/Primorski resničnost Ana Kovač Grožnja Nata, da bo obstreljeval srbske položaje °koli Sarajeva, če jih Srbi oe bodo zapustili, je v mednarodni politiki verjetno dogodek tedna. Nato ima torej še vedno dober razlog za svoj obstoj, saj razmerje s Se vedno ni tako nravno-toženo, da bi se Amerika lahko mirne duše umakni-o z evropskega odra in se Prepustila lastnim skrbem. Taksno stanje vliva za-odnim silam in njenim Prebivalcem občutek var-oosti. Ko pa njihov občutek vornosti postane obratnoso-rozmeren z občutkom varnosti pi-ebivalcev na Balkanu, se vsiljuje vprašanje: za Čigavo ceno in kako dol-§° Se? Da svet deluje po načelih dialektike, skoraj nihče več ne dvomi. Da pa ta dialektika zahteva tolikšna nasprotja in toliko Žrtev, postaja vprašanje etike, ki je potrkala tudi na duše ameriških smrtnikov. Amerika bo morala Se enkrat prevzeti glavno vlogo, kot igralska zvezda, ki ji ne dajo miru, da bi se predala spominom na svoja najslavnejša leta. Vse to se doga-ja v daljnem Bruslju, Washingtonu in Se kje, v visoki politiki in nekakšni »virtualni resničnosti«. Ta virtualna resničnost pa z življenjem in neživljenjem v nekdanji deželi bratstva in enotnosti nima pretirane zveze. Ce Radovan Kara-č reče, da je na sarajev-ski tržnici padlo le nekaj ^ev in da so za dodatne ukaze poskrbeli s plastičnimi vrečami, polnimi Človeških okončin, ki so bile shranjene ze bogve od rluji mednarodna politika »Pade na finto« in se loti ukazovanja, da to vendar-e ni bilo tako. Četudi bi Muslimanske oblasti res rgrale umazano igro s stari-Mi trupli - je dejstvo o nji-°vem obstoju neizpodbi-kro. Stara plošča, stara plo-SCa> krakajo srake, ki se sPreletajavo po balkan-nm nebu. In nihče jih ne utiša, nihče jih ne zmoti, °ne pa ob vsaki grožnji ali Uapovedi grožnje ah napovedi napovedi grožnje le glasneje krakajo. Zadnja vest KAIRO - Izrael in PLO Pozno sinoči podpisala porazom o podrobnostih Palestinske samouprave jo umiku izraelske vojske *z Gaze in Jeriha. (Reuter) Št. 40 (14.786) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi.___________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190__ 7 Ofin I ID POSTNIMA PlAČANA v Gr^"— IOUU LIK sp®. INABB.POST.GR. Sr'Sl/13 KANCA 01 CREDiTO Dl TRIE*" GKJMD TRŽAŠKA --------- 7 o? 6 A A >0090201 ____________________’_______________ r,)H tA BIH / DOGOVOR PREDSTAVNIKOV NATA V B 0SkU^uA , p„f„V32 Siti imajo deset dr.. da se umaknejo iz Sarajeva O podrobnostih se še niso sporazumeli BRUSELJ, SARAJEVO, ŽENEVA, -Predstavniki šestnajstih članic Nata so se po celodnevnih pogajanjih v Bruslju vendarle domenili, da bodo od Srbov zahtevali, naj najpozneje v desetih dneh iz okolice Sarajeva umaknejo vso težko oborožitev, sicer bodo uresničili grožnjo z letalskimi napadi. Sklepu sta nasprotovali Grčija in Kanada. V sredo so ves dan potekali živahni diplomatski pogovori, povezani predvsem z zasedanjem Nata in napovedmi o možnih letalskih napadih na srbske položaje v okolici Sarajeva. Predstavniki srbske in bosanske vojske, ki so se na sarajevskem letališču sestali s poveljnikom Unproforja v BiH, britanskim generalom Roseom, so sporočili, da so Sr- bi pripravljeni na takojšnjo ustavitev spopadov in umik topništva. Sporazum naj bi začel veljati danes opoldne. Mednarodna posrednika lord Ovven in Thorvald Stoltenberg sta se pred današnjim nadaljevanjem mirovnih pogajanj treh strani, vpletenih v bosansko vojno, v Ženevi sestala z zunanjimi ministri držav, ki obkrožajo nekdanjo Jugoslavijo. Pogovarjali so se o posledicah ukrepov zoper ZRJ in o svojih pogledih na reševanje bosanske krize. O odnosih med bosanskimi Hrvati in Muslimani pa sta se v Ženevi pogajala tudi bosanski premier Silajdžič in hrvaški zunanji minister Granič. (Agencije) Na 18. in 19. strani STRASBOURG / SKORAJ SOGLASNO SPREJELI POROČILO IRSKEGA POSLANCA K1LLILEE Evropski parlament odobril že tretjo listino o zaščiti manjšinskih jezikov in kultur Poziv državam, naj poskrbijo za ustrezne norme - Posegi Dalsassa, Langerja in Guidolina h STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj z veliko večino glasov odobril že tretjo listino o zščiti manjšin v svoji manj kot petnajstletni zgodovini. Za resolucijo, ki jo je predlagal irski poslanec Marc Killilea je glasovalo 318 evropskih poslancev, eden je glasoval proti in 6 se jih je vzdržalo. Izid je bil torej plebiscitaren. Se pred mesecem dni, ko so o resoluciji razpravljali v komisiji za kulturo, je bilo o njeni odobritvi nekaj dvomov, saj se je tedaj zanjo izreklo le nekaj več kot-dve tretjini poslancev. V tem času pa so očitno stališča dozorela in tako je bila resolucija odobrena skoraj soglasno. Vsebino resolucije je na torkovem zasedanju obrazložil sam Killilea, ki se je navezal na dva prejšnja dokumenta, ki ju je evropski parlament odobril leta 1981 na predlog evropskega poslanca Gaetana Arfeja in leta 1987 na predlog belgijskega poslanca Kuijpersa. Se zlasti se je zaustavil pri Kuijpersovem poročilu leta 1987, v katerem je bilo med drugim navedeno, da približno 50 milijonov državljanov evropske skupnosti govori materin jezik, ki ni jezik države, v kateri živijo. Nekatere od teh skupin so zelo velike, kot na primer Katalonci, druge pa so razmeroma majhne. Njihov status se v zadnjih sedmih letih ni bistveno spremenil, vendar je - tako je dejal Killilea - splošen politični okvir, v katerem je danes Zahodna Evropa drugačen od tistega, ki je obstajal leta 1987. Tu se je Killilea najprej dotaknil političnih sprememb v Evropi, padca totalitarističnih režimov Vzhodne Evrope ter nastanka novih režimov, ki nočejo sprejemati različnosti. Poudaril pa je tudi, da se je marsikaj spremenilo tudi v Zahodni Evropi, ki se je z Maastrichtsko pogodbo spremenila iz Evropske skupnosti v Evropsko unijo. Sama Maastrichtska pogodba govori o »kulturnih in jezikovnih različnostih« v državah članicah in v 128 členu izrecno poudarja, da bo Evropa pripomogla k uveljavljanju kultur držav članic »ob spoštovanju njihovih nacionalnih in regionalnih različnostih.« Od tod torej potreba po novem evropskem dokumentu o jezikovnih manjšinah, ki se tokrat sklicuje tudi na besedilo evropske listine o manjšinskih jezikih, ki ji je 23. junija 1992 enaindvajset zunanjih ministrov priznalo status konvencije, trinajst držav jo je že podpisalo, ena sama - Norveška - pa ratificirala. To so bila izhodišča za dokument, ki ga je Killilea predložil parlamentu in na tej osnovi je irski poslanec pozval člane evropske skupščine, naj zanj glasujejo. V razpravo so posegli predstavniki številnih držav in političnih skupin, med temi tudi trije poslanci iz Italije.Južni Tirolec Dalsass je med drugim kritiziral vlade držav evropske skupnosti, ker v Maastrichtski pogodbi niso hotele izrecno priznati skupnosti pravic do zakonodaje na področju manjšinske zaščite. Južni Tirolec Langer, izvoljen na listi zelenih, je še zlasti poudaril pomen dejstva, da je prišlo do odobritve te listine tudi v tej zakonodajni dobi Evropskega parlamenta, predstavnik ljudske stranke Guidolin pa je govoril o pomenu poziva državam, naj zagotovijo spoštovanje pravic manjšin. V Evropskem parlamentu trenutno leži še drugi, bolj obvezujoč osnutek listine o pravicah manjšin, katerega poročevalec je nemški poslanec Al-ber, zanj pa je pristojna pravna komisija. Vse kaže, da tega osnutka parlament pred koncem mandata ne bo odobril. RIM / PROTEST ZARADI SKLEPA ES Vinogradniki so se spopadli s policijo Vmes tudi orožniki - Več lažje ranjenih RIM - V rimskem središču je bila včeraj protestna manifestacija vinogradnikov iz vse Italije, ker bi morali po sklepu Evropske skupnosti nameniti destilaciji kar petino letnega pri- delka namiznega vina; s tem bi utrpeli 1.000 milijard lir škode. Med demonstracijo so se spopadli s policijo in karabinjerji, pri čemer je bilo na obeh straneh več ranjenih. Na 2. strani MILJE V prometni nesreči umrla Slavica Barut TRST - Včeraj zjutraj je v prometni nesreči umrla slovenska politična in kulturna delavka Slavica Barut iz Milj. Nesreča se je pripetila ob 6.40 na Cesti za Trst v samih Miljah. Šlo je za čelno trčenje, pri katerem se je tudi lažje ranil nasproti vozeči avtomobilist. Borutova je bila na mestu mrtva. Slavica Barut se je rodila pred 73 leti na Socerbu, sodelovala je v NOB, pozneje pa je bila aktivna v političnih in kulturnih organizacijah, zlasti slovenskih, in v zadnjih letih tudi občinska svetovalka v Miljah. GOSPODARSKA KRIZA Dežela pripravila nove izredne ukrepe za zaposlovanje Tiskovna konferenca novega odbora TRST - Deželna vlada je izdelala izredne ukrepe za premostitev gospodarske krize in ustanovila sklad v višini 25 milijard lir za zaščito zaposlovanja. Ukrepe so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili predsednik Dežele Travanut in pristojni deželni odborniki (na sliki-foto Ferrari). Več na 3. strani POLITIKA / VSA ZAVEZNIŠTVA V TEŽAVAH Kandidature jabolko spora Martinazzoli opozarja Segnija, naj ne nateguje vrvi - Problemi tudi v levem bloku Tajnik Ljudske stranke Mino Martinazzoli (telefoto AP) RIM - Izbira kandidatov, ki bodo tekmovali v večinskih enomandatnih okrožjih na političnih volitvah 27. in 28. marca je zapreka, ki je zavezništva Se niso uspela obiti. Tako na desni strani političnega loka, kjer se stopnjuje napetost med Ligo in Krščanskim demokratskim centrom, kot v sredini, kjer vprašanje preiskovanih razdvaja Mina Martinazzolija in Maria Segnija, kot med naprednimi, so napetosti močne in razhajanja velika. Se najbolj napeto je, kot kaže, prav na sredini, kjer tudi vCeraj tajnbik Ljudske stranke Martinazzoli in vodja Pakta za -Italijo. Segni, nista našla skupnega jezika. Sporna problema sta pravzaprav dva. Prvi zadeva imena kandidatov. Segni zahteva, naj Ljudska stranka krepko prenovi svoje predstavništvo in naj ne vključi preiskovanih oseb (niti direktorja strankinega glasila Segia Mattarel-lo), medtem ko Martinazzoli na to ne pristaja in svari referendumskega li-derja, naj ne napreza vrvi prekomerno. Drugo jabolko spora je simbol. Segni predlaga, naj bi nastopili tako v večinskih okrožjih kot v proporCni kvoti z enim samim simbolom, znakom Pakta za Italijo, medtem ko bi Ljudska stranka za proporCni del rada tekmovala s svojim simbolom. Zato je Rocco Butti-glione, ki je obenem Mar-tinazzolijev sodelavec in elan Pakta predlagal kompromisno rešitev: Ljudska stranka ne bo kandidirala preiskovanih, zato pa naj Pakt popusti pri simbolih in omogoči avtonomni nastop Marti-nazzolijeve stranke v tekmi za proporCno kvoto. Zaenkrat ni jasno, ali bo rešitev sprejeta, kolikšna je napetost pa dokazuje dejstvo, da si je tajnik PRI Giorgio La Malfa, ki je kot zadnji pristopil k centru, prevzel nalogo pomirjevalca razgretih duhov. Počasi in med neštetimi ovirami nadaljuje tudi dialog med silami naprednega zavezništva. Najbolj ostro je na Siciliji, kjer partnerji obtožujejo Mrežo, da hoCe pridobiti levji delež kandidatur zase, vroče pa je tudi v Turinu (tu DSL grozi, da gre na volitve z reformističnim zavezništvom brez Mreže in SKP, v Toskani (tu naj bi DSL hotela največ kandidatov zase) in v Genovi (Socialisti so zapustili napredno omizje). Achile Occhetto je kljub temu optimist, Massimo D’Alema pa vabi k treznosti. Na desni strani političnega loka pa se zaostruje spor med Severno ligo in Krščanskim demokratskim centrom, ki sedaj apelira na Silvia Berlusconija, da bi KDC priznan kot enakopraven osebek v koaliciji. Na Jugu pa bosta Forza Italia in Nacionalno zavezništvo kvečjemu sklenili tehnično zavezništvo, ne pa bolj obvezujočega volilnega sporazuma. Milanski medijski magnat pa je včeraj sporočil, da sprejema Occhettov izziv na televizijsko soočanje. Postavil je dva pogoja: soočanje naj »ureja ura in ne razvpit trg«; ton debate pa naj bo spoštljiuv. Tajnik DSL je koj sporočil, da pristaja na tak »dvoboj«. POLITIKA Trije obrazi desnice —rai V Italiji se jasno oblikuje desnica s tremi obrazi, vendar bi bilo napačno podcenjevati to njeno razčlenjenost, saj obrazi pomenijo prilagodljivost in modernizacijo. Drugi pomemben aspekt je, da nastopa desnica brez tančic, mask in preoblek. Star demokršCanski center je v raznih zavezništvih, z veliko mimetično sposobnostjo in končno z železnim strankokratskim paktom ustvaril videz pretežno sredinske države. Na skrajni desni je bila Četica fašistov, levica je bila sicer vedno krepka, vendar razdeljena in zaradi svoje lastne kulture, a tudi zaradi objektivnih mednarodnih pogojev obsojena na opozicijo. Italijanska mehka revolucija je razbila stara zavezništva in z novim volilnim sistemom prisilila ljudi in skupine, da se izrečejo brez zadržkov. Del desnice je imel celo pomembno vlogo pri rušenju starega, kar je svojevrsten pojav. Kakšni pa so ti obrazi desnice, kako se pojavljajo, kako govorijo? Veliko novost je pomenil nastanek Severne lige. Se danes pišejo o protestnem gibanju, o mavrici in pisani galaksiji, dejstvo pa je, da je Liga od vsega začetka govorila enoten jezik in si zadala trdno strukturo in obliko. Pri Ligi je povsem jasno, da je Bossi nesporen lider in da je prostor za diskusijo v stranki skromen, kar ni značilnost gibanja, ki raste iz civilne družbe in v njej živi. Vodja je uveljavil podobo severnjaškega postmodernega mačizma, kar je bilo delno značilno že za Craxija. Vendar je dolgoletni socialistični voditelj še vedno uporabljal konvencionalen politični jezik, ki je bil sposoben mediacije. Bossi govori brez ovinkov, požvižga se na finese, sporočila ne ovija v kultumo-li-terame tančice, ne piše o Proudonu in ne uporablja tradicionalnih citatov. Njegov najuspešnejši citat se nanaša na moški spolni organ, njegov nastop pove eno: kdor ima jajca, zmaga. To je groba metafora za socialni darvinizem, ki je značilen za desni liberizem (posluževala pa se ga je tudi revolucionarna levica). Ace Mermolja Trdo jedro Bossijeve federalistične opcije se naslanja na zavest, da je sever gospodarsko močnejši od juga. Stvarna razscepitev Italije sploh ni bistvena: ligaši so intimno prepričani, da družbena solidarnost s Šibkejšim onemogoča vzlet močnejšega, ki kleca pod težo socialne države in davkov. Korumpiranost »južnaškega« vodilnega razreda je v njih utrdila to prepričanje, bistvo mačizma pa je tudi v tem, da ne pozna avtokritike. Zato si severno ljudstvo ne beli glave z lastno korupcijo in nepoštenostjo; bistvena je zmaga. Bossi napada fašizem, vendar kot staro ideologijo, njegova nova ideja je v močni tekmovalnosti in v povsem zrahljani sociali. Kdor ga ima »trdega«, ne prosi za pomoč in ne potrebuje proteze. Se novejši je Berlusconijev vstop na politično sceno, čeprav je bil v politiki od vedno in je s pomočjo (stare) politike uspel. On ne prihaja iz »ljudstva« kot Bossi, ampak je vajen bleščečega televizijskega am-bienta. Padska ravnina je bila premajhna za njegove televizijske signale in uspelo mu je prelisičiti in nato razbiti pravila o lokalnih zasebnih televizijah. Oddaja po vsej Italiji in zato govori vsej Italiji. Ce je Bossi umetnik podiranja in bolj podoben oklopnemu vozilu, se Berlusconiju prileže vloga čarovnika in krotilca kač. Bossijevo napadalnost in »virilnost« omili z uglajenostjo poslovneža, ki je uspel in se zna kretati v imenitnih salonih. Kot vsaka reklama je Berlusconijevo sporočilo enostavno: »Sam sem zgradil čudovito in donosno igračo, če zmagam na volitvah, bom iz Italije ustvaril Ostržkovo deželo igrač, kjer bodo vsi veseli. Predpogoj je, da uničimo komuniste, ki skrivajo v omarah kozaške škornje in sablje. Nato moramo razgraditi parazitsko državo, ki nas izsesava z davki«. Tak oče, ki dobre nagrajuje, hudobne pa kaznuje, lahko premami tudi tiste, ki so življenjsko bitko izgubili in nimajo možnosti, da bi povabili na večerjo čudovite plavolase plesalke; lahko pa jo gledajo na Njego- vi televiziji. Na severu lahko opaja Berlusconijev skrajni in neobdavčen liberalizem, na jugu pa lahko užgejo obljube. Zakaj se Berlusconi nerad udeležuje okroglih miz in debat? On ima neverjetno prednost, da sebe ponudi s svojo televizijo, z Milanom, z uspehi in končno: zakaj bi se moral Veliki oče pogovarjati s paglavci? Medijsko je to učinkovito; v akcijskih filmih se junak ne pogovarja, ampak ukrepa. Tretji obraz desnice je Fini. V bistvu je najbolj tradicionalen, najbolj političen in celo pomirjujoč. Izzvenelo bo morda heretično, vendar je Fini od vseh najbolj na »levi«. Njegov strateški cilj sta srednja in južna Italija, kjer bi bilo samomorilsko govoriti o skrajnem liberalizmu, o trdih jajcih in lepih igračah. Zato Fini rad izgovori besedo solidarnost, rad poudarja, da je njegova desnica socialna desnica, zagovarja pravice malih trgovcev, obrtnikov in cika na proletariat in podproleta-riat, kjer ima precej tradicionalnih volilcev. S tem, da se deklarativno oddaljuje od fašizma, vabi v svojo sredino tudi zmernejše in mirnejše volilce. Pred televizijsko kamero je gosposki in v bistvu najbolj uglajen in najmanj provincialen. To seveda ne pomeni, da se odpoveduje skrajni desnici, vendar tudi on spretno prilagaja svoje načrte okolju. Kaj lahko pomenijo ti trije obrazi in jeziki desnice? Veliko bo odvisno od volilnega izida, jasno pa je, da nas vznemirjajo, saj imajo vendarle skupno nit. Uspeh desnice bi marsikaj spremenil, in kot je videti, v slabše. Dolg za stare požrtije pa bi plačali tisti, ki niso jedli. Ugotovitev je strašno banalna, vendar ni nikjer zapisano, da mora biti nova republika na vsak način boljša od prve in politično manj provincialna. Veliko bo odvisno od zrelosti državljanov in od tega, kako bodo znali brati stotine informacij, s katerimi jih bodo pitali v tej ostri predvolilni kampanji. Le da ne bi jutri ljudstvo kričalo »Ridateci il puzzone!