjev, v oklepajih podatki za konec 1. 1931.): USA 4345 (4458), Francija 3052 (2699), Anglija 588 (588), Švica 471 (453), Španija 435 (43-1), Holandija 3lili (357), Belgija 351 (355), Italija 290 (29t>), Nemčija 205 (234), Jugoslavija 31.5 (31.4). Državna hipotekama banka. Iz poslanega nam poslovnega poročila za leto 1931, ki je zelo suma-rično, posnemamo, da jo v preteklem lotu pri ljubljanski podružnici narastlo število vlagateljev od 215 na 272, vsota vlog pa se je povečala od 5.255 na 6.315 milj. Din. Nadalje posnemamo, da je bila naša transa lanskega stabilizacijskega posojila v znesku 50 milijonov frankov povišana za 10 milijonov frankov s prevzetjem dela holandskega odseka tega posojila. Telefonske zvezo z Belgijo. Z odlokom ministra za promet je otvorjen mednarodni telefonski promet med Mariborom in vsemi mesti v Belgiji. Taksa znaša 8.90 zlatih frankov. Jubilej. Novembra meseca letos praznuje 30. letnico dela Gradbena obrtna šola v Belgradu, katero vodi že 30 let ustanovitelj J. H u kavne, sedanji ravnatelj Srednje tehnične šole v Belgradu. Konsuiu piva jo lani znašal v naši državi 540.300 hI, 1. 1980. pa 053.700 hI. Tudi v primeri z 1. 1929 je konsum piva nazadoval, saj jc tedaj znašal 674.800 hI, 1. 1928. pa 727.700 hI. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Bauuiana Franceta, posestnika, mesarja in gostilničarja v Tratah pri Mariji Snežni. Narok za sklepanje poravnave je 6. junija 1932. Oglasiti se jo do 30. maja. — Potrjena poravnava: Graselli Jos. in Marija, trgovca z mešanim blagom in posest, nika, Sv. Jakob 11 pri Št. Jurju ob juž. žel. Vzajemnost, reg. pom. blagajna v Ljubljani. ".Službeni list banske uprave« prinaša obvestilo, da je izvršena likvidacija »Vzajemnosti:, reg. poni. blagajne v Ljubljani. Ob likvidaciji ni preostala nobena blagajniška imovina, ki bi se po blagajniških pravilih razdelila med člane. Občni zbori: Tovarna usnja Franz \Vosrlinagg iu sinovi, d. d. v šoštanju — 23. maja ob 15 (bilanca za 1. 1931, volitve upravo in nadzorstva). Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani — 23. maja ob 10 v Delavski zbornici (bilanca, dopolnilna volitev načelstva in volitev nadzorstva). »Triglav«, d. d., tovarna hranil v šinnrci — 28. maja ob 14 v Celju, hotel »Union« (bilanca za leto 1931). Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani — 30. maja ob 18 (bilanca in volitve nadzorstva). Prometni zavod za premog v Ljubljani — 31. maja ob 10 (bilanca, volitev uprave in nadzorstva). u J...... .'1'HH-a DIANA FRANCOSKO ŽGANJE IN KRUHA HLEB REŠITA HISO NAJNUJNEJŠIM POTREB Cena: mala steklenica. . Din 10"— srednja steklenica » 26"— velika steklenica . » 52-— Dobi se povsod! I š ■'i .'njim-. -i-i--- škodbe na glnvi in dalje časa je bi! popolnoma zmeden. Vendar je upanje, da ne bo hujših pj-sledic. Opekarna začne zopet z obratom prihodnji teden. Rudnik je zopet prepustil vodstvo opekarne podjetju J. Hauch. če se bo polno obratovalo, bo lahko dobilo delu kakih sto delavcev. Borza Dne 13. maja 1032. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Berlina, jlruslja, Curiha, Nevv-yorka, Pariza in Trsta. Slabejši so bili tečaji Amsterdama in Londona, dočim se je Praga učvrstila. Promet je bil običajen. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb je notirat šo Nevvyork kabel 56.0538—56.3361. Ljubljana. Amsterdam 2272.62—2283.98, Berlin 1335.62—1340.42, Bruselj 787.90 — 791.84, Curili 1097.35—1102.85, London' 205.02—208.62, Nevvyork 55S5.38—5613.(11, Pariz 221.33-222.45, Praga 166.34 —167.20, Trst 288.67—20 ' 07. Promot na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 155.359 Din. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.17, London 18.70, Nevvyork 510.87, Bruselj 71.75, Milan 26.35, Madrid 41.40, Amsterdam 207.05, Berlin 121.90, Stockholm 95.20, Oslo 94.40. Kopenhagen 102.25, Soiija 3.70, Praga 15.16, Varšava 57.40, Atene 3.15, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.06, Helsinglors 8.65. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Po včerajšnjem znatnem dvigu tečajev državnih papirjev je danes bila tendenca nekoliko sla-bejša. V začetku so bili celo tečaji višji kot koncem prejšnjega borznega sestanka, v teku sestanka pa so polagoma popuščali. Zaključni tečaji so bili na naših borzah danes nižji kot včerajšnji. Na belgrajski borzi je bil prav znaten promet v vojni škodi, katere je bilo promptne zaključeno 1177 kom., nadalje je bilo zaključenih 12.(KJ0 agrarjev, 150.000 begi. obv. in 1000 dol. 7% Mlerovc^a posojila. Nsh dalje je bilo zaključenih 140 kom. delnic Priviteg. agrarne banke, ki se jo povspeln celo že na 22HJ kasneje pa je jKipustila na 212. Na zagrebški borzi je bil danes zabeležen cclo že tečaj za december-ski termin vojno škode. Promet je znašal: vojna škoda 800 kom., &% Blerovo posojilo 5os. Drž. hip. banko 50—53, 6% begi. obv. 34—3<>. Belgrad. Narodna banka 4500 bl„ Priv. agrar. banka 226, 212, agrarji 26 bi. (25), vojna »koda 197 —202 (210, 213, 212, 210, 208, 207, 20«, 207, 201, 202), 6% begi. obv. zaklj. 34.75, 34.50, 34.25, 31, 32.50, 7!« Bler. pos. zaklj. 44, 1% pos. Drž. hip. banko 50—51. Dunaj. Podon.-eavska-jadran. 01.80, VVIenei Bankverein 11, Escoinpteges. 100. Alpine 9.80. Tr-boveljska 20. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je ostal nelzpremenjen. Konzum je šibek in pravega prometa ni. Za koruzo jo nekaj več zanimanja, ker se kupuje za pasivno jtraje: Bosno, Dalmacijo in Slovenijo in sicer z nakaznicami za vožnjo. Koruza stane po postaji 99 do 102 Din za 1(X) kg. Ljubljana. Notacije so osliflle neizpremenjene. Novi Sad. Moka bač., ban. slanica Og. Ogg 280 -2-10, 2. 205—215, 5. 190—200, (!. 175—180, 7. 145 —150, 8. 92.50—97.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 41 vagonov. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor 78-79 kg 182—134, sr., slav. 78 kg 131—133, oves bač., sr. slav. 135—138, koruza bor. čiukvantin 130—185, bač. bela čiukvantin 112—114, ližol bač. usančni 230—240 Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 2815 vagona. Budimpešta. Tedenca slabša, koruza čvrsta. Promet miren. Pšenica maj zaklj. 14.70—14.80, jim. 11.83—13.96, zaklj. 11.94—11.95, rž maj 14, zaklj. 14—14.05, junij 14.02, 14.15, zaklj. 14—14.05, koruza maj 16.20—16.50, zaklj. 16.40—16.50, julij 15.35 —15.40, zaklj. 15.40—15.45. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 53 75, julij 56, sept. 58.25, dec. 61.375, koruza julij 82.125, sekt. 34.50. dec. 34.75, oves maj 28.25, julij 22.625, rž julij 40.25. \Vinnipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 62, julij 62.875, okt. 6-1.875. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE, Drama. Začetek ob 20. Sobota, 14. maja: KVADRATURA KROGA. Iz*«n. Znižane ceue. Nedelja, 15. maja: GOSPODA GLEMBAJEVI. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 16. maja: KAR HOČETE. Izven, Znižane cene. Torek, 17. maja: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. Sobota, 14. maja: FESTIVALNI SIMFONIČ. KONCERT v veliki dvorani Uniona. Izven. Nedelja, 15. maja: POHUJŠANJE V DOLINI SENT-FLORJANSKI. Novo našludirano. Izven. Ponedeljek, 16. maja: T UKAN DOT, Izvcu, Torek, 17. maja: Zaprto. Stran 6. »SLOVENEC«, dne 13. maja 1932. Stev. 109. Številke govore! Kakor smo že poročali, je španska vlada pred meseci ustavila vodilno glasilo španskih katoličanov *E1 Debatte<. To se je zgodilo nekaj dni predno je izšel odlok, s katerim je bil razpuščen in prepovedan jezuitski red na Španskem. Po preteku 66 dni je na veliko soboto »E1 Debattet prvič zopet izšel. V svoji prvi številki je prinesel 15 strani obsegajočo posebno prilogo, v kateri razpravlja o delovanju jezuitov po vsem svetu in posebej o delovanju španskih jezuitov. Iz teh posnemamo: Vseh jezuitov na svetu je 22.337. Važne so številke, ki dokazujejo delovanje tega reda. Tako je razvideti iz omenjene statistike, da jezuiti po svetu vodijo in vzdržujejo 21 cerkvenih visokih šol s 3267 dijaki, 28 univerz s 24.609 visokošolcl in 9 visokih šol v misijonih, v katere zahaja 7000 dijakov. Nadalje vzdržujejo in vodijo 211 drugih učnih zavodov z 79.177 gojenci; posebej pa še v misijonih 35 takih zavodov. Dalje vodijo in vzdržujejo jezuiti po svetu 2<5 astronomskih observatorijev. Vzdržujejo 11 zavetišč za gobavce, v katerih zdravijo in negujejo jezuiti sami 8000 gobavih bolnikov. Imajo 15 misijonskih seminarjev in nič manj ko 2337 misijonskih šol s 300.000 učenci. Razen tega vzdržujejo jezuitje po svojih misijonih 110 sirotlšč z 11.500 sirotami in 50 bolnišnic, v katerih jezuitje zdravijo in oskrbujejo 20.000 bolnikov. Iz posebne statistike o španskih jezuitih bi bilo omeniti da je bilo pred razpustom reda na Španskem 2287 jezuitov, 643 španskih jezuitov pa je delovalo v inozemstvu. V ječi - iz Argentine na Poljsko Odpadnik se vrnil v Katoliško Cerkev Prava Tizianova slika na Dunaju? V neki dunajski tbirki umetnin so našli sliko sv. Jeronima, katero so strokovnjaki proglasili za Tizianovo delo. V letalu na operacijo V Oslo na Norveškem je neka dama nevarno tbolela; vnela se ji je trebušna mrena. Domači zdravniki so ji povedali, da jo more rešiti le takojšnja operacija. Dama se je udala, a sklenila, da jo mora operirati sloveči berlinski kirurg Sauerbruch. Ker se je mudilo, so bolnico v soboto v spremstvu bolniške strežnice posadili v vodno letalo, ki je obe preneslo v Malmo. Tu pa je čakalo že posebno letalo, ki je bolnico v soboto ob 10.45 prineslo v Berlin, nakar je na letališču pripravljeni reševalni avto bolnico prepeljal v Sauer-bruchovo kliniko. Ponesrečeni labodi Reka Niagara je po stalnem deževju nepričakovano tako narastla, da je dne 6. t. m. tok odnesel iz njenega gorenjega dela in strmoglavil z višine v slapove do 500 labodov. Ptice so se obupno borile z vodo, a hud veter jim ni dal zleteti proč. Pekoči so labodi onemogli in zdrveli med brzice. Kosi ledu v tolmunu ob vznožju skalovja so se zaletavali v nesrečne ptice in ubili marsikaterega laboda, preden se jim je posrečilo splavati v mirnejšo vodo. Prebivalci bližnjih krajev so ujeli veliko ranjenih labodov s polomljenimi pe-rotmi in nogami. Živinozdravniki poskušajo rešiti ponesrečence. Nevaren zaslužek Eifflov stolp, najvišje pariško poslopje in sedež radio postaje, je potreben vsako sedmo leto temeljitega popravila. Lani so imeli v Parizu veliko kolonijalno razstavo in so se vsled tega omejili na nujna dela, da ne bi ogrodje kazilo lica mesta o priliki prihoda stotisočev tujcev. Zato bodo letos prepleskali ves stolp na novo. Saje in megla hudo razjedajo njegovo železno ogrodje. Delavci, ki so se lotili vrha stolpa, umivajo in pleskajo vso tra-movje itd. Počasi se spuščajo navzdol. Njihovo število bo znatno narastlo, ko bodo prišli do polovice stolpa. Do sedaj je našel magistrat kljub brezposelnosti samo 15 mož, ki so vajeni dela v zračnih višavah. Za ta posel so primerni samo delavci, ki se ne bojijo omotice. Poleg nekdanjih, plezanja po jamborih vajenih mornarjev, so se oglasili še maloštevilni strokovnjaki za popravljanje tovarniških dimnikov na Severnem Francoskem. Stolp bo rumen. Strokovnjaki so se odločili za okrožolto barvo, ki najbolj kljubuje vremenskim vplivom. Za ves stolp bodo potrebovali do 45 ton barve. Razvaline in pogorišče mesta Omjin na Japonskem na vznožju ognjenika Fujijama (v ozadju) Cvetoče mesto je uničil požar. Ostale so le to razvaline. V čolnu v Ameriko Avstrijec Teodor Helm se je več mesecev mudil v Lizaboni, holeč od tam v čolnu nastopiti pot v Ameriko. Njegov čoln je iz kavčuka in 6 m dolg. Portugalske oblasti mu dolgo časa niso hotele dati dovoljenja za tak poskus, ki pomeni igrač-kanje z življenjem. Helm pa je bil trdovraten in je dosegel dovoljenje, da sme 11. maja odriniti na daljno in nevarno pot. S seboj je vzel živeža za tri mesece, večjo zalogo vode, popotno lekarno in nekaj steklenic vina. Za orientacijo mu bo navaden kompas. Helm bo veslal najprvo na Kanarske otoke, od odondot na Male Antile, potem pa v New-york. Neki neznanec mu je ponudil veliko vsoto denarja, če opusti svoj nevarni poskus, pa tudi to ni spromenilo njegovih načrtov. Ford - republihanec Henry Ford je nepričakovano nastopil z izjavo, ki ni v nobeni zvezi z njegovimi avtomobili. Posegel je v irsko politiko in priporoča britski kroni, da bi Ircem šla na roko, če bodo res hoteli ukiniti prisego zvestobe kralju. Ford zagotavlja, da bo vsa javnost v Zedinjenih državah podpirala Irce v njih borbi za republiko. < Zlata gos Neki bajtar v Severnem Walesu je zaklal domačo gos. Ko jo je pričel trebiti, je nepričakovano našel v drobu več lepih kep samorodnega zlata. Seveda ga je takoj vnovčil pri najbližji banki. Dnevniki so raztrobili njegovo zgodbo. Številni pustolovci so poplavili poprej tiho naselbino. V potu obraza sedaj rešetajo mivko po vseh ne-številnih rečicah in potokih, da bi ugotovili, kje je pogoltnila požrešna gos zlate kepe? Zaobljuba rešenih mornarjev Francoska trijamborka »Rousiquet je postala ponoči 8. aprila žrtev oceanskega viharja. Moštvo je štelo nad 20 ljudi, od katerih so se rešili samo štirje mornarji. Ko so se borili v viharni temi za življenje, so se zaobljubili: »Ce bomo kdaj prišli domov, bomo pet dni zaporedoma bosi romali v cerkev Notre Dame v Cancale.t — ob svitu jih je rešil angleški parnik »Darnoulec. Ko so se povrnili ribiči v domačo bretonsko vas, so takoj izvršili zaobljubo. V spremstvu duhovnikov in številnih vernikov so vsak dan bosi in nepokriti romali v pristanišče Cancale, da se zahvalijo Mariji za čudežno pomoč. Dne 2. t. m. so zadnjič opravili svojo pot in kmalu bodo zopel rinili na morje. Kakor znano, jo pred kratkim umrl znani Hans Kirchsteiger, bivši katoliški duhovnik, ki pa je odpadel od Cerkve in v svojih spisih silno blatil katoličanstvo. Marsikaj iz njegovih člankov in knjig je bilo v prejšnjih časih prevedeno tudi na slovenski Jezik. Pred smrtjo pa se je odrekel zmotam in jih obžaloval. Nemški listi, med njimi v prvi vrsti -.Linzer Volksblatt<. pišejo sedaj o njegovi smrti: Kirchsteiger se je v sredo, dva dni pred smrtjo, izpovedal pri polni zavesti, sprejel je sv. popotnico ter pred pričami Izjavil, da je član katoliške cerkvc in da hoče to tudi ostati. Klici izpod lyonskih razvalin Iz Pariza poročajo: Ob priliki zemeljskega usada v Lyonu je izgubilo življenje 32 ljudi. Sedaj ni nobenega upanja več, da bi mogli še koga živega rešiti. Zato so 9. t. m. nehali odkopavati razvaline, da bodo mogli podreti še tisto visoko zi-dovje, katero še stoji, pa se utegne vsak čas podreti. Da bi bila stvar hitrejša, so postavili 3 male topove, ki so več ur