« (Vrnite nam smrdljivca.) NOVICE V Italiji prvi proces za insider trading RIM - V sredini marca bo v Rimu prvi proces v Italiji zaradi insider tradinga, to je okoriščanja z rezerviranimi informacijami za špekuliranje v borzi. Na zahtevo državnega tožilstva je sodnik za preliminarne preiskave sklenil, da preda akte v nadalnji postopek sodišču v zvezi z združitvijo agencije Fideuram in banke Manusardi v bančni zavod Fideuram. Na zatožni klopi bo nekdanji lastnik agencije Fideuram Luigi Bu-siello. V Italiji je zakon proti insider tradingu v veljavi dve leti, toda gre za kaznivo dejanje, ki je težko dokazljivo. V ZDA pa je to zločin, ki ga komisija za nadzorstvo najpogosteje in najodločneje preganja. Dan v obrambo tiskovne agencije Ansa RIM - V rimskem gledališču Parioli je bila včeraj množična manifestacija, ki so jo priredili novinarji za zaščito časopisne agencije Ansa. Novinarji protestirajo proti predčasni upokojitvi 83 kolegov, kar bi okrnilo organik in ohromilo informativni potecial agencije. Po oceni sindikalnega odbora agencije so založniki, ki so lastniki agencije, ravnali v odnosu do Anse kot zahtevni klienti (ker so zavrnili podražitev naročnine) in kot slabi gospodarji (ker so s tem pripevali k večjemu deficitu). Solidarnost novinarjem je izrazil minister za delo Gino Giugni, medtem ko se je minister za telekomunikacije Maurizio Pagani obvezal, da bo vlada plačala višjo naročnino. CARIPLO / PODKUPNINE Aretirani niso pojasnili vloge Paola Berlusconija MILAN - Ali je podjetnik Paolo Berlusconi, brat veliko bolj znanega Njegovega oddajništva, vpleten v podkupninsko afero, ki pretresa hranilnico Cariplo? Včerajšnja zasliševanja baje niso odgovorila na to vprašanje. Sodniki, ki vodijo preiskavo, so dopoldne najprej zaslišali predsednika denarnega zavoda Roberta Mazzotto, ki se je po nekaj dneh skri-vaštva v torek javil italijanski policiji. Sodnik za preliminarne preiskave je po zasliševanju dejal le, da se bo nadaljevalo tudi danes, zagovornika Mazzotte pa sta počakala na taksi na dvorišču milanske kaznilnice in se takoj odpeljala, da bi se izognila novinarjem, katerim sta sporočila, da »ne moreva povedati ničesar«. Prizor se je v bistvu ponovil ob zasliševanju bivšega podpredsednika hranilnice Carla Pollija. Njegov zagovornik je dejal le, da je Polli priznal samo eno od pripisanih mu kaznivih dejanj in dodal, da bo stopil v stik s sodnikom za preliminarne preiskave, da bi zahteval izpustitev na prostost. Odločno je tudi zanikal, da bi med zasliševanjem načeli problem Paola Berlusconija. Molčeč je bil tudi tajnik pokojninskega sklada pri Cariplu Luigi Mo-sca, ki je od Berlusconija odkupil tri poslopja za skupnih 22 milijard lir. Pri tej kupoprodaji naj bi, po besedah funkcionarja Giuseppeja Cleri-cija, Paolo Berlusconi odštel krepko milijardo podkupnine, del za politične stranke in del za vodstvo Caripla. Mosca, ki bo soočen z nekdanjim sodelavcem Clericijem, je zanikal, da bi mu bil mladi Berlusconi dal podkupninski denar in tudi podjetnik ostro zavrača obtožbo. RIM / OB DEMONSTRACIJI VINOGRADNIKOV Pretep med krneti in policijo Protest zoper določilo Evropske skupnosti o destilaciji vina RIM - Včeraj se je zbralo sredi Rima okoli 50.000 vinogradnikov in s pouličnimi demonstracijami protestiralo proti sklepu Evropske skupnosti, da morajo nameniti destilaciji 12 milijonov hektolitrov ali petino letne proizvodnje namiznega vina, kar bi jim prizadejalo tisoč milijard lir škode. Iz Tri veneta jih je prišlo 5.000, od tega veliko iz videmske pokrajine, kjer bi morali žrtvovati destilaciji 20 odstotkov vinskega pridelka. Delegacija vinogradnikov je odšla k ministru za kmetijstvo Alfredu Diani in ga pozvala, naj v Bruslju zahteva omejitev omenjene kvote, sicer pa zahtevala, naj vlada izplača vsakemu vinogradniku vsaj 2.000 lir odškodnine za vsak hektoliter. Med manifestacijo je prišlo do izgredov. Ko je skupina demonstrantov hotela prebiti policijski in kara- binjerski obročTje nastal pretep, v katerem je bilo več ranjenih; kmetu iz Trevisa so razbili nos, policijskemu funkcionarju je petarda poškodovala ušesni bobenček, orožniški brigadir je dobil močan udarec v lični- co itd. Demonstrantje so zasedli tudi železniško postajo Termini, zaradi česar bo minister Raffae-le Costa zahteval poravnavo škode. Na sliki (telefoto An vinogradniki na rimskin ulicah. ____VAŽNA OBVEZA NOVEGA DEŽELNEGA ODBORA_ Izredni sklad (25 milijard lir) za obrambo delovnih mest »Vlada Severne lige ni naredila skoraj nič za zajezitev hude krize« Predsednik Travanut in drugi člani deželne vlade med tiskovno konferenco (KROMA) TRST - Deželna vlada se misli zelo resno angažirati v boju proti gospodarski krizi in zato napoveduje izredne ukrepe v korist zaposlovanja. V tem sklopu je ustanovila neke vrste "krizni štab, odbornik za finance Michele Degras-si (DSL) pa je najavil izredno investicijo v višini 25 milijard lir, s katerimi namerava uprava konkretno in'hitro poseči v najhujša krizna žarišča. Zato bo ustanovila posebni sklad in ga vključila v proračun, o katerem bo v prvi polovici marca - prav sredi volilne kampanje - tekla beseda v deželnem svetu. Predsednik Renzo Travanut (DSL) in odborniki so na prvi novinarski - TRST / V TOREK ZVEČER V SLOVENSKEM KLUBU_ Pretresljivo pričevanje Slovenca iz Sarajeva Damjana Ota Ob praznovanju dneva slovenske kulture je Slovenski klub pripravil izredno srečanje: zelo ak-ualno po obravnavanih Problemih, ob tem pa lzjemno v svoji človeški razsežnosti. PredsinoCnji gost Gregorčičeve dvorane Je namreč bil predstavnik s ovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Bosni rja Hercegovini, Stanislav Koblar, predsednik sa- ^filGVslforto /J™,;*-L,— l Torkov večer v Slovenskem klubu (foto Ferrari/KROMA) poupreasednik tamkaj-nje Zveze Slovencev. V svojem celodnevnem obisku pri nas je Koblar spregovoril tudi v mikrofone adia Trst A (intervjuju orno lahko prisluhnili da-0,b 18. uri, ponovitev ob sj6)*33 k° iu^ zjutraj ki YeCer v Slovenskem ubu nas je spet opomnil, ^ko je lahko le utvara, da se ta vojna dogaja daleč od as. Kot je uvodoma pou-(pru predsednik kluba prdor Tence, je Trst ne- ppju nemanje Jugoslavije p-ilko bližji, kot se nam asih dozdeva. Se posebej0 sedaj, ko je minil le do-er teden dni od pokola en elanov ekipe RAL Po-®8 nabirke v sklad Mostar-s e žrtve Slovenski klub Predlaga tesnejšo poveza-,0 s pobratenjem s anurajšnjimi slovenskimi 0rganizacijami. n Pričevanje sorojaka iz arajeva, nekdaj vzornega esta sožitja med različni-J®1 Narodnostmi in verami, J® bilo pretresljivo v svoji neposrednosti in aktualno-p. »Pokoli se vrstijo, žrtev Pa je že vec kot v drugi svetovni vojni: vec kot 160.000 ubitih v Bosni in Hercegovini, od teh nad 10.000 samo v Sarajevu; ob teh že itak pošastnih uradnih številkah pa so še pogrešani in mrtvi, za katere za sedaj ne vemo.« Televizijski zasloni in ostala sredstva množičnega obveščanja pa nam posredujejo le delno sliko te nesrečne dežele, v kateri je polovica prebivalcev pregnana s svojih domov. »Na začetku ocividen napad na BiH se je sedaj sprevrgel v nekako narodnostno, plemsko vojno, v kateri so vsi zoper vse,« pravi Koblar. »Mednarodna skupnost uradno podpira našo državo, dejansko pa podpira posledice agresije.« Premalo je bilo torej od zunaj storjeno, da bi imelo pravi učinek. Po 22 mesecih vojne se nadaljuje predvsem boj za preživetje: življenje pa mora potekati brez osnovnih stvari, kot so voda, električni tok, plin. Od zadnje, jesenske zasede pa zaskrbljujoče primanjkuje še hrane. V redni prodaji je ni, na Črnem trgu pa so cene nedostopne. V teh obupnih življenjskih razmerah se ohranja dvojna dejavnost: po eni strani delo v bolnišnicah, tako da so zdravniki pravi »heroji v belem«, po drugi strani pa je presenetljiv pojav razcvet kulture. Gre za t.i. »odpor duha«, ko Človek za lastno preživetje poišCe v sebi ustvarjalnost, glasbeno, gledališko, raziskovalno, likovno. Tako je po 53 letih spet izšla Zora Cankarjeva, revija za kulturna in družbena vprašanja, ki jo je spodbudilo prav društvo sarajevskih Slovencev ob ponovni ustanovitvi (prekinjeno na začetku 50. let po ukazu tedanje oblasti). Med vojno pa so obnovila svojo dejavnost tudi društva drugih manjšin, narašča število Društev prijatejstva med BiH in drugimi državami. Stanislav Koblar se te dni mudi v Ljubljani, da bi s pomočjo slovenske vlade organiziral prevoz iz Sarajeva vsaj dela tamkajšnjih Slovencev. Pobuda doživlja nemalo birokratskih ovir: poldrugo leto za dokončni sklep, ne nazadnje še sestavljanje seznama tistih, ki jim vojna že nevarno odžira pogoje za preživetje, a ne bodo mogli s to skupino iz zasedenega bosanskega mesta, ker po pokolenju niso dovolj Slovenci. Po Koblarjevih besedah je slovenska vlada doslej veliko pomagala Bosancem, slovenski manjšini, ki v tej državi šteje nekaj veC kot 4 tisoč elanov, pa ni dodelila posebne oz. neposredne pomoCi. Odtod prizadevanje Zveze Slovencev v BiH, da bi se ta odnos izboljšal. Kulturno društvo Cankar, ki je ponovno začelo svoje delovanje prav v teh obupnih 22 mesecih vojne, skuša najti Cim bolj gotove poti za dostavjanje osnovnih sredstev za preživetje. Od Človekoljubne pomoči v obliki ti. družinskih paketov ah denarja namreč pride na cilj komaj ena tretjina: pridržijo si jo ob vsakem »prehodu« oz. pregledu, prisvojijo pa si jo Čete vseh sprtih strani. »Ne vemo, kakšna bo politična rešitev, o manjšinah se sploh ne govori, v BiH so ocividno le drobiž,« pravi Koblar. Tamkajšnje oblasti so po njegovem zazdaj uradno korektne do slovenske manjšine. »V teh Časih pričakujemo jasnejše politično stališče Slovenije, predvsem do naše manjšine v BiH». konferenci po izvolitvi potrdili, da je gospodarska kriza glavna skrb novega odbora. Pordenon-ska tovarna Selečo je, kot kaže, premostila najhujše, glavno pozornost pa bo Dežela sedaj posvetila Trstu, kjer je v na-slabšem položaju ladjedelnica Arzenal sv. Marka. Predsednik in njegovi sodelavci so tudi povedali, da je prejšnja vlada Severne lige naredila malo ali nic na tem področju, čeprav je imela za to na razpolago ustrezna finančna sredstva. Na tem področju bodo morali torej novi upravitelji v bistvu začeti skoraj vse znova. Glede političnih perspektiv deželne koalicije, ki sloni na sodelovanju med levico, Ljudsko stranko, Zelenimi in Furlanskimi avtonomisti, je bil Travanut zelo previden. Rekel je le, da so se zavezniki sporazumeli za jesensko programsko in politično soočanje, Čeprav so Vsi prepričani, da bo odločitev o usodi sedanje vlade padla takoj po predčasnih parlamentarnih volitvah, ko bo v vsakem primeru prišlo do razCišCenja. Odbor bo finančni proračun odobril v prihodnjih dneh,- Finančna sredstva so vsekakor precej omejena, tako da bo morala vlada spričo izrednih in prepotrebnih ukrepov za zaposlitev Črtati nekatere druge proračunske postavke. Kaj bo Črtala, ni povedala. Pri tem pa velja omeniti, da bo Trst zahteval od Rima večje finančne dotacije v smislu doslednega spoštovanja posebne avtonomije Furlanije-Julijske krajine. Odnosi s centralno oblastjo so že dosti Časa predmet spora in razhajanj, o tem vprašanju pa se bo moralo v kratkem izreci tudi ustavno sodišCe. Odbornik Paolo Gher-sina (Zelena lista) je včeraj napovedal več pozornosti tako imenovani razvidnosti. Vlada bo nadaljevala z rednimi tedenskimi tiskovnimi konferencami (to prakso je uvedel predsednik uprave Severne lige Pie-tro Fontanini), ob tem pa bo sproti objavljala tudi vsebino sprejetih upravnih sklepov. To sicer terja od nje deželni zakon, ki pa je doslej v marsičem ostajal le mrtva Črka. GLOSA Jože Pirjevec V pisarni Arneja, mladega upravnega direktorja Nobelovega instituta v Oslu, stoji na omari napol zavito v papir veliko nojevo jajce. Zdi se kot ogromen velikonočni pirh, saj je v zgornji polovici okrašeno s pisanimi in stiliziranimi Človeškimi figurami zagnanimi v nekakšen tribalen afriški ples. V dar ga je prinesel Nelson Mandela, ko so mu prejšnjega oktobra izročili Nobelovo nagrado za mir. Ob njem se šopiri v stekleni vitrini korejska krona, vsa trepetava od zlatih luskin in kroglic iz žada. Poslal jo je neki seulski politik, da si s tem pridobi naklonjenost norveškega komiteja, ki vsako leto podeljuje prestižno nagrado - pa brez uspeha. Ogromna razlika v materialni in moralni ceni med nojevim jajcem in krono se mi zdi simbolna za skalo vrednot, ki veljajo v Nobelovem institutu v Oslu: poudarek je na vsebini in ne na zunanji veličini, na žlahtnosti dela in ne na razkošju besed. V tem smislu je ubrana celotna stavba, v kateri ima sedež Nobelov komite za mir: gre za patricijsko hišo, ki stoji sicer nedaleč od kraljeve palače, o kateri pa bi se ne moglo reci, da izstopa zaradi svoje zunanje ali notranje arhitekturne ureditve. Zgrajena je bila na začetku stoletja v secesijskem slogu, toda oko mora biti že zelo izostreno, da to sploh opazi: samo nekaj bolj živahnih štukatur na stropu konferenčne dvorane, ki spominjajo na krožni let ptic, in nekaj z lilijami posejanih tapet v drugi, sejni sobani nakazuje, kdaj so ti prostori nastali in jim daje, skupaj z lepimi kristalnimi lestenci in tipičnim pohištvom (ki spominja na Plečnika) nekoliko bolj sveCan videz. Srce hiše pa je drugje: v veliki biblioteki, v kateri je zbrana najpomembnejša piolitološka literatura našega stoletja, in v študijskih prostorih, ki so jih uredili v bivšem podstrešju. Ko stopiš v ta del poslopja, se znajdeš v okolju, ki je tako tipično za praktični skandinavski okus: velika osrednja dvorana je obenem kuhinja, zbornica, Čitalnica in televizijska soba, na-menjana družabnemu življenju, klepetu ob kavi, opoldanskemu kosilu, na katerem se zbira osebje, ki dela v hiši, od direktorja do hišnika. Mednje spadamo tudi mi, gostje iz tujine, povabljeni, da sodelujemo pri znanstvenem projektu o hladni vojni, ki si ga je institut izbral kot predmet svojega raziskovalnega dela. V spomladanskem terminu, razpetem od januarja do julija 1994, bi se lahko reklo, da smo Nobelov inštitut zasedli Slovani: poleg mladega ruskega zgodovinarja, ki piše biografije sovjetskih voditeljev, od Stalina do Brežnjeva, je tu še kolega iz Krakova, specialist za povojno ameriško zunanjo zgodovino, medtem ko se sam nameravam posvetiti predvsem študiju ko-minforma (v zadnjih mesecih so odprli arhive v Moskvi) in jugoslovanske neuvrščene politike na koncu petdesetih in na začetku šestdesetih let. Poleg raziskovalnega dela v Oslu imamo vsi v programu še potovanja v arhive, ki so pomembni za naše delo, pa tudi aktivno vključevanje v norveško kulturno življenje s predavanji na univezah s seminarji za srednješolske profesorje, prispevki za Časopise in podobno. Skratka, izziv, ki ga sredi petdesetih let kaže sprejeti, ker je kot injekcija mladosti. Dežela načrtuje konkretne akcije v korist beguncev iz bivše Jugoslavije TRST - Deželna vlada bo koordinirala vse akcije za sprejem morebitnih novih beguncev iz vojnih področij nekdanje Jugoslavije- Predsednik Renzo Travanut je rekel, da ne gre ustvariti v javnosti nepotrebnih alarmizmov, javne ustanove pa morajo biti pripravljene na najhujše. S tem v zvezi je Dežela že stopila v stik z raznimi humanitarnimi združenji in s krajevnimi sekcijami Rdečega križa. Konkretne akcije za begunce in za mir v Bosni je od deželnega odbora zahtevala tudi svetovalska komisija za zunanje zadeve. Njeni člani so soglašali z mnenjem, da dežela ne more stati križem rok pred jugoslovansko tragedijo. V tem smislu so se domenili za nekatere stvarne akcije v korist vojnim žrtvam in njihovih družin. TURIZEM / PRIZADEVANJA KRAJEVNIH UPRAVITELJEV Za ovrednotenje naravnih lepot Rezije Obnovo planinskih hišic, etnografski muzej in park Kamnita planinska hišica v Reziji Obrat Selečo bodo rešili PORDENON -Uslužbencem Seleča je odleglo. Predsednik Solina Rossigno-lo jim je preko sindikalistov objasnil vsebino načelnega dogovora, ki ga je dosegel v torek zvečer s premierom Ciampijem in z ministrom Maccani-com in s pomočjo katerega naj bi podjetje dokončno izvlekli iz krize. Javna finančna družba Rel bo s 15 milijardami lir pokrila izgubo z dne 31. decembra lani (v ta namen bo vlada izdala poseben dekret), a Rossi-gnolov Sofin bo prispeval 14 milijard lir za dokapitalizacijo, ki jo bodo dopolnili deželna finančna družba Friu-lia z 11 milijardami lir, naveza bank z 10 milijardami in malteška vlada z enakim zneskom- Dogovor mora seveda odobriti ministrski svet, kar pomeni, da nevarnost komisarske uprave v smislu Prodijevega .zakona še ni prav mimo. Zato je Rossignolo, ki bo postal poverjeni upravnik Seleča, že pozval denarne ustanove in dobavitelje, naj pomagajo k takojšnji obnovitvi proizvodnje, da se medtem stvari mirno uredijo. Povedal je tudi, da ima že pripravljen triletni razvojni načrt, ki ga bodo zaceli uresničevati brž po sanaciji Seleča. Rudi Pavšič REZIJA - Občinski upravitelji v Reziji sl že dalj časa prizadevajo, da bi ovrednotili naravne lepote te doline in s tem pospešili prihod turistov. V to smer so bile izpelja-, ne nekatere pobude, ki so jih župan Paletti in ostali odborniki pripravili z namenom, da bi Rezija postala zanimiva tudi za širši krog ljudi. Mednje sodi tudi zamisel o obnovitvi številnih planinskih kamnitih hišic, ki so posejane domala povsod ob vznožju Kanina in Sarta. Gre za majhne hišice, ki ._so služile planincem, da so v njih spravljali orodje in mlečne izdelke, preden so jih peljali v dolino. Rezijani so si zamislili neke vrste agencijsko poslovanje, ki bi obiskovalcem, ki želijo konec tedna ali daljši čas preživeti v teh obnovljenih hišicah, prišlo na roko in jim nudilo potrebna navodila. V Reziji si prizadevajo tudi, da bi ustanovili etnografski muzej. Zamisel o takšnem projektu je prišla na dan na prireditvi »Okno odprto prihodnosti«, ki jo že vrsto let prirejajo v tem severno-zahodnem predelu slovenskega zamejstva. V okviru prireditve so namreč odprli karakteristično rezijansko hišo na Solbi-ci, ki se je kljub potresu leta 1976 dobro ohranila in priča o značilni stanovanjski arhitekturi iz te doline. V hiši je moč dobiti še več delov opreme, ki jo je rezijanska družina uporabljala že v prejšnjem in v začetku tega stoletja. In prav v teh prostorih naj bi po zamisli članov kulturnega društva Rozajan-ski Dum in ob sodelovanju Občine Rezija in Zveze slovenskih kulturnih društev nastal etnografski muzej, kjer bi spravili veliko karakterističnega etnografskega materiala, ki ga imajo zbranega malo povsod. V času, ko se rezijanski upravitelji prizadevajo za pospešitev turistične ponudbe, se morajo soočati tudi s polemikami, ki so nastale v zvezi s parkom Julijskih Predalp. Kritike na park letijo predvsem s strani lovskih družin, saj po novem zakonu je v parkih lov prepovedan. Ne glede na tovrstne ovire, priprave za dokončno ureditev parka tečejo dalje. Za koordinacijo skrbi 27-letna Sara Fadi iz Pušje vesi. Njeno delo zadeva predvsem preučitev naravnih, družbenih, zgodovinskih, geografskih in drugih specifik območja, ki naj bi ga zajel park. Povedati velja, da v koordinacijskem odboru so tudi predstavniki vseh petih občin (Rezija, Re-siutta, Kluže, Moggio Udinese in Pušja ves), na katerih se razprostira park. »V prejšnjih mesecih smo izpeljali več pobud«, ugotavlja Fadijeva, »organizirali smo številne vodene izlete v naravo, izpeljali fotografski natečaj, izdali vzgibanko o našem parku in si prizadevali, da bi o naši specifiki spregovorila sredstva javnega obveščanja. Konec tega meseca bomo izdali zajetno publikacijo o geoloških in klimatoloških zanimivostih našega obočja.« Za vse, ki bi radi obiskali park Julijskih Predalp, je koordinatorka Fadijeva vedno na razpolago. Dovolj je, da jo telefonsko pokličete na št. 0433/53534. Zoppas kupil strugamo Cogolo VIDEM - Komisarji izredne uprave Asquini, Ratti in Zunino so včeraj podpisali prodajo strugarskega podjetja Cogolo industrijcu Gianfrancu Zoppasu, predsedniku deželne Zveze industrijcev. Slednji napoveduje obuditev strugarske dejavnosti vFJK. Podjetje Cogolo je napravilo stečaj še leta 1989, ko je zaposlovalo kakih 1000 oseb. Trenutno ima »Nuova Cogolo« kakih 150 delavcev v obratih v San Giorgiu di Nogaro. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fofostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: meseCna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG _____PATRONAT INAC SVETUJE_ Samostojna dejavnost možna tudi po upokojitvi Vpr.: »Slišal sem in bral, da se stalno spreminja zakon o pokojninskih pravicah trgovcev in ni povsem jasno kako bo INPS ravnal. Prav zato sem poln dvomov, da nisem morda naredil kaj narobe in da ne bom zaradi tega nosil neljube posledice. Zato vas naprošam za strokovni nasvet. Upravljam manjšo trgovino in s to dejavnostjo se nameravam ukvarjati še nekaj let. Ker moji dohodki niso visoki, sem se odločil, da vložim na INPS prošnjo za upokojitev, cim dopolnim 35 let delovne dobe. Pogoje sem izpolnil že lani, vendar sem zaradi znane zamrznitve lahko vložil prošnjo komaj decembra 1993. Sedaj pa sem zaskrbljen, ne toliko, da mi bo INPS zadržal del pokojnine, ampak da me avtomatično zbriše kot trgovca in da tako zgubim licenco. L.M.