streljali v razvaline. Granate so povzročile nov požar, ki so ga morali pogasiti gasilci. Nato so zopet začeli odvažati razvaline. Do polnoči 9, t. m. so zopet izvlekli izpod raZr valin 6 strašno zmečkanih trupel, ki jih ni bilo mogoče spoznati. Med njimi je bilo več žensk. Pogrešajo pa še 26 stanovalcev porušenih hiš, ki so gotovo še pokopani v razvalinah. Naslednji dan (10. t. m.) zjutraj so reševalci zaslišali izpod razvalin ene hiše ženske klice na pomoč. Vojaki so takoj začeli kopati in so našli malo deklete, ki je še dihalo. Poleg deklice je ležalo trupelce njenega bratca. Deklica je umrla kmalu potem, ko so jo prepeljali v bolnišnico. Ko so še nekaj časa kopali, so našli tudi mater omenjenih »tročičev, ki je bila tudi še žira, a je umrla kmalu potem, ko so jo izkopali. Našli so tudi truplo očeta, ki je očividuo umrl komaj pred nekaj urami. Davčni uradnik - davčni goljuf John Arthur Pristley, skromni uradnik pri londonski okrožni davkariji, je slovel za izredno vestnega uslužbenca. Vsako jutro je prvi prišel v pisarno, odložil suknjo, jo nadomestil z delovno črno bluzo in potem ves dan vpisoval v debele knjige dospele davčne napovedi. Ravnatelj je spoštoval Pristleyevo delavnost in mu v teku let naklonil vse dopustne pičle doklade. Pristley je živel kakor živijo vsi starejši uradniki s 400 funti letne plače. Najel je v londonski okolici malo hišico z vrtom, gojil vrtnice, zelo var-čeval in večkrat pripovedoval, da nima denarja za prepotrebno novo obleko. Nenadno pa je izvedela davkarija, da je zaslužil njen pohlevni nastavljenec v teku zadnjih let nad 80 milijonov naših dinarjev. Spretno je kupoval in zopet prodajal parcele v bližini Londona. To ne bi bilo kaznivo, a Pristley ni maral plačati dohodnine. Zato jo skrbno prikrival svoj pravi delokrog in slejkoprej živel kot revež. Davkarija ga je razkrinkala popolnoma slučajno. Vodstvo zemljiških knjig se je zanimalo za nekega Pristleya, ki je napravil neštevilo kupčij, a kljub temu nikjer ni bil prijavljen kot poklicni posredovalec. Davkarija, ki je prejela ovadbo, je od kraja mislila, da bo vnovčila samo mali obrtni davek. A preiskava je kmalu ugotovila, da je Pristley bogataš, ki je zatajil svoje dohodke. Tako je bil davčni uradnik obtožen, da je podal neresnično davčno napoved. Angleške postave zelo strogo kaznujejo take davčne goljufe. Pristley je moral plačati veliko globo in dobil še dve leti ječe. Največji vojni zrakoplov sveta ameriški »Akronc Poročali smo, da je največji zrakoplov sveta, ameriški vojni zrakoplov »Akron«, na letu ob obali Tihega morja zgrabil velik vihar. Vse prebivalce mesta San Angelo so alarmirali, da bi bili pripravljeni pomagati ladji, ko bo poskušala pristati. Vendar je ogromni orkan preprečil zrakoplovu vsak poskus pristati, in ga je gnalo vedno bolj proti jugu proti Mehiki. Nekaj časa niso vedeli, ' kaj se je z veliko zračno ladjo zgodilo, kar je vsej Ameriki povzročilo velike skrbi. Pozneje pa so , ki ga je vihar gnal proti jugu, a ga ni uničiL prišla poročila, da ladja plove proti Texasu in da posadka očividno že obvlada smer ladje. Po zadnjih poročilih se je posrečilo ladjo rešiti iz viharja ter tako rešiti ne samo zrakoplov, ampak tudi vseh 94 mož posadke. Tudi nemški zrakoplov »Grof Zeppelin< je 10. t. m., vračajoč se s svojega četrtega potovanja v Ameriko, priplul nad Friedrichshafen, kjer pa ga je velik vihar skoro pet ur držal v zraku, da ni mogel pristatL Zrakoplovi v boju z viharji V torek 10. t. m. je argentinska pomožna kri-žarka »Chacot priplula v poljsko luko Gdinja in izkrcala 10 poljskih državljanov, ki so jih argentinske oblasti izgnale iz Argentine ter zaprle na križarko »Chacoc. Ta je potem blodila po morju dolge mesece, dokler se 10. t m. v Gdinji ni izne-bila svojega bremena. Med izgnanci je bilo 6 Židov, drugi pa so bili poljski rokodelci. Argentinske oblasti so trdile, da so jih izgnali zato, ker so pri-! padali komunističnim strokovnim organizacijam ter da so se politično udejstvovalL Izgnanci pa trde, da je to samo izgovor, ker se noben od te deseto-rice ni pečal s politiko in da sploh niso bili nikjer organizirani. Kakor pripovedujejo, so jih policaji prijeli ali v delavnici, ali v gostilni pri obedu ali ua cesti in jih zaprli in izgnali, ne da bi bili mogli vzeti seboj vse svoje sicer malo imetje. Nekateri so bili zaprti po argentinskih ječah kar po 2 leti, drugi manj. Ker sodne razprave proti njim sploh ni bilo, niit ne vedo, zakaj so jih zaprli in izgnali. Pravijo, da so jih izganjali kar tjavendan. Kdor je imel denar, se je lahko odkupil. Bilo je prijetih nekaj trgovcev z dekleti, katere pa so izpustili in pustili v deželi, ko so plačali 5000 do 10000 pezov. Kakih 1000 političnih jetnikov, ki niso imeli nobenih sredstev, so izgnali na samoten argentinski otok. Vsi pravijo, da so srečni, ko so rešeni ječe na križarki, kjer so bili zaprti 9 mesecev. Na ladji so z njimi grdo ravnali. Posebno trda je bila vojaška disciplina. Pri malenkostnih pregreških so jih tolkli s ploskim bajonetom. Tudi stanovanje je bilo tesno. V en sam prostor so stlačili 120 mož, samih izgnancev vseh narodov. To je bilo tem hujše, ker so smeli samo vsaka dva dneva na krov po sveži zrak — za pol ure. Še le zadnje dni so dobili več svobode, tudi hrana je postala boljša Vsi izgnanci, kar jih je vozila ladja, so samci; poročenih iz Argentine niso izganjalL Na naši sliki vidimo, kako izkrcane izgnance sprejema v varstvo poljska policija, katera pa jih je drugi dan izpustila in jim preskrbela vozne listke v domače občine. Zadnji pogled na. plavajočo ječo in potem domov! Štev. 11G. »SLOVENEC«, dne 14. maja 199». Stran 7, Spori Državno prvenstvo sabljačev Naše prijatelje smo v prejšnjih dneh seznanili s Sttbljaškilll športom. Zanimalo jih bo pa gotovo tudi, kdo nastopi. Do sedaj se je prijavilo S klubov, iu sicer borilna šola v Splitu, Maraton v Mariboru, Makabi v Zagrebu, Obilic v Velikem Bečkereku, Judu Makabi v Novem Sadu, Concordia v Zagrebu, sabljaška šola Pabianec v Zagrebu in Ilirija v Ljubljani. Vsi klubi pošljejo svoje najboljše. Večina teh lilpbov je komaj ustanovljena, tako, da v glavnem ne moremo napraviti posebnih prognoz. Borilna gola iz Splita v zadnjem času ni javno nastopala s svojimi gojenci. V Ljubljano pošlje moštvo, ki bo tekmovalo v juniorski skupini v fioretu. Maraton i/. Maribora je bil šele pred kratkim ustanovljen in Ima v svojih vrstah člane, ki so tekmovali za druge klube v inozemstvu. Kako se bodo na prvenstvu odrezali, ue vemo. Makabi v Zagrebu je najmočnejši klub v državi. V svojili vrstah ima najboljše borilce. Z njimi bo ostra borba v datnski in seuiorski skupini. Najzanimivejši klub na turnirju bo Obilic iz Bečkereka. Nastopi s tremi naraščaj-niki iu gdč. Kristian, dosedanjo državno prvakinjo. Z n prvenstvo se je temeljito pripravila, bila je več mesecev v Budimpešti v šoli najboljših mojstrov. Njen oče, jugoslovanski prvak Kristian, ki uživa sloves tudi v inozemstvu, radi bolezni ni v pravi formi. Juda Makabi iz Novega Sadu je tudi star klub, ki ima v svojih vrstah prvaka države v sablji. Concordia iz Zagreba pošlje samo 4 tekmovalce. Ti spadajo v elito naših borilcev. Sami starejši gospodje, ki so žo nastopali na mednarodnih turnirjih. Borilna šola Fabianec je še mlad zavod. Toda učitelj je priznan strokovnjak, ki je s svojimi učenci dosegel že lepe uspehe. No in končno SK Ilirija, ki ima sabljaško sekcijo komaj dve in in pol leta. Pod dobrim vodstvom so člani mlade sekcije dosegli že lepe uspehe. Kot kaže, se bodo dobro plasirali gospodje iu dame v juniorski skupini. Čehi pošljejo svoje najboljše in na vefih mednarodnih tekmovanjih preizkušeno borce. Podpolkovnik Berounsky je prvak Češkoslovaške v sablji in fioretu, član reprezentance, štabni kapetau Be-nedik je eden najboljših sabljačcv Češkoslovaške, večkratni državni prvak. Kapetan moštva je Jung-mau, šestkratni prvak države. Nastopal je na vseh olimpijadah po vojni. Nastopal je že po vseh mestih Evrope in spada med elitne borilce Evrope. Nič manj slaven ni dr. ing. Tllle. Tudi ta si je priboril vec prvenstev in jo zastopal Češkoslovaško na olimpijadi v Parizu. Knkor vidimo naši tekmovalci, ki nimajo take mednarodne rutine, ne bodo iineli ravno lahkega stališča. Zlasti še, ker ue morejo nastopiti z najboljšimi tekmovalci. Naše moštvo bo moralo nastopiti brez Urbana in bratov Alkalay, ki so si pred kratkim priborili mednarodno in akademsko prvenstvo Pariza. Kdo bo zasto-p;d Jugoslavijo v srečanju s Čehi, se bo določilo po državnem prvenstvu. Tekmovanje prične danes ob 14.30 v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Danes nastopijo seui-orji v tekmovanju z mečem in floretom, dame juni-niorko in seniorke v fioretu. V nedeljo se tekmovanje prične ob osmih dopoldne in ob dveh popoldne, ravno tako v dvorani OUZD. V ponedeljek se vrši meddržavna tekma Jugoslavijačeškoslovaška v Unionski dvorani. Prično ob osmih zjutraj in popoldne ob dveh popoldne, ravno tako v dvorani OUZD. V ponedeljek se vrši meddržavna tekma Jugoslavija:Češkoslovaška v Unionski dvorani. Prične ob 8 zjutraj in ob 2 popoldne. Zvečer ob osmih je pa svečana akademija v unionski dvorani. Večina tekmovalcev jo že v Ljubljani, danes popoldne ob 17.22 pridejo Čeh L Primorie-Itirija Na igrišču Primorja se vrši jutri ob 1G.30 zadnja prvenstveua tekma. Srečata se naši najboljši moštvi. Izid tekme sicer ne odločuje o prvenstvu ker je Ilirija že prvak Slovenije, pač pa o prestižu. Moštvo prvaka ne more nastopili v najmočnejši sestavi, ker so najboljši igralci bolni. V ponedeljek se vrli ua igrišču Hermesa nogometni turnir, na katerem nastopijo najboljši ljubljanski klubi. Vsako moštvo igra samo 30 minut, £ato pa igrajo vsi klubi med seboj. Radio Programi Radio-Lfublfana t Sobota, 14. maja: 11.00 Otvoritev razstavo Glasbeno Matice, ki naj pokaže razsvoj slovenske glasbe (Prenos iz Narodnega doma). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevno vesti. 13.00 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. - 19.30 Govorniško vaje (I. Peršuh). — 20.00 Mala Floramy (plošče). — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Nedelja, 15. maja: 9.30 Prenos cerkvenega koncerta iz frančiškanske cerkve. Dirigent p, Hu» golin Sattner. — 10.30 Versko predavanje: Nedeljske misli. — 11 Plošče. — 11.30 Gallusov koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. Dirigent ravnatelj M. Polič. (Prenos iz Filharmonije,) — 12.30 Čas, poročila, plošče. — 15 Prenos koncerta na Kongresnem trgu. Nastopijo: Mešani zbori »Hlahol« U Prage (dirigent Herle), »Stankovič« iz Belgrada (dirigent M. Vukdragovič), »Llsinski« iz Zagreba (dirigent M. Sachs) in Učiteljski pevski zbor dravske banovine (dirigent Sr. Kumar), — 17 Salonski kvintet. — 20 Prenos opere: Bravpičar: Pohujšanje v dolini Št. Florjanski«. Dirigent A. Ncffat, režiser C, Deb^vc. — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i Nedelja, 15. maja, Budimpešta: 10 Nabožna glasba. — 20 Transilvanski večer. ■— 22 Plesna glasba, — Dunaj: 11 Simfonični koncert. — 19.30 Pesmi in arije, — 20.20 »Samotna pol«, igra. — Praga: 20.05 Brno. — 21.25 Operni prenos. — Langenbcrg: 19 Zabavna glasba. — 20 Binkoštni koncert. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. — 20.45 »Čista Suzana«, opereta. — Belgrad: 20 Violinski koncert. — 20.30 Pester program. — 21 Koncert orkestra kraljeve garde. — Berlin: 19 »Lisica-zvitorepka«, igra. — 20.10 Binkoštni koncert. — Toulouse: 19 Moderna simfonična glasba. — 20.15 Operne pesmi in glasba. — Stuttgarti 19 Bachovo slavje. — 19 Tamburaški zbor. — 20.15 »Johann Straus«, igra. — Milano: 20.15 Izbrana glasba. — 21 Operni prenos. — Zagreb: 20 Prenos iz Ljubljane. Tudi v današnjih fasih kupite najceneje BIRMANSKA DARILA ure in zlatnino pri FR. P. ZAJEC LJUBLJANA, Stari trg 9 Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telelonska štev. 3030. Samsko veicposesfvo v Gorskem kotaru, okrog 600 ha, zaraščeno, se pfodu. Sprejme se tudi hranilna knjižica prvovrstnega zavoda. — Ponudbe na Aloma Company, anoučni zavod. Ljubljana, pod 3Šumsko veloposestvo«. FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. ALLES, Ljubljana — Frankopanska 18. Najcenejša vožnja v odprtem avtobusu, s katerim se peljete za 75 Din iz Celja v Logarsko dolino In nazaj, za 90 Din na Bled in nazaj. Družba naj obstoji iz 22 oseb. Avto naročajte pri PAVLU URK. Ljubno pri Celju. OZEBLINE novo nastale vsake vrste na roki, nrstu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle m srbijo, takoj izginejo, ako jih namažete s poznano »BARTULICEVO LJEKOVITO MASTJO« Cena zavitku samo Din 10,— Proizvaja in v promet jo daje stara, leta 1599 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv. Marije, Zagreb, Jelačičev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni. FOIOATFrate svetovnih tvrdk Zciss-Ikon, Roden-stocls, Voigtlandcr, Wclta, Certo itd ima vedno v zalogi Saioodtl. Jugoslovanske knjigarne V Lmbffani Zahtovaito ceniki ČE ŽELITE KUPITI POHIŠTVO, po jako znižanih cenah obrnite se naravnost na ANDREJ KREGAR in sinova tovarniška zaloga pohištva ŠT. VID NAD LJUBLJANO - (nasproti kolodvoru) NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem opustil gostilno TRATNIK, ter sem se pr*»selal na BUEG st. 2, kjer točim vsakemu dobro znana zdrava in naravna dalmatinska vinu iz lastnih vinogradov. Črno. belo, rdeče liter po Ofrt lO-—, Cez ulico Din »•— ceneje. Se priporoča A. SOPARA. Razglas o licitaciji Na podlagi § 23. zakona o narodnih šolah in odobrenega načrta iu proračuna ter sejnega sklepa krajevnega šolskega odbora razpisuje podpisani odbor javno pismeno licitacijo za zgradbo nove trirazredne drž. nar, šole v Strugah na Dolenjskem. Ponudbe je predložiti do 22. maja 1932 županstvu občine Struge na Dolenjskem v zaprti kuverti. Načrti, stroškovnik, splošni in tehniški pogoji so na vpogled pri županstvu v Strugah. Upoštevale se bodo ponudbe, ki bodo nižje od prve nejavne poizkusne licitacije izražene v odstotkih. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V STRUGAH NA DOLENJSKEM, Franc Hočevar, predsednik. V. Pirker, tajnik. E 1067/31/20. Dne 27. junija 1932 dopoldne ob pol 9 bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 6 Razpis. težaških, zidarskih, železobetonskih in kanalizacijskih del pri zgradbi palače Mestne hranilnice v Radovljici in istih del za bazen novega kopališča v „Obli gorici". Podatki so na vpogled ob uradnih urah (8—14 ure) v uradu Mestne hranilnice v Radovljici. Termin za izročitev konkurenčnih ponudb je do 25. maja ob 14. uri. Radovljica, dne 12. maja 1932. Gradbeni odbor. „ECCLESr - IZDELKI LJUBLJANA 316^ PRISOJNA UL. 5 - JOSIP HAFNER Izdelovanje vseh cerkvenih paramentov. V lastnih najmoderneje opremljenih delavnicah smo v stanju izvršiti vsako naročilo po lastnih ali predloženih osnutkih. Na željo preskrbimo originalne osnutke, ki jih ne zaračunamo, če pride do naročila. Izdelovanje društvenih zastav. Izdelujemo zastave za razna društva v vseh izdelavah- od priprostih do najfinejših v priznano najboljši izdelavi — po najnižjih cenah! Izdelovanje kovinskih cerkvenih predmetov: kelihov, ciborijev, monstranc, svečnikov, lestencev etc. etc. Vsak predmet je izdela n doma v lastnih delavnicah. Solidna izvedba, za kar imamo nebro; priznanj, konkurenčne cenel Popravila vseh cerkvenih paramentov kak or tudi metalnih predmetov najso* lidneje po zmernih cenahl zemljiška knjiga Marenberg notr. trg. vi. št. 54, stanovanjsko poslopje z gostilniškimi prostori ter 43 m3 vrta. Cenilna vrednost: 140.278 Din. Vrednost pritikline: gostilniškega inventarja 5735 Din. Najmanjši ponudek: 70.139 Din. Okra j no sodišče v Marenbergu, dne 27. aprila 1932. Vsem, ki so na katerikoli način nam izkazali svoje sočuljc ob bridkem udarcu in spremili našega FEBORJH do svojega zadnjega zemskega domovanja, se prisrčno zahvaljujejo žalostna mati Olga Senekovič, in sestre Olga, Milena, Andreja, Bogumila. Ljubljana, dne 13. maja 1932. •S"? š§® . Ssasi* - _r ® co 3.2ŽS5 g (fcM "JOI S ..03 J « ^ '5 j* »enoacs ®o ® -S •• s-* S ffl £3 to n —. & a »a i . g cl ' f «5 . O a on Q ~ it H" -. O-- a N cj r-* -7Z n.' ' »t o . t—> • 7C »o co Jo , ... Cl ^ "8 =5 A <= % i S 2 .s 3 a o . •JNotS f, C) Roland Dorgeles: Leseni krizi »Zdi se, da so si dali vzeti... -ti, ki so nas pri Berry-ju zamenili, en jarek.« »Nič čudnega pii takih serigah.c _ »Cunje, ki ne spravijo skupaj niti poštenega sta-nišča... Verjemi, da se samo mi toliko vbadamo in rijemo po zemlji.« Iznenada se vname prepir med Vieuble-jem in par strojniškimi strelci, ki ga hočejo opehariti ža liter vina. Majhno človeče rdečega obraza in golih vek brani svoj drobiž in svoje dobro ime s klejastim glasom: : Le nikar toliko ne hvastaj, veš. Ni treba, da bi bil kdo cigan, če ni iz Pariza; nemara sem ravno tako pošten ko ti. In to ti lahko povem, da sem bil žo davno prej v Paname, kakor ti.« »Kar lepo tiho bodi,« odvrne Vieuble, ne do bi se razburjal. »Te časti še nisi užil, da bi bil s svojimi skorji na kveder cokljal po Parizu. Dobro poznam glavno mesto, odkoder si doma: po cestah sc izpre-liajajo samo prešiči.« »Kaj klatiš, slepomišnik?« »To, da se še nikdar nisi izkrcal v Paname, napihnjeni sod, turli v pražnji obleki in z raco v košari ne. Prvič že zato ne, ker ne bi bil srečno prišel mimo stroja, ki daje takim capinom brco v ... Ti ga, seve ne poznaš, tega stroja, oslč! Stoji pa naravnost pred kolodvorom, in kadar se pripelje kale tak govnae, kakor si ti — lop! Bet ga dregne v zadnjico in ko-štrun zleti nazaj v svoj vlak, kakor bi pihnil. Pa ga ima?, na ...!<• Njegov predmestni, zategli glas me čudno spomi- nja na Vairona. Zeli se mi, da ga še slišim preklinjati, ker so mu bili zjutraj pred nai>adom natovorili na grbo težak ploh, katerega naj bi vrgel čez nemški jarek za brv. Ubogi fant! Broucke nam je pripovedoval, da se je bil še gibal, ko se je tik mimo njega vračal. Sedaj, po štirih dneh, jc pač že vse pri kraju. Pa vendar... »No, ne bodi hud, Ferdinand,« de Vieuble in mu pomoli roko. »Izvleci svojih trideset božjakov in nc joči: svoj hlev boš gotovo šc videl...« Za sosednjo mizo se pogovarjajo vojaki nase stot-nije o mlinu in Monpoix-jcvih, naših stanodajavclh; pri tem se postrani ozirajo na nas, kakor da iii bilo to naperjeno proti nam. Celo gnezdo so jim zdi sumljivo: golobi, ki vedno ob določeni uri izlete, dim, beli pes, ki se poja po travniku pred nemško linijo — prav posebno pa stari sam, ki hodi vsak večer sam samcat na izprehod, žuleč svojo čedro. »Več ko desetkrat je nabijal kresilo, ti pravim.« »Potem pa še vedno nc manjka takih, ki jim jo drek za vse vkup, samo cla si baŠejo vamp,« ščuje majhno, suho človeče s tumpastim nosom. Sulphart, ki razsoja v sporih strojniških strolcev, ni navzoč, da bi onim odgovoril; Deniachy jih pa ne posluša. Naslonil je brado v dlan in sanjari z izgubljenim pogledom. »Na kaj misliš, Gilbert? Žalosten?« »Ne, no — spomini.. In potem pripoveduje tiho, kakor iz dalje, ves zatopljen v preteklost: »Lani, natančno na današnji dan, sem dospel v Agay. Bilo je zjutraj. Spominjam se, da so poleg postajo žgal i velik kup evkaliptovih ali borovih vej in ostri čad jo napolnil ozračje z bodečim, divjim vonjem. Dejala mi je, da mora zaradi tega kašijati. Bila je v sinji obleki, zelenosinji.. Potem se jc silil smehljati: »Sedaj sem jaz v sinjinl. Vojna je ...« Naši sosedje govore še glasneje, rogajo se na vsa usta in nas pikajo. Kak večer, ko ho se vračali v svoj stan s skodelo riža v želodcu, brez kaplje vina, so nas bili morali slišati, kako smo se v topli izbi smejali; to je vzbudilo njihovo zavist. Ker so opazili da sem sklenil molčati, so zabavljali še huje. »Pravim ti, da si pošiljajo dekleta iz rok v roke Ce Imaš kaj cvenka, se da vse narediti... Ej, tako se zc prebije na fronti! Gilbert nekoliko okrene glavo in jih pogleda Njegov smehljaj je pol grenak pol porogljiv. Glasne me vpraša: »Ali slišiš?« Potem dvigne rame, pomisli trenotek in pravi ? svojim običajnim bridko-vedrim smehljajem- hi 80 no boino 8ine,i Pokazati,' pa najsi bi imeli tudi leseno nogo. Če se bo zdelo, da ima kdo denar, mu ne bo nihče verjel, .In je hil v vojni. Ce boš imel poškropljen ovratnik in rokavice, li no bodo nikoli verjeli, da si bil v strelskem jarku. Kak vozataj, kdo, ki jc pral tovornike, polkovni kuhar ali kakor-senkoli drug tak izprašan mehanik, vsi li te bodo sredi ceste opsovali in te bnrali, kje si se ?n časa volne skrival. Saj meni je pač vseeno. Prav nič ne zeMm dobiti batin; kakor hitro bom videl, da stvar začenja smrdeli, si kupim platneno čevlje in kapo za devetlntrldeset boubov; uinil se bom pa s koloittnzom. Ce so potem še pošteno naloženi pijače, sem lahko miren: pijanci so edini, ki jim v revoluciji prizanašajo.« Stran 8. »SLOVENEC«, dne 13. maja 1932. Stev. 109. Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrstice 1'500in. Najmanj znesek 5Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoqla*e stroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dm Na|maii|ti znesek 10Din.Pristojbina la šifroEOtn V>akogta> treba plačati pri naročilu. Ne pismena vprašanja odgovariamo le,čejepri!orenaznamka.Cek račun Ljubljana 10.3M9.- '-' II Službeličejo Beseda samo 50 par Absolvcntinja meščanske šole išče službo kot vzgojiteljica. Obvlada nemški, slovenski, hrvatski jezik, igra citre, zna lepo ročno delo. Gre tudi kot blagajničarka ali v kak bufet ali k boljši družini v službo. Jurak Brigita, Senovo, p. Raj-henburg. (a) mm\ Beseda samo 50 par Valjčni mlin v Podbrezjah sprejme krepkega vajenca. Celotna oskrba v hiši. (v) Vajenca za trgovino z mešanim blagom, v večjem kraju na deželi, zdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Oskrba v hiši« št. 7076. (v) Beseda samo 50 par Dekle staro dvajset let, za vsa hišna dela, kjer bi se tudi naučila samostojnega kuhanja, se išče. Michaliček, Stritarjeva 7/II1. (b) Dekle pošteno, delavno, ne čez 30 let staro, dobi mesto hišnice. Obširne ponudbe: navedena starost in prejšnja služba na upravo »Slovenca« pod »A. V.« it. 7071. (b) Provizijske zastopnike za prodajo nogavic privatnim strankam sprejme I. Marout, Kratia Petra trg 4. (b) Kontoristinja tudi začetnica, se sprejme. Zglasiti se je osebno v modni trgovini I. Marout, Kralja Petra trg 4. b Beseda samo 50 par Posojilo do 100.000 Din se išče proti vknjižbi na prvo mesto na nezadolženo hišo s trgovino in gostilno. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod »Sigurno« št. 6962. (d) Kdo posodi par tisoč dinarjev na hišo zanesljivi osebi za kratko dobo Ponudbe na upravo ■•Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 7009, (d) Za otvoritev brezkonkurenčne trgovine za celo Jugoslavijo rabim družabnika s 40.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna eksistenca« št. 7096. (d) Beseda samo 50 par Pozor! Slavno občinstvo vljudno obveščam, da bom odprl že dograjeno kopališče v nedeljo 15. maja. Dograjenih je več novih kabin in omaric, zraven velik salon, novo zgrajena kuhinja, kjer se bodo pekli prašički, jagenjčki na raž-nju in čevabčiči. Vsak dan na razpolago gorka in mrzla jedila. Sprejemalo se tudi abonenti na celodnevno hrano. Točil bom najboljša vina iz domačih goric in unionsko pivo. Za obilen obisk se priporočam Anton štirn. Planinsko slavje! SPD Posavska podružnica Zidani most — bo imela dne 19. junija t. 1. slovesno otvoritev nove kode na Lisci in prosi okoliška društva, da tega dneva ne vzamejo za svoje prireditve. (o) Hiša s trgovino in pekarijo se proda na javni prostovoljni dražbi dne 15. maja (na binkošt-no nedeljo) od 3 do 4 ure popoldne, radi prevzema večjega posestva. Obrti dobro vpeljani na prometnem industrijskem kraju. Promet zasiguran. Izklicna cena 60.000 Din. Izpod cene se ne odda. Natančna pojasnila daie lastnik Oranič, Koroška Bela 68, pri Jesenicah. (o) Opremljeno sobo oddam gospodu. Krakovska ulica 37. (s) Za birmo! Cene gospodarski krizi primerno — globoko znižane. Foto-Holynski, Ljubljana, Dunajska c. 6. Beseda samo 50 par Tri dijake iz strogo krščanskih družin sprejmem čez počitnice na stanovanje in hrano — na Notranjskem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7053. (D) Stanovanja Beseda samo 50 par IŠČEJO: Solnčno stanovanje dveh sob in pritiklin išče za 1. avgust čista in točna stranka. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7058. (c) Iščem za julij ali avgust tri- ali dvosobno suho, solnčno in vsaj visokopritlično stanovanje. Po možnosti en ključ, center ali bližina. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 7077. (c) ODDAJO: Stanovanje obstoječe iz štirih sob, kopalnice, predsobe, kuhinje, iedilne shrambe, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin se odda s 15. majem t. 1. v palači Vzajemne posojilnice, Miklošičeva cesta 7. Pojasnila daje tajništvo med uradnimi urami 8—13. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinja pritikli-ne, v I. nadstropju, oddam z junijem. Zgor. Šiška 205. (č) Komiort. stanovanje štiri- in trisobno s kabinetom in pritiklinami, se odda za avgust v palači Vzajemne zavarovalnic«. Istotam se odda tudi lokal na Masarykovo cesto. Informacije daje ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice. (č) Soba z 2 posteljama s hrano ali brez, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7095. (s) Lepo meblirano sobo poceni oddam. Trnovska ulica 23/1. (s) Opremljeno sobo oddam mirnemu gospodu. Mirje, Vrstnikova ul. 11. s Eleg. opremljena soba s strogo ločenim vhodom se odda solidnemu gospodu. Florijanska ulica 31II_(s) Lepa soba s posebnim vhodom se odda takoj ali s 1. junijem le boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 7010. (s) Dve lepi sobi za pisarne, ordinacijo ali obrt, v strogem centru — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« Jt. 6978. (t) Beseda samo 50 par ODDAJO: Trgovino v najem! V najem se odda vsled bolezni dobro vpeljana prvovrstna trgovina z ma-nufakturnim in konfekcijskim blagom z zalogo vred — v Ljubljani. Potreben kapital oziroma garancija do ca. 400.000 Din. Le agilni trgovci pridejo v poštev. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7005. (n) Trgovina z mešanim blagom, na najprometnejši cesti ljubljanske okolice, se zaradi družinskih razmer odda v najem — z malim stanovanjem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Promet« št. 7087. (n) Tri lepe lokale in klet z izložbami, vodovodom, elektriko, (tudi za tovarno vpeljana) in plinom skupaj ali posamezno oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 7091. (n) V najem se odda hiša z gostilno na Glavnem trgu v Novem mestu. Odda se evenl. tudi samo gostilna v najem ali na račun. Cenjene ponudbe na podružnico »Slovenca« Novo mesto. (nI Posestva Beseda samo 50 par Parcela 1400 m!, blizu Martinove ceste, naprodaj Izve se: Ilirska ulica 21, pri hišniku. (p) Naprodaj lep travnik v Mestnem logu. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 6932. (p) Nova hiša trlstanovanjska, naprodaj. Elektrika, vodovod. Miš-velj, Ljubljanska 37, Vodmat, Zelena jama. (p) Izvrstno uspevajoče podjetje v centru Ljubljane, z zajamčenim čistim dobičkom najmanj 200.000 Din letno, naprodaj radi prezaposlenosti v drugih podjetjih za 900.000 Din. Le resnim, plačila zmožnim kupcem daje informacije tvrdka »Posest«, Ljublja-na, Miklošičeva c. 4. (p) Dvodružinsko vilo kupim v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7111. (p) 11 7* mm Mi □1 Beseda samo 50 par Vaše birmance in prvoobhajance pošljite fotografirati v atelje Hugon Hibšer — Ljubljana, Sv. Petra c. 25. Cene znižane. (r) Kdo zamenja I. Humekov "Praktični sadjar« za dva dobro ohranjena letnika Ilustrirani Slovenec« 1928, 1931? Letnik 1928 vezan. Jos. Škerjanc, Peč 10, Višnja gora, (r) Zastonj kurjava in zračenje stanovanj potom štedilnikal Cena patentirane naprave 150 Din. Aljančič, Bistrica, Pod-brezje. (r) Beseda samo 50 par Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M Jankole, Šelenbur-gova 6/11. (k) Rabljeno blagajno (Wertheim) kupim. Naslov pove Aloma Com-pany, anončna družba — Ljubljana. (k) Les brusni in celulosni, kupuje vsako množino 1 in 2 metra dolgi, od 9 do 40 cm debeli, franko vagon, po najvišji ceni — Franc Kolarič, Brežice. (k) 1—1 Beseda samo 50 par Za 29.000 Din prodam avto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Elegantna limuzina« št. 6864. (I) Violo kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Viola« št. 6996. (k) ll Pohištvo i Beseda samo 50 par Spalnico novo, 9 komadov, prodam za 1500 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« štev. 7093. (š) Pridelki I I Beseda samo 50 čebulček II par nudi Sever Ljubljana. Komp., (D Kolesarji, pozor! Prodaja raznovrstnih novih koles in rezervnih delov. Ugodno naprodaj malo rabljena moška in ženska kolesa v najboljšem stanju in po najnižji ceni. Reklamne cene! — Pepi Krmelj, Zg. Šiška 200. (f) Avto »Ford« dobro ohranjen, zaprt, pripraven za trgovca, potnika, peka ali mesarja, se zelo ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« št, 7081. (f) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižph cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul in Stari trg. Nogavice rokavice, robce, perilo.tor- bice, kravate nizke cene. samo pri PETEIiINC-u Ljub! ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Čebelarji! Satnice in vse čebelarske potrebščine kupite v trgovini z železnino Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. (1) Bufet in vinotoč v Zagrebu, sredi Ilice, jako prometno mesto, kompletno urejen, prodam za 6000 Din, a dobavljam za bufet svoja bizeljska vina. Proda Poslovnica J>avle-kovič, Ilica 144. (1) Avto malo rabljen — novejše znamke — kupi trg. firma proti takojšnji gotovini. J. Kušlan, Kranj. (f) Ul Beseda samo 50 par Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M Jankole — Šelenburgova 6/11. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta št. 14. Ljubljana. (1) Beiuši (šparslji) vsak dan sveži, pristni štajerski gostilna ^...Cebav" it.Vid nad Ljubljano Naprodaj pesa! Poizve se pri Ivanu Bi-zjan, Jernejeva 17, Spod, Šiška. Damski klobuki in slamniki že od 60 Din naprej, vedno zadnje novosti. Preoblikovanje Din 28.—. Salon »La famme Chic«, Anica Puhek, Šelenburgova 6.-I. (1) Fine popeline za moške srajce kakor tudi blago za športne srajce vam nudi najceneje O. Šlibar, Stari trg 21. (1) Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo Pri »Škofu« Ljubljana Najcenejše domače kopališče ČATEŽKE TOPLICE pri Brežicah. Radioaktivna akratoterma 46" C. — Revmatizem išias, ženske bolezni. — Predsezona od 15. maj; do 15. junija. — Cene znižane. — Zahtevajte prospekte. Mlinarji! Naprodaj: Grisočistilnik 800 Din, radijalsihter 500 Din, trijer 400, oprema za žago 3000, in deli avta. Valjčni mlin Podbrezje. (1) Ure za birmo prodaja najceneje Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. (D Narodna noša lahko tudi posamezni deli, naprodaj. Na vpogled tudi dve moški vestiji. Kurnik Marija, Pražakova ulica št. 3/II. (1) Vino čez ulico šibeniško črno, prvovrstno 7 Din — šibeniško belo, prvovrstno 8 Din — štajersko belo 9 Din — priporoča vinska klet Tomaž Mencinger, Sv. Petra cesta 43 na dvorišču. — Odprto vsak dan od 8 do 24. (t) Strešno opeko bobrovec, trpežno, iz zelenega, dobro obdelanega ila, nudim. Po trpežnosti prekaša vsake vrste opeko. Mojo opeko pozna le ta, ki jo 50 ali 100 let na strehi ima. Cena za komad je pri opekarni Jožef Logar po-v Letencah, p. ID 50 par. sestnik Golnik. Razprodaja novega pohištva po znižanih cenah. — Peternel, Dunajska cesta 36. (lj Čebele! Šesl Žnideršičevih družin proda Verbec Jože, Glince cesta VII št. 4, Vič. (1) Bela koza švicarska naprodaj. Šte-panja vas 15. (j) Črno prst humus za vrtove Vam dobavlja gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta 38, tel. 3382. (1) Vino žlahtnih trt, 10 litrov in več, vinogradniška cena, prodaja Sušnik, Zaloška cesta 21. (1) Beseda samo 50 par Trajno kodranje! na najnovejšem Henkel-novem aparatu — model 1932, po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, vogal Rimske ceste 24. Botricam in botrom nudim nalepše fotografije in dajem pogojno, brezplačno po eno veliko sliko. Foto: Anton Mancini, Rožna dolina pri Ljubljani, podružnica Jesenice, (t) Pozor! Točijo se fina štajerska in dalmatinska vina po 6, 7, 8 in 9 Din liter v vino-toču Ane Franzot v Sp. Šiški, Frankopanska 26. t Teletino po 10—14 Din prodaja Zaje Anton — Vodnikov trg- (t) Zahtevajte ga mlekarnah in Žagana drva Din 120 — Premog — fižolove preklje razni stavbni les J. PRELESNIK Ljubljana VII, Janševa ul. Telefon št. 33-89. friTEKOvn .VMEHINfT je tudi izvrstno sredstvo za ribanje, čiščenje in sna-ženje poda, miz, stolov, hodnikov, stopnic. VARE-K1NA očisti vse, desinfi- Navodilo na vsaki sJsklSr niči. — Dobi se povsod, cira, ter uniči ves mrčes. Ifarta očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Izložbena okna in vrata (staro) — in več oleandrov poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7006. (1) Vino lasten pridelek — pri odjemu 10 litrov po 4 in 5 Din liter — Maribor, Zrinjskega trg št, 6. (lj Birmanska darila po znižanih cenah pri L. VILHAR. urar Ljubljana. Sv. Petra c. 36 Krulno moko in rženo moka vedno neto. knpite telo orodno pn A. VOLK. LJUBLJANA ReilleTa cesta 94. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost ii tvornice in glavuega skladišča II. HRNJAH lehomor - «i»ah Varujte se potvorb Za JusMlovanako tiskarno « Ljubljani; Karal (H Izdajatelj: Ivan Itako t ec. U^dnik: Frane Kremžat. Stev. 103. »SLOVENECc, dne 5. maja 1932. Stran 489. Prvi slovenski glasbeni leslival v Ljubljani Otvoritev glasbene razstave Danes ob 11 se bo otvorila v veliki dvorani Narodnega doma prva slovenska glasbena razstava. Glasbena razstava ima v glavnem namen, pokazati razvoj zgodovine slovenske glasbe in njenega razvoja od prvih zgodovinskih početkov pa do danes. Od prvih začetkov pred 1000 leti nam kaže razvoj glasbe v protestanliski dobi, dobi reformacije in nas privede mimo leta 1848 v dobo čitalnic do ustanovitve Glasbene Matice leta 1872 naprej v do- Pogled na glasbeno razstavo v Narodnem domu Bo novih akordov do današnje slovenske moderne glasbe. Razstava je bogato opremljena s statističnimi podatki in seznami. Tu najdemo statistične tabele in sezname vseh slovenskih glasbenih šol od leta 1228 naprej. Prav tako sezname slovenskih orglarskih mojstrov, ki so gradili Slovencem dobre domače orgle. Prav posebno pa je cvetelo že od davnih dni pri nas zvonolivarstvo. Tudi temu je posvečena posebna tabela, ki sega od 13. stoletja do današnjih dni. Razstavo krasi nadalje 140 portretov slovenskih glasbenikov, ki jih je vse izdelal prof. Šantelj po naročilu Glasbene Matice. Poseben oddelek razstave je posvečen slovenskim umelnikom, ki so si vzeli za motive svojih del motive iz slovenske glasbe. Razumljivo je, da je ]>opolna razstava opremljena tudi s celotno zbirko vseh rokopisov slovenskih skladateljev. Razstavljene so najred-kejše glasbene knjige, stare po več slo let, med njimi prva izdaja Gallusa iz le4a 1587, nadalje Trubarjeve pesmarice itd. Poseben oddelek je posvečen narodni pesmi in njeni obdelavi. Precejšen del razstave pa zavzema Glasbena Matica in njen zgodovinski razvoj. Razstavljene so tudi številne trofeje Matice in drugih naših glasbenikov. Posebno pozornost pa bodo vzbujali na razstavi najrazličnejši glasbeni instrumenti, tako narodni in umetni. Posebno pozornost bodo brez dvoma zbu- 250 let stare prenosne orgle in tako zvana »glasharmonika« dile 250 let stare prenosne orgle, ki so bile v verkvi v Grobljah pri Domžalah in katere je dal na razpolago razstavi g. Sadnikar. Nad vse zanimiva je tudi tako zvana »glas harmonika«, neke vrste klavir, ki ima namesto strun ozke steklene šipe. Bogata zbirka ljudskih instrumentov kaže, kako si je naš narod sam delal glasbene instrumente. Nad vse zanimive so belokranjske dude, kmečke citre in kitare, pastirski rog, razne piščal-ke in frule. Seveda ne manjka najznamenitejšega sloven. instrumenta stare Kuolerjeve harmonike. Razstava bo s svojo pestrostjo in poučnostjo gotovo privabila mnogo gledalcev, saj bo prvič v naši zgodovini pokazala razvoj slovenske glasbe in delo Slovencev na glasbenem polju vseh stoletij. Razstava bo odprta danes od 2 do 5 popoldne in nato vsak dan od 9 do 12 dopoldne in od 2 do 5 popoldne do 31. maja. Upamo, da bo imela lepo število obiskovalcev. Današnje in jutrišnje festivalne prireditve V soboto dne 14. maja so naslednje prireditve: 1. Točno ob 11 dopoldne je otvoritev razstave v Narodnem domu. Razstava ima naslov »Razvoj glasbe v našem narodu*. Glasbena Matica izrecno pripominja, da posebnih vabil k otvoritvi razstave ni pošiljala, prosi zastopnike oblasti, korporae.ij, kulturnih društev, kakor ludi druge, da se udeleže slovesne otvoritve razstave, ki jo bo otvoril pomočnik ministra prosvete g. Dordevič, ki zastopa našo centralno prosvetno upravo pri vseh slovesnostih glasbenega festivala in Glasbene Matice. Razstava je odprta za splošno javnost v soboto od 2 do 5 popoldne in vse naslednje dni od 9 do 12 in od 14 do 17. 2. Zvečer ob 20 je simfonični in zborovsko instrumentalni koncert v veliki dvorani hotela Union. Začetek točno ob 20. Nedelja dne 15. maja: 1. Ob 9 dopoldne se začne v Hubadovi pevski dvorani Kongres Južtioslovenskega Pevačkega Sa-veza, ki se ga udeleže delegati včlanjenih društev iz vse države s savezno upravo na čelu, ki je polnoštevilno navzoča v Ljubljani. Kongres počasti s svojo navzočnostjo predsedstvo Pevecke Obce Ceskoslovenske. 2. Ob pol 10 je v Frančiškanski cerkvi cerkveni koncert. Pri vhodih se dobiva spored koncerta. Gostje naj pridejo v cerkev pri vratih na Miklošičevi cesti, mesta so zanje rezervirana. Koncert se vrši pri svečani dopoldanski službi božji. 3. Točno ob pol 12 je v Filharmonični dvorani Gallusov koncert pevskega zbora Glasbene Matice. Na sporedu je 10 Gallusovih madrigalov. Koncert traja približno eno uro. 4. Ob 15 je koncert slovanske pesmi na Kongresnem trgu. Program izvajajo »HlahoU iz Prage (131 članov), Stankovič iz Belgrada (90 članov) Li8inski Zagreb (80 članov) in Pevski zbor Uči-teljstva dravske banovine (80 članov). Ponovno poudarjamo, da naj se kupijo vstopnice za ta koncert ze v predprodaji, kolikor bo sedežev preostalo, se bodo dobili pri Kazini, v drugih ulicah: v Wol-fovi, Gosposki in Vegovi ulici ter v Gradišču bodo poslovale blagajne satno za stojišča. Kongresni trg bo izpraznjen, rediteljstvo so prevzeli iz ljubeznive naklonjenosti člani ljubljanske gasilske župe. Razpored sedežev pred Nunsko cerkvijo je enak kakor pri lanskih septembrskih prireditvah. Koncert bo končan okrog 17. 5. Operna predstava se začne točno ob 20. Izvaja se Bravničarjeva opera »Pohujšanje v dolini Šentflorjanskk. Občinstvo vabimo, da v velikem številu poseli vse festivalne prireditve. Vstopnice se dobijo v Matični knjigarni. V slučaju slabega vremena je za koncert na Kongresnem trgu tako preskrbljeno, da se bo lahko vršil v unionski dvorani. Zato dobi vsakdo pri nakupu vstopnice dva listka, in sicer za sedež na Kongresnem trgu ali v unionski dvorani, tako da ne bo v slučaju slabega vremena nobenih neljubih težkoč. Jubilej zadružništva Kdaj bo konec...? Žalostne posledice čezmernega uživanja alkohola Slov. krajina, 12. maja. Težko bi bilo navesti, kolikokrat smo na tem mestu poročali o žalostnih izgredih, o krvavih prepirih in smrtnih slučajih, ki so bili posledica čezmernega uživanja alkoholnih pijač ob priliki kakih slovesnosti, zlasti ob priliki proščenj. Pri vseh teh poročilih smo se s prošnjo obračali na vse nterodajne činitelje, naj bi storili potrebne korake, da bi se naredil tem žalostnim pojavom konec. Vse prošnje so bile »glas vpijočega v puščavi«. Vse je ostalo pri starem. Slučaj, ki se je primeril v črensovcih, nas sili, da ponovno dvignemo svoj glas. Tam so imeli proščenje. Popoldne se je začelo popivanje na veliko. Prišlo je do prepira, ki se je končal s krvavim obračunom. Enega ranjenca so morali peljati domov. Ponoči je prišlo še do bolj grozne nesreče. Nekako med polnočjo je bil na poti med Crensovci ubit H. Ivan. Do smrti sta ga obdelala dva brata iz Žižkov. Grozen umor je pretresel vso župnijo. Vsak §e sprašuje, kdaj bo tega konec? Kar ie bilo zadnja leoskočilft neverjetno visoko: na 40—50 lir. 0 sv. Juriju ni bilo še nič paše po severni Istri. Uboštvo je po Istri tolikšno, da mnoge družine jedo samo enkrat na dan. Tako poročajo popolnoma zanesljivi poznavalci. Slučaji črne lakote pri skritih ubožcih so ludi v Trstu vedno bolj pogostni. Berači, ki gredo od hiše do hiše, se bolje ohranijo; pn tudi pri takih se včasih opaža resnična sestradanost Pravda o hranilni knjižici 7,a obsodbo merodajna grufologa. Ljubljana, 13. maja. Danes se je pred malim senatom zaradi tatvine hranilne knjižice zagovarjal posestnik Anton P.. doma iz Tuhinjske doline. Senatni predsednik s o. s. g. Onton Mladič je otvoril razpravo s kratkim, zanimivim pojasnilom: Dolga je zgodovina te kazenske zadeve. Proti obtožencu so se že I. 1930 vršile poizvedbe zaradi neke tatvine, ki se je zgodila začetkom decembra leta 1929. Državno tožilstvo je najprej preiskavo ustavilo. Oškodovanec Kudolf Hočevar je vložil na-lo subsidiarno tožbo in naperil proli njemu obtožnico zaradi tatvine hranilne knjižice. O tej tožbi so je razpravljalo in je bil I'. oproščen. Zoper to sodbo je bila Vložena revizija in sodba jc bila razveljavljena. Vršila se je nato šo ena razprava pred senatom, ki je bila preložena, da se izvedejo nekateri dokazi.« Obtoženec je danes vztrajal pri svojem zago voru in zatrjeval, da ni kriv. Obremenjujejo ga pa mnogi indiciji, ki kažejo, da P. takrat deopinbr« sprva ni imel denarja, a da je po 3. decembru 1929, ko je bilo dvignjenih na Hočevarjevo hranilno knji žico 13.000 Din pri kamniški Mestni hranilnici plačal mnoge upnike in razpolagal z večjimi vso tami. Poprej je bil v stiskali in ni mogel plačat delavcev. Barantal je z lesom. Tudi jio gostilnah se je bahal. Obtoženec se je danes izgovarjal, d« je sam imel prihranjenih 6000 Din in da se je proti mnogim pričam le »špasak. Grafologa prof. Koželj iz Ljubljane in g. Gradišnik iz Celja pa sta neodvisno eden od drugega podala izvedeniško mnenje, da je pisava na potrdilu o prejemu 13.000 Din pri Mestni hranilnici istovetna z obtoženčevo pisavo. Gotove žrke pri imenu »Rudolf Hočevar« so prav karakteristične za obtoženca. G. Gradišnik je v svojem mnenju celo poudarjal, da je obtoženec Hočevarjevo ime v hranilnici podpisal pod vtisom slabo vesti in v razburjenosti. Obtoženec je sodnikom glasno zatrjeval: :>Ce me obsodile, me po nedolžnem! Ce bi se čutil krivega, ne bi se oženil in ne pustil polovice posestva nase prepisati.« Pod težo obremenilnih indicijev in striktnega mnenja grafologov je bil Anton P. obsojen na 7 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih pravil za 2 leti. Plačati mora stroške kazenske pravde in povrniti Hočevarju 13.000 Din. Ironija: najprej oproščen, potem obsojen! Stran 490. »SLOVENEC«, dne 13. maja 1932. Stev. 109. Ljubljana „Moj dom LJubljana, 18. niuja. 