« Zakonska "džungla” je res povzročila interpretacijsko zmedo, vendar pa v našem primeru bi ne smelo biti dvomov, kaka se bo ravnal zavod INPS. Ne tvegate nobene neprijetne posledice in vse se bo razpletlo po vašem načrtu. INPS vas ne more v nobenem pri- meru sam zbrisati iz poklicnega trgovskega seznama pri trgovinski zbornici, ker mora operater izrecno sprožiti ta postopek in vložiti zadevno prošnjo. Vprašanje kompatibilnosti opravljanja samostojne dejavnosti in uživanja pokojnine se ne postavlja več, ker je letošnji spremni normativ finančnega zakona raztegnil dosedanji režim za upokojitve do konca leta 1994 in tako izničil določilo iz leta 1992, ki je predvidevalo od 1.1.1994 nezdružljivost med samostojno dejavnostjo in predčasnim uživanjem pokojnine. Odveč je tudi bojazen, da bo INPS deloma okrnil višino pokojninskega zneska. Apliciranje določila, da INPS samostojnemu delavcu zadrži del pokojnine (polovico zneska, ki pesega minimalno pokojnino), je bilo za upokojitve v letu 1994 zamrznjeno in tako ostajajo v veljavi prejšnji, ugodnejši predpisi. Tako ne bodo nastradali tisti samostojni delavci, ki zaradi lanskoletne "skrbstvene blokade” možnosti predčasne upokojitve na osnovi 35-letne zavarovalne dobe niso mogli uveljaviti svoje pravice. (B) SKLAD MITJA ČUK I Nasilje s televizijskega ^^aslonc^^ Jelka Cvelbar Zdi se, da se v svojem razmišljanju nikakor še ne moremo oddaljiti od problema nasilja. Dvakrat smo že obravnavali v naši rubriki - to temo in vendar še nismo izčrpali vsega, kar bi bilo treba povedati. Zdi se, da je nasilje, ki ga na široko razkazujejo z malih ekranov, blago, ki vleče. Očitno se z njim okoriščajo mnogi oddajniki, ki bi sicer za gledalce ne bili tako zanimivi. Porodi se vprašanje, ali moramo res živeti s takim dnevnim prikazovanjem fiktivnega in žal tudi vse več resničnega nasilja in ali obstaja način, kako pred takim prikazovanjem, razkazovanjem in navajanjem na nasilnost lahko zavarujemo svoje otroke. Zdi se, da čas, ki ga naši otroci preživljajo pred malim zaslonom, v povprečju izenačuje ali celo presega ure, ki jih dnevno preživijo v šoli. To pa, kar so nazadnje ugotovili strokovnjaki, bi nas lahko še bolj skrbelo: televizijo uporabljamo - tudi zaradi tega, ker se programi odvijajo radikalno drugače, kakor so se včasih -popolnoma nesmotrno. Koliko je tistih gledalcev, ki najprej pregledajo natisnjen program in se šele nato odločijo, če bodo gledali in kaj bodo gledali. Otroci navadno visijo pred malim zaslonom od takrat, ko ga priključijo do takrat, ko pride kdo in jih spodi (če je še taka oseba v hiši) izpred zaslona; najraje seveda gledajo akcijo in hitro spreminjajoče se »krepke« prizore, ne da bi pri tem iskali namen gledanja ali morda izobraževalni smoter. Med raznimi raziskavami so izvedenci opazili, da celo zelo majhni otroci, še skoraj dojenčki, regirajo na hitro spreminjajoče se akcijske prizore, v katerih se odvija nasilje. Najvišji odziv gledanja pa imajo prav oddaje, ki prikazujejo kakršnokoli agresijo, pa naj bodo to grozljivke, nadaljevanke iz niza »reality TV« (ki prikazuje igrane prizore, kakor da bi bili resnični) ali celo poročila, ki prikazujejo Vojno kjersiže-bodi ali katastrofo kjerkoli na svetu. Pri tem imajo seveda prste vmes tudi zakoni ekonomije - veliko manj stane namreč serija japonskih nasilnih risank ali ameriških akcijskih »ponavljalk« kakor pa produkcija lastne televizijske serije z nekoliko bolj domačo in globljo vsebino. Po svetu že zasledimo psihologe, ki so se specializirali le na vpliv medijev na človeka. Očitno so potrebni. Ti so iz svojih raziskav ugotovili v preseku oddaj, ki so jih tedensko pregledali, da je vsaj polovica teh televizijskih oddaj vsebovala vsaj sled agresivnosti. V tedenskem preseku pa so prikazale kar 4000 trupel. Največ nasilja televizijski oddajniki prikazujejo med 18. in 20. uro, ko je po informacijah še zelo veliko otrok pred televizijo-Verjetno si ne bo nihče upal trditi, da tako gledanje televizija nima kvarnih vplivov na otroka, vprašujemo pa se lahko, kako vse to nasilje vpliva nanj. Seveda se oddajniki, ki živijo iz že navedenih razlogov na račun pustolovskih in nasilnih filmov, sklicujejo na pomanjkanje dokončnega dokaza, da je nasilje s televizijskega zaslona res škodljivo. Kajti upravitelji teh televizij dobro vedo, da bi takega dokaza ne mogel dati noben odgovoren in pošten psiholog. Na človekovo nagnenje k nasilju namreč vpliva zelo veliko dejavnikov in mu zato ne moremo iskati edinega izvora v televizijskem prikazovanju krvavih prizorov. Kljub temu pa, da morda ni krepkih dokončnih dokazov, so obremenilni elementi za škodo, ki ga povzroča televizijsko prikazovanje nasilja, dokaj razvidni. O tem pa prihodnjič. Misovce in Listo razburja Maccanicov zaščitni osnutek TRST - Listo za Trst in misovce razburja Maccanicov osnutek zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost. V deželnem svetu se že kopičijo svetovalska vprašanja desničarskih predstavnikov o tem vprašanju. Začel je misovec Giacomelli s trditvijo, da priznava zakonski predlog Slovencev vrsto privilegijev (»vse tiste, ki jih zahteva prof. 'Samo Pahor«), za njim se je oglasil listal Gambassini, za katerega to ni pravi čas za obravnavo tovrstnega predloga, ker je parlamnent razpuščen, kot zadnji pa je reagiral misovec Času-la,ki je predsednika Dežele podučil, da v Nadiških dolinah Slovencev enostavno ni. TRST Četrtek, 10. februarja 1994 PRIPRAVE NA PREDČASNE VOLITVE DELO / IZ ŠTUDIJE PROF. SILVIA ORVIAT1JA Napredni tabor se še pogaja SSk predloga kandidaturo Pirjevca Napredni tabor Se ni k°S®.S,el sporazuma o Maturah za predča-ne Parlamentarne volit-\rj 7' *n 28- marca. V ;p 'Jm,u in tudi v Trstu so ^ tudi včeraj ves dan vr-T; pogovori in pogajanja, konkretnih ozi-™ma dokončnih odloci-t. T..Pa Se ni- Furlanija-1 krajina bo posla-v Rim 13 poslancev in senatorjgv, 10 poslan-oev m 5 senatorjev bo iz-n ■ i enih v enomandat-okrožjih, preostali P na osnovi proporcionalnega sistema. Sodeč Po razmerju sil med strankami imajo napred-J sne največ možnosti za izvolitev svojih predstavnikov v poslanskih *ror2llh Južne Furlanije t 10r^ce» v drugem tržaškem okrožju ter v Soriškem senatnem okrožju. V Južni Furlaniji ima oobre možnosti za pro-nor deželni tajnik CGIL raziano Pasqual, v Go-nci Arturo Bertoli (Zele-na lista-zbornica) in uarko Bratina (DSL-se-nat), popolnoma odprta Pa ostaja kandidatura v drugem tržaškem okrožju (okolica in predmestje! za zbornico. O tem krožijo številna imena. Tržaška DSL je med možne kandidate uvrstita Miloša Budina, Komunistična prenova go-vori o Stojanu Spetiču, Slovenska supnost pa je Potrdila vest, da je v tem tržaškem okrožju predlagala zgodovinarja, univerzitetnega profesorja n javnega delavca Jožeta trjevca. Gre za nad-s rankarsko kandidaturo oveka, beremo v tiskovni noti, ki izhaja iz civilne družbe in uživa splošno spoštovanje med Slovenci ter ugled tudi pri večinskem narodu. O pogajanjih za volitve je predsinočnjim razpravljalo deželno tajništvo SSk Ugotovilo je, da je poziv k dogovoru med Slovenci o programskih točkah in kandidatih za skupno nastopanje Slovencev kot subjekta na pogajalnih omizjih za kandidature ostal brez odziva. »Imena možnih slovenskih kandidatov so doslej tako v Gorici kot v Trstu predlagale stranke. Ge želimo, da se vsa manjšina znajde v skupnem volilnem bloku in izvoli svoje ljudi v parlament, je nujno, da so tudi kandidature izraz pluralizma v manjšini, in ne le enega ideološkega pola, ali pa da so nadstrankarske, sprejemljive za vse. Zato je SSk predlagala tako za drugo tržaško poslansko okrožje kot za poslansko okrožje, ki zajema Benečijo, in za senatno okrožje, ki ima središče v Gorici, ugledna slovenska imena strankarsko nevezanih osebnoti. Ne gre za protikandidature kakemu možnemu kandidatu v Gorici ali v Trstu, temveč za iskanje uravnovešene, celovite "ponudbe” slovenskim volivcem v deželnem merilu, brez kakega levičarskega eksluziviz-ma«. Deželno tajništvo SSk je razpravljalo tudi o drugih možnostih in ponudbah v zvezi z marčnimi volitvami. Podčrtalo je nujnost prizadevanj za vsaj minimalno zago- tovljeno zastopstvo slovenske manjšine in, piše v tiskovni noti, obžalovalo dejstvo, da je slovenska komponenta Demokratične stranke levice z izjavami svojih vidnih predstavnikov v Trstu in Ljubljani opustila to zahtevo. Ravno tako je potrdilo, da je po sedanji - pa čeprav pomanjkljivi - volilni zakonodaji nekoliko prikrojeno potrebam slovenske manjšine tako drugo tržaško poslansko kot goriško senatno okrožje, zato morata biti v obeh okrožjih slovenska kandidata. O volitvah je sinoči tekla beseda na seji deželnega odbora DSL, predsnočnjim pa na zasedanju tržaškega federalnega komiteja Occhet-tove stranke. Tukaj so med možne kandidate, kot rečeno, predlagali Budina ter Margherito Back (senat) in psihiatrinjo Giovanno Del Giu-dice (mestno okrožje za zbornico). Tržaška Severna liga medtem potrjuje željo in potrebo po volilnem avezništvu z Berlusconijem, ki pa ima pri nas, kolikor je znano, zelo malo privržencev. Tajnik Lige Roberto Tanfani opozarja na nevarnost podtalnega sporazuma med DSL in LS in pri tem napada pokrajinskega tajnika Hrasta Stelia Spadara. Voditelj Lige govori o "katokomuniz-mu“ in podčrtuje, da so komunisti in demokristjani odgovorni za tragedije, kot so Osimo in fojbe. Tanfani in prijatelji očitno računajo na glasove nacionalistov. Stalno službo si bo treba izbiti iz glave Leta 2000 pri nas samo še 80.000 delovnih moči? Drago Gašperlin V obdobju 1981-1991 je število delovnih moči v tržaški pokrajini upadlo s 103.400 na 94.800, do konca stoletja pa bo zdrknilo na samih 80.000. Tako vsaj kaže raziskava o gibanju delovnega trga, ki jo je speljal po naročilu Trgovinske zbornice prof. Silvio Orviati in jo včeraj predstavil novinarjem, gospodarstvenikom in sindikalistom. V pogledu zaposlovanja grozi torej našim krajem strukturni in statistični zaton, kakor je grenko ugotovil glavni tajnik CGIL Antongiulio Bua in se vprašal, čemu potemtakem sploh delamo... Podatki Orviatijeve študije ne zadevajo lanskega, kaj šele tekoče leto, sicer pa tudi ni mo- glo biti drugače glede na ubrano metodologijo: podjetnikom in sindikatom so seveda lahko v referenčno oporo, vendar se družbene in gospodarske razmere tako naglo spreminjajo, da bi morali razpolagati z neprestano ažurnimi številkami o razpoložljivih delovnih rokah in službah. Ne samo, še zlasti nujno bi bilo uravnovesiti ponudbo in povpraševanje glede na stvarne potrebe delodajalcev in strokovno pripravljenost delojemalcev; tega ravnovesja pri nas ni, je naglasil Orviati in odgovornost za to naprtil zavodom za poklicno izobraževanje, ki da branijo določene interese in ohranjajo status quo, namesto da bi zasledovali institucionalne cilje, za katere so zadolženi. Neki status quo, voljo po nespremembi, pa je zapaziti tudi med delovnimi ljudmi. Po profesorjevem zatrdilu se povprečni občan le z veliko muko odloči za odselitev iz Trsta, za odhod na novo službeno mesto onkraj pokrajinskih meja; to velja tudi za mlade, ki se od staršev ločijo pozneje kot njih vrstniki drugje v deželi, ker je tod družinski dohodek višji. Tudi v tem naj bi tičal eden izmed razlogov za neneh- NASLEDIL JE FRANCA RICHETTIJA Občinski odbornik Roberto Damiani na čelu deželne gledališke ustanove Roberto Damiani je novi predsednik upravnega sveta Teatra Stabi-le. Prevzel je mesto Franca Richettija, bivšega tržaškega župana, ki je bil na to mesto izvoljen spomladi leta 1990. Damiani, ki je univerzitetni profesor, je trenutno občinski odbornik za kulturo, ukvarja pa se tudi s pisateljevanjem in z gledališko dejavnostjo. Novoizvoljeni predsednik osrednje gledališke ustanove Furla-nije-Julijske krajine sodi med najožje sode- lavce župana Riccarda Illyja. Njegova izvolitev predstavlja torej tudi pomemben politični signal nove občinske uprave do gledališke dejavnosti v našem mestu. Seje upravnega sveta, na kateri so izvolili novega predsednika gledališča, so se udeležili, poleg Richettija in Damianija, tudi predstavnik deželne vlade Castiglione, izredni komisar tržaške Pokrajine Mazzurco, predstavnika goriške in videmske pokrajinske uprave Pascolin in Scialino ter Tombesi, ki je predsednik tržaške Trgovinske zbornice. no množitev nezaposlenih (okrog 11.000), katere je seveda v prvi vrsti kriva kriza na področju državnih udeležb. »Javnih industrijskih obratov ne gre sicer demonizirati«, je naglasil predsednik združenja industrij-cev Mauro Azzarita, »vendar bomo morali napake njihovih upraviteljev še dolgo plačevati.« Z drugimi besedami: 8.000 ljudem bo treba poiskati delo drugje, seveda pri zasebnikih. Toda kdaj in kako? Orviati trdi, da se pri nas izgublja smisel za poklic; mladi iščejo stalno, trajno zajamčeno delovno mesto, namesto da bi si izbrali svoboden - in donosnejši - poklic. Toda tako ne more naprej, je pribil Azzarita, potrebna je nova kultura dela in nova kultura podjetništva, ki naj slonita na strokovnih sposobnostih, tržni daljnovidnosti in zaslombi krajevnih znanstveno-raziskoval-nih ustanov. Zbornični -predsednik Giorgio Tombesi je šel še dlje: v prihodnje ne bomo smeli več govoriti o lepo zavarovanih delovnih vrtičkih, ampak zgolj o priložnostih za časovno omejeno delo, torej o vsestranski mobilnosti. Ali bomo zares ubrali ameriško pot? Tega Tombesi ni rekel, kakor tudi ni omenil bližnjih volitev. Toda marca ne bomo glasovali za tak ali drugačen političen model: izbirali bomo med Friedmanovim neizprosnim liberizmom in družbeno pravičnejšim sistemom po vzoru Key-nesovih načel. PUST / PREDSTAVITEV LETOŠNJE MANIFESTACIJE POBUDE / PREDNOST AKTUALNIM VPRAŠANJEM Devet vozov v soboto na Kraškem pustu Prijavilo se je tudi šest skupin - Na čelu sprevoda bo pihalni orkester iz Gradca d danes in vse do pu L . Prav zares. Deset vi upin se bo v soboto, k ?undvajSetkrat doslej p, O^keiTL Dl 1 Stil Tn f‘sor-vrcr\7 1 ra bo tako kot doslej zgn siah ^licah prisostvovala t prevodu, letos ni slo — . Mimerenci pc °dbora kraškegi uhelm in Igor Malalan Precej več zastojev kot — >>T*o je pač« ”»-*• ' r veru11 in ti cti Vi on -7 n in rlnlflli taKO Ua težko se bomo sprijaznili z mislijo, ^ \ ne bo več med nami, da nas ne bo spo bujala s svojo toplo, pa vendarle odlopn besedo. NevaLukeš ČRNA KRONIKA / VČERAJ NA KRI2ISCU MED ULICAMA MAZZINII IN S. SPIRIDlONjt Nesreča v nesreči: trčenje rešilca Rdečega križa Namenjen je bil na hitro cesto, kjer se je pri Skednju ranil avtomobilist med trčenjem v obcetno ograjo Vozilo Rdečega križa po trčenju (Foto KROMA) Včeraj dopoldne sta se v Trstu pripetili dve 'med seboj povezani prometni nesreči, v katerih je bilo skupno kar pet ranjenih, med temi dva resneje. Najhuje se je ranil moški, ki je s svojim avtom trčil v obcestno ograjo na hitri cesti v bližini predora pod Skednjem, ostali štirje pa so se ranili v trčenju v središču mesta med avtom in rešilcem rdečega križa, ki je bil namenjen reševat prav ranjenca na hitri cesti. Do nesreče pri ške-denjskem predoru je prišlo ob 11.05. Tu je po hi- ZARADI POŠKODOVANJA ŠOLSKE TABLE KRIZA MARKO KRAVOS NA AKVEDOTU Parigi, Monta & Go« danes pred sodniki Danes zjutraj ob devetih se bo začela na tržaški preturi (soba 113 v pritličju) sodna obravnava zoper državnega poslanca MSI Gastoneja Parigija in skupino neofašistov, ki so 30. oktobra 1991 s težkim železnim kladivom izbili s pročelja slovenske osnovne šole v Zgoniku napis »1. maj 1945«, torej datum, po katerem je šola poimenovana. Nezaslišano početje je takoj prijavilo sodstvu pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI, ki bo nastopilo jutri kot prizadeta stranka ob zaslombi odvetnika Ne-rea Battella. Enako bo storila zgo-niška uprava, ki jo bo zastopal odvetnik Peter Sanzin. Obnovimo dogodek, ki se je zgodil pod potuho tržaških nacionalističnih krogov in je izzval ogorčeno reakcijo vseh demokratičnih sil, ne le Slovencev. Ob treh popoldne tistega dne so privozili na trg pred zgoniškim županstvom štirje avtomobili, iz katerih je izstopilo kakih petnajst fašistov; pordenopskega odvetnika Parigija so spremljali med drugimi tržaški občinski svetovalci Dressi, Menia in Sluga. Brez obo- tavljanja so krenili na šolsko dvorišče, se povzpeli na zidek ob vhodnih vratih in z omenjenim kladivom izbili ime šole. Solarji in učiteljice jih sploh niso slišale, ker so učilnice na drugi strani poslopja, pač pa je udarce slišala kuharica, vendar prepozno: ko je prišla na vrata, je tolpa že odbrzela z avtomobili. To pa še ni vse. Preden so se pripeljali v Zgonik, so se fašistični skrajneži ustavili pri Colu in poskušali uničiti kamnito ploščo, posvečeno prehodu IX. korpusa, torej partizanskih borcev, ki so fašistom še prav posebej trn v peti; to jim ni uspelo kar tako na vrat na nos, zato so med sramotilnim tuljenjem sedli v avte in nadaljevali vožnjo proti Zgoniku. Tjakaj se je policijska izvidnica pripeljala komaj tri minute po njihovem odhodu, seveda zaman. Poškodovano šolsko tablo si je prišel potem ogledat sam kvestor Lazzerini, ki je priznal, da so storilci povzročili gmotno škodo v obremenilnih okoliščinah in imeli pri sebi orodje, ki bi se ga dalo uporabiti tudi kot orožje. Delavci Verdija preklicali stavko Uslužbenci gledališča Verdi so preklicali stavko, ki je bila napovedana za jutri. V tiskovnem sporočiju, ki so ga podpisali predstavniki CGIL, CISL ih UIL, pravijo, da bodo iz čuta odgovornosti omogočili sobotno operno premiero. Jutri se bodo vsekakor zastopniki sindikalnih organizacij srečali z županom Riccardom linjem. Od tega sestanka bo v marsičem odvisen nadaljnji sindikalni boj uslužbencev gledališča, ki so vsekakor dokaj pesemi-sti nad nadaljnjim potekom sindikalnih pogajanj z upravitelji gledališke hiše. Trst se bo srečal s slovensko poezijo Prireditev, ki jo prireja Skupina 85, sodi v niz štirih srečanj s tržaškimi poeti nega življenja v Trstu. S temi srečanji Skupina 85 uresničuje eno svojih osnovnih fukcij, to je pospeševanje stikov in spoznavanje karakteristike multikulturnosti Trsta. Srečanje bo prvič na odprtem, sprehajalnem prostoru na Akvedotu kar je tudi znak nove ustvarjalnosti v našem mestu. Predlog skupine 85 za prireditev niza pesniških srečanj je upravitelj knjigarne Nuova Universitas z veseljem sprejel. Da se bo kot prvi predstavil slovenskih pesnik, ob našem kulturnem prazniku, pa nam vzbuja prav prijeten občutek Pesnika Marka Kravosa bo predstavil predsednik Skupine 85 Roberto Dede-naro. O avtorjevem delu bo spregovorila še prof. Marija Pirjevec. Izbor pesmi bo v italijanščini interpretirala Lidija Kozlovič. V knjigami Nuova Universitas v Drevoredu XX. septembra se bo drevi ob 19. uri predstavil pesnik Marko Kravos. Prireditev spada v okvir štirih srečanj z naslovom Pogled v skrite žepe tržaške poezije, ki jih prireja Skupina 85. Niz je posvečen štirim pesnikom, ki živijo in ustvarjajo v Trstu. Po Kravo-sovih delih bodo predstavili pesnitve Juana Octavia Praza, ki je doma iz Argentine, že dolgo let pa poučuje španski jezik in književnost na tržaški univerzi. Spoznali bomo še nemškega pesnika Rai-munda, ki živi v Devinu, in Claudia Grisancicha, predstavnika srednje generacije, ki ustvarja v italijanskem tržaškem narečju. Marko Kravos je v tem nizu predstavnik slovenske kulture kot ene nepogrešljivih sestavin titerar- tri cesti v smeri proti Tr stu vozil fiat 1, ki g^)e upravljal 35-letni R° dolfo Pesante, stanujoč v Istrski ul. 18 v Trstu-Moški je takoj po izhodu iz predora izgubil na zor nad vozilom in tr® v obcestno ograjo, f/1 tem se je ranil v razu nih delih telesa. V kati narski bolnišnici so ®u zdravniki določili p10 gnozo 40 dni zdravi]6 nja. Druga nesreča se J6 pripetila ob 11.16 na križišču med ulica®8 Mazzini in S. Spiridion6 v središču mesta. K° rečeno, je bil v njej vp® ten rešilec, ki je bil na menjen reševat pon6 srečenca na hitri ces i-Odpotoval je iz glavne bolnice in vozil je P° Mazzinijevi ul. v smeri proti nabrežju. Na kri žišču z Ul. S. Spiridion6 pa je trčil v opel s 1U vaško evidenčno tab i co, ki ga je upravljal 2 letni hrvaški državljan Draga Pavlič iz Križa pr Kutini v bližini Zag® ba. Moški je prišel v H st po nakupih, zidaj P se nahaja v katinars bolnišnici, kjr so ® ^ zdravniki določili P®^ gnozo 30 dni zdrav ljenja. Ranil se je v § a vo in v druge dele tele sa. Poleg njega so se nesreči lažje ranih tu trije člani posadke ®S1,, ca, in sicer 50-letni voz nik Ettore Duro, 49-1®® bolničar Giordano j 0 relli in 30-letni boln®8 Carlo Rovatti, vsi trije ® Trsta V obeh primerih s6 izvide opravili tržaS ^ občinski redarji. Kar za^ deva drugo nesrečo, J dinamika dokaj nejasna-Po nekaterih virih naj ® rešilec nadaljeval svoj vožnjo kljub rdeče® semaforju in pri ten_ trčil v hrvaški avto®0 bil. ~~CI30LA / VRSTA POBUD h Projekt mladi na »Ž. Zoisu« Tečaj o komunikacijah in Predavanja psihiatra Ščuke _jROF. Nidia StVlTZ - ODGOVORNA ZA PROJEKT V okviru Projekta Mla-™ se tudi na DTTZ 2iga ls v Trstu odvijajo raz-ucne pobude za dijake, Profesorje in starše. Z nji-uu želijo popestriti solski vsakdan in dijakom nudi-širše informacije in možnosti, da bi bil pouk ro pristop k reševanju n)ibovai težav in problemov tim bolj pravilen in učinkovit. Tik pred božičnimi -Prazniki so na Soli gostili predavateljico dr. Ano ornic, redno profesorico na oddelku za pedago-&ko Filozofske fakultete v .Ljubljani, znano in cenjeno izvedenko v pro-lernih komunikacije in didaktike. Vodila je in-enziven tečaj (tri jutra in en popoldan) za profe-in dijake četrtih razredov. Pomanjkljiva komunikacija ali celo odsotnost komunikacije med ljudmi je problem našega dpa. velikokrat pa je po-glavitni vzrok za nelagodno počutje mladostnikov v družini, soli in družbi. Predavateljica je sicer v prekratkem času nakazala osnovne smernice dobrega in učinkovitega poslušanja in opazovanja sogovornika ter sporazumevanja in reševanja Monfliktov. Anketa, ki je bila izvedena med poslušalci, je izpričala željo Po podobnih tečajih, celo Po takih, ki bi se zaceli že Prej, in sicer v bieniju, trajali pa bi skozi vse leto. Druga pobuda, ki jo je vredno omeniti, je preda-vateljska dejavnost dr. Viljema Scuke, uveljavljenega in priljubljenega psihiatra in psiho-peda- goskega delavca iz Nove Gorice. Prvim, drugim in tretjim razredom so namenjena predavanja o zasvojenosti, spolni vzgoji in higieni. Višji razredi bodo obravnavali izbiro nadaljnjega študija, samodisciplino in odnose z nadrejenimi kot pripravo za zaposbtev. Dr. Ščuka pa je tudi letos že zaključil ciklus Štirih srečanj s starši, na katerih je predaval o temi Komunikacija z mladostnikom in Vphv družine in Sole ra zavoj otrokove osebnosti. Za pete razrede je vzporedno potekal načrt z naslovom Vzgoja k strpnosti in sožitju. Dijaki so se srečali s snelamcem Miranom Hrovatinom in časnikarjema VValterjem Skerkom in Sergijem Cancianijem, ki so spregovorili o tragediji v Bosni Zgodovinske razlage, pretresljivi prizori, presunljiva pričevanja - šlo je za posredovanje dragocenih izkušenj ljudi, ki so zastavili svoje delo v obrambo trpečih. V načrtu je Se eno srečanje o posledicah padca berlinskeg zidu in mogoče bo do konca šolskega leta še kaj, o Čemer bomo poročali. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki jih skopo odreja Šolsko skrbništvo, bi bila vsa ta predavanja močno okrnjena ali bi morda celo odpadla. Na pomoC pa je priskočila Tržaška kreditna banka in omogočila izvedbo načrtovanega. Za to se ji Sola javno zahvaljuje. SSG / POGOVOR Z MOJSTROM KOREOGRAFOM JANEZOM MEJAČEM Baletna šola se že pripravlja na zaključni majski nastop Šolo obiskuje v tej sezoni 14 baletk - Vestno odelovanje staršev Neva Lukes O Baletni Soli, ki deluje v okviru Stalnega slovenskega gledališča, poročamo ob vsakem zaCetku sezone. Tokrat smo nekoliko zakasnili, saj so v tej sezoni zaceli z vajami že sredi meseca novembra .lanskega leta. Vodi jo že, od začetka, baletni mojster in koreograf Janez MejaC, ki se vedno s spoštovanjem spominja svoje kolegice, sedaj že pokojne Nade KrižmanCiC iz Gorice, ki je z njim začela delo na tej šoli pred približno 18 leti. »Skupno je letos v Soli 14 baletk; Nina in Tina sta že "veteranki”, saj sodelujeta s Solo pet let ter sta že perspektivni baletki,« nam je povedal MejaC. »Ostale so zelo mlade gojenke, ki obiskujejo komaj dve,»tri leta Solo in katere skušam naučiti osnovne klasičnega baleta in izpopolnjevanja. Seveda moram upoštevati njihovo telesno konstitucijo, saj so v teh letih kosti še krhke ter lahko pride, Ce tega ne upoštevamo, do raznih poškodb. Starši pa mi jih radi zaupajo, saj vedo, da skrbimo v Soli za pravilno rekreativno telovadbo, za ritmiko, za pravilno držo telesa, za lepo hojo in seveda za ljubezen do klasičnega plesa, lepe glasbe in do gibanja telesa v ritmu glasbe.« Baletna šola poteka v ponedeljkih in sredah v prostorih Kultur- nega doma v Trstu od 16. do 18. ure. Veliko in nadvse pomembno vlogo igrajo starši, ki tesno sodelujejo s šolo, pa ne samo s tem, da paC pripeljejo in odpeljejo svoje otroke, kar tudi zahteva določeno žrtev, temveč; da prispevajo k stalnemu motiviranju gojenk. »V prvih letih baletne šole smo imeli nekaj gojencev, nam je ob tem povedal MejaC, ki so bili tiko talentirani, da so nadaljevali celo Študij v Ljubljani, pa tudi drugje in se izkazali kot zelo dobri baletniki. Tokrat žal ni taksnih primerov. S starši imam v sekakor najboljše stike in sem vesel, da mi zaupajo svoje otroke.« Mlade baletke trenutno vadijo osnove klasičnega baleta. Vendar pa posvečajo že del pouka pripravam za zaključno prireditev, ki bo konec maja, ali na zaCetku junija. »Mislim, da bom dal baletni prireditvi naslov "Cirkus”, saj bosta v njej nastopala v glavnih vlogah: klovn in vr-vohodkinja, v drugih ša še drugi akterji cirkusa. Nastop bo trajal okrog 20 minut.« »Dvakrat tedensko se vozim na vaje v Trst, pa mi ni žal časa. Rad imam gojenke, rad delam za to Solo in vesel sem svakega njenega uspeha«, je na koncu pogovora posebej poudaril mojster MejaC. Z včerajšnje vaje v Kulturnem domu (Foto Križmančič/KROMA) OB PREŠERNOVEM PRAZNIKU SKK nagradil mlade književnike in likovnike Prvi nagradi Matejki Grgič in Nikolaju Vizentinu V soboto 5. februarja so se elani Slovenskega kulturnega kluba spomnili Prešernovega dne z obcajnim literarnim, fotografskim in likovnim natečajem, na katerem je sodelovalo veliko število udeležencev s svojimi prispevki. Komisija, ki sta jo sestavljali prof. Nada Pertot za literarna dela in prof. Jasna Merku za likovne in fotografske iz- OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE / NA POBUDO STARŠEV Svetlana Makarovič na obisku v openskem otroškem vrtcu V slovenskem otroškem vrtcu na Opciji^ je bilo včeraj se posebno prijetno. Dtroke je razveselila s svojim pripovedovanjem in petjem umetnica Svetlana Makarovič. S tem je vrtec počastil dan slovenske Kulture. Predstave, ki so se je udeležili tudi otroci prvih dveh razredov osnovne Sole ranče Bevk ter barkovljanskega otroškega vbca, so priredili starši, ki s tem potrjujejo ^vojo povezanost s šolo. Makarovičeva je openskim in barkovljan-skun malčkom predstavila Strahove. Gre seveda za strahove, s katerimi plašijo odrasli svoje otroke, ce so preveč poredni in neubo-Stjivi. Ob vsaki pripovedki je Makarovičeva zapela se pesmico in z njo ob sodelovanju otrok zapodila nadležne strahove. Tako so otroci spoznali na primer strah Bav -bav, ki Se prikrade k otrokom, ki noCejo jesti. Ce si ^eCer nočejo umiti zob, jih obišče zmaj, Ce Prtvec tečnarijo, se bodo morali soočati s strahovko Sivo, ki grozeče opleta z jezikom, v jak° se naprej. Strahovi se stopnjujejo, vedno grsi so in vedno bolj grozljivi. Na Koncu se pojavi najstrašnejši - to je strah Cr-ne grofice oz. njenega okostnjaka. Njeno morečo prikazen privabijo tisti otroci, ki so Popacali zvezke s Črnilom, Cma grofica pa trna to lastnost, da črnilo posrka. Vsi ti strahovi se, kot že rečeno, razblinijo ob Prijetnem eksorcizmu Čudovite Svetlanine pesmi in besede, tako da ostane na koncu v o trakih in tudi v odraslih gledalcih cel kup prijetnih občutkov in razigranosti. Za nameček je Makarovičeva dodala Se nekaj svojih starih pesmi, ki jih otroci že poznajo. Kaze, da včerajšnja pobuda staršev ne bo osamljena. Ze prihodnji torek bo v openskem vrtcu na sporedu nova prireditev. Kot se za pustni čas spodobi, bo protagonist srečanja cirkuški klovn. V gosteh bo namreč Eva Maurer, ki je študirala na moskovski Soli za klovne. Tokrat pa se bodo slovenskim malčkom pridružili tudi italijanski vrstniki v plemenitem duhu zbliževanja in medsebojnega poznavanja. delke, je nato pregledala in ocenila posamezna dela. Člani gledališkega krožka pa so veCer izoblikovali z občutenim branjem nekaterih literarnih prispevkov. Najprej je Tomaž SusiC prebral svoj literarni prispevek »Stvarnik rumene krogle«, sledila je nato ljubezenska zgodba na vojnem območju »Madež na duši« avtorice Alenke Spetič ter sestavek Iva Kržeta »Štoparica«. Prozne tekste je nato Se dopolnil ciklus pesniških izpovedi »Vedske sutre«, ki jih je napisala Neli Ban, podala pa Sara Balde. Ob vsem tem ne smemo seveda prezreti mlade udeleženke Erike Balde, ki je za to priložnost napisala »Najdaljša je pot, ki pelje k tebi« s prikazom krize pisatelja, ki spozna, da lahko namesto vojne opisuje bolj preproste stvari. Sledila je nato Se prirejena Andersenova zgodba »Deček z vžigalicami« Matejke Grgič s prikazom tragične usode ljudi v Trstu ter sestavek Tomaža SusiCa »Sedaj končno ven« o starem gospodu, ki se sprašuje o Bogu in o smislu življenja. Bralni spored proznih tekstov pa je zaključila zabavna pesem »100 let« Fabricija Polojaca. Natečaja so se udeležili Se Marjetica Možina, Luka Pieri, Ele-na Znidercic ter Alja Hrvatic. Po dokončanem branju je prof. Nada Pertot izrazila svoje mnenje o delih, dodala je Se, da so bili vsi prispevki kvalitetni, tako da je bila izbira res zahtevna. Komisija se je nato odločila, da podeli prvo nagrado Matejki Grgič, drugo Ivu Keržetu in Tomažu Su- sicu, tretjo pa Alenki Spetič. Na likovni in fotografski natečaj se je prav tako prijavilo lepo število udeležencev. Na likovnem je prvo mesto zasedel Nikolaj Vizentin, drugo Breda Čok, tretje pa Stefan Turk, na fotografskem natečaju pa je zmagal Fabricijo Polojac, drugi se je uvrstil Pavel Tence, tretji pa Danilo Pahor. Po nagrajevanju je še prisotno občinstvo izrazilo svoje mnenje o prispevki tudi prisotno občinstvo in prisodilo nagrado bodisi za likovni kot za fotografski natečaj Tomažu SusiCu, za likovni izdelek pa Nikolaju Vizentinu. Tako so torej počastili Prešernov dan v besedi in sliki elani SKK, ki se ob tem toplo zahvaljujejo zlatarni Malalan, ki je za to priložnost prispevala nagrade za naše nagrajence. (g.c.) Podreccove lutke v KD Podreccove lutke bodo danes gost Slovenskega stalnega gledališča v Kulturnem domu. Predvideni sta namreč dve uprizoritvi Respighijevega dela »Trnjulcica« v slovenskem jeziku v režiji Roberta Piaggia. Predstavi bosta ob 9.30 in ob 11.30 za otroke osnovnih in nižjih stgdnjih Sol. Delo je zabeležilo velik uspeh v gledališču Rossetti, v petek in soboto pa bo na sporedu tudi v gledališču Miela. Posebno zanimanje je poželo med mladino. Druga knjiga o Trstu med leti 1954-56 Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek je 27. februarja predstavil prvo izmed dveh knjig o tržaškem vprašanju v Času okoli Londonskega memoranduma, ki ju je izdal pred kratkim. Drugo knjigo, ki jo je v italijanščini napisala prof. Bruna Ciani in nosi naslov Trst 1954 - 1956. Spomenica o soglasju in samostojne slovenske stranke bodo predstavili v četrtek, 17. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu. Svoje delo bo najprej predstavila avtorica, nato bo Ivo Jevnikar vodil javni razgovor s tremi protagonisti samostojnega političnega nastopanja v tistem Času. Ti so dr. Branko Agneletto, dr. Drago Legiša in dr. Jože Skerk. Večer bo vodil predsednik Krožka dr. Rafko Dolhar. Kristini in Renatu se je pridružil Erik Svojima Članoma Čestita in malemu želi vse najboljše SKD Cerovlje - Mavhinje Ob rojstvu male Ylenie Čestitamo mamici in očku, mali Ylenii pa želimo obilo sreče v življenju FC Primorje VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 10. februarja 1994 SHOLASTIKA Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.24 - Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob 6.43 in zatone ob 17.38. Jutri, PETEK, 11. februarja 1994 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,1 stopinje, zračni tlak 1021,9 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik 12 km na uro, burja s sunki do 32 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tommy Sacchetti, Linda Korenika, Alessandro Oltramonti, Francesca Pippan, Aliče Lodi, Maria Giovanna Car-ta, Gioia Martinelli, Cateri-na Gregorio. UMRLI SO: 90-letna Eu-genia Toffoli, 77-letni Berto Vizianello, 95-letna Eli-sabetta Selles, 66-letna Lu-cia Gortan, 74-letna Anna Švab, 86-letna Giuseppina Pregeli, 71-letni Giovanni Cattonar, 87-letna Antonia Sambi, 84-letna Maria Vodopivec, 87-letna Emma Trampuž, 84-letni France-sco Muiesan, 92-letna Maria Cannavacciuolo, 81-let-na Lucilla Sancin, 67-letni Ervino Gerin. D' LEKARNE Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. februarja 1994 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba *• Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Mr. Jones« i. Richard Ge-re, Lena Olin. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »The Snapper«, r. Stephen Frears, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Robin Hood un uomo in calzama-glia«, r. Mel Brooks. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Bronx«, r. - i. Robert De Niro. NAZIONALE 3 - 16.30 18.20, 20.15, 22.15 »L’uo-mo che guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Per-diamoci di vista«, r. - i. Carlo Verdone, i. Asia Ar-genfo. GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’om-bra del lupo«. MIGNON - 16.30, 19.00, 21.45 »Hoffa«, i. Jack Ni-cholson, Danny De Vito. EDEN - 15.30 - 22.00 »Eveline, una moglie calda e infedele«, porn.^ prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00,'18.00, 20.00, 22.10 »Demolition Man«, i." Sylvester Stallo-ne. ALCIONE - 18.45, 21.30 »Gosi lontano, cosi vici-no«, r. Wim VVenders, i. Otto Sander, Nastassja Kih-ski, Michail Gorbaciov, Lou Reed. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.10 »The Innocent«, i. Anthony Hopkins, Isabella Rossellini. RADIO - 15.30 - 21.30 »Oralmente piena«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. hi PRIREDITVE bruarja, od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Igral bo ansambel Zvezde. SK KRAS v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA prireja OTROŠKI PUSTNI PLES v nedeljo, 13. februarja, od 15. do 19. ure v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelovale bodo animatorke ZSKD Lu-pusinfabula. RITMIČNI ODSEK prireja v Kulturnem domu na Proseku v nedeljo in torek OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 15.30 do 18.30. Vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ŠPORTNA ŠOLA TRST vabita najmlajše (otroški vrtec) na PUSTNO RAJANJE v ponedeljek, 14. februarja, od 16. do 18. ure na Stadion 1. maj. Zaplesali in zaigrali bomo z animatorkami Lupusinfabula. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da bo v torek, 15. februarja, od 15. do 18. ure v prostorih Dijaškega doma PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJSE. KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124, vabi vse male maske na PUSTNO RAJANJI v ponedeljek, 14. februarja, od 16. ure dalje. Pridite, veselo in poskočno bo! V NABREŽINI prirejajo starši na pustni torek, 15. februarja, PUSTNO ZABAVO, ki se bo pričela na Trgu ob 14.30 s povorko ob spremljavi godbe. Od 15. do 18. ure bo v dvorani Igo Gruden PLES za otroke vrtcev in osnovnih šol, od 18.00 do 20.30 bo zabava prirejena za srednješolsko mladino. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja v torek, 15. t. m., od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Zvečer pa bo PLES ZA ODRASLE. Vabljeni! KD PRIMORSKO -MACKOLJE priredi v torek, 15. t. m., OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od 16.30 dalje. Nato se bo nadaljevala PUSTNA ZABAVA tudi za odrasle. Vabljeni. NABREŽINSKA GODBA bo za SKUPNO PRAZNOVANJE PUSTA obiskala naslednje vasi: v soboto, 12. t. m., popoldne Medjo vas, v nedeljo, 13. t. m., Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; v ponedeljek, 14. t. m., in torek, 15. t. m., Se-sljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 12. februarja, vse mlade, predvsem pa tiste, ki ne morejo ali ne marajo v diskoteko, na ALTERNATIVNO PUSTNO ZABAVO. Garantiramo smeh, dobro voljo in kaj za pod zob za vse udeležence. Začetek ob 19. uri. SKD VIGRED vabi vse otroke na PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v Sempolaju v nedeljo, 13. februarja, od 15. do 18. ure. ŠPORTNA SOLA TRST v sodelovanju s KD Škamperle priredi tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 13. fe- OBVESTILA SKUPINA 85 vabi na predstavitev dela MARKA KRAVOSA: POGLED V SKRITE ŽEPE TRŽAŠKE POEZIJE. Predstavila ga bo prof. Marija Pirjevec. Prvi od ciklusa štirih večerov, ki želijo spodbujati stike in poznavanje med raznorodnimi obrazi tržaške literature, bo ob avtorjevi udeležbi danes, 10. februarja, ob 19. uri v knjigami Nuo-va Universitas v Drev. XX. septembra v Trstu. SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabita v ponedeljek, 14. tim., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na PREŠERNOVO PROSLAVO. Spored obsega kulturni program, podelitev nagrad Mladike in Mladi oder ter govor književnika E. Bavčarja. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL - okraj Nabrežina - organizira tudi le- tos ob priliki včlanjevanja TRADICIONALNI PRAZNIK v petek, 18. t. m., ob 16.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni vsi upokojenci in upokojenke. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neučne-mu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca - uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca -uradnika; 3. za prehod na 3. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge - pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel. 307301. MALI OGLASI OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina. PRI BIBCU v Križu je zopet odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. IŠČEM zazidljivo zemljišče na tržaškem Krasu ali hišo potrebno popravil z vrtom. Tel. na št. 02/66193018 ob uradnih urah ali 040/772252 v soboto in nedeljo zjutraj. V SKEDNJU dajemo v najem prostor 10 kv. m, primeren za tobakarno. Tel. na št. 300826, urnik urada. PRODAM vinograd v okolici Boršta. Tel. na št. 228496 ali 228001. PRODAM „zazidljivo zemljišče, 1800 kv. m, v Trebčah. Tel. na št. 824248 po 20. uri. PRODAM pando bele barve, letnik 82, v dobrem stanju, za 800.000 lir. Tel. na št. 211672 po 18. uri. PRODAM fiat 128, 1100 ccm, v dobrem stanju. Tel. na št. (0481) 20642. PRODAM fiat pando CLX 750, bele barve, letnik 1992, v odličnem stanju. Tel. na št. 040 766649. PRODAJAMO trak za seno. Tel. na št. 226460 od 13. do 15. ure. UGODNO prodam skoraj novo opremo za kuhinjo s štedilnikom na plinsko jeklenko. Tel. na št. 393624. NUJNO iščem zaposlitev kot čistilka ali hišna pomočnica. Tel. na št. 226324 ob uri obedov. IZGUBIL se je 2. t. m. v okolici Kolonkovca pes, ki šepa, star 15 let, križanec, majhne rasti, kratke dlake, črno-rjave barve z belo liso na prsih. Najditelja prosim, da telefonira na št. 829963. PRISPEVKI V spomin na Dušana Starza darujeta žena Nina in hči Fulvia z družino 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti nepozabnega Marina Sirca daruje družina Sirca-Terčon 100.000 lir za cerkev v Mavhinjah. Namesto cvetja na grob gospe Štefanije Škerl darujejo Ferdo Bratož 50.000 lir, družina Cvelbar 50.000 lir in Nerina Carli 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Štefanijo Škerl in Giulia Skerlavaja darujeta Stanka in Riko Cuk 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Giulia Skerlavaja daruje dr. Marko Filipčič 80.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Marjan Brecelj prispeva 50.000 lir za Glasbeno matico. JAMLJE / VEČER DRUŠTVA KREMENJAK Na srečanje z Duškom Jelinčičem (v prvi vrsti) so prišli številni Jameljci (foto SR) V Jamljah je mlado vendar dokaj živahno društvo Kremenjak priredilo predsinoči res lep večer ob dnevu slovenske kulture. -Priredili so ga kar v sicer prostorni dvoranici zasebne domačije, ki pa je bila pretesna za res številno občinstvo. Predsednik društva Silvan Semolič je zato že v uvodnem pozdravu poudaril potrebo po ureditvi javne kulturne dvorane v nekdanji jameljski šoli in s tem v zvezi kritiziral odlašanje občinske uprave. Večer so nato uvedle domače recitatorke s spletom poezij, ki je takoj ustvaril vzdušje kulturnega praznika. Sledila je predstavitev knjige Duška Jelinčiča Biseri pod snegom, ki pripoveduje o sloven-sko-italijanski odpravi v organizaciji SPD iz Tr- sta, ki je leta 1990 osvojila streho sveta, vrh Everesta. Marko Marinčič je poudaril dvojno raven knjige: živo pripoved o alpinistični odpravi in pa izpovedno vsebino, kjer se dogajanje odigrava v avtorjevi duhovni sferi, kar daje knjigi še posebno literarno vrednost. Najbolj pričakovan del večera pa je gotovo bil poseg samega Duška Jelinčiča, ki je z besedo in resnično slikovitimi barvnimi diapozitivi popeljal Jameljce po sledeh alpinističnih odprav na Broad Peak in na Evere-st. Pripoved in posnetki so takoj osvojili občinstvo in prispevali k resničnemu uspehu nekoliko drugačnega, zato pa zanimivega in močno doživetega praznovanja slovenskega kulturnega praznika. GORICA VITTORIA Gorica ki-nema, 20.45»Caro dia-rio«. Rež. in igra Nanni Moretti. Ozvočenje Dolby stereo. Jutri: 18.00-20.00-22.00 »Demolition man«. I. Syl-vester Stallone in Wesley Snipes. CORSO 17.30-19.45- 22.00 »Mrs. Doubtfire, mammo per sempre«. I. Robin VVilliams. H ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE V GORICI obvešča, da bo v kratkem priredil tečaj informatike windows in word za windows (60 ur). Vpisovanje in morebitne informacije do 18. februarja na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan, razen sobote, od 10. do 13. ure. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE prireja sindikalno zborovanje za vzgojiteljice v otroških vrtcih danes od 14.00 do 15.30 v OS v Sovodnjah. KINO H ČESTITKE Boris, leto dni si že med nami. Srčno se te veselijo tata Claudio, mama Beti, obe noni in vsi, ki te imajo radi. GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, nocoj in jutri ob 20.30 gostovanje skupine Teatro Franco Parenti z delom “La Maria Brasca”. V glavni vlogi nastopa Adriana As ti. Et KONCERTI V KATOLIŠKEM DOMU v Gorici bo jutri ob 20.30 recital 23-letne pianistke Giorgie Tommasi. Predstavila bo Sonato op. 11 Schumanna in Sonato št. 2 op. 36 ter pet Preludijev Rachmaninova. Koncert je v okviru abonmajske sezone društva Li-pizer. Predprodaja vstopnic v agenciji IOT. V BLACK SUGAR PUBU v Standrežu, Ul. Ta-baj, nocoj ob 21. uri koncert pop skupine Frizzi, Comini & Tonazzi. 4 PRIREDITVE KD OTON ŽUPANČIČ IZ STANDREZA vabi na pustni žur v domu An' dreja Budala 15. februar)a ob 20. uri. Vpisovanje v domu A. Budala vsak večer od 21.ure dalje. SD SOVODNJE vabi na pustni ples v soboto, 12-februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabila Pr|' Igorju Petejanu (te‘‘ 882171), Gianniju Marso-nu (tel. 882150), Lucianu Fajtu (tel. 882081) m Zdravku Kuštrinu (tei-882523). H3 obvestTla DRUŠTVO UPOKOJENCEV - GORICA obvešča, da bo avtobus za pustovanje v soboto, 12-t.m., odpeljal ob 16. url izpred gostilne Primožič s postanki v Podgori, Standrežu in Sovodnjah. SPD GORICA - Smučarski odsek sporoča, da bo v nedeljo 27. februarja društveno tekmovanje na Nevejskem sedlu. Prijave, na sedežu danes od U-do 20. ure ter v četrtek 1'• 2. od 17. do 20. ure. Na sedežu društva sprejemajo tudi prijave za avtobusni smučarski izlet, ki bo 20. februarja na Monte Elmo. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes ob 11. uri Gm vanni Lulli iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, ob 13.15 Severino Forna-sari iz splošne bolnišnice v Slovrenc, ob 13.15 An tonia Tonzar vd. Bertogna iz splošne bolnišnice * * * * v Škocjan. Praznik kulture posvetili alpinizmu Predstavitev knjige in diapozitivov Duška Jelinčiča o Everestu - Velik odziv domačinov GORICA Četrtek, 10. februarja 1994 -VOUTVE / ŠE NIC GOTOVEGA GLEDE IMEN OBČINA / PREDLOG OSEBJA NOVICE Vsa pozornost izbiri kandidatov Dialog levica-LS le za občinske volitve Matični urad ob sredah odprt tudi popoldne Sklep mora odobriti komisar Tudi včerajšnji dan še 1 Ponesel bistvenih no-osh glede kandidatur in zavezništev za politične 0 Vve' Predsinoči so Predstavniki naprednega .C.^nistva v Tržiču po-ndili kandidaturo Darka ratme v goriškem senatnem okrožju, za zbornico Pa Potrditi opredelitev za iškega občinskega svetovalca zelenih Bertolija. kandidaturi mora se po-“'diti deželno omizje, pri cemer bi lahko prišlo do zamenjave kandidata za zbornico v korist predstavnika SKP. Na desni je še Prašanje, kako si bosta Porazdelili kandidature neverna liga in Forza Ita-lla- Dogovor na lokalni ravni predvideva namreč A^j^riata Lige (najbrž IT, Souor) za senat in Berlusconija (Ettore Ro-nroli, ki pa še okleva gle-ne sprejetja ponudbe) ze zbornico. Toda to so le racuni brez krčmarja, sa odo v Milanu odločali kdo in kje naj kandidira Ta odločitev očitno ni še padla in deželni referenl Berlusconijevih klubor Tornelli včeraj za novinarje ni bil dosegljiv. Predsinoči je zasedal goriški federalni komite DSL in razpravljal o poli-rcnih volitvah in o razpustitvi občinskega svete v Zagraju. Tajnik Marar 1® glede na probleme \ agraju povedal, da misli vodstvo vzeti v pošte\ ndi disciplinske ukrepe zoper skupino svetoval-Cev. DSL, ki da so povz-rocilti razpust občinskega sveta zgolj iz osebnih Marko Marinčič - Marko Jarc in ne iz političnih razlogov. Zagrajsko sekcijo stranke bo vodil komisar. --Maran je glede volitev podrčtal, da levica želi zmagati in prispevati k obnovitvi države. Vendar je tudi orisal vse težave, ki nastajajo in se rešujejo postopoma. Bil je mnenja, da je treba na vsak način preprečiti katerekoli razloge za nacionalistično kampanijo, ki bi naši obmejni realnosti in slovenski manjšini samo škodili. Maran je tudi obžaloval dejstvo, da se lokalna Ljudska stranka zaradi prepovedi iz Rima zaenkrat ne sme pri dr žiti naprednemu polu. Glede kandidatur je Maran potrdil Darka Bratino za senatno okrožje, medtem ko bo izšlo ime kandidata za zbornico iz dogovorov na deželni ravni. Maran je tudi omenil vprašanje morebitne kandidature Stojana Spetiča v goriškem okrožju. Tajnik je dejal, da je že takoj povedal, da ni mogoče v goriško okrožje koncentrirati dva Slovenca, sicer bi tvegali popoln neuspeh. Poleg tega, pa tudi ni sprejemljivo, da Tržačan kandidira na Goriškem, ker bi ga nemara ljudje ne volili. Podčrtal je, da to ne pomeni odklon SKP, temveč vabi sogovornika na trezen razmislek. V tem smislu je Maran prosil federalni komite, da z glasovanjem potrdi to stališče, kar se je tudi zgodilo. Na sedežu CGIL v Gorici so se predsinoči na povabilo treh sindikalnih zvez ponovno srečali predstavniki transverzal-cev (DSL, SSk, Cittadini per Plsontino, Mreža) in Ljudske stranke. Srečanje je bilo pretežno namenjeno iskanju možnosti za skupni nastop na občinskih volitvah. Sindikalni tajniki kot tudi predsatv-niki pfogresistov sicer niso prikrivali želje, da bi do povezave z Ljudsko stranko prišlo tudi na političnih volitvah, vzeli pa so na znanje, da je za tak sporazum po vetu iz Rima najbrž že prepozno. Razprava se je zato usmerila na vprašanje občinskih volitev. Potrdili so na prvem sestanku 3. februarja dogovorjene točke, ki predstavljajo osnovo za nadaljevanje razprave. Ljudska stranka, ki jo je na srečanju predstavljal mestni koordinator Leonardo Zap-pala, je sicer glede možnih povezav še zelo previdna, v skupnem sporočilu pa so vsekakor poudarili, da mora priprava “projekta za mesto” predstavljati sredstvo za morebitno povezovanje in merilo za preverjanje stičnih točk in razhajanj. Dogovorili so se, da bo ožja delovna komisija že takoj začela s pripravo osnutka tega projekta, ki naj bi ga vzeli v pretres na naslednjem srečanju in ga nato predložili v razpravo občanom, predstavnikom gospodarskih in družbenih sil, ki naj bi bili glavni nosilci projekta. V vrsti pred okencem matičnega urada (foto SR) Včeraj dopoldne je bila na sedežu sindikata CISL v Gorici tiskovna konferenca, na kateri je sindikalni predstavnik Lucio Gregoretti seznanil javnost z novostmi, ki jih je označil za zelo spodbudne. Uslužbenci go-riške občine so se namreč odločili, da bodo v matičnem uradu delali tudi v popoldanskem času in da bodo tako skušali odpraviti včasih predolge vrste in čakanja za razne dokumente. Gregoretti je podčrtal predvsem dejstvo, da so se za ta korak odločili sami javni uslužbenci, ki bodo po tri ure tedensko, kolikor naj bi trajalo odprtje matičnega urada v popoldanskem času, prejemali samo denarni dodatek k plači, ki ga že itak prejemajo kot “spodbudo” za produktivnost. Dejansko torej ne bodo za dodatno delo prejli niti lire več kot sedaj. Po tem načrtu, ki pa ga bo moral odobriti še novi vladni komisar" na občini, bo matični urad odprt od 9. do 12.15 vsak dan od ponedeljka do sobote in vsako sredo tudi popoldne od 16.45 do 18.15. Za sredo so se javni uslužbenci občinskega matičnega urada', odločili predvsem zato, ker je ta dan veliko trgovin in gospodarskih dejavnosti v popoldanskem času zaprtih. Obenem so povedali, da bodo po potrebi podaljšali za pol ure tudi dopoldanski urnik. Pri sindikatu CISL so tudi mnenja, da bi lahko izkope na pokopališčih opravljali občinski uslužbenci, ker se na javni natečaj ni javilo nobeno privatno podjetje in bi tako lahko občina še zaslužila. Neznanca sinoči vlomila v zlatarno v Marianu preiskovalci pa so prijeli enega od storilcev ropa v Gradišču Le nekaj dni po odmevnem ropu v zlatarni Gero-metta v Gradišču sta sinoči neznanca vlomila v zlatarno in uramo Livia Tombe v Marianu. Podvig sta opravila ob mraku. Najbrž sta bila na preži že dalj časa in sta se morda pripravljala na rop. Ko pa sta opazila, da je lastnik za kratek čas zapustil trgovino in se napotil v bližnjo gostilno, sta takoj stopila v akcijo. Eden od njiju je menda kar z brco razbil očitno ne dovolj solidna vhodna vrata. V notranjosti sta v hipu pograbila čimveč dragocenosti, nato pa skočila v fbrd escort s tržaško registracijo in oddrvela v smeri proti Vidmu. Vse se je odigralo v zelo kratkem času, nekateri očividci pa so lahko preiskovalcem povedali marsikaj. Poleg podatkov o avtomobilu so postregli z opisom roparjev. Prvi naj bi bil postaven, visok približno 180 cm, drugi pa nekoliko nižji vendar čokat. Prav včeraj je pronicnila v javnost vest, da naj bi preiskovalci prijeli enega od štirih storilcev omenjenega ropa v Gradišču. Kot smo poročali, je eden med roparji v zlatarni Gerometta pozabil prenosni telefon. To je karabinjerjem omogočilo, da so že naslednji dan ugotovili njegovo istovetnost, vendar ga doslej kljub iskanju niso mogli izslediti. Po zadnjih vesteh, ki pa jih preiskovalci niso hoteli uradno potrditi, naj bi sedaj enega od storilcev končno prijeli. To bo najbrž pospešilo preiskavo in omogočilo izsleditev še ostalih ter -več kot stomilijonskega plena. Prvo predavanje Inštituta za versko in dmžbeno zgodovino Danes bo ob 18. uri v sejni dvorani goriške Pokrajine na korzu Italija 55 otvoritev akademskega leta Inštituta za družbeno in versko zgodovino. O letošnjem programu in načrtih bo na kratko spregovoril predsednik inštituta prof. Sergio Taverno. Za njim bo predaval prof. Sergio Miccoli s Tržaške univerze na temo Verska kriza v 16. stoletju v Italiji in nastanek redovniškega reda kapucinov. Kapucini so namreč nastali kot red prav v šestnajstem stoletju in bili glavni akterji katoliške reformacije, ki je prenovila katoliško cerkev in se postavila nasproti tedanjim reformatorjem. Tako izvajanje prof. Tavana kot predavanje prof. Mic-colija naj bi uvedlo letošnje delovanje Inštituta za socialno in versko zgodovino, ki bo letos največ pozornosti posvetil preučevanju 17. stoletja v Evropi in seveda še bolj osvetlil to stoletje in dogajanje v njem v naši pokrajini in deželi. Delavec iz Štarancana se je ponesrečil v papirnici V tržiški bolnišnici so včeraj sprejeli na zdravljenje 47-letnega Vladimira Pierija iz Staran-cana, ki se je včeraj dopoldne ponesrečil na delu v štivanski papirnici. Točne okoliščine nezgode niso znane, ve pa de, da mu je težak predmet padel na desno nogo in mu zmastil stopalo. Zdravniki so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 10 dneh. HUgOiCRAJlNA / POLEMIČNO STALIŠČE DSL~ Nove ideje uprave poglabljajo krivice Nesorazmerje med prispevki občinam • Goriška DSL je včeraj objavila starine, s katerim ironizira čez briljantne ideje” Severne lige pri Porazdeljevanju sredstev, ki jih pokrajinska uprava dodeljuje občinam na osnovi deželnega zakona štev. 10/1988 za izvajanje javnih del. Kot sm°_ že pred časom poročali, so se rjovi pokrajinski upravitelji odločili, na bodo v štiriletju 1994-1997 vsaki občini na Goriškem namenili .enak Prispevek, kar pomeni, da naj bi Vsaka občina v tem obdobju prejela Po 240 milijonov lir za izvedbo ene-§a Pomembnejšega javnega dela. Se-yerna liga je to odločitev utemeljila R°t pomembno novost, ki naj bi Prekinila prejšnje lotizacijske po-stopke, ko je bilo razdeljevanje teh sredstev tudi v funkciji volilnih interesov skupin na oblasti. DSL s tem v zvezi ugotavlja, da je toliko razbobnana novost v resnici neumnost, ki v bistvu ne vnaša nič novega, kvečjemu nasprotno, saj se bolj zaostruje krivice, ki so se dodale v preteklosti. To stališče DSL utemeljuje s številkami. V štiriletju 1989-1993 je bilo iz tega vira razdeljenih več kot 9 milijard lir, vendar tako. da sta na primer občini Gorica in Tržič prejeli nekaj več kot 20 tisoč lir na prebivalca, nekatere manjše občine pa so prejele tudi več kot 350 tisoč lir na prebivalca. Kaj bi se zgodilo z novim sistemom, ki ga predlaga Severna liga? To, ugotavlja DSL, da bi na primer mala občina Dolenje prejela 436 tisoč lir na prebivalca, Gorica pa 6.300 lir. Nesorazmerje bi se torej še povečalo, praktična posledica novih meril pa bi bila ta, da bi nekatere majhne občine dobile toliko denarja, da ne bi vedele kaj z njim oziroma bi ga zapravile za nepotrebne posege, večje občine, kjer so tudi potrebe dosti večje, pa bi dobile tako malo, da bi jim prispevek sploh ne koristil. To je dokaz, ironično zaključuje DSL, kako "sveže” in “nove” so ideje, ki jih Severna liga ponuja za upravljanje goriške pokrajine. GRADIŠČE / NAJBR2 KRIVA HITROST IN SPOLZKA CESTA Trije vojaki so se lažje ranili v trčenju ob betonski drog Dobili so samo lažje poškodbe - Zdravili se bodo po 8 in 10 dni Predinoči so se malo pred 23. uro v Gradišču v prometni nesreči ranili trije vojaki, ki služijo tam vojaški rok. S fiatom uno so zavozili s ceste najbrž zaradi prevelike hitrosti in spolzkega cestišča in se zaleteli v betonski drog električne napeljave. Poseči so morlai gasilci in uslužbenci podjetja ENEL. Avto je vozil 23-letni Pasquale Spagnuolo iz Lucere pri Foggii, ki si ’ je lažje ranil po glavi in kolenu in bo okreval v osmih dneh. 21-letni Roberto Liverani iz Faenze si je poškodoval koleno in se bo zdravil osem dni, njegov 20-letni kolega Luca Zanchi iz kraja Alzano Lombardo pri Bergamu pa se bo zaradi poškodbe kolena in zapestja zdravil deset dni. * v! Fiat uno, na katerem so se peljali vojaki, po silovitem trčenju (foto Studio Reportage) L S 3 E H D A.-. 1 » smer kočarjenja plovila 147 KD J 2 - smer vožnje po pozivu za zausta- vitev čolna 3 = smer vožnje patruljnega čolna ?44 Tl » točka srečanja obeh plovil T2 « točka zaustavitve obeh plovil PIRANSKI ZALIV Rmzmjer 1.2SOOO Incident v Piranskem zalivu konec januarja, ki so ga naše oblasti prikrile... KOPER Ali bodo na moiju postavil straže? V imenu Državljanske pobude Slovenske Istre je Danijel Starman na včerajšnji tiskovni konferenci prestavil stališča tega foruma o sporazumih s Hrvaško, ki jih je predsednik vlade Drnovšek podpisal v Zagrebu. Starman opozarja slovensko javnost, da je nas premier ponudil hrvaški strani gentlemanski sporazum v zaupanju, da ne bo prihajalo do novih incidentov na morski meji in se zadovoljil z obljubo, da podpisani sporazum o ribolovu ne bo vplival na bodočo pogodbo o meji. Sporazum o ribištvu dovoljuje letos slovenskim ribičem ulov 1500 ton plave ri-'be ob zahodni obali Istre, za kar bo Slovenija plačala Hrvaški 0,17 nemške marke za kilogram. Starman poudarja, da sta v sporazumu omenjeni teritorialni morji Hrvaške in Slovenije. Ker hrvaška stran Se vedno zagovarja stališče, da naj bi morska meja potekala po sredini Piranskega zaliva, bi to lahko pomenilo, da bi morali naši ribiči ulov iz južne polovice zaliva voziti na tehtanje v Umag, slovenska država pa plačevati dogovorjeno odškodnino. »Hrvaška volja do dobrososedskih odnosov je na preizkusu,« meni Starman. »Slovenija je imela do 25. junija 1991 prost izhod v mednarodne vode, zdaj pa nas bi Hrvati radi zaprli.