'IV dni so jo vršil ustanovni občni zbor novo zadrugo MoJ doni -. Zriiiimuujo za zadrugo Jo hllo med občinstvom zelo veliko, lako dn jo bila dvorana salona l'rl lovu , kjer se jo ustanovni občni zbor vršil, polna. Zborov«lilo Jo vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Franjo l'enfcič, revizor nabavljalnili zadrug. Razložil jn kratko pomen nove zadruge Iu koristi, ki Jih bo nudila zadružnikom. Zadruga namerava iiospožovull varnost čla-nov, ki imajo pomen graditi si domove, preskrbovali v ta namen članom brezobrestna posojila, ku-povati stavbličn, dnjutl posojila zn razbremenitev posestev, pomagali s pojasnili in nasveti v gospodarskih vprašanjih, prirejati predavanja in izdajati društveno glasilo. Po debati so bila pravila soglasno sprejeta. Zadruga ima naslov Stavbna hranilnica in posojilnica Moj doni . reg, zadr. z o. z. Zadruga šteje sedaj nad 70 članov. V odbor so bili Izvoljeni: V načelstvo: Cepin .losip, davčni upravitelj v pok., Mizerit Oeziderii, bunfinl uradnik, Florenln! LucI, špediter, Poljšak Vladislav, trgovski zastopnik. Kunst Ivan, strokovni učitelj, Dolšek Albin, posestnik in trgovec, šininic Mirko, knjigovodja; namestniki: Šerbec Josip, posestnik, Vavpetič Franc, posestnik, tlris Anton, posestnik; v nadzorstvo: 1'enčič Franjo, zadružni revizor, Banoveo Rudolf, član liar. gledališča, Kavčič Ivan, poštni uradnik, Svetlin Ivan, posestnik, Uinik Rudolf, strok, uči-toj; namestniki: Uvardjančič Mihael, vrtnar-eko-nom, Mešiček Jože, zidarski delavec. Kaj bo danes? Drama: Kvadratura kroga.. Izven. Znižane ceno. Opora: Zaprta. lTuiuu. veliku dvoraua: Festivalni simfonični koncert. Ob 20. Narodni doni: Otvoritev glasb, razstave ob 11. Kino Kodeljevo: Ob 20.30 Ljubljenec bogove (Emil JanningR). Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1: mr. Bohinec, ded.. Rimska c. 25 in dr. Slunko Kmet. Dunajsku c, 41. Danes otvoritev rcsiavrac^i-sfeega in havarnišhega vrta v Se najtoplejo priporočata Iren in ttoži lirapeS ZVEZDI 0 Zadušnira za Doumerja, Včeruj ob 10 dopoldne je opravil sv. mašo zadušnico za pokojnega predsednika francoske republiko Doumerja prevzv. g. knezoškof dr. Gregor Rožnimi ob številni asistenci duhovščine. Maše zadušnice se je udeležil francoski konzul g. Neuvilie, ki jo prišel v slavnostni uniformi z vsemi rodovi. Odlični predstavniki naše javnosti so »e prav tako udeležili rc-ipiijema, tako ban dr. Marušič, divlzijskl general ilič, komandant mesta general Dragomir Popovlč. ariiljerijski general g. Gjorgjo Popovjč, pomočnik ministra pro.-vele Dragan Gjorgjevič, konzularni zbor, župan dr Puc, podžupan prof. Jure, senator ilr. Ravnihar, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Itogina, finančni direktor dr. Povalej, večje število univerzitetnih profesorjev, člani tukajšnje francoske kolonije in francoskega instituta iu drugi. Tudi ljubljansko meščanstvo so jo zadušnice udeležilo v lepem številu. - Pevsko društvo Hlaliol iz Prage se pripelje v Ljubljano danes ob Iri četrt na 2 na glavni kolodvor. Ljubljanski pevci priredijo bratskim pevcem sprejem. Prosimo tudi ostalo občinstvo, da se sprejema udeleži. 0 Pev »l;i zbor LUinski, ki je znan kot eden najboljših zborov kraljevine, pride v Ljubljano v nedeljo 15. t. m. dopoldne ob 10. Tudi njega sprejmejo slovenski pevci na kolodvoru. Prosimo tudi ostalo občinstvo, da pozdravi odlične goste, ki nastopijo popoldne nn koncertu pred nunsko cerkvijo. Vincencijeva konferenca za akademike se obrača z nujno prošnjo na vse premožnejše kroge, naj ji v tem težkem čusu priskočijo na pomoč, bo- TLLLf ON 23-08 Birmanske botrice in botri, |K A Tfl fi A U f f nc sanic Vašim birmancem ampak ludi Vam zalari obraz od veselja, ko poskusite v Automat JJ hullelu naša izborila vina, ki se točijo in '■■icer Štajersko iu Dalmatinsko v lokalu . liter po Din lir— preko ulice.....liter po Din S*— Graičinska in cviček v lokalu.....liter po Diu 12'— preko ulice.....liter po Din lir— Nekaj izrednega rudeči šampanjski naravni proizvod..............liler po Din 18 — preko ulice.....liter po Din 14'— Domače, obležanu l nion« pivo . • .vrček po Din 4*50 Po zelo nizkih cenah ri.ne zeudviče, dclikatcsc. pecivo, slaščice, sladoled iu drufic dobrote zh birmance. disi z oblekami ali denarjem, ker so ji potrebna sredstva že popolnoma pošla iu ne more ugoditi uinogoitevillilm prošnjam zu podporo. Obrača se tudi na vso starše, ki bi rabili med počilnicami inštruktorje zu svojo otroke. Vincencijeva konferenca bi jim preskrbela dobre in zanesljive akademike. Vso podporo in vprašanja glede inštruktorjev nftj se pošljejo v Akademski doni sv. Cirila, Strellšku ulica 12, Ljubljana. 0 Kipi pred Matico. Včeraj popoldne so začeli poslavljati heriuo na že zdavnaj pripravljene in postavljeno kmnenlte podstavke, v katere so vklesali Imenu skladateljev, katerih herme bodo stale na podstavkih, Hronasle heriue ju Izdelal akademski kipar Lojze Dolinur. Popoldne so postavili in pritrdili oglavja Gallusa Ipavca, Davorinda Jenka, Mokranjca in Gerblča. Manjka le še oglavje Li-slnskega, katerega bodo postavili danes dopoldne. Kipi so izredno posrečeno delo in je vsa njih razdelitev prav dobro zadeta. Na kntnenilo podstavke z napisi p. IlUgolinu Sattnorju in ravnatelja Hubn-da [iu berili za sedaj šo ne bodo postavili. 0 Okrožna strelska driišiua v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši v nedeljo 15. t. ni. ter nadalje vsako nedeljo redno streljanje nn vojaškem strelišču nu Dolenjski cesti. Strelišče Je članstvu le dopoldne nu razpolago. Udeležba obvezna. Dežurstvo br. Obradovič. DAME! Celje Maribor S-' našem Iz^ižbenem oknu Je razstavljeno priznano desiufekcijsko in loalelno sredstvo SANOFORM v originalnih steklenicah. — Drogeriui GREGORIO, Ljubljana, Prešernova ulica 5. O Stroj ga je zugrubil. Na Dunajski cesti se je včeraj pripetila resna nesrečn, 20 letni delavec Lovro Sever, uslužben pri podjetju Cihlar in stanujoč v Dravljah 85, je delal pri stroju za mešanje cementu. Stroj pa gu je zagrabil iu butnil vstran. Sever je obležal s hudimi poškodbami. Pri padcu si je zlomil desno ramo in desno roko, V bolnišnico ga je prepeljal reševalni avto. © Prste mu je odžagalo. Huda nesreča se je pripetila predsnočnjim v škofji ulici. Tam jo žagal drva 87 letal Ciril Praprotnik, delavec pri lastniku motorne žage Pečarju na Kodoljevem. Naenkrat pa jo 1'raprotniku spodletelo in žaga mu je odrezulu vse prste na desni roki. Nasreča je za moža tem hujša, ker sedaj ne bo mogel več delati z desnico. 0 Srajce, športne, modne in otroške, ima v krasni izbiri tvrdka Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. 0 Radi krize sem za Binkošti znižala ceue za 80%. — Foto Staut, Kolodvorska ulica 18. & Predstojnišlvo mestne policije razglaša: Pozivajo se lastniki motociklistov, katerim so bile za loto 1032 tuuradno dodeljene evidenčne številke, du se naj zglasijo dno 17. ali pa 18. 1. m. meti uradnimi urami pri gornjem uradu (soba 30) v svrho prijave in informacijo o obdavčenju teh vozil za tekoče leto na podlagi tuuradnega tehtanja. Glasom tarif, postavke 100 zakonu o taksah iz I. 1932 je prijava podvržena kolkovini 50 Din. Zato naj prinese vsakdo kolek seboj. Pripominja se, da mora bili glasom pravilniku uradno tehtanje oziroma prijava pri davčni upravi izvršena najkasneje do 25. t. m. & Cepljenje proti kozam. Vsi zamudniki se pozivajo, da se brezpogojno javijo k cepljenju na dan pregleda 10. t. m. ob 3 popoldne v posvetovalnici občinskega urada na Bregu. Posebno se opozarjajo trgovci in obrtniki v okoliški občini, da napotijo ta dan svoje vajence in vajenke k cepljenju. S3 Vlomi na dnevnem redu. Prejšnji toden je neki predrzni vlomilec izvršil predrzen vlom v stanovanjski hiši pokojninskega zavoda. V soboto je zopel nekdo poizkusil vlomiti v poslopje Delavske zbornice. V torek 10. t. ni. je nekdo vlomil v podstrešno stanovanje šivilje Bolframove Ane v Vrvar-ski ulici št. 1. Vlomilec je vlomil v sobo s pomočjo nekega železnega droga, ki ga je potem pustil ležati v omari stanovanja. Odnesel je neko telečjo kožo iu podplate za dva para čevljev v vrednosti 200 Din. — V noči na 12. t. ni. je nekdo vlomil v stanovanje zasebnice Štefanije Godčeve v fpav-čevi ulici št. 14. Prenielal je vse omare in predale v kuhinji in predsobi ter odnesel 1 bankovec po 100 Din. 1 daljnogled, vreden 80 Din in še nekaj drugih drobnarij. — V noči na 13. t. m. zjutraj okoli 3 je vdrl nek vlomilec v kuhinjo gostilne Radej na Bregu in od tam naprej v sobo, kjer je odnesel zlato ovratno verižico z obeskom, na katerem Je bilo vgravirano ime Mara. Škoda znaša približno kakih 400 Din. Za regulacijo Aleksandrove ceste Maribor, 13. mujnika. Prihodnje dni se bo vršila ponovna licitacija za oddajo gradbenih del pri gradnji poštne carinarnice. Verjetno sicer ni, da bi se gradnja pričela v letošnji sezoni, pur pu se bodo letos pričela tlakovalnn dola raznih dovoznih cest, ker je sedaj bajo denar i/, knlilrminslcega fonda končno zasigu-riin. Med drugim so bo končno tlakovala zopet Aleksandrova cesta in sicer na novo otl kolodvora dalje do mestne moje, oslali tlel pa se bo temeljito popravil. — Ob tej priliki bi opozorili na nujnost končno regulacijo lo najvažnejše našo prometne cesto, ki. bi se dala sedaj vzporedno s tlnkovulni-mi deli najlaže izvesti. Aleksandrova ceslu bi morala biti naša reprezentativna ulica — v resnici prt je silno zapuščena. Že trotoarji pričajo o tem. Od kolodvora do Trga svobodo so skrpani iz različnega materljala, posebno na južni ulični struni, kjer se kar vrsti kamen, asfalt, kamenlte plošče ild. Dosli bolje ni na severni strani, kjer je sicer povsod asfalt, toda širina hodnika se neprestano menja. Sliko razlrganosti dopolnjuje Še kostanjev drevored, zasajen brez vsake linije. Ureditev A le. ksandrove ceste bi morala izročili občina v roke dobremu arhitektu, ki bi umel zunanjost ulice brez prevelikih stroškov primerno presuovatl. Če že toliko govorilno o potrebah tujskega prometa in za te potrebe tudi mnogo žrtvujemo, potem bi morali nekaj storili tudi zu zunanje lice mestu samega in tu v prvi vrsti za zunanjost one žile, po kateri se razvija in prihaja v mesto ves tujski promet —• Aleksandrove ceste. # □ Mestni načelnik dr. Lipold je včeraj odpotoval v Ljubljano, da posreduje pri banski upravi v važnih zadevah mariborske komunalne politike. □ Na novo etvorjeim brezalkoholna točilnica nn Aleksandrovi cesli 41, o kateri smo že včeraj pisali, bo otvorjena vsak dan ob petih zjutraj dalje pa do devetih zvečer, tako da bo lahko ustrezala vsem slojem prebivalstva. U Otvoritev ktpulišča na Mariborskem otoku se bo izvršila jutri kljub ledenim možancem. Samo mednarodnih plavalnih tekem no bo ter so preloženo na poznejši čas. ko bo votla toplejša. □ Grenak kruh tujine. Iz Avstrije sla se pripeljala včeraj z vlakom dve starki, obe popolnoma obnemogli, da ju je moral rešilni avto prepeljati v bolnišnico. Obe, 77 letna Kunigunda Laufer, doma nekje iz ptujske okolice, in Irena Priča iz Slavonije, sta bili poslani nazaj v domovinske ob. čine, potem ko sla pustili svojo mladost in uioč v trdem delu v tujini. Q Stolpa frančiškanske cerkve doldvutii novo obleko. To dni je pričel kleparski mojster Franc Horvat s prekrivanjem stolpov frančiškansko cerkve, ki dobita novo bakreno streho. Zanimivo je, da je isti mojsler svoječasno pomagal kol pomočnik pokrivati oba zvonika ob dograditvi cerkve z bakreno pločevino. Baker, ki bo šel na streho stolpov, je prispel iz Frankfurta v Nemčiji, ker se pri nas laka pločevina ne izdeluje. Vrednost bakra je bila na carinarnici precenjena na 44.442 Din, carina pa je znašala 11.710 Din. □ Avtobusni promet na Mariborski otok. Dne 15. maja se otvori redni avtobusni promet nu Mariborski otok po že objavljenem voznem redu. Dosedanja avtobusna postaja na Glavnem trgu se prestavi nasproti avtobusni postaji na gornjem Glavnem trgu, kjer se bodo ob nedeljah in praznikih prodajali predprodajni vozni listki po posebnem uslužbencu. Listki za vožnjo z avtobusom tja in nazaj s kopanjem (brez omarice ali kabine) 5 Din na osebo, iistki za vožnjo samo do kopališča iu kopanje 3 Din (samo do 1245). Vozni listki po 1 Din za osebo veljajo samo ob delavnikih do 10 od kopališča do Glavnega Irga. Do popusta imajo pravico le posetniki kopališča. Odhod zadnjega avtobusa iz Kalilnice je ob 20. □ Lahkoutlcti na plan. Danes ob 10 se prične na igrišču SK Rapida lahkoatletska prireditev SK Železničarja — olimpijski deseteroboj. Tekme sc bodo nadaljevalo še jutri. Na sporedu so teki na 100, 400, 1E00 m in na 110 m z zaprekami, meti diska, krogle in kopja, skoki z zaletom v višine, daljavo ter s palico. V deseteroboju se poskusijo domači lahkoatleli Maratona, Železničarjev. Rapida ler gostje iz Zagreba (Maraton), Ljubljane (Ilirija). Med drugimi nastopita državni jrvak Kallay iz Zagreba in prvak Ljubljane Neli Zupančič. O Nič žogobrca za praznike. Kaj lakega se pa še ni zgodilo, da bi nas vsi domači klubi pustili za binkoštno praznike na cedilu. Javili smo že, da odpotujejo Maribor iu Svoboda v Avstrijo, Železničarji pa v Bečkerek. Sedaj so si pa poiskali tudi Rapidovci nasprotnike izven Maribora in sicer gostujejo oba dneva v Celju prot tamošnjim Atle-tikoin. □ Kopito zdrobilo nogo. lluda nesreča je zadela 30 letnega mariborskega konjarja Matijo Bolničarja. Konj ga je vsekal s kopitom s tako silo po levi nogi pod kolenom, da je šla kost na dvoje. Rešilni oddelek ga je prepejjal v bolnišnico. □ Nevarna služba. Janko KoZinah, ki je zapo sten v gostilni kot točilec, je postal včeraj žriev pijanega gosta. Dobil jo tako hud udarec na glavo, da se jo zgrudil nezavesten. Rešilni oddelek je prepeljal Rozmana v bolnišnico. U Obdukcija je prinesla jasnost. Obdukcija pokojne Josipiue Mesaric iz Vrhol pri Konjicah, ki je umrla v mariborski bolnišnici radi poškodb na glavi, se je vršila v četrtek popoldne. V komisiji sla bila preiskovalni sodnik dr, Travuer iu sodni zdravnik dr, Jurečko. Obdukcija je ugolo-vilu, tla je bila pokojnica udarjena z moliko ter je la udarec povzročil njeno smrt. U V koho. Dolg sprevod se je včeraj vil od kolodvora v spremstvu orožnikov do jetnišnicc. V zapore okrožnega sodišču so bili oddani Ivan Kuhar, Josip Sekol, Franc Voli, Franc Raduiuik, Ignac Izak, Fric Marzel, Ivan Golob, Matevž Vtinču, Josip Stehanik, Lotar Milemoth, Anton Uran, Liza Srebot in Josip Koler, vsi doma iz okolice Prevalj. O vzrokih aretacije bomo poročali po zaključku preiskave. U V Avstriji grešil, pri nas obsojen. Pred okrožnim sodiščem so je zagovarjal včeraj Olinur B,, knjigovodju iz Maribora, ker je zagrešil v Avstriji več kazujlvih dejanj. Tako je v Welzu kupit nepremičnine, katere je prodal dalje, izkupiček pa .je le deloma odrajtal lastniku, pridržal si ju nekatere posojene mu predmete iu izvabil je od neko opekarne večjo količino opeke, katero je dalje prodal, plačati pa jo jo pozabil. Zakrivil je s tem dva prestopka utaje in enega prevare ter bil obsojen na 4 mesece 17 dni zaporu ter 000 Din kazni, vse pa pogojno na dve leti. (J Nočno lekamiSko službe ima prihodnji leden do vključno 21. mujnika Savostovu lekarna Pri Magdaleni na Kralja Petra trgu. Ptuj Cepljenje zoper koze. Letošnje zaščitno cepljenje zoper koze v združeni zdravstveni občini Ptuj-okolica se vrši od 28. t. m. do 1. junija po sledečih občinah: Krčevina pri Ptuju 28. maju ob 10 v okoliški šoli: pregled 4. junija ob 10. — Brstje 20. maja ob 11.45 pri Brmežu v Budini, pregled 5. junija ob 11.45. — Spuhlje in Zabovcl 20. maju ob 12 pri županu v Spuhljl; pregled 5. junija. — Ro-goztt lc a in Kicar 29. maja ob 15 pri Bračiču, pregled 5. junija ob 15. — Vurberg 30. maja ob 11; pregled 0. Junija ob 11. — Mestni vrh 80. maja ob 13 pri Kneflnu, pregled 0. junija. Vinturovci, .lanežovci, Drslelja Iu JlrŠovci 31. maja ob 15 v Simoničevem mlinu. Pregled 7. junija ob 15. Paeinje L junija ob 11 v šoli v Dornavi, ob 14.30 v Paciuju pri To-biasu, pregled H. junija ob U, odnosno 14.80. — Podvince i. junija ob 10 v gostilni Korenjak; pregled 8. junija ob 10. — lllaponci L junija ob 14 pri šeguli v Hlaponcih; pregled 8. junija. V navedenem času se vrši cepljenje brezplačno in je obvozno za vsakega otroka, ki je star najmanj 3 mesece. Starši se opozarjajo, da je opustitev cepljenja kazniva. Noino lekarniško sluibo od 14. do 21. t. m. ima lekarna pri Sv. Antonu (magister Orožen). Nezgoda na paši. 71etno Marijo Kocniut Iz Sv. Andraža v Slov, gor. je sunila krava z rogom naravnost v usta in jo hudo poškodovala. Deklico so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Slovenske gorice Sv. Anton. Napovedani občni zbor prosvetnega društvu se zaradi bolezni društvenega voditelja ni mogel vršiti. Zalo se je preložil nn dan 29. maja 1. 1. — Na binkoštni ponedeljek proslavimo 25 letnico obstoju tukajšnje Hranilnice in posojilnice. Ob lej priliki priredi dramatični odssk prosvetnega društva 5 dejansko igro >0o priznanje so prinesli hrv. dnevni listi in revije, posebej o kulturnih delih mlajše slov. generacije. Tako pripravlja književnik J. M i h o v i I o v i č. ki se je že nekajkrat ustavil na slovenskih mladih, zlasti na Mngajni. daljši referat o življenju in delu slovenskih mlajših penklubovcev. Tudi sem slišal, da pripravlja ocene o Vodnikovem Boriv-cu z Bogom dr. Iv. F, si h, posebno dober prijatelj Slovencev, ki vsak kulturni pojav v Slovencih prenese v domače liste. Nedavno se jo v Ob-■zoru ustavil ob dr. B r e z n i k o v i ruzpravi (Vpliv slov. slovarjev na srbske in hrvatske v Časopisu za slov. jezik in zgodovino«) in priznal, da je šele dr. Breznik odprl hrv. slovničnrjoin oči, ko jim je dokazal, du so njihovi predniki (Šulek, Filinovjč, Parčič) jemali besedje i/, Janežičevega in Cignlc-tovega slovarja, ne pu, da bi ga sami skovali, kakor se je dozdnj mislilo. Brezniku izjavlja Esili posebna priznanja za to! — Dalje pišetu o Borivcu z Bogom: dr. Mar a kovič, tudi iskren prijatelj Slovencev, in š i nič i k... Kakor je že : Slovenec, mod dnevnimi vestmi delno poročal, so v zadnjih dneh mnogo pohvalnih izrazov prinesli hrv. dnevniki o U. Magnjno-vem -Gornjem mestu«. • Obzorc (dr. Esili: Autorov pogled na život i svijet je muževan i hladan, bez ikakve osječajnosti, ali pun vjere i nade, tla če bvo ono, što je zdravo i plemenito, uvijek po-bijeditii); »Novostih (Iv. Mibovilovič: To Je jedna od uajhumauijih knjiga, izašlih kod nas u posled- ! nje vreme ... Zato je potrebno, da upozna i šlra ' naša čilalačka publika jednog rijetko talentovanog slovenskog piscu... ); Jutarnji list (Ante Itojnič: Magajna je v tem romanu posebej pokazal sntisao za Jjopotu duhovne vrednote uopče i ljubav i raz-umijevauje za širi kolektiv socijalno nizih...-). Kaj je napisal dr. A ud lic, sem že zadnjikrat poročal. Redko kateri slovenski pisatelj si je med Hrvati utrl pol kot Magajna. Mnogo novel mu je Zagreb kot visokošolcu dal, zalo so Ilrvatje že dalj času pozorni nanj, zadnji roman pa ga je (vsaj po kritikah) predstavil slehernemu Hrvatu. H. je v .Obzoru ocenil Cer k veni kov : K r o z ral (prevedel Ivo Frol, izdala vLogos v biblioteki : Slu venski pisci- II.), pa se je ujel z. nedavnimi izvajanji v Stožeru , namreč, da lo ni notranja socijulna stvaritev, temveč je socijahia stran slučajno vnesena v delo, je pa poudarjen le seksualni nagon. II i n k o S ni r e k u r, ki je razstavil v Zagrebu svoja dela, jc prejel v hrv. listih priznanje v najvišjih izrazili. K. Utira no v ič, ki je znan po Llcitntor-skem srcu , je dal te dni na zagrebški oder opero : Str i ženo — k osen o-, ki so jo kritike sprejele z burnim aplavzom. Za osnovo je vzel Bara-novič narodno zgodbo - Zla žena , katero je Krklec besedno predelal. Vsebina je deloma ludi naši folklori znana: Mož je trdil, dn je travnik pokosim, žena, da je poslrižeu... Zagreb smatra to operno delo za višek Baranovlčeve stvaritve. Posebej so jo kot pevec odlikoval Mario Šimenc s svojim bri-ljantnini glasom. Hrvatje so za eno domačo opero bogatejši. — b — A Vigred. ženski list, Slov. 5, leto 1932, Je Izšla. Iuikor to zahteva mesec majnik. ie vsa uoniladan- ska. V tej številki so se pojavile zopet nekatere novo sotrudnice, ki jih doslej še nismo v njej zasledili, kakor: Murob Agard, Kriha, Peleasa, dr. Lene Neufeinil, Ivanka itd. Zelo nežno done Pomladne strune«, odlomek Iz življenja kmetske učiteljice. V Pokopani ljubezni opisuje Dobrovnikov v obliki nekrologa smrt mlade žene-matero, žrtve materinskega poklica. V Nerazrešljivi uganki kramlja Kriha — najbrže učiteljica — '/. mladimi dekleti o čudoviti uganki — ljubezni. Peleasa Je napisala članek :: Najčistejša v umetnosti ', ki pa žal ni izčrpen. Zelo umesten se nam zdi informativni članek strokovnjakinje dr, Lene Neufeind Ali sta gimnastika in šport sodobni ženi potrebna ;? Krepko posveti v marsikatero stvar, za katero pri nas doslej še nismo Imel! pravega razumevanja. Zdi se, da je tudi pri nas zadnji čas, da ua primeren način gospodinja in ročna delavka in delavka v tovarnah vravnovesj svoje lelo z gimnastiko ter ga tako obvaruje mnogih bolezni in sebi prihrani marsikatero bridko uro. Uredništvo naj v telil oziru oskrbi še več takih člankov, da bomo ludi pri nas pripravljeni za tisti čas, ko bo bodočnost zahtevala za delavko prav lako vsakdanjo gimnastiko, kukor zahleva sedanjost delavsko zavarovanje, zdravniško oskrbo iu higijeno , — Zelo zanimiv je članek : Žiri — središče klekljarske domače obrti \ ki ju ludi zelo dobro ilustrirati, — Tekoča povest Pastir* so prav zanimivo razvija, novela priznane nemške uovolislko M. Herherl : Ljubljen bili.. je v tej številki končana. Zelo informativen je članek ^Hranilnica in zavarovanje . Rubrika Rožni dom: prinuša tudi to pot običajno vsebino, v »po« menkih pn so rešujejo nn posrečen način razna vprašanja iz dekliškega življenja. Zapazili smo v tej številki novo rubriko poročila in dopisi', kjer čiianio o materinski proslavi dekliškega krožka na Polzeli, Želeti bi bilo. da ie v našem edinem žen- skem listu lakih poročil in dopisov prav mnogo. Na ovoju so ocenjene v zadnjem času izišle knjige raznih založnic. Vigred, ženski list, se naroča: Ljubljana, Masorykova c., palača Vzajemne zavarovalnice in stane brez priloge 25 Din, s prilogo"za ženska roFnii dela, oziroma kroje pa 50 Din. — Vsaka žena in dekle, ki tega lista še ne pozna, nnj se nanj naroči! tfe Slavospevi pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa. Za sopran, alt, tenor in bas zložil Josip Lavtižar. Z dovoljenjem ljubljanskega knezoškofIjslva z dne 20. aprila 1932. št. 1539. 'Samozaložba Rateče-Pla-nica. Natisnila biografija Čeniažnr in drug, Ljubljana. — Za bližajoči so praznik sv. Rešnjega telesa je našim zborom na deželi zložil neumorni in veiozaslužni slovenski pisatelj in skladatelj duh. svetnik Lavtižar pet praktičnih spevov: Jezik moj, skrivnost opevaj, Prazniku svetega v Bogu ratluj-mo se, Beseda večna, božji Sin, O Jezus, radost naših src in O Večni in najvišji Kralj. Kakor vse dosedanje številno skladbe gospoda svetnika preveva ludi pričujoče skladbe pristni cerkveni duh in krasi jih gladko tekoč napev z mirno neprisiljeno harmonijo. Smelo trdim, da bodo le himne v časi presv, Reš Telesu prav kmalu zavladalo po vseh naših cerkvenih zborih, ki teže za leni, da se la najlepši praznik našo Cerkve proslavi čim do-stojneje •/. novo ubrano pesmijo. Čc pripomnim še, da vse označeno skladbe ne bodo delale tudi šibkim zborom nobenih težkač, vsled česar jih bodo, ako jih takoj naročo, lahko žo za letošnji praznik pripravili in z uspehom izvajali, ter da jo cena kljub krasnemu tisku iu papirju lako nizka, da si jih pač vsakdo lahko omisli, priporočam to najnovejše delo našega priljubljenega gospoda svetnika kar najtonleje. A. Grum, Štev. 110. »SLOVENEC«, dno R maja 101V2. Strnn 5. Dnevna kronika Koledar Sobota, 14. velikega travna: Bonifacij, niučo-ndc; Puskal L, papež. Post. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl splošno spoštovani tovarnar g. Stnnn .Inkšn. ZupušČu vdovo in dve muli hčerki. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Sve-lllu iiiii večna luč! Žalujočim naše sožulje! Osebne vesti — Odlikovun je z redom sv. Savo III. stopnje g, dr. Ivan .1 a u 6 i Č , državni tožilec v Mariboru. =s U vojuikc slutite. Po službeni potrebi so odrejeni za zdravnika t. konjeniškega polka sanitetni kap, II. razr. dr. Pavle Loboda; za upravitelju skladišča stalne voj. bolnice V. urmijske oblasti sanitetni pomočnik IV. razr. Vojko Zupane in za komisarju Kosovske stalno voj. bolnico sanitetni pomočnik IV. razr. Ivo Maguš. Ostale vesti — Nove drožestne orgle. Mojster Franc J e n k o jo v svoji delavnici v št. Vi d u nad Ljubljano pravkar postavil nove orgle, ki so vso pozornosti vredne. Že dispozicija sama je nekaj posebnega. Tako-le se glasi: L mu nuni: 1. Prin-clpol dolce 8', 2) Viola 8, 3) Kluuto trnverso 4', 4) Sesquialtera 2"/o', 1"/»'; II. man u al: 5) Ko-pula 8', 0) Salicional K', 7) Vox coelestis 8',-8) Prtnclpallno 4', 9) Dulclana 4', 10) Zvonček 2', 1'; podal: 11) Sltbbas 10', 12) tturdonnl 8'. — Posebnost je tudi lo, da so vse orgle zaprte v gibljive zatvornice, tako da se od zunaj nobena piščal ne vidi. — Posebnost je tudi izredno lepa intonacija: nežna, pu vendar čudno živa; polna, pa vendar nenavadno jasna; kar sladka doloma, pu prav nič vsiljiva. Polne orgle done mehko, voljno, pa vendar sililo veličastno, v mogočnem, prevzemajočem blišču. — Ljubitelje orgel, ki se bodo te dni udeleževali ljubljanskih glasbenih slavnostl, na to izredno posrečeno delo opozarjamo. Z električno cestno železnico so je vsakih 12 minut moči peljati v bt. Vid, kjer bo mojster, g. Jenko ljubke orglice drage volje pokazal. —. Aljažev dom v Vratih bo od binkoštnih praznikov dalje stalno odprt in oskrbovan. — Otvoritev nove koče na Ljubniku. Slovensko planinsko društvo, podružnica Škofja Loka naznanja, da se jo moralo slovesno otvoritev nove koče na Ljubniku, ki jo bila prvotno določena nn nedeljo 16. t. m., radi tehničnih zaprek preložiti na nedeljo 22. t. m. Pač pu bo nova koča za silo oskrbovana tudi žo nu oba binkošlnu praznika. — V Službenem listu kr. bonske uprave dravske banovine št. 38 od .14. 1. ni. je objavljena Uredba o plačilr.ih rokih za vloue in druge dolgove Prve hrvatske šledlonice v Zagrebu , dalje Naredba ministra za finance o predlaganju zahtev za odobritev kreditov in odreditev izplačila neporavnanih pokojninskih prejemkov iz prejšnjih let , .-Pravilnik za izvrševanje odredb zakona o obmejni četii Pravilnik o obveznem zavarovanju prt rednem prevozu potnikov v avtobusnem prometu ', rOdločba ministra za finance, da se podaljša veljavnost točke 1. pdločbe br. JI —37.250 z dnp 28. marca 1032 , Odločba o izpremembali v pravilih o pregledovanju itd. lokoinerov iu o nadzorstvu nad njimi , -Kontrola semenja ob uvozu in v notranjem prometu«", Razpis o dopolnitvi razpisa C. št. 35.400 z dne 1. IX. 1027- iu Objave ban.-tke uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.; — Pri deželnem sodišču v Ljuhljnni se je le dni vršila zanimiva razprava, ki je imela svojo ozadje v zadnji predvollvni dobi. Tedaj jo Kač Adolf iz Starega trga pri Rakeku naznanil orožnikom v Starem Irgu čevljarskega vajenca Oražma Janeza, češ da je nesel v nahrbtniku i z Slarega trga v Pudob k županu Kržiču protivolivne letake. To je očital ludi Oražmovl materi. Orožniki so potem seveda Oražma zasledovuli ter ga zasliševali. Vso stvar pa si je Kač Adolf izmislil. Zalo ga je Oražem tudi tožil pri deželni sodniji v Ljubljani. Tu je bil Adolf Kač obsojen po S 801/2 na 7 dni zapora ter ua 300 Din denarne kazni, pogojno na eno loto. — Nesreča elektrotehnika. Z včerajšnjim opoldanskim vlakom so pripeljali v Ljubljano 20 letnega elektrotehnika Ivana Klinca, uslužbenegn pri TPD in slnnujočega v čolnišah 13 pri Zagorju. Kline jo popravljal brzojavno progo in splezal na brzojavni drog, ki se mu jo pri delu prelomil in ga udaril lia trebuh in jirsni koš. Kline jo dobil resne notranje poškodbe. — Nesreča pri eksploziji. V ljubljansko bolnišnico so včeraj popoldne pripeljali hudo ranjenega Antona Zupančiča. SU-letuegu posestnikovegn sina iz Sele-Zumberka pri Novem mestu. Zupančič je delal pri popravilu cesto. Delavci so razstreljevali kamenje in Zupančič je tolkel po vžigalni vrvici, da bi jo pretolkel. Res jo jo pretolkel, obenem pa tudi zanetil. Prišlo je do predčasne eksplozije, pri kateri je priletelo Zupančiču v obraz mnogo rizstre-Ijiva in kamenja, |ako, da njia na obrazu, zlasli na očeh zelo resne poškodbe. V nevarnosti je tudi njegov vid. — Po stopnicah je padla. Včeraj zjutraj so Jo v Dravljah ponesrečila 50 letna posestnica iu trgovka Dora Kregarjeva. Padla je po stopnicah in ■i zlomila nogo. — Vlom v smarja. Dne i), t. in. ponoči je bilo vlomljeno v Društveni doni v Šmarju pri Grosupljem. Vlomilec je z vitrlhom odprl stranska vrata, prebrskal vse proslore iu vse razmetal. Skušal je odpreti tudi blagajno, kar pa so mu ni jiosrcčilo in je moral odili praznik rok. Orožniki so vlomilca pri-joluli takoj naslednjega dne. Je lo večkrat kaznovani delavec M, z Velikega vrha. Vlomilec je vlom Se priznal. Orožniki so ga izročili ljubljanskemu sodišču. — Dotmnor? Včeraj popoldne je odšla sodna komisija pod vodstvom sodnika R. Lederhasn v Velika Mlačevo pri Grosupljem, da tam izvrši obdukcijo trupelca novorojenčka, ki je nepričakovano takoj po porodu umrl. Otroka je povila neka dekla v Velikem MlaSevcili. Babica je javila zdravniku dr. Kalanu v Grosupljem, da jo bil olrok pri rojstvu zdrav, čez pol uro pa jo umrl. Na vratu jo imel znake davljenja. Obdukcijo sla izvršila sodni zdravnik dr. Suhcr in grosupeljski zdravnik dr. Kalim. Od izida obdukcije je odvisno ali bo sodišče uvedlo preiskavo proli materi radi detomora. —- Nesreča rudarja. V sredo 11. t. m. se je ponesrečil |iri soitovskuni rudniku rudar Sajovec, doma iz Rožnega pri Rujhenhurgii. Padel