« Ker si Hrvatje lastijo polovico Piranskega zaliva, je prišlo do številnih incidentov. Zadnji je bil 23. janurja, ko se je ribiška ladja iz Kvamerja zadrževala v slovenskih vodah in se na poziv našega patrol-nega čolna sprva niti ni hotela ustaviti. Starman sprašuje, kdo je naši mejni policiji naročil, da v tem primeru ni odvzela ulova, kot predvidevajo predpisi, in zakaj so ta incident zamolčali. »Če država ne bo zaščitila našega morja, bo Državljanska po- buda organizirala tukajšnje ribiče, da bodo poskrbeli za stražo na morju,« napoveduje Starman. Meni tudi, da bi Slovenija morala zaščititi naše ljudi, interese in svoj status pomorske države." Zato bi po njegovem moral Drnovšek ob podpisu sporazumov s Hrvaško zahtevati tudi dogovor o režimu na morju do rešitve mejnih vprašanj, pri čemer bi bilo treba vztrajati pri stanju, kakršno je bilo pred razdružitvijo Slovenije od Jugoslavije. Boris Vuk SEŽANA / BEGUNCI SEŽANA / VOJAKI BREZ PUŠK Podaljševanje statusa tudi na Primorskem Tako kot drugod po Sloveniji tudi v sežanski občini v času med 7. in 11. februarjem poteka akcija podaljševanja statusa začasnega bivanja beguncem iz BiH v naši državi. V sežanski občini to nalogo opravlja občinska organizacija Rdečega križa; begunci se lahko prijavijo na njihovem sedežu vsak dan med 7. in 11. uro. Le za kulturni praznik urad ni deloval. Begunci, razen nastanjenih v zbirnem centru na Kozini, se morajo zglasiti osebno - čas imajo Se danes in jutri - in s seboj prinesti kartonček o začasnem statusu begunca. Izjema so le otroci do dveh let. V sežanski občini je poleg tistih, ki so nastanjeni v začasnem zbirnem centru na Kozini, Se vedno 270 beguncev iz BiH, ki živijo pri družinah. Med podaljševanjem začasnega begunstva je prihajalo tudi do nekaterih nesporazumov, ker so na enak način hoteli podaljšati bivanje pri nas tudi begunci iz Hrvaške. Zanje omenjena akcija ne velja, saj se morajo obračati neposredno na Urad za priseljevanje in begunce v Ljubljani, kjer lahko uredijo svoje bivanje. (O. K. S.) Civilno služenje vojaškega roka v gasilski brigadi V sežanskem Zavodu za gasilno in reševalno službo je na civilnem služenju vojaškega rutka že druga generacija vojaških obveznikov. Trenutno jih je tam »pri vojakih« deset. Temeljno usposabljanje so že opravili. Pouk je trajal 221 ur in je obravnaval tematiko s področja zaščite in reševanja, gasilstva in požarne varnosti. Vodja civilnega služenja vojaščine pri sežanskem zavodu Jordan Kariž je povedal, da je bil program prilagojen potrebam za izvajanje nalog, ki jih opravljajo obvezniki. Bil je predvsem praktične narave. Poleg delavcev sežanskega zavoda so pri pouku sodelovali tudi vodstveni kadri iz primorskih poklicnih gasilskih enot. Po opravljenem usposabljanju bodo vojaški obvezniki ostali do konca vojaščine v vrstah sežanskih gasilcev in sodelovali pri vseh njihovih delih, kot so intervencije v'prometnih nesrečah. Teh je žal bilo lani in tudi letos že kar nekaj. V spomladanskih mesecih bodo pomagali tudi pri gašenju gozdnih in drugih požarov v naravi. Če bo potrebno, bodo pomagali tudi pri siceršnjem opravilu sežanskih gasilcev. (O. K. S.) CERKNICA / TRADICIONALNI KARNEVAL Letos v znamenju jurskega parka in stečajne mase Osrednja prireditev v nedeljo, v petek pa butalski deželni zbor Za povprečnega Slovenca je Cerknica znana predvsem po dveh zanimivostih. Prva je cerkniško presihajoče jezero, ki še danes buri duhove in povzroča nastajanje številnih projektov, druga pa je vsakoletno cerkniško pustovanje. To se je v več kot 20 letih razraslo v prireditev, ki vsako leto privabi v Cerknico več kot 10 tisoč ljudi iz vse Slovenije. Glavni organizator prireditve je Pustno društvo Cerknica, ki vsako leto znova uspe v pripravo pustovanja vključiti številne domačine. Ti v zimskih mesecih marljivo izdelujejo maske in figure, ki nato nastopajo na osrednji prireditvi - nedeljskem karnevalu. Predvsem je vse v znamenju slivniških coprnic, tem maskam pa se vsako leto pridruži še nekaj novih, aktualnih likov. Da bo tako tudi letos, pove že naslov letošnjega karnevala - Veseli jurski park - na katerem bo osrednja točka predstavitev notranjskega (n) krajinskega (rezerva(r) ta. V njem bo moč videti vse avtohtone prebivalce, ki so jih Cerkničani odkrili v novo razglašenem rezervatu. To so ščuka velikanka in ribiL či, brontoskok in žabji pari, homozavr in skupina domorodcev, bruhozavr in drugi avtentični prebivalci parka. V bogatem programu, ki se bo začel »točno okoli 12.32. ure«, bodo v dolgi povorki skozi središče mesta nastopih še drugi: butalski častni vod, konjeniki, butalska stečajna masa s policijo in cefi- zljem, Martin Krpan s kobilico, hudič s polhi... Za veselo glasbo in ples bo skrbelo več pihalnih orkestrov in skupin mažoretk, med množico skupinskih in posamičnih mask - organizatorji jih obljubljajo čez 450 - pa seveda ne bodo manjkale coprnice. Na nedeljskem karnevalu se bo cerkniškim šemam pridružilo tudi nekaj gostujočih skupin, najglasnejši med njimi bodo zagotovo ptujski kurenti. Karneval se bo popoldne spremenil v ljudsko rajanje, obiskovalce bodo zabavale skupine Pop design, Big ben, Spin, Veter... Obiskovalci s karnevala ne bodo odšli ne žejni ne lačni, pravijo organizatorji. Pustno veselje se bo v Cerknici začelo že pred »Od starejših ljudi zvemo, da so coprnice vedno živele med vaščani, copmištvo so matere prenašale na eno od hčera. Ce so se rodili sami sinovi, je rodbina nadnaravne mod izgubila. Bog ne daj, da bi kdaj kdo glasno govoril, katera v vasi je coprnica - kaj kmalu mu je zavdala. Zato so vsi raje molčali. Sumili pa so, in sicer izredno suhe ženske, ki niso znale prijazno govoriti, pa grde starke, ženske z gostimi zraščenimi obrvmi in vodenim pogledom. Kadar so coprale, so se spremenile v bele lučke in ljudje so jih videli, kako na metlah letijo na goro Slivnico.« (povzeto po Coprnice na Notranjskem, Marjeta Novak) VRSNO / OBOGATITEV GREGORČIČEVE ZBIRKE^ Ena najlepših pesnikovih slik Slovenica odkupila hišo Goriškega slavčke Simon Gregorčič se je v eni od svojih najlepsih monumentalnih podob vrnil v rojstno hišo na Vrsno. Nekaj dni pred letošnjim kulturnim praznikom (v petek, 4, februarja) je direktor novogoriške podružnice zavarovalnice Slovenica Dušan Ambrožič predal Goriškemu muzeju - od dedičev družine Lužnik odkupljeno - oljno sliko slikarja Antona Ceha, veliko 70 xl00 centimetrov, ki predstavlja Simona Gregorčiča. Direktorica muzeja Slavica Plahuta je sliko predala oddelku te kulturne ustanove na Vršnem. Dogodek, ki so ga spremljali sorodniki, ljubitelji in prijatelji Gregorčiča in njegovih del in kulturni delavci Tolminske in Goriške, je vsekakor vreden pozornosti. Toliko bolj, ker se je »spet zgodilo srečno naključje, v katerem sta si roko ponudila kultura in gospodarstvo,« kot je dejala direktorica Goriškega muzeja Slavica Plahuta v zahvali. Slika je nastala po naročilu nadučitelja Alojzija Lužnika, rojenega v Dornberku, ki je služboval v Vipavskem Križu, Komnu, Škrbi- ni na Krasu. Povsod je bil zelo dejaven. Veljal je za velikega rodoljuba in naprednega človeka. Deloval je v čitalništvu, ukvarjal se je s petjem. Bil je celo izumitelj; odkril je nekaj novosti glede delovanja harmonija. Ustanovil je podjetje za izdelovanje harmonijev na Vrhniki, bil je mecen mladim ume- tnikom. Vodil jih je na Kras, kjer jim je na široko odprl vrata svojega doma. Eden od njegovih gostov je bil tudi slikar Anton Ceh. Prav v Škrbini je prišlo do naročila za nekaj portretov, med nji' mi tudi Prešernovega i° Gregorčičevega. GregorčiCeV je nastal po predlogi, vendar portret kaže na umetnikov0 dobro poznavanje pesnika-Slikar Ceh je bil doma iz Slovenskih goric. Bolj ko portretist je bil znan kot nabožni slikar. V svojem Casu je veljal za odličnega realističnega slikarja. Poleg Pr°' šerna in Gregorčiča je Cen ustvaril še nekaj portretov, ki so se vedno v lasti družine Lužnik. Od letošnjega februarja je na Vršnem še ena Gregorčičeva upodobitev več. Po besedah Plahutove, je cilj Igriškega muzeja, da bi bile najlepše pesnikove umetniške upodobitve zbrane prav na Vršnem. »Goriški nružej pripravlja večjo razstavo Gregorčič v podobi in toji' gi, ki naj bi jo odprli ob otvoritvi muzeja v Tolminu-Slovenica nam stoji ob strani. Ni prvič, da sodelujem0 z njimi - lani smo z njihovo pomočjo prišli do več Car-govih del itn. Sodelovanje je dobro in trajnejše narave-Upam, da bo tako tudi v prihodnje.« Vojko Cuder Slavica Plahuta, direktorica Goriškega muzeja: »Za to sliko smo izvedeli lani. Lastnica - iz Luznikove družine -je ponujala Prešernov in Gregorčičev portret. Zelja Goriškega muzeja je bila, da bi oba prišla na Primorsko, saj sta oba nastala tukaj, v Škrbini na Krasu leta 1908. Zal se za obe deli nismo mogli odločiti, ker ni bilo denarja. Želeli smo odkupiti vsaj Gregorčiča in iskali sponzorja. Medtem šo Prešernov portret1 že odkupili (jeseniška občina) za Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Po daljšem iskanju smo se dogovorili z zavarovalnico Slovenica, ki je bila voljna odkupiti delo. Direktor novogoriške enote Dušan Ambrožič je za izročitev dela izbral čas okoli kulturnega praznika. Gre za dejanje velikega pomena, saj je to eden prvih, ce ne sploh prvi monumentalni pesnikov portret - nastal je komaj dve leti po pesnikovi smrti. V Gregorčičevi hiši na Vršnem smo ga postavili v sobo pesnikovih portretov, kjer s svojo veličino takoj pritegne pogled obiskovalcev.« Dušan Ambrožič, direktor Slovenice, poslovalnic6 Nova Gorica: »Letos, ko obhajamo 150-letnico rojstva Simona Gregorčiča, se nam je v naši zavarovalniški hiši zdelo primemo odkupiti pesnikovo sliko, in jo postaviti tja, kjer jo bo videlo največ ljudi. Ko so ljudje iz Goriškega muzeja prišli do nas s to prošnjo, nismo oklevali. Za sliko smo plačali osem tisoč nemških mark. Tudi sicer naša zavarovalniška hiša sodeluje, kjer le more. Ob Skrabčevih dnevih smo sodelovali s 600 tisoč tolarji. Nameravati smo sodelovati pri obnovi Bohoričeve slovnice, ki jo hranijo frančiškani na Kostanjevici, a smo bili prepozni. Zdaj bomo prispevali za obnovo Dalmatinove Biblije, ki jo hrani Goriška knjižnica. Podpiramo tudi druge kulturne dogodke, na primer koncert Dimitrisa Sgou-rosa, ki bo v kratkem v Novi Gorici. Letos bomo pomagali tudi dvema pihalnima orkestroma na Goriškem (Anhovo in Vogrsko) z nakupom inštrumentov. Lani je Cerknico na pustni dan obiskal tudi Jezerko (Foto: Helena Drewry) nedeljo in bo trajalo kar pregled častne straže in šest dni. Od prireditev ve- blagoslovitev novih pro-lja omeniti Butalski dežel- štorov, po končanem »mo-ni zbor, ki bo v petek, 11. drovanju«, na katerega so februarja. Začel se bo s -seveda vabljene vse deže-svečano sejo ob 19. uri v lanke in deželani, pa bo športni dvorani OS Cer- rajanje s plesom in petjem, knica. Seja, na kateri bodo Mladi bodo na svoj račun Butalci obravnavali »vse v tem norem pustnem ča-živo« od obrambe do turi- su prišli v soboto, 12. fe-zma, bo vodil sam butalski bruarja, ko se bo ob 15. uri župan, ministrirali pa mu pod Sokolskim domom bodo ministri za splošne, (če bo vreme slabo pa v notranje, obrambne in zu- športni dvorani) začel pus-nanje zadeve. Pred sejo bo * tni direndaj. V soboto in v torek zvečer bosta v Cer knici tudi pustni veselici; na katerih bodo nagradi1 najlepše maske. Na pepei nično sredo bo končno na stopil tragični dogodek pokop pusta. ,. Letošnja novost je tu J vstopnina, v predprodaji je cena vstopnice 300 to larjev, na dan prireditve 400 tolarjev, za otroke do 15. leta bo vstop na pnz°' rišče prost. Mateja GodejSa KULTURNA DEDIŠČINA / IZJEMNA KNJIGA GORIČANKE LOJZKE BRATU2 Slovenske pridige goriškega nadškofa Karta Mihaela Attemsa Ivanka Hergold Karlu Mihaela Attems nrl ,"1774)’ 1° je pri Pravrla Goricanka Lojzk Sž.’ ena najpomemt ) ih knjig lanskega leti e samo zato, ker kot te Ijito slovenisticri ^nstveno delo - bre j , 1 Pretiravanja - znov okazuje vrhunsko rave znanstvene misli Slover ev v Italiji, ampak je tr ,v širšem kulturnerr , 0 v Političnem smisl ualna, da ne rečem Pravi kulturni pomnil vsiljujejo se nam paralel Tj? razširjenostjo i veijavo ter javno rab zlasti pri neslovenski zobrazencih) slovenšC: ne nekoč in danes. Ta knjiga namreč sprt lla Kulturno zgoi no Slovencev in ga P o bljuje. Iz Attems slovenskih osnutkov nig. iz spremne šti ojzke Bratuž in nj komentarjev ter pre vora Brede Pogor lzhaja osnovno spore Pomembno za vsa Slovenca, to pa je v da je slovenska bes 18. stoletju imela i se učili na univer Prenašali takšna nanja na mlade rod Potem ko je pap nediktXIV. leta 17! nd (sporazumno z; s o cesarico Marije Zllo) oglejski patria ustanovil dve nad: Vi rl __ _1 riškega nadškofa < §a plemiča, plen ter izobraženega človeka in gorečega vernika Karla Mihaela Attemsa. Njegova nadškofija je obsegala ves bivši avstrijski del patriarhata, torej veCji del (tri Četrtine) s Slovenci poseljenega ozemlja, 15 procentov z Nemci ter 10 procentov s Furlani in Italijani. Iz avtoričinega prikaza Attemsovega življenja in dela je razvidna škofova izredno razvejana dušnopastirska dejavnost, ki jo je navdihoval evangeljski prenovitveni duh. Tako je na primer uvedel duhovne vaje, se posvečal odnosu svoje Cerkve do drugih verskih skupnosti, protestantski, židovski in pravoslavni, skrbel je za vzgojo duhovnikov in sklical cerkveni zbor, dal obnavljati cerkve, odprl tiskarno in semenišče v Gorici, ne nazadnje je tam kot dobrotnik ustanovil celo posojilnico in zastavljalnico ter bolnišnico za ostarele in zapuščene. Med škofo-vanjem je večkrat prepotoval nadškofijo, ko je opravljal svoje pastirske obiske, ob katerih je v slovenskih krajih pridigal v slovenskem jeziku, v neslovenskih pa v drugih, kar je bila tedaj cerkvena praksa, veljavna že od 16. stoletja dalje. Ob tako mnogostran-skem delu je seveda nastajalo ogromno zapiskov vseh vrst in pridižnih osnutkov (v petih jezikih: latinščini, slovenščini, furlanščini, italijanščini in nemščini), na katerih slovenski del je 1955 prvi opozoril Goričan Rudolf KAREL MIHAEL ATTEMS SLOVENSKE PRIDIGE LOJZKA BRATUŽ Klinec, nato pa so se v 80. letih obsežno arhivsko gradivo katalogizirali in ga začeli preučevati na mednarodnem nivoju strokovnjaki iz Slovenije, Italije in Avstrije, med njimi tudi Lojzka Bratuž, ki je delne rezultate svojih preučevanj že natisnila v drugih publikacijah; v tej knjigi pa je objavila izsledke svojih večletnih raziskav v celoti. Avtorica se v spremni študiji Attemsove slovenske pridige najprej loti vprašanj, povezanih z obseženim arhivskim gradivom in njegovim preučevanjem v okviru mednarodno zasnovanega načrta, nato prikaže problematiko vsega pridižnega gradiva, zatem pa obdela rokopisne enote v slovenskem jeziku, tako da rokopisne osnutke pridig opiše primerjalno s prepi- si, nato še glede na njihove naslove, namenskost ter Cas in kraj njihove uporabe. Prikaže še svoj uredniški prijem: iz skupine vsega skupaj 61 slovenskih rokopisov jih je za objavo odbrala 28 in jih glede na teme razvrstila v šest sklopov, nato pa jih Se na kratko vsebinsko analizira. -V drugem delu študije oriše slovensko pridižno in religiozno slovstvo, ki so ga gojili menihi in svetni duhovniki in ki je nastajalo v obdobju baroka (dela Matije Kastelca, Janeza Sve-tokriškega, o. Rogerija ter Jerneja Basarja), še posebej se ustavi pri tistih avtorjih, ki so bili Attemsovi sodobniki (F. M. Paglo-vec, P.P. Glavar, Jožef Cu-sani, F. K. Gorjup), pri piscih skratka, ki naj bi jih Attems poznal in bi bili mogli nanj vplivati. Avtorica drugi del svoje štu- dije zaključi z vsebinsko razčlenitvijo ter glavnimi vsebinskimi ter oblikovnimi značilnostmi škofovih pridig (zanimalo ga je predvsem evangeljsko sporočilo vernikom; po obliki in stilu pa so njegova besedila baročno obarvana, a »že bolj klasično umirjena«). Tretje poglavje razprave je Bra-tuževa namenila Attemsovemu odnosu do slovenščine in jezikovni analizi njegovih slovenskih homilij. Najprej ugotavlja, da je bil Attems nedvomno jezikovno nadarjen in da se je v tedanji večjezični (pri go-riških meščanih je bila tedaj trojeziCnost naraven pojav) goriški deželi bržkone že v otroštvu mimogrede naučil slovenskega jezika in da je kasneje ob stikih s slovenskimi verniki to znanje le še izpopolnjeval, o Čemer se lahko vsak bralec sam prepriča, Ce le upošteva avtoričine opombe, izhajajoče iz jezikovne analize besedil. To poglavje s primerjalno jezikovno analizo Attemsovih slovenskih zasebnih pridižnih osnutkov ni le najboljši dokaz avtoričinega interdisciplinarnega znanstvenega pristopa h gradivu in njenega temeljitega poznavanja strukture in zgodovine več jezikov, narečij, zgodovine, a tudi Svetega pisma, ampak tudi dokazuje njen smisel za sin-teznost in nazornost pri podajanju izsledkov, do katerih se je bilo treba prebiti z nemalo Časa, z dolgotrajnim delom in še z neCim, kar med branjem to strogo, natančno delo prežema s poseb- nim mikom in za kar nimamo bolj pravšnje besede kot - ljubezen do predmeta raziskave. Vesela znanost, ni kaj! Studijo nato zaključi s pojasnili, kako jo je na Attemsove slovenske pridige 1986. leta na zborovanju slovenskih zgodovinarjev opozoril goriški zgodovinar Luigi Tavano, to pa je bil tudi povod za njeno kasnejše preučevanje. Tej razpravi sledijo nato navodila in napotki za branje pridig, faksimilira-ni posnetki Attemsovih rokopisov, tem pa jedro same knjige: osemindvajset prepisov škofovih pridig s transkripcijo in komentarji pod Črto na dnu strani (na te opombe pod Črto velja še posebej opozoriti, saj so za to znanstveno delo bistvene, a ne le zaradi napotilnega značaja k drugim branjem, temveč tudi zaradi dopolnilne vsebnosti. - Knjiga vsebuje še opis neobjavljenega gradiva, že omenjeno poglavje o Attemsovem življenju in delu, kazalo slikovnega gradiva ter povzetek v italijanščini. Kaj naj rečemo o samih homilijah? Da jih je pisal plemenit človek, ki je vedel, kaj je bistveno, ko je gosje pero namakal v tin-to svoje loyolske gorečnosti in je naše grešne prednike ogovarjal z »lubesni-ve moje ousize« ter jim -veliki tujec - s prižnice v našem jeziku povedal tisti pomenljivi stavek: »Mi imamo moC našega jezika.« Poleg etičnega in verskega sporočila je s tem stavkom - Ce ga beremo in smo ga sposobni slišati, kako nam zveni skozi Cas v (nad) zgodo- vinskem in še kakem drugem kontekstu - mnogo povedano o Attemsovem gledanju na jezik in o njegovem odnosu do ljudi, do drugih narodov - ter primerjalno o zdajšnjih časih. Po branju se ob mlaCni recepciji te knjige v Sloveniji spet zamislimo nad tem (vsaj tisti, ki nam ni tuj fenomen obmejne manjšinskosti v pozitivnem, včasih celo »avantgardnem« smislu), kakšen je danes odnos slovenskega kulturnega središča do t.i. obrobja, ki je za metropolo obrobje večkrat le zaradi zgodovinske, politične, socialne, a tudi kulturne, celo jezikovne specifičnosti. (Treba se je poleg drugih spomniti samo na fenomen Pavleta Merkuja in na njegovo obsežno, pionirsko delo na tem področju.) In zavemo se, kajpak, kako dragoceni so tisti matični znanstveniki (v našem primera prof. Breda Pogorelec kot avtorica uvodne, pregledne, a predvsem problemsko zastavljene razprave, ki vsebuje ali vsaj nakazuje vec novih pogledov na javno rabo slovenščine in »jezikovno politiko« skozi stoletja), katerih oči in srce vidijo (po evropsko v modernem smislu) ves s Slovenci poseljeni prostor kot nerazdružljivo celoto, ker so pac nemara zaradi strokovne in človeške širine sposobni na tak način razumevati in Čutiti. Knjiga ima 218 strani, izšla je pri Založništvu tržaškega tiska leta 1993 v zbirki Kulturna dediščina. TUDI TO IZDAJO JE PRIPRAVILA LOJZKA BRATUŽ Šest slovenskih pridig goriškega nadškofa Attemsa je pred kratkim »študijsko« izšlo tudi v italijanščini Sli ■H mmm Juru Pauk V teh dneh je prišla na knjižni trg lepo oblikovana knji-"az naslovom Manoscritti sloveni del settecento - Slovenci rokopisi iz osemnajstega stoletja in njen podnaslov se 8 ,i: Pridige Karla Mihaela Attemsa (1711-1774), prvega goriškega nadškofa. Knjigo so izdali pri Inštitutu za jezike ln literaturo Vzhodne Evrope na univerzi v Vidmu. Prijetno knjigo je napisala, zbrala Attemsove rokopise njegovih slovenskih pridig in jo uredila prof. Lojzka Bratuž. Naj takoj na začetku povejmo tisti podatek, ki je napi-San na Četrti strani in je za knjigo izredno pomemben. Na enti strani namreč na dnu in skorajda sramežljivo in neopazno piše, da je knjiga izšla z denarjem, ki ga je avtorica Q°bila za raziskovanje na univerzi v Vidmu od Ministrst-Va za raziskave in za univerze. Ce to zapleteno formulo sa-jno malce bolj po domače razložimo, potem zveni to tako-e- prof. Lojzka Bratuž je denar, ki ga je kot vsak univerzi-e*ni raziskovalec dobila za svoje delo, za nakup knjig s trokovno vsebino ter za študijska potovanja, namenila za lzdajo zgoraj navedene knjige. Knjiga Slovenski rokopisi iz 18. stoletja je v bistvu knjiga Šestih slovenskih pridig prvega goriškega nadškofa Kar-a Mihaela Attemsa, o katerem je avtorica že pripravila za Z1 IT lansko leto izredno knjigo z naslovom Slovenske pri-,8e (recenzijo te knjige objavljamo zgoraj). Seveda v khji-81 ne najdemo samo šest do sedaj še neobjavljenih slovenjih pridig, ampak tudi bibliografske podatke, dober in __C®am razumljiv esej, ki pojasnjuje jezikovne značilnosti Attemsovih slovenskih pridig in nadškofa Attemsa postavlja v socialni in kulturni svet 18. stoletja na Goriškem, kjer je deloval. Povedati moramo, da je bila takrat goriška nadškofija izredno velika, saj je obsegala skorajda celotno današnjo Slovenijo, spodnjo Koroško v današnji Avstriji, del spodnje Furlanije in celo Gortino d’Ampezzo. Na tem ozemlju so v drugi polovici 18. stoletja živeli Italijani, Nemci, Ladinci, Furlani in Slovenci. In goriški nadškof Attems je svoje pridige lastnoročno pisal v vseh teh jezikih, zraven tega pa je poznal izredno dobro še jezik diplomatov, francoščino, in najbrž bi se še kaj našlo. Skratka: bil je poliglot in predvsem izredno plemenita osebnost, ki je ob vsaki priliki vedela, da se mora s svojimi verniki pogovarjati in jim pridigati v jeziku, v katerem le-ti govorijo. Prav zaradi tega se je naučil slovenskega jezika, katerega pa je najbrž spoznal in se ga deloma nauCil že zelo mlad, saj bi si drugače ne mogli razlagati 'njegovega dobrega obvladanja našega jezika. Njegove pridige so namreč napisane v živem in sočnem jeziku, ki so ga takrat govorili ljudje na Goriškem in na Vipavskem. O vsem tem piše prof. Lojzka Bratuž v spremnem eseju, ki je knjigi priložen na koncu. Bratuževa je knjigo šestih še ne objavljenih slovenskih pridig nadškofa Karla Mihaela Attemsa uredila zgledno, saj dobesednemu prepisu sledi najprej slovenski sodoben jezikovni zapis in takoj za tem italijanski prevod. Knjiga nam še enkrat pokaže Attemsa v vsej njegovi plemenitosti in predvsem pa kot intelektualca, ki se je tudi pri pisanju slovenskih pridig, ki so bile nujno namenjene preprostim in največkrat revnim ljudem, vedno zavedal svojega škofovskega poslanstva in svoje vloge, o kateri je neko C zapisal v latinščini: »Škof mora biti pri svojem delu pošten, trezen, ne nasilen, razgledan, ne ošaben, skromen, svet, pravičen, ne sme biti nagle jeze, dober človek...« in še bi lahko naštevali vrline, ki jih je Attems zahteval od sebe v tem zapisu. Attems je vse to bil v drugi polovici 18. stoletja in težko delo ga je tudi moCno izčrpalo, tako da je zaradi zelo napornih pastoralnih obiskov, vizitacij, o katerih smo v našem dnevniku že pisali ob izidu knjige predavanj s posveta o nadškofovih vizitacijah, ki ga je prof. Sergio Tavano priredil lansko leto v Gorici, nadškof tudi prerano umrl in za seboj pustil velikansko praznino. Njegova zapuščina pa je tako pomembna, da bi jo morali vso temeljito raziskati, tako, kot je to storila prof. Lojzka Bratuž z njegovimi slovenskimi pridigami. Knjiga šestih Attemsovih pridig in eseja Lojzke Bratuž z naslovom Slovenski rokopisi v 18. stoletju ni v prodaji, ker paC Inštitut za literaturo in jezike Vzhodne Evrope . univerze v Vidmu teh knjig ne sme prodajati kot noben univerzitetni inštitut. Zato pa jih lahko pokloni pravim ljubiteljem lepe slovenske besede in seveda vsem raziskovalcem slovenskega jezika... ____GRUZIJA / SKRIVNOSTNA PREDSEDNIKOVA SMRT_ Gamsahurdije se ne da zlahka pozabiti Ni še povsem jasno, ali je Zviad Gamsahurdija res mrtev JIKASKARI - Po mnenju mnogih je prvi gruzijski po-sovjetski predsednik mrtev in pokopan v začasnem grobu blizu zahodnogruzijske vasi Jikaskari. Toda šest mesecev po vesti o smrti Zvija-da Gamsahurdije, ki naj bi si sodil sam, njegovega trupla še zmeraj niso odkrili. Njegova družina nepopustljivo vztraja, da je mrtev, čeprav noče razkriti kraja, kjer naj bi bil pokopan. Tudi zato so številni nasprotniki še vedno prepričani, da je še živ ter pripravljen svojo državo znova popeljati v državljansko vojno. »Sam je poudarjal, da bo tudi po smrti iz onostranstva vodil boj,« je izjavila njegova žena Mana-na. »Govoril je: 'Se več bom naredil za Gruzijo, kot sem storil doslej.'« Manana je v začetku zatrjevala, da je Gamsahurdija naredil samomor 31. decembra, potem ko je uvidel, da se mu kljub oboroženi vstaji v zahodni Gruziji ne bo posrečilo znova priti na oblast. Njegova soproga je od takrat samomor vse manj omenjala, prejšnji mesec pa je sploh zavrnila pogovor o tem. Gamsahurdija, ognjeviti govornik, ki so ga pristaši močno idealizirali, je bil vse od prihoda na oblast po prvih svobodnih volitvah v Gruziji leta 1991 sporna osebnost. Nacionalistična politika, znotraj katere je ponudil neodvisnost osetski manjšini na severu države, je nazadnje pripeljala do krvavih obračunov. Pod bremenom obtožb, da je diktator, so Gamsahur-dijo januarja 1992 z vojaškim udarom odstranili z oblasti, zamenjal ga je nekdanji sovjetski zunanji minister Edvard Sevardnadze. Sevardnadzeju se dolgo ni posrečilo zatreti vstaje sepa- ratističnih upornikov v Abzahiji, ki se je začela avgusta 1993, ko se je Gamsahurdija nenadoma vrnil iz izgnanstva in iz Čečenije ponovno vodil oboroženo vstajo, zaradi katere se je Gruzija znova globoko vpletla v državljanski spopad. Njegov ponovni prihod na politično prizorišče je lani zlomila šele ruska redna vojska, ki je prihitela Sevardnadzeju na pomoč. »Življenje ljudi, kakršen je bil Gamsahurdija, se začne šele po njihovi smrti,« je izjavil Merab Kiknadze, njegov zvesti pomočnik. »Gamsahurdija ni spadal med tiste, ki jih je mogoče zlahka pozabiti.« Zavrnil je kakršnokoli možnost, da bi bil Gamsahurdija še živ. »Natančno vemo, kje je pokopan. Njegova družina je podrobno seznanjena s tem, kar se je zgodilo, čeprav iz varnostnih razlogov noče razkriti imena tistega, ki jim je to sporočil. Toda marsikdo v Gruziji težko doume, da Gamsahurdije ni več, zato misel o njegovi smrti zavrača. Gamsahurdija ni bil samo predsednik, bil je simbol neodvisnosti.« Tako je 42-letni Aleksander Cikvaidze iz zahodnogruzijske province Mingrelije, kjer je imel Gamsahurdija močno oporišče, še zmeraj prepričan: »Ce bi bil res mrtev, bi že zdavnaj našli njegovo truplo. Ker ga niso, to pomeni, da je živ.« Vsi njegovi največji sovražniki zdaj najbolj verjamejo, da je še živ. »Ne verjamem, da je mrtev. Bil je preveč iznajdljiv,« je izjavila Nina, gospodinja v Tbilisiju. »Gamsahurdija je človek, od katerega lahko pričakuješ vse.« Edini način, s katerim bi Gruzija potrdila, da se Je prvi predsednik posovjetske Gruzije res še živ? Pristanišče Kronštat bo kmalu postalo ruski Hongkong SANKT PETERSBURG - V vojaškem rom številnih stražarjev. Prebivalci so se oporišču v Kronštatu, ki je bil zibelka vsta- na referendumu leta 1993 kar 85-odstotno je mornarjev proti sovjetskemu režimu le- izrekli zoper »odpiranje mesta«, vendar ta 1921, je danes videti malo mladih, ce- Tatjana Vasiljeva - kljub obupnemu gospo- prav se bo to mesto kmalu spremenilo v darskemu položaju in dejstvu, da je Kron-»ruski Hongkong«, zadovoljno napovedu- Stat zapustila skoraj cela generacija mlaje kronstatski župan Viktor Surikov. Nje- dih, ki v njem »ni videla prihodnosti« - ve- gove sanje so se začele uresničevati takrat, rjame v razcvet mesta, ko je predsednik Boris Jelcin odobril veh- Ob obeh glavnih cestah stojijo številne časten načrt za prostocarinsko pristanišče, razpadajoč* hiše iz 18. stoletja. Načrtovali ki bo v zavrženo in opustelo mesto vneslo so jih mojstri, ki jih je iz tujine pripeljal Pe- novo življenje in gospodarski razcvet. Med ter Veliki, da bi mu zgraditi Petersburg. V nedavnim obiskom v Sankt Petersburgu je Kronštatu že več desetletij niso popravili Jelcin napovedal odstranjevanje kronštat- niti ene hiše. Življenje v mestu je bilo sa-skih vojašnic in skladišč, saj bi ta motila mozadostno, tako kot v vseh »prepoveda-razvoj prostocarinskega območja, z ambi- nih« mestih sovjetskega režima. Kronštat cioznim gospodarskim programom, M naj so znova odprli leta 1991, vanj pa doslej se bi obsegal 780 milijard rubljev (500 milijo ni pljusknil val komercializacije, ki je prenov dolarjev). plavil vsa velika ruska mesta. V Kronštatu V Kronštatu bodo kmalu zrasli hoteli, so ustanovili le tri mešana podjetja. Med novo pristanišče z letno zmogljivostjo pre- prebivalci je 19 tisoč delavcev in 18 tisoč tovora 8,5 milijona ton zabojnikov in novi- upokojencev. mi transportnimi sredstvi ter navtični Dve vojaški tovarni, tik pred stečajem, klub. Omogočili bodo razcvet trgovine in v zaposlujeta dve tretjini vseh aktivnih premestil, ki ga je v Finskem zalivu leta 1704 bivalcev. Mestu, v katerem se je radio ustanovil Peter Veliki, privabili tudi veliko oglasil že leta 1895, ostane le upanje, da se število turistov. Za pristanišče se že zdaj bo s spremembo v prostocarinsko območje zanimajo nekatere mednarodne banke iz vrnilo vsaj nekaj nekdanje slave. Toda Vi-Kitajske in Nemčije, saj bo prek njega pote- ktor Sirokin, član odbora za gospodarski kala večina ruskega izvoza na severu, razvoj pri sanktpetersburškem županstvu, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je prepričan, da bo na tej poti še veliko namerava prav v tem mestu odpreti svoje ovir. »Za to območje so pripravljeni že sti-predstavništvo. Več kot 70 let je Kronštat rje načrti za prostocarinska pristanišča, sodil v zaprto območje, v katerem je 60 ti- najtrši oreh pa je prav Kronštat.« soč prebivalcev živelo pod budnim nadzo- Aleksandra Troubnikoff/ AFP Gamsahurdija ne bo znova vrnil, je odkritje njegovega trupla. Nazadnje so ga videli v vasi Jikaskari, kjer je imel veliko pristašev in kjer kroži veliko različnih zgodb o tem, da je tam pokopan. A dolgotrajne preiskave niso prinesle rezultatov. Megona Margija, ki je na čelu vaške uprave, pripoveduje, da so Gamsahurdijo videli v Jikaskariju, kjer bi se lahko skrival v številnih hišah. Edine priče, ki odkrito izjavljajo, da vedo, kje je pokopano njegovo truplo, so zdaj v Čečeniji. Vendar"v Gruzijo nočejo priti, saj bi tam morale pokazati njegov grob brez trdnih jamstev za svojo varnost, M jih zahtevajo od sedanje gruzijske vlade. Po izjavi Kiknadzeja, ki je zastopal družino pokojnega na pogajanjih v Tbilisiju, je Gamsahurdijeva družina pripravljena prisostvovati ek-shumaciji in ga identificirati. Maria Korolov / Reuter S prodajo orožja do denarja za prestrukturiranje Slovaške DUBNICA - Nekoč cvetoča vojaška industrija, zdaj zapletena v labirinte prestrukturiranja, se bo na Slovaškem znova lotila izdelave nekaterih orožij, ki naj bi prestrukturiranje financirala in ga pomagala premakniti z mrtve točke. Kar 80 tisoč zaposlenih, ki je tu izdelovalo orožje za Varšavski pakt, je prizadelo prestrukturiranje te industrije, ki danes proizvaja komaj desetino tega, kar je izdelovala pred desetimi leti. Vsa Dubnica, moderno mesto s 25 tisoč prebivalci, ki leži približno 130 kilometrov severno od Bratislave, naslonjena na bregove reke Vah, je strnjena okrog industrijskega kompleksa ZTS, v katerem so pred izbruhom »žametne revolucije« izdelovali oklepnike, raketna izstrelišča in topove. Toda orožje, ki ga izdelujejo danes in je nekdaj predstavljalo kar 45 odstotkov vse proizvodnje, je zdrsnilo na komaj 4,5 odstotka. Prihodek od prodaje, ki je včasih dosegel 7 milijard, se je skrčil na 2,6 milijarde kron (80 milijonov dolarjev). Več kot polovico od 16 tisoč zaposlenih so odpustili, preostali pa delajo s skrajšanim delovnim časom. Zdaj je na prvem mestu izdelava opreme za iskanje nafte in plina (42,7 odstotka), pri čemer večino proizvodnje ZTS-Dubnica še vedno izvozi v Rusijo oziroma v države SND. Premična dvigala, hidravlične črpalke in gradbeni goseničarji so nadomestili raketna izstrelišča in tanke. Kljub temu pa obrat za orožje te tovarne se vedno deluje, obdan z betonskim zidom, ki so ga zgradili še v času, ko je tovarna proizvajala orožje za Goringa, še preden je dobila ime po sovjetskem maršalu Vorosilovu. »Zdaj izdelujemo še re- zervne dele,« redkobesedno pojasnijo na upravi in pri tem mislijo na novi 155-noi-limetrski top Zuzana, ki je pravzaprav nekdanja 152-milimetrska havbica, prilagojena normativom Severnoatlantske zveze. Top zdaj preizkušajo. Njegova izdelava je sestavni del vladnih načrtov za prestrukturiranje vojaške industrije. »Nekdanjega orožja, kot so bili tanki, ne bomo več izdelovali,« je izjavil namestnik premiera Roman Kovač, »čeprav želimo pridobiti del tržišč, Id smo jih izgubili ati pa so nam jih prevzele druge države, kot sta Francija in Švedska.« V okviru prestrukturiranja te industrije si je vlada nekdanje Češkoslovaške zamislila tudi privatizacijo. »Zdaj bo že dve leti, odkar naj bi se začela,« se pritožuje Juraj Cervinka, župan Dubnice in član stranke zelenih, »a je še zelo daleč.« Po njegovem je za ta položaj kriva vlada premiera Vladimirja Mečiarja. Ker vodstvo ZTS v dveh letih programa privatizacije ni moglo najti kupca, je predlagalo privatizacijo z lastninskimi certifikati, čeprav si nova vlada še vedno želi tovarno prodati neposredno. V ta namen so skupaj s sindikati mestnih oblasti Dubnice in mesta Jhlava ustanovili družbo zaposlenih delničarjev. Projekt pravkar proučuje ministrstvo za privatizacijo. Prihodnost za Dubnico ni rožnata. »Ce se je s pomočjo vladnih subvencij in z ohranjanjem odvečnih delovnih mest že posrečilo ohraniti socialni mir, pa v letu 1994 ne pričakujemo državnih subvencij, morda le posojila, kipa jih bo prej ali slej treba vrniti,« z grenkobo ugotavlja M. Mačko, direktor za strateška vprašanja in marketing v ZTS Dubnica. Daniel Priollet / AFP Iskalci zlata so se napotili daleč v amazonski pragozd RIO DE JANEIRO - Tapajos, oddaljeno območje, ki leži v pokrajini Para v amazonskem pragozdu, so zavzeli iskalci zlata. Po nekaterih podatkih naj bi se v pragozd podalo kakih 90.000 »radarjev«, ki na črno iščejo zlato; znani so pod imenom garimpeiros. Območje obsega 60.000 kvadratnih kilometrov, »naval« pustolovcev pa gre pripisati dejstvu, da so dragi brazilski kraji, kjer so kopah zlato do zdaj, že precej opustošeni. »Tapajos, kakršen je bil včasih, ne obstaja več. Podoba ozemlja se je popolnoma spremenila,« je povedal Elmer Prata Salomao, direktor vladnega oddelka za rudarstvo. Zaradi površinskih kopov in neurejenih odlagališč so nekatere reke onesnažene s strupenimi snovmi, ki nastajajo pri prečiščevanju zlate rade. Nekatere reke so že povsem presahnile, ker so radarji vanje odlagali preveč odpadnega materiala. Omeniti velja, da je brazilski izkop zlata lani izredno padel; podatki navajajo, da so lani v državi nakopali.le 30 ton zlate rude, leta 1988 pa celo 1988 ton. Vlada meni, da so se rudarji prav zaradi iskanja novih virov podali v najbolj zakotne predele, pogosto celo v indijanske rezervate. Kopanje na črno in ilegalna trgovina z dragocenim mahagonijevim lesom najbolj ogrožata amazonski pragozd - vlada in nekateri naravovarstveniki menijo, da celo bolj kot rejci živine, ki, pragozd požigajo za pašo. Nedavna vladna študija navaja podatek, da je v Braziliji 400.000 garimpeirosov,. največ jih je prav na območju Ama-zonije. Le deset odstotokov jih ima ustrezno dovoljenje. »Zakon je neučinkovit, nadzora skoraj ni,« je izjavil Salomao. Brazilski zakon priznava le združenja garimpeirosov, ne pa posameznih iskalcev. Takšna združenja pa so, žal, velikokrat pod oblastjo vplivnih posameznikov iz srednjega sloja. S svojimi letati se vozijo od enega kopa do drugega. Ponujajo svojo William Schomberg / Reuter opremo in le redko svoje prihodke tudi uradno prijavijo. Delavcem dajejo mesečno plačo v višini 320 dolarjev. Brazilski parlament naj bi sprejel nov zakon o kopanju na črno. Nekateri predlagajo, naj bi vlada odkupovala zlato od garimpeirosov, pobirala naj bi tudi davke in spodbujala način iskanja, ki bi bil naravi bolj prijazen. Uradniki menijo, da je najbolj pomembna določba, s katero bi zdajšnjim iskalcem na črno dali uradno dovoljenje. »Njihovo iskanje mora biti uradno priznano. Zato pa potrebujemo ustrezen zakon,« je izjavil minister za okolje Rubens Ricupero. Ricupero je bil na to mesto imenovan lani, kmalu po vdoru garimpeirosov v indijanski rezervat Yanomami, ki je izredno bogat z zlatom in drugimi rudami. Pri tem so ubili 16 pripadnikov indijanskega plemena. Minister meni, da lahko Amazonijo ohranijo le z gospodarskim razvojem, ki bi urejal izkoriščanje naravnih bogastev. S finančno Iskalci zlata uničujejo še nedotaknjene dele pragozda pomočjo sedmerice najbolj razvitih držav sveta naj bi Brazilija urejela izkoriščanje le nekaterih območij, draga pa naj bi ostala nedotaknjena. Do določene meje naj bi izkoriščali tudi indijanske rezervate, tako kot v ZDA, kjer dobivajo lastniki ozemlja določeno odškodnino. Brazilija lahko prosi tudi Evropsko unijo in ZDA za odobritev nižjih dajatev pri izvozu rad. Ze zdaj imajo ugodnosti pri izvažanju tropskih sadežev, ki rastejo v Amazoniji. Podobne izvozne olajšave ima tudi Kolumbija, saj ZDA spodbujajo lastnike plantaž v Andih h gojenju kakavovcev, ker naj bi tako spodriniti pridobivanje kokaina. Zato brazilska oblast upa, da jim bo dodeljena podobna podpora. Trenutni položaj pa je zelo zaskrbljujoč - za prenehanje uničevanja amazonskega pragozda oblast praktično ne more storiti ničesar. Nekatere brazib ske države spldh nimajo zakonov, ki bi urejati varovanje okolja in le redke občine si lahko privoščijo ustanavljanje posebnih nadzornih skupin. V narodnem parku Pico da Neblina, ki se razteza na dveh milijonih hektarjev ob meji z Venezuelo, ves nadzor opravljata le dva uradnika. Zato ne preseneča podatek, da ga-rimpeirosi iščejo zlato tudi v tem narodnem parku. Naravovarstveniki pravijo, da so za nenadzorovano izkopavanje krivi nerešeni socialni problemi, ki garimpeirose silijo v