jo v šalil in «e hudo poškodoval, ler so ga morali odpeljati v bolnišnico. Nesreče pri sonovskein rudniku so zelo jiogoste in javnost so upravičeno nad tem razburja. Saj jo komaj mesec dni, ko se jo zgodila smrtna nesreča, sedaj pn žo zopet. — Požar lesnega skladišča v Stični. Včeraj okrog 3 ponoči je začelo goreti lesno skladišče lesno industrije Josip Zaje, pri kolodvoru v Stični. Takoj ko so opazili ogenj na poslaji, so prihiteli s postajno brizgalno tu takoj uričeli z gašejucm in Iako preprečili, da ul pogorela še žaga, ki so je vsled hude vročino žo kadila. Kmalu za tem je bila na licu mesta niotomn brizgalna Iz Stične. G. Zaje lipi veliko škodo, ker mu jo pogorelo okrog 200 kub. met. mehkega lesa, ki je bil že prodan, zavarovan je pa le za manjšo vsoto. Sumijo, da je bilo zažgano. — Odisejodo nesrečnega Romuna. Subotlška policija je aretirala 58-letnoga zidarja Jurija Kova-žima iz Romunije. Pripeljal so je v Subotico skrit pod vagonom 1. razreda brzoviuka Bukarešt—Milan. Kovažan jo izjavil, da jo pet let živel v I'a-razu kot zidar in da je redno pošiljal svoji družini v Urašovi denar za življenje. Ko jo nastopila tudi v Franciji brezposelnost, se jo prod 3 meseci vrnil domov, kjer pa jo doživel veliko razočaranje. Njegova žena živi z drugim, hčerka ga ]ia sploh ni hotela priznati za svojega očeta. Ker v Rrašovl ni mogel dobiti'dela, je peš' odpotoval v Temešvar. Tam so je skril pod vagon brzovlaka in se tako pripeljal v Subotico. Policija ga bo kaznovala zaradi prehoda čez mejo brez polnegu lista, nato ga bo pa poslala v Romunijo. — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — 113-lotni berač abit iu oropan. Blizu Subo-lice so našli obešenega 03-letiiegu berača Gajerju. Obdukcija trupla je ugotovila, da se starček ni sam obesil, marveč da jo bil zadušen. Čeprav je bil stari Gajer berač, vendar se je govorilo, da ima precej denarja, katerega je vedno nosil s seboj. Zato sumijo, da ga je nekdo umoril in oropal. — Grlo prezal svojemu sosedu. Zn kakšne malenkosti se ljudje pobijajo, kaže sledeči slučaj, o katerem poročajo iz Belovarja: Sin kmeta Ilije Budimlije jo položil svojemu očetu, da ga je sosed Sljepan Kolarič natopel zaradi paše. llijn jo navalil na Kolariča z besedami: Ti boš mojega sina tepci in preganjal? Nastal jo med njima pretep, med katerim je Ilija z nožem prereza! vrat Kolariču, kateri je šc vzkliknil: Joj, zaklal me je!:- Iu se mrtev zgrudil nu Ila. Ilija priznava svoj zločin, zagovarja pa so, da je bil silno razburjen. — Nove knjige: Marjetica, spisal Jaroslav Du-rych, prevedel dr, Ferdo Kozak (Leposlovna knjižnica) Ljubljana 1932 — 174 strani. 40 Din, vez. 50 Din; Kitajčeva papiga, povest spisal Earl Derr Big-gers, prevedel Franc Krcmžar (Ljudska knjižnica) Ljubljana 1932 — 195 strani, 32 Din, vezano 42 Din; Pregled zgodovine Jugoslovanov, sestavil profesor Silvo Kranjec, II. pomnožena izdaja, Ljubljana^ 1932 — 132 strani, 22 Din. vezano 28 Din. Založila je vse tri Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Bakrene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorepcc. Ljubljana, Za Gradom !). — Zapomnite si, da najlepšo lolografira Be-šter, Aleksandrova 5. Naznanila Ljubljana Danes otvoritev razstave Fotokluba LJubljana cb pol 12. Nad 200 krasnih fotoamaterskih del! Vslopnina 10 Din, za dijake in vojake 5 Din, za šolske skupine po 2 Din oseba. Razstava je otvor-jena vsak dan od 9 do večera. ilr Trbovlje. Na Kleku bodo igrali tamkajšnji gasilci v svojem domu na binkoštno nedeljo in ponedeljek popoldne igro »Tri sestre« in za konec še šaloigro Malo je Klečanov, a vztrajni so. Želimo jim veliko obiska! Ptuj. Državna realna gimnazija v Ptuju priredi v soboto 14. t. m. ob 18 v gimnaziji (v igralnici Dijaškega doma) zaključni pevski in muzikalni koncert, pri katerem nastopijo s svojimi točkami pevci posameznih razredov in orkester Dijaškega doma. Ravnateljstvo vabi k prireditvi starše učencev in vse prijatelje gimnazijske mladine. Sv. Gregor na Dolenjskem Tiho ln skromno, kakor je sama, je dne 11. t. m. v krogu svojih domačih obhajala svoj 60. rojstni dan gospa Oblak Magdalena, zgledna krščanska žena in mati, ki je vzorno vzgojila svoie otroke, od katerih sta dve v samostanu, sin pa je ugleden zdravnik. Iz vseh krajev so prihiteli njen! dragi, da ji izrazijo svoja čuvstva, da se ji kot el-novi in hčere zahvalijo za njeno materinsko skrb. In ko se je tudi njen sin dr. I. Oblak, zobozdravnik v Ljubljani, pripeljal s svojo rodbino, se je s sv. mašo, ki jo je opravil domači g. župnik, pričela lepa slovesnost. Tudi mi vzorni ženi iskreno čestitamo in prosimo Boga, na) ji podeli še mnogo srečnih dni. Kočevze Slovo. Pred nekaj meseci je stopil v zasluženi pokoj bivši dolgoletni rudniški blagajnik g, Mihael Hanck. Bil je eden izmed najstarejših uradaikov Trboveljske družbe, Do leta 1921 je bil rudniški blagajnik v Zagorju, pozneje pa je neprek;njeno do svoje upokojitve služboval v Kočevju. V torek se je g. Hanak obenem s svojo družino za trajno poslovil iz Kočevja in se preselil v Ljubljano. G, Hanak je bil znan kot odličen uradnik, ki ie bil visoko cenjen od strani svojih predpostavljenih in spoštovan od delavstva. Želimo mu, da bi v Ljubljani v zadovoljstvu preživel leta svojega zasluženega pokoja. Mladinski koncert. V nedeljo popoldne se je vršil v dvorani hotela »Trst« prvi mladinski muzikalni nastop pod vodstvom gosp. K u n t a r e. Moramo reči, da Uko prijelnih uric še nismo doživeli in da je bilo občinstvo brez razlike polno hvale nad mladimi glasbeniki, zlasti pa zahvale g. Kun-tari, ki je s toliko vztrajnostjo in požrtvovalnostjo iz začetnikov dosegel toliko uspehov. T rb o vite Na binkoštni ponedeljek imajo rudarji, kakor vsako leto vsled stare zaobljube, cerkveno opravilo, katerega se udeležijo z godbo in svojo zastavo. Lelos bo ta slovesnost r.opet na Sv. Planini. Nesreča pri delu. Pri odkladanju na dnevnem kopu Neži ju voziček zadel delavca Knafliča Aleša in vrglo ga je v loku daleč proč, Dobil je po- Gospodarstvo Zahupninske takse Helgrud, 13. maja. AA. Z zakonom o izpremembali In dopolnitvah zakona o taksah z dne 2(1. marca 1932 je uvedeno obvozno sklepanje pogodb o zakupu stanovanj in lokalov in obvezno izdajanje potrdil o prejeti zakupnini, pri čemer so morajo rabiti m. nopolski taksni obrazci. Pogodbo o zakupu stanovanj in lokalov za vso zakupe od 1. aprila 1932 dalje so morajo po zaklnu skloniti v roku 15 dni od dneva vselitve, za zakupe, Izvršene pred 1. aprilom t. 1., zn katere zakup Še daljo traja, pa se morajo pogodbe skleniti na mo-nopolskih taksnih obrazcih najdelj do 1. julija 1932, v kolikor za te zakupe še niso sestavljene zakupne pogodbe in še ni plačana \% tuksa od celokupne vrednosti po t. št. 14 taksno tarife. Prav tako se morajo po 1. aprilu 1932 za vso plačane zakupnine izdati potrdila na odgovarjajočem monopolskem taksnem obrazcu. Če se za sklenjene zakujme pogodbe in za izdana potrdila o prejemu zakupnino ne rabijo predpisani monopolski taksni obrazci, so bo po čl 40 zakona o taksah smatralo, da pogodbe in potrdila dejansko ne obstoje, zakupodajalcl pa se bodo kaznovali po čl. 51 zakona o taksah in bodo morali razen redne takse plačati šo trojno vsoto. Tečaji drž. papirjev Belgrad, 13. maja. AA. V zvezi z objavo poročila v dnevnikih o tečajih državnih in od države zajamčenih papirjev nas je naprosil oddelek državnega računovodstva v finančnem ministrstvu, naj radi točnosti objavimo tole: Cl. 88 zakona o državnem računovodstvu odreja, da Je treba vse državne in od države zajamčene obveznice sprejemati kot kavcijo po nominalni vrednosti, v čl. 51 zakona o Privilegirani agrarni banki pa je predvideno, du so smejo v po. dohno svrho kot kavcija sprejemati tudi delnico Privilegirano agrarne banke. V določenih primerih in na jiodlagi posebnih zakonov, uredb in pravilnikov pa je treba to papirje sprejeti kot kavcijo le po borznem tečaju. Ker pa so borzni tečaji teh papirjev v zadnjem času dokaj kolebali, se pripeti, da jo treba zahtevali, da so položene kavcije dopolnijo. Da se to jtrepreči, je bilo finančnemu ministru s finančnim zakonom podeljeno pooblastilo, du smo začasno določiti tečaje državnih iu od državo zajamčenih papirjev, ki jih je treba prevzeti v j>ri-nierili, ko se kavcije ne polagajo po nominalni vrednosti. Nu podlagi lega pooblastila jo finančni minister za spodaj navedeno državne iu od državo zajamčeno papirje odredil Icle lofajo: 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo, nominalna vrednost 1000 Din, po 300 Din, 7% posojilo iz leta 1921., noin. vred. KM) Din, po 80 Din, 4% agrarne obveznice, nom. vred 100 Din, po 50 Din, ti% državne obveznice iz lela 1980., nom. vred. 100 Din, po 70 Din, delnico Privilegirano agrarne banke, nom. vred. 500 Din, po 400 Dip. Ti tečaji veljajo od 10. maja 1932 do preklicu in jih je treba obračunali pri vseh ustanovah in samoupravnih telesih, v primerih, v katerih odrejajo posebni zakoni, uredbe in pravilniki, da se morajo prevzeli kot jamstvo pu borznem tečaju. Pravkar navedena vrednost teh obveznic osla- j nc v veljavi ves čas trajanja jamstva izračunanega j po tej vrednosti. Gibanje zlata Zadnje mesece je gibanju zlata manj živahno ! kol v zadnjih mesecih preteklega lela, toda smeri mednarodnega gibanja zlata so ostale v glavnem nespremenjene. Francija še naprej spreminja svojo ' j dolarske naložbe v zlato in njen zlati zaklad stalno narašča. Kavnolnko narašča zlati zaklad Švice in j Holandije. Na-dednja labela, ki jo prinaša »N. Z. Z. , ilustrira gibanje zlata v tekočem letu. Zlati zaklad ju znašal konec aprila (v milijonih dolarjev, v oklepajih podatki za konec 1. 1931.): USA 4345 (4158), Francija 3052 (2699), Anglija 58S (588), Švica 471 (453), Španija 435 (43-1), llolandlla n<;<; (357), Belgija 351 (355), Italija 290 (290), Nemčija 205 (234), Jugoslavija 31.5 (31.4). DIANA FRANCOSKO ŽGANJE IN KRUHA HLEB REŠITA HISO NAJNUJNEJŠIH POTREB Cena: mala steklenica. . Din 10 — srednja steklenica » 26'— velika steklenica . > 52'— Dobi se povsod! Državna hipotekama banka. Iz poslanega nam poslovnega poročila za Ielo 1931, ki je zelo suiua-rično, posnemamo, da je v preteklem letu pri ljubljanski podružnici narastlo število vlagateljev od 215 na 272, vsota vlog pa se jo povečala od 5.255 na 6.315 milj. Din. Nadalje posnemamo, da je bila naša tranša lanskega stabilizacijskega posojila v j znesku 50 milijonov frankov povišana za 10 mili- j jonov frankov s prevzetjem dela holandskega odseka tega posojila. Telefonske zveze z Belgijo. Z odlokom ministra za promet je otvorjen mednarodni telefonski promet ined Mariborom in vsemi mesti v Belgiji. Taksa znaša 8.90 zlatih frankov. Jubilej, Novembra meseca letos praznuje 30-lelnico dpfa Gradbena obrtna šola v Belgradu, katero vodi žo 30 let ustanovitelj J. Bukavac, sedanji ravnatelj Srednjo tehnične šole v Belgradu. Konsiim piva je lani znašal v naši državi 540.300 lil, 1. 1930. pa G53.7CO hI. Tudi v primeri z 1. 1929. je konsum piva nazadoval, saj je tedaj znaša! 074.800 lil, 1. 1928. pn 727.700 lil. Poravnalno postopanje jo uvedeno o imovini Baiunana Franceta, posestnika, mesarja in goslilr ničarja v Tratah pri Mariji Snežni. Narok za sklepanje poravnave je 0. junija 1932. Oglasili se je do 30. maja. — Potrjena poravnava: Graselli Jos. in Marija, trgovca z mešanim blagom 111 posestnika, Sv. Jakob 11 pri Št. J ur ju ob juž. žel. Vzajemnost, reg. poni. blagajna v Ljubljani. »Službeni lisi brniško uprave prinaša obvestilo, da jo izvršena likvidacija »Vzajemnosti , rog. poni. blagajne v Ljubljani. Ob likvidaciji ni preostala nobena blagajniška imovina, ki bi se po blagajniških pravilih razdelila mod člane. Občni zbori: Tovarna usnja Fran/, NVoschnagg in sinovi, d. d. v šoštanju — 23. maja ob 15 (bilanca za 1. 1981, volitve uprave in nadzorstva). Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani — 23. maja ob 10 v Delavski zbornici (bilanca, dopolnilna vo-J i lev načelstvu in volitev nadzorstva). »Triglav , d. d., tovarna hranil v Smarci — -8. maja ob 14 v Celju, bole! Union (bilanca za lelo 1931). Delniška tiskarna, d. d, v Ljubljani — 30. maja oli 18 (bilanca in volitve liad/.orslva). Prometni zavod za premog v Ljubljani —- HI. maja ob 16 (bilanca, volitev upravo in nadzorstva). — 11 .ii.ij j ... gui ui .1...11 ••!!!»•!!< .!',■..'..! .. -11! '. l. škodbe na glavi in dalje časa je bil popolnoma zmeden, Vendar je upanje, da ne bo hujših posledic. Opekarna začne zopet z obratom prihodnji teden. Rudnik je zopel prepustil vodstvo opekarne podjetju J. naučil. Ce se bo polno obratovalo, bo lahko dobilo dela kakih sto delavcev. Borza Dne 13. moja 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so oslull ne-izpreiuonjeni tečaji Berlina, Bruslja, Curiho, Ncvv-yorka, Pariza in Irski. Slabejfii so bili tečaji Amsterdama in Londona, dočim so je Praga učvrstila. Promet je bil običajen. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. Zagreb jo notiral šo Ne\vyork kabel 50.0538—5ll prav znaten promet v vojni škodi, katere jo bilo promplne zaključeno 1177 kom., nadalje jc bilo zaključenih 12.000 agrarjev, 150.000 begi. obv. iu 1000 dol. 7% Klorovega posojila. Nadalje je bilo zaključenih 1 lo kom. delnic Privlleg; .igramo banke, ki so jo pov spela celo že na 226, kasneje pa jo po|iustilu nu 212. Nii zagrebški borz1 jc bil dauea zabeležen celo žo tečaj za december* ski termin vojne škode. Promet je znašal: vojna škoda 800 kom., H",', Blerovo posojilo "000 dol. iu T!!, Blerovo posojilo 8000 dol. Ljubljana. 8"', ISler. po-. 50 hI.. 7"., Bler. pos. 44 bi., Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7'.' inv. pos. IS -53. agrarji 26—26.50, vojna škoda kasa 201—205 (210, 205. 204. •UMI), li. 200- 205 (207. 205, 200). 7. 200—202, !" 215 bl„ 8% 11 ler. pos. 50 50.50 ( 51. 50.50. 49), 7'. Bler. |«is. 43.50— 11.25 (44), 7% pos. Dr*, hip. banke 50—53, «'.; begi. obv. :il— Belgrad. Narodna banka 1500 bi.. Priv. agrar. banka 236, 212. agrarji 26 lil. (25), vojna ikoda 197 —202 (210. 313, 212. 210, 208, 207 . 5 XI, 207, 201, 202), 67« begi. obv. zaklj. 31.75. 34,50, 34.25, 84, 32.50, 7"', Bler. pos. zaklj. 14, 7"-, pos. Drž. hip. banko 50—51. Dunaj. Podon.-Huvskn-judran, (11.NO, Wienei Bonkverein 11, Lscompleges. I(»), Alpine 9.HO, Tr. boveljska 20. Žilni trg Položaj na žilnem trgu je ostal neizpremenjen. Konzulu je šibek iu pravega prometa ui. Za koruzo je nekaj več zanimanja, ker so kupuje za pasivne kraje: Bosno, Dalmacijo iii Slovenijo in sicer z nakaznicami za vožnjo. Koruza stane po postaji 99 do 102 Din za 100 kg. Ljubljana. Notacije so osflaie neizpremenjeno. Novi Sad. Moka bač.. ban. slanica Og, llgg 280 —240. 2. 205—215, 5. 190 200. U. 175 -180, 7. 115 — 150, 8. 92.50 97.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca ueizpremenjenu. Promet: 41 vagonov. Sombor. Pienioa bač. okol. Sombor 78-79 kg 132—134, sr.. slav, 78 kg 131 133, oves bač., -r. slav. 185—188, koruza bar činltvnnlin 130 135. bač. bela činkvantin 112—111, fižol bač. usunčni 230—210 Vso oslalo neizpremenjeno, Tendenco ueizpremenjenu. Promet: 28'.> vagona. Hmlimpcšta. Tedenca slabša, koruza čvrsta, Promet miren. Pšenica maj zaklj. I 1.70- I 1.80, jun. 11,83—13.90, zaklj. 11.94—11.95, rž maj 14, znklj. 14—14.05, junij 14.02, 14.15, zaklj. 14—14.05, koruza maj 16.20—16.50, zakli. 16.40—16.50, julij 15.35 —15.40, zaklj. 15.40—15.45. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 53.75, julij 56, sept. 58.25, doc. 61.375, koruza julij 82.125, sekl. 34.50, dec. 34.75, oves maj 23.25, julij 22.625, rž julij 40.25. \Vlnnipcg. (Začetni tečuji.) Pšenica maj 62, julij 62.875, okl. 64.875. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Dramo. Začetek ob 20. Sobota, 11. majaš KVADRATURA KROGA. IzV<*n. Znižane cene. Nedelja, 15. maja: GOSPODA OLEMBAJEVI. Izven. Znižano cene. Ponedeljek, 16. maju: KAR HOČETE. Izven. Znižano cono. Torok, 17. maja: Zaprlo. Opera. ZaČelek ob 20. Sobota, 14. maja: FESTIVALNI SIMFONIč. KONCERT v veliki dvorani llniona. Izven. Nedelja, 15. maja: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-FLORJANSKL Novo naštudirano. Izven. Ponedeljek, 16. maja: TURANDOT. Izven. Torek, 17. muja: Zaprto, Stran 492. »SLOVENEC«, dne 13. maja 1932. Stev. 109. Številke govore! Kakor smo že poročali, je španska vlada pred meseci ustavila vodilno glasilo španskih katoličanov >E1 Debatte«. To se je zgodilo nekaj dni predno je izšel odlok, s katerim je bil razpuščen in prepovedan jezuitski red na Španskem. Po preteku 66 dni je na veliko soboto »E1 Debatte« prvič zopet izšel. V svoji prvi številki je prinesel 15 strani obsegajočo posebno prilogo, v kateri razpravlja o delovanju jezuitov po vsem svetu in posebej o delovanju španskih jezuitov. Iz teh posnemamo: Vseh jezuitov na svetu je 22.337. Važne so številke, ki dokazujejo delovanje tega reda. Tako je razvideti iz omenjene statistike, da jezuiti po svetu vodijo in vzdržujejo 31 cerkvenih visokih šol s 3267 dijaki, 28 univerz s 24.609 visokošolci in 0 visokih šol v misijonih, v katere zahaja 7(XX) dijakov. Nadalje vzdržujejo in vodijo 211 drugih učnih zavodov z 79.177 gojenci; posebej pa še v misijonih 35 takih zavodov. Dalje vodijo in vzdržujejo jezuiti po svetu 26 astronomskih observatorijev. Vzdržujejo 11 zavetišč za gobavce, v katerih zdravijo in negujejo jezuiti sami 8000 gobavih bolnikov. Imajo 15 misijonskih seminarjev in nič manj ko 2337 misijonskih šol s 300.000 učenci. Razen tega vzdržujejo jezuitje po svojih misijonih 110 sirotišč z 11.500 sirotami in 50 bolnišnic, v katerih jezuitje zdravijo in oskrbujejo 20.000 bol- J nikov. j Iz posebne statistike o španskih jezuitih bi bilo omeniti da je bilo pred razpustom reda na Španskem 2287 jezuitov, 643 španskih jezuitov pa je delovalo v inozemstvu. Odpadnik se vrnil v Katoliško Cerkev Prava Tizianova slika na Dunaju? V neki dunajski zbirki umetnin so našli sliko sv. Jeronima, katero so strokovnjaki proglasili za Tizianovo delo. V letalu na operacijo V Oslo na Norveškem je neka dama nevarno zbolela; vnela se ji je trebušna mrena. Domači zdravniki so ji povedali, da jo more rešiti le takojšnja operacija. Dama se je udala, a sklenila, da jo mora operirati sloveči berlinski kirurg Sauerbruch. Ker se je mudilo, so bolnico v soboto v spremstvu bolniške strežnice posadili v vodno letalo, ki je obe preneslo v Malmo. Tu pa je čakalo že posebno letalo, ki je bolnico v soboto ob 10.45 prineslo v Rerlin, nakar je na letališču pripravljeni reševalni avlo bolnico prepeljal v Sauer-bruehovo kliniko. Ponesrečeni labodi Keka Niagara je po stalnem deževju nepričakovano tako narastla. da je dne 6. t. m. tok odnesel iz njenega gorenjega dela in strmoglavil z višine v slapove do 500 labodov. Ptice so se obujv no borile z vodo, a hud veter jim ni dal zleteti proč. Pryioči so labodi onemogli in zdrveli med brzice. Kosi ledu v tolmunu ob vznožju skalovja so se zaletavali v nesrečne ptice in ubili marsikaterega laboda, preden se jim je posrečilo splavati \ mirnejšo vodo. Prebivalci bližnjih krajev so ujeli veliko ranjenih labodov s polomljenimi pe-rotmi in nogami. Živinozdravniki poskušajt) rešiti ponesrečence. Nevaren zaslužek Eifflov stolp, najvišje pariško poslopje in sedež radio jtostaje. je potreben vsako sedmo leto temeljitega popravila. Lani so imeli v Parizu veliko kolonijalno razstavo in so se vsled tega omejili na nujna dela, da ne bi ogrodje kazilo lica mesta o priliki prihoda stotisočev tujcev. Zato bodo letos prepleskali ves stolp na novo. Saje in megla hudo razjedajo njegovo železno ogrodje. Delavci, ki so se lotili vrha stolpa, umivajo in pleskajo vse tra-movje itd. Počasi se spuščajo navzdol. Njihovo število bo znatno narastlo, ko bodo prišli do polovice stolpa. Do sedaj je našel magistrat kljub brezposelnosti samo 15 mož, ki so vajeni dela v zračnih višavah. Za ta posel so primerni samo delavci, ki se ne bojijo omotice. Poleg nekdanjih, plezanja po jamborih vajenih mornarjev, so se oglasili še maloštevilni strokovnjaki za popravljanje tovarniških dimnikov na Severnem Francoskem. .Stolp bo rumen. Strokovnjaki so se odločili za okrožolto barvo, ki najbolj kljubuje vremenskim vplivom. Za ves stolp bodo potrebovali do 46 ton barve. Kakor znano, je pred kratkim umrl znani Hans Kirchsteiger, bivši katoliški duhovnik, ki pa je odpadel od Cerkve in v svojih spisih silno blatil katoličanstvo. Marsikaj iz njegovih člankov in knjig je bilo v prejšnjih časih prevedeno tudi na slovenski jezik. Pred smrtjo pa se je odrekel zmotam in jih obžaloval. Nemški listi, med njimi v prvi vrsti »Linzer Volksblatt«, pišejo sedaj o njegovi smrti: Kirchsteiger se je v sredo, dva dni pred smrtjo, izpovedal pri polni zavesti, sprejel je sv. popotnico ter pred pričami izjavil, da je član katoliške cerkve in da hoče to tudi ostati. Klici izpod lyonskih razvalin Iz Pariza poročajo: Ob priliki zemeljskega usada v Lvonu je izgubilo življenje 32 ljudi. Sedaj ni nobenega upanja več, da bi mogli še koga živega rešiti. Zato so 9. t. m. nehali odkopavati razvaline, da bodo mogli podreti še tisto visoko zi-dovje, katero še stoji, pa se utegne vsak čas podreti. Da bi bila stvar hitrejša, so postavili 3 male topove, ki so več ur streljali v razvaline. Granate so povzročile nov požar, ki so ga morali pogasiti gasilci. Nato so zojiet začeli odvažati razvaline. Do polnoči 9. t. m. so zopet izvlekli izpod razvalin 6 strašno zmečkanih trupel, ki jih ni bilo mogoče spoznati. Med njimi je bilo več žensk. Pogrešajo pa še 26 stanovalcev porušenih hiš, ki so gotovo še pokopani v razvalinah. Naslednji dan (10. t. m.) zjutraj so reševalci zaslišali izpod razvalin ene hiše ženske klice na pomoč. Vojaki so takoj začeli kopati in so našli malo deklete, ki je še dihalo. Poleg deklice je ležalo trupelce njenega bratca. Deklica je umrla kmalu potem, ko so jo prepeljali v bolnišnico. Ko so Se nekaj časa kopali, so našli tudi mater omenjenih otročičev, ki je bila tudi še živa, a je umrla kmalu potem, ko so jo izkopali. Našli so tudi truplo očeta, ki je očividno umrl komaj pred nekaj urami. Davčni uradnik - davčni goffuf John Arthur Pristlev, skromni uradnik pri londonski okrožni davkariji, je slovel za izredno vestnega uslužbenca. Vsako jutro je prvi prišel v pisarno, odložil suknjo, jo nadomestil z delovno črno bluzo in potem ves dan vpisoval v debele knjige dospele davčne napovedi. Ravnatelj je spoštoval Pristleyevo delavnost in mu v teku let naklonil vse dopustne pičle doklade. Pristley je živel kakor živijo vsi starejši uradniki s 100 funti letne plače. Najel je v londonski okolici malo hišico z vrtom, gojil vrtnice, zelo var-čeval in večkrat pripovedoval, da nima denarja za prepotrebno novo obleko. Nenadno pa je izvedela davkarija, da je zaslužil njen pohlevni nastavljenee v teku zadnjih let nad 80 milijonov naših dinarjev. Spretno je kupoval in zopet prodajal parcele v bližini Londona. To ne bi bilo kaznivo, a Pristley ni maral plačati dohodnine. Zato je skrbno prikrival svoj pravi delokrog in »lejkoprej živel kot revež. Davkarija ga je razkrinkala popolnoma slučajno. Vodstvo zemljiških knjig se je zanimalo zu nekega Pristleya, ki je napravil neštevilo kupčij, a kljub temu nikjer ni bil prijavljen kot poklicni posredovalec. Davkarija, ki je prejela ovadbo, je od kraja mislila, da bo vnovčila samo mali obrtni davek. A preiskava je kmalu ugotovila, da je Pristlej' bogataš, ki je zatajil svoje dohodke. Tako je bil davčni uradnik obtožen, da je podal neresnično davčno napoved. Angleške postave zelo strogo kaznujejo take davčne goljufe. Pristley je moral plačati veliko globo in dobil še dve leti ječe. Zadnji pogled na plavajočo ječo in potem domov! V torek 10. t. m. je argentinska pomožna kri-' žarka »Chaco« priplula v poljsko luko Gdinja in I izkrcala 10 poljskih državljanov, ki so jih argen- ■ tinske oblasti izgnale iz Argentine ter zaprle na 1 križarko »Chaco«. Ta je potem blodila po morju dolge mesece, dokler se 10. t. m. v Gdinji ni izne-bila svojega bremena. Med izgnanci je bilo 6 Židov, drugi pa so bili poljski rokodelci. Argentinske oblasti so trdile, da so jih izgnali zato, ker so pripadali komunističnim strokovnim organizacijam ter da so se politično udejstvovali. Izgnanci pa trde, da je to samo izgovor, ker se noben od te deseto-rice ni pečal s politiko in da sploh niso bili nikjer organizirani. Kakor pripovedujejo, so jih policaji prijeli ali v delavnici, ali v gostilni pri obedu ali ; na cesti in jih zaprli in izgnali, ne da bi bili mogli ' vzeti seboj vse svoje sicer malo imetje. Nekateri so bili zaprti po argentinskih ječah 1 kar po 2 leti, drugi manj. Ker sodne razprave proti njim sploh ni bilo, niit ne vedo, zakaj so ■ jih zaprli in izgnali. Pravijo, da so jih izganjali kar j tjavendan. Kdor je imel denar, se je lahko odkupil. Bilo je prijetih nekaj trgovcev z dekleti, katere pa so izpustili in pustili v deželi, ko so plačali 5000 do 10000 pezov. Kakih 1000 političnih jetnikov, ki niso imeli nobenih sredstev, so izgnali na samoten argentinski otok. Vsi pravijo, da so srečni, ko so rešeni ječe na križarki, kjer so bili zaprti 9 mesecev. Na ladji so z njimi grdo ravnali. Posebno trda je bila vojaška disciplina. Pri malenkostnih pregreških so jih tolkli s ploskim bajonetom. Tudi stanovanje je bilo tesno. V en sam prostor so stlačili 120 mož, samih izgnancev vseh narodov. To je bilo tem hujše, ker so smeli samo vsaka dva dneva na krov po sveži zrak — za pol ure. Še le zadnje dni so dobili več svobode, tudi hrana je postala boljša Vsi izgnanci, kar jih je vozila ladja, so samci; po-ročenih iz Argentine niso izganjali. Na naši sliki vidimo, kako izkrcane izgnance sprejema v varstvo poljska policija, katera pa jih je drugi dan izpustila in jim preskrbela vozne listke v domače občine. Največji vojni zrakoplov sveta ameriški »Akron«, ki ga je vihar gnal proti jugu, a ga ni uničil. Poročali smo, da je največji zrakoplov sveta, ameriški vojni zrakoplov »Akron«, na letu ob obali Tihega morja zgrabil velik vihar. Vse prebivalce mesta San Angelo so alarmirali, da bi bili pripravljeni pomagati ladji, ko bo poskušala pristati. Vendar je ogromni orkan preprečil zrakoplovu vsak poskus pristati, in ga je gnalo vedno bolj proti jugu proti Mehiki. Nekaj časa niso vedeli, kaj se je z veliko zračno ladjo zgodilo, kar je vsej Ameriki povzročilo velike skrbi. Pozneje pa so prišla poročila, da ladja plove proti Tesasu in da posadka očividno že obvlada smer ladje. Po zadnjih poročilih se je posrečilo ladjo rešiti iz viharja ter tako rešiti ne samo zrakoplov, ampak tudi vseh 01 mož posadke. Tudi nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« jc 10. t. m., vračajoč sc s svojega četrtega potovanja v Ameriko, priplul nad Friedrichshafen, kjer pa gn je velik vihar skoro pet ur držal v zraku, d? ni mogel pristati. Razvaline in pogorišče mesta Omjia na Japonskem na vznožju ognjenika Fujijama (v ozadju). Cvetoče mesto je uničil požar. Ostale so le te razvaline. V čolnu v Ameriko Avstrijec Teodor Helm se je več mesecev mudil v Lizaboni, hoteč od tam v čolnu nastopiti pot v Ameriko. Njegov čoln je iz kavčuka in 6 m dolg. Portugalske oblasti mu dolgo časa niso hotelo dati dovoljenja za tak poskus, ki pomeni igrač-kanjc z življenjem. Helm pa je bil trdovraten in je dosegel dovoljenje, da sme 11. maja odriniti na daljno in nevarno pot. S seboj je vzel živeža za tri mesece, večjo zalogo vode, popotno lekarno in nekaj steklenic vina. Za orientacijo mu bo navaden kompas. Helm bo veslal najprvo tla Kanarske otoke, od odondot na Male Antile, potem pa v New-vork. Neki neznanec mu je ponudil veliko vsoto denarja, če opusti svoj nevarni poskus, pn tudi to ni spremenilo njegovih načrtov. Ford - republikanec llenry Ford je nepričakovano nastopil z izjavo, ki ni v nobeni zvezi z njegovimi avtomobili. Posegel je v irsko politiko in priporoča britski kroni, da bi Ircem šla na roko, če bodo res hoteli ukiniti prisego zvestobe kralju. Ford zagotavlja, I da bo vsa javnost v Zedinjenih državah podpirala I Irce v njih borbi za republiko. od Zlata gos Neki bajtar v Severnem Walesu je zaklal domačo gos. Ko jo je pričel trebiti, je nepričakovano našel v d robu več lepih kep samorodnega zlata. Seveda ga je takoj vnovčil pri najbližji banki. Dnevniki so rnzlrobili njegovo zgodbo, številni pustolovci so poplavili poprej tiho naselbino. V potu obraza sedaj rešetajo mivko po vseh neštevilnih rečicah in potokih, da bi ugotovili, kje je pogoltuila požrešna gos zlate kepe? Zaobliuba rešenih mornarjev Francoska trijamborka »Rousique« je postala ponoči 8. aprila žrtev oceanskega viharja. Moštvo je štelo nad 20 ljudi, od katerih so se rešili samo štirje mornarji. Ko so se borili v viharni temi za življenje, so so zaobljubili: »Če bomo kdaj prišli domov, bomo pet dni zaporedoma bosi romali v cerkev Notre Dame v Cancale.« — ob svitu jih je rešil angleški parnik »Darnoule«. Ko so se povrnili ribiči v domačo bretonsko vas, so takoj izvršili zaobljubo. V spremstvu duhovnikov in številnih vernikov so vsak dan bosi in nepokriti romali v pristanišče Cancale, da se zahvalijo Mariji za čudežno pomoč. Dne 2. t. m. so zadnjič opravili svojo pot in kmalu bodo zopet rinili na morje.