pragozdove. »Garimpeirosi so predsvem kmetje, ki so ostati brez obdelovalne zemlje, so brez zaposlitve in kakršnihkoli drugih sredstev za preživetje,« je izjavila Anna Fanzeres, ki vodi prizadevanja organizacije Greenpeace za ohranitev pragozda. »Garimpeirosi v končni fazi ne obogatijo - največji dobičkarji so dovolj premožni meščani. Zato se bo potrebno najprej spopasti z njihovimi interesi, ki pa se prepletajo tudi z interesi nekaterih politikov,« je dodala. LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 10. februarja 1994 13 VREME / NOV VAL SLABEGA VREMENA NOVICE ZDA v snežnem objemu od Oklahome do Maina Zaradi snega številne prometne nesreče z mrtvimi in ranjenimi Sneg pa ni povzročil samo nevšečnosti, marsikdo se ga je tudi veselil (Telefoto AP) NEW YORK - Nov val slabega vremena z izrednimi snežnimi meteži je zajel številne ameriške zvezne države od Oklahome do Maina. Pobelil je vsa mesta ameriškega srednjega zahoda in severovzhoda, tako da se je na stotisoče voznikov znašlo v nepopisni prometni zmedi, ki je povzročila ogromno prometnih nesreč. V New Yorku, kjer je snežna odeja debela od 15 do 30 centimetrov, so proglasili izredno stanje. Zaprte so vse šole in vsi uradi, newyorška mestna uprava pa se trudi, da bi s plugi očistila vsaj glavne mestne prometnice. Zaradi snega so zaprta tudi vsa newyorška letališča. Podoben je položaj tudi na letališčih v HZ ZDA / ZLA USODA PONOVNO TEPE KALIFORNIJO Po požarih in potresu sedaj poplave Voda, plazovi in usadi pa na srečo niso povzročili smrtnih žrtev, le gmotno škodo LOS ANGELES - Los Angelesa se drži taka smola, da ljudje ne vedo več, na koga bi se obrnili, saj se zemlja še ni popolnoma umirila in že je nova nadloga prizadela južno Kalifornijo. Prva nekoliko močnejša zimska nevihta je namreč povzročila poplave na obalnem območju pri Malibuju, medtem ko so plazovi blata rušili poslopja v hribih Altadene. Za razliko od potresa so sedanje nevšečnosti napovedovali že oktobra, ko so požari poleg hiš upepelili tudi na desetine hektarjev gozdnatih površin. Vsem je bilo takoj jasno, da se bodo strmi griči, kjer je ogenj uničil vse rastlinje, spremenili v prave blatne pasti. Proti dolinam in obali so se tako valile prave reke blata, hi so uničevale vse, kar se jim je postavilo po robu. Da bi bila mera polna, je veter s hitrostjo 80 kilometrov na uro ruval drevesa, rušil električne drogove in odkrival strehe. Plazovi in usadi so v veC krajih pretrgali obalno cesto, ki povezuje Los Angeles s San Franciscom. Zaman so ljudje poskušali z vrečami peska ob hišah preprečiti razdejanje. Voda in blato sta z lahkoto odnesla te šibke branike, tako da so morali gasilci več kot tridesetim ljudem pomagati, da so se rešili iz svojih hiš. Ljudje v Malibuju pa so lahko še zadovoljni, ker poplave in plazovi niso povzročili smrtnih žrtev. Marsikomu pa se jezijo lasje, ko pomisli, da je sedanje razdejanje povzročilo le 15 milimetrov dežja. V Los Angelesu se zaCne prvo deževje novembra, deževna doba pa traja do polovice marca. Letos je dež nekoliko prizanesel Los Angelesu, saj ga je namesto običajnih 22 centimetrov padlo do sedaj le 8 centimetrov. Voda in blato nista redkost v Kaliforniji, letos pa so nevšečnosti še hujše, ker je potres 17. januarja prekinil dve najpomembnejši avtocesti, tako da se morajo ljudje posluževati navadni cest, kjer pa jih čakata voda in blato. V Los Angelesu upajo, da je po uporih, požarih, potresih in poplavah zla usoda že unesla. Medtem pa so seizmologi ugotovili, da so se pri januarskem potresu zmotili, ker je dosegel 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici in ne 6,6 kot so prvotno navedli. drugih mestih, tako da je vlak ponovno edino zanesljivo prometno sredstvo. Zaradi relativno visokih temperatur - le nekaj stopinj pod ničlo -ni namreč težav s kretnicami, tako da jih samodejne ogrevalne naprave sproti Čistijo. Take temperature pa so večino cest spremenile v nevarna slalomišCa, ker se je snegu pridružila še poledica, marsikje pa je žled vse okoval v led. Ob takih voznih razmerah ni nič čudnega, da je bilo ogromno prometnih nesreč, saj se večina Američanov vozi na delo z avtom. Najhujša prometna nesreča se je zgodila v Minnesoti, kjer je kombi najprej trčil v tovornjak s snežnim plugom in nato še v avtobus, tako da je šest oseb izgubilo življenje. V New Jerseyju je na poledenelem cestišču zaneslo s ceste avtobus, ki se je prevrnil. V tej nesreči je bilo ranjenih 24 potnikov. Oblasti odsvetujejo vsem, da se s takim vremenom podajo na pot. Kot kaže, pozivi ne zaležejo, tako da bodo morali marsikje zapreti ceste, Ce se bodo snežni meteži nadaljevali. Najhuje je seveda v višje ležečih krajih, kjer plugi in rezkači niso več kos takemu sneženju. Vremenoslovci pa so prepričani, da se bo v prihodnjih dneh položaj izboljšal. Za sedaj torej ni nevarnosti, da bi se ponovilo januarsko katastrofalno neurje, ki je z izredno nizkimi temperaturami terjalo ogromno življenj. Med brazilskimi Indijanci je vse več samomorov SAO PAULO - Med pripadniki brazilskega indijanskega plemena Ticunas (ob zgornjem toku Amazonke na meji s Kolumbijo in Perujem) je vse veC samomorov, tako da so v brazilski vladni ustanovi za Indijance Funai zaskrbljeni, ker se bojijo, da se bo pojav še razširil. Glavna vzroka za samomore sta po mnenju izvedencev alkoholizem in spopad med spolnimi tabuji plemena in spolno svobodo belcev. S samomori pa se ne ubada samo pleme Ticunas, ta pojav je razširjen tudi pri drugih plemenih, ki so prišli v stik s »civilizacijo«. • Trmasta Židinja hoče postati pilot TEL AVTV - Da bi postala pilotinja izraelskega vojaškega letalstva, je 19-letna Aliče Miller pripravljena na vse. Do sedaj je s tem že morila generale, poslance in celo predsednika Ezerja VVeizmana, ki je nekdanji poveljnik izraelskega letalstva. Ker je bilo vse zaman, se je obrnila na izraelsko vrhovno sodišče. Razsodba pa ne bo lahka, ker se vrhovi izraelskega letalstva z vsemi štirimi upirajo, da bi kdaj ženska sedla v kokpit reaktivca. Zaradi ledu je letalo zaneslo s pristajalne steze ;* VVASHINGTON - Za nekaj sekund je 106 potnikom nekega ameriškega potniškega letala zastal dih, ko je letalo med pristajanjem zaradi snega in ledu zaneslo s pristajalne steze. Ko pa so ugotovili, da ni bil nihče poškodovan, je vse zajelo nepopisno veselje. Po tej nesreči so morali zaradi snega in ledu zapreti še to letališče, kot toliko drugih na ameriškem severo vzhodu (Telefoto AP) Zaradi odstranitve klitorisa prosi za politično zatočišče NEW YORK - Neka Nigerijka je v ZDA zaprosila za politično zatočišče, ker ji sorodstvo napoveduje, da bodo tudi njenima hčerkama ob vrnitvi v domovino odstranili klitoris. Zenska, ki je v otroštvu doživela podobno ritualno nasilje, hoCe ostati v ZDA, da ji hčerk ne bi pohabili. Lydia Oluloro je prva ženska, ki je v prošnji za politično zatočišče navedla kot razlog ta prastari afriški običaj. Zenska se je ločila od svojega nigerijskega moža, ki se je zakonito priselil v ZDA, in ji sedaj grozi izgon iz države. FRANCIJA / PRIČEVANJE Sredi liberalnega Pariza živi in dela na tisoče sužnjev OZN bo morala ustanoviti posebno komisijo o novih oblikah suženjstva PARIGI - Tina je Filipa. stara je 35 let in de-‘a pri nekem savdskem Princu v luksuznem stanovanju v najekskluzivnejši pariški četrti. Gara od še-srih zjutraj do dveh po-'TpCi. Odkar je v Franciji, prejela niti ficka, gospodarji pa so ji zasegli potni SL da ne bi pobegnila. To je eno od mnogih Pretresljivih pričevanj, ki Jar je zbrala francoska novinarka Dominique Torres. iz njene raziskave o sUžnjah izhaja, da je na Pragu leta 2000 v samem Parizu na stotine suženj, še več pa jih je v Veliki Britaniji. Po podatkih Mednarodne organizacije proti suženjstvu je v samem Londonu od 2000 do 3000 sužnjev. Tudi v Ženevi je Pojav zelo razširjen. Čeprav so suženjstvo ukinili leta 1794 s Francosko pogodbo, se spet pojavlja, tako da bo morala OZN ustanoviti komisijo o novih oblikah suženjstva. Sužnje morajo garati noč in dan, brez dopusta ali možnosti, da bi zapustile svoje delovno mesto, zaslužijo zelo malo ali nič, osebnih dokumentov nimajo in so pogosto žrtve nasilja in spolnih zlorab. Njihovi gospodarji so predvsem princi, šejki, srednjevzhodni poslovneži in afriški diplomati, proti katerim se po vsej Evropi zaman kopičijo obtožbe, saj jih šCiti diplomatska imuniteta oziroma njihovo bogastvo. Edina rešitev za sužnje je beg, ko pa jih brez dokumentov prestreže policija, jih spet izroči gospodarju ali pa jih pošlje v domovino. Morilska krogla za kegljanje NEW YORK - V predmestju New Yorka je neznanec z avtocestnega nadvoza spustil na avtomobile pod njim deset kil težko kroglo za kegljanje, ki je najprej zadela odbijač nekega tovornjaka, nato pa jo je odbilo na mimoidoči saab, s katerim se je peljala družina Riveira, ki se je ravnokar vračala z izleta na deželi. Krogla je zadela ravno osemmesečno Na-talio Riveira, ki je sedela poleg bratca Santosa na zadnjem sedežu, in ji razbila lobanjo. Deklica je umrla v bolnišnici v Newarku. Policija sedaj išče fanta, ki so ga še isti večer v okolici videli igrati s kroglo "za kegljanje. Fant je morda hotel posnemati protagoniste risanke »Beavis and Butt-Head«, ki je v preteklosti že večkrat usodno vplivala na mladoletnike. V nekem nadaljevanju skupina otrok ukrade kroglo za kegljanje in jo spusti na streho neke hiše.. MIAMI / ZA GORILO JIMMYJA Zdravniška kontrola Dr. Alan Schwartz posluša utrip srca goriljega samca Jimmyja, ki so ga te dni podvrgli vsakoletni zdravniški kontroli v zoološkem vrtu v Miamiju (Telefoto AP) NOVICE Mock o človekovih pravicah 2ENEVA/DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj na zasedanju komisije za človekove pravice Organizacije združenih narodnov zahteval »učinkovit inštrumentarij« za uresničitev človekovih pravic. Osrednjo vlogo da bi moral pri tem prevzeti Visoki komisar OZN za človekove pravice, kot je to bilo sklenjeno na konferenci OZN o človekovih pravicah leta 1993 na Dunaju. Visoki komisar OZN da bi moral ne le posredovati celovito sliko stanja človekovih pravic na svetu, temveč tudi konkretno predlagati ukrepe za izboljšanje stanja, je dejal Mock, ki je še dodal, da je prav spoštovanje človekovih pravic »ključ za mir na svetu«. Prijateljski odnosi z Egiptom DUNAJ/KAIRO - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je po vrnitvi z dvodnevnega uradnega državnega obiska v Egiptu poudaril, da so odnosi med državama prijateljski. Po pogovorih z državnim predsednikom Mubarakom ter srečanjem z vodjo Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Arafatom in izraelskim zunanjim ministrom Peresom je dejal, da je dobil vtis, da obstajajo dobre možnosti, da se še letos uresniči mirovni sporazum med Izraelom in PLO ter da bo mirovni proces zajel tudi druge države na Bližnjem Vzhodu. Odvetniki menijo - vse več in vse slabši zakoni DUNAJ - Avstrijski odvetniki so se oglasih z dokaj ostro kritiko napram zakonodajalcu. Predsednik avstrijske odvetniške zbornice Hoffinann je dejal, da namreč niso izgubili predgled nad zakoni samo državljani, temveč tudi odvetniki. Kot primer za ne več ovladljiv »val« zakonov in zakonskih novel je navedel, da je avstrijski parlament samo v letu 1993 sklenil zakone v obsegu 8000 strani. Avstrijsko gospodarstvo okreva DUNAJ - Avstrijsko gospodarstvo občutno okreva. Po najnovejših podatkih Inšituta za pospeševanje gospodarstva na Dunaju (Wifo) naročila v zadnjih mesecih znatno presegajo nivo lanskega leta in so celo nad številkami od jeseni leta 1992. Inštitut v zvezi z najnovejšo statistiko pa hkrati opozarja, da obstaja veliko neravnotežje med naročili iz tuzem-stva in inzemstva. Slednji so znatno višja, zato raziskovalci trga opozarjajo, da je Avstrija v veliki meri vezana na razvoj gospodarstva v Nemčiji, kjer pa prav v tem trenutku brezposelnost dramatično narašča. Kljub temu so sodelavci inštituta prepričani, da bo avstrijsko gospodarstvo v tem letu spet doseglo boljše rezultate. Rogner kritizira Haiderja CELOVEC - Koroški podjetnik Robert Rogner, ki pri deželnozborskih volitvah 13. marca na Koroškem kandidira na listi Haiderjeve svobodnjaške stranke, je v intervjuju za avstrijski tedenski maga-cin »profil« dokaj jasno kritiziral politiko šefa avstrijskih svobodnjakov napram tujcem. Rogner meni, da Avstrija lahko še sprejema tujce ter bo gospodarski razvoj v naslednjih letih dokazal, da bo avstrijsko gospodarstvo delavce iz inozemstva nujno potreboval. Zato da se tudi nikakor ne more strinjati z Haiderjevo populistično zahtevo po popolni ustavitvi imigracije. EVROPSKA UNIJA / TRANZIT, KMETIJSTVO IN POSPEŠEVANJE REGIJ Avstrija (še) vztraja Odločen ne k skrajšanju veljavnosti dobe pri tranzitni pogodbi - Tudi pri kmetijstvu Avstrija ne namerava kloniti - Zeleni napadajo vlado DUNAJ/BRUSELJ - Avstrija pri pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo ne namerava popustiti pri zanjo najpomembnejših poglavjih kot so to tranzitna pogodba, kmetijstvo, vprašanje pravice državljanov EU do drugega stalnega bivališča v Avstriji ter regionalno pospeševanje. To je bilo včeraj poudarjeno od številnih vidnih avstrijskih politikov, na čelu zunanji minister Alois Mock (OVP) in minister za promet Viktor Klima (SPO). Pri eni od najbolj spornih točk, vprašanju tranzitne pogodbe, so Avstrijci medtem dosegli delni uspeh: Evropska unija je svojo zahtevo pe skrajšanjem veljavnostne dobe šele leta 1992 med Avstrijo in toktratno Evropsko skupnostjo sklenjene pogodbe od dvanajst na samo še tri leta, umaknila. Bruselj zdaj predlaga veljavnost do leta 2000, kar pa je - tako minister Viktor Klima po torkovih pogovorih v Bruslju - še vedno nesprejemljivo. Socialdemokratski minister je ponovil avstrijsko stališče, da vsakršno skrajšanje časovne veljavnosti pogodbe ne pride v poštev in pri tem opozoril, da je bila pogodba zavestno in vsebinsko utemeljeno sklenjena na 12 let, saj vsebuje zaščit- ne ukrepe, ki potrebujejo več časa. Predlog Evropske unije po skrajšanju časovne veljavnosti tranzitne pogodbe so zavrnili tudi drugi številni vodilni avstrijski politiki. Vice-kancler Erhard Busek (OVP) je potrdil, da je drža EU tako pri vprašanju tranzitne pogodbe kot tudi na področju kmetijstva za Avstijo nesprejemljiva. Avstrija da mora vztrajati na popolni uresničitvi »ekološke vsebine« tranzitne pogodbe, prav tako je predlog Evropske unije po takojšnjem odprtju avstrijskega agrarnega trga brez prehodnih določb nesprejemljiv. Predstavnik od tranzit- ne podgodbe najbolj prizadete zvezne dežele, tirolski deželni glavar VVendelin VVeingartner, pa je za slučaj, da bi Evropska unija vztrajala na skrajšanjem pogodbene dobe oz. odpravljanju drugih naravozaščitnih ukrepov, zagrozil, da bo Tirolska glasovala proti avstrijskemu pristopu k Evropski uniji. Odklonilno stališče do sedanjih pozicij pozicije Bruslja glede vprašanja tranzita in kmetijstva je zavzel tudi Haider, ki je v zadnjih dneh očividno ojačil propagando proti avstrijskemu pristopu k EU. Za večjo fleksibilnost pri pogajanjih pa se je iz- rekel generalni sekretar močnega Združenja indu-strijalcev v Avstriji- \ zvezi s potekom pogajanj o tranzitni pogodbi je p°' udaril, da je sicer treba ohraniti »bistvene vsebine pogodbe«, pristop Avstrije k Evropski unij1 pa da je za državo »eksi' stenčnega pomena«. Svojo izjavo je utemeljil s tem, da razpolaga z informacijami - predvsem lZ zahodnih zveznih dežel -da razmišlja več industrijskih podjetij v slučaju nepristopa Avstrije o pre-seliitvi v eno izmed držav članic Evropske unije. Ostro pa je včeraj napadel politiko zvezne vlade govornik Zelenih v avstrijskem parlamentu Johannes Voggenhuber-Dejal je, da vlada avstrijskemu prebivalstvu ne posreduje korektno sliko o posledicah avstrijskega pristopa k EU in ob tem poudaril, da je državni zbor pogojeval pristop k EU z mednarodnopravnem zagotovilom avstrijske nevtralnosti. O taki garanciji da danes ni več možno govoriti, nevtralnost da je postala »samo še notranjeavstrijska zadeva«, je dejal Zelem Voggenhuber, deklariran nasprotnik avstrijskega pristopa k Evropski uniji- Kot smo že poročali, sta se Avstrija in Evropska skupnost pri pristopnih pogajanjih znašli^v hudi časovni stiski. Ce pogajalcem na sedežu Evropske unije ne bo uspelo skleniti pogodbo do začetka marca letos, to lahko pomeni, da bo Avstrija postala članica unije ne začetka leta 1995, temveč šele leta 1996. KOROŠKA / ERVVIN KOSTLER PREVEDEL CANKARJEVE DUNAJSKE LITERARNE SKICE AVSTRIJA / OSEBNOSTI Ivan Cankar išče svoje mesto tudi v zavesti nemškega bralca Celovška založba »Drava« predstavila prevod z naslovom »Vor dem Ziel« CELOVEC - Celovška založba »Drava« je spet storila obetaven korak in našla novo možnost, da tudi nemška kulturna javnost spozna in prizna visoko raven slovenske klasične proze. Na uspešnem literarnem večeru je vodja založbe, Helga Mračnikar, v kulturni gostilni »Pri Jo-klnu« v Celovcu predstavila najnovejšo knjižno izdajo, nemški prevod Cankarjevih dunajskih skic pod naslovom »Vor dem Ziel« dunajskega študenta slavistike Er-wina Kostlerja. Literarnega večera so se udeležili vidni častni gosti, med njimi konzul RS v Celovcu Milan Jazbec, socialdemokratska deželna poslanka Melitta Trunk, slovenski kulturni ataše na Dunaju Borut go« na celovški univerzi, Treckman, sodelovali pa germanist Hubert Leng-so Gertrud Steiner, ki je auer, ki bo znanstveno sprožila in spremljala spremljal načrt dvojezič-študijski projekt »Kako ne izdaje Cankarjeve pro-predstavljamo novo knji- ze, ter Katja Sturm-Sch- Mladi študent slavistike in prevajalec Ervvin Kostler (desno) s koroškim pesnikom Jankotom Messnerjem. nabl, docentka na dunajski univerzi. S posebno vnemo je sodeloval leta 1964 v nemškem mestu Trier rojen študent Ervvin Kostler. Uzivel se je predvsem v Cankarjevo prozo in jo začel prevajati z izrednim čutom za jezikovne odtenke. Ko je govoril o Cankarju na Dunaju, so se navzoči lahko prepričali, kako je doumel pisateljevo literarno izpoved in jo poskušal izraziti v ustrezni, globoko občutni nemščini. Za prvo knjigo je izbral literarne skice iz Dunaja, članke in eseje, bežne slike in izpovedi, ki izvirajo iz časa, ko. se je Cankar mudil v glavnem mestu cesarskega imperija in na lastni koži čutil bedo in za-vrzenost tujca v veleme- stu. Dunajska leta, sobica v Lindengasse, njegov odnos do matere in hčerke, socialne razlike in prvi delavski boji,Tini in Malti in nešteta drobna doživetja, so vrezali globoke brazde v pisateljevo življenje. Njegovo literarno sporočilo o takratnem času nam daje še danes kritično podobo »o nas samih in o mestu, ki še kdaj v vso močjo žaluje za nekdanjim slovesom glavnega mesta« (E.K.). Prevajalcu in založbi lahko čestitamo, da ima tako tudi nemški bralec priliko spoznati del slo-.venske klasične proze. Sledila bo še dvojezična izdaja Cankarjevih del, ki jo založba, v sodelovanju z dunajsko univerzo, načrtuje izdati v doglednem času. (A.A.) Pozno priznanje za prvo avstrijsko arhitektko Sovesnost na dunajski univerzi DUNAJ - 97-letna avstrijska arhitekta Margarethe Schiitte-Li-hotzky je pred kratkim od dunajske Univerze za telmiko bila odlikovana za svoje življen-sko delo s podelitvijo častnega doktorata. Schiitte-Lihotzky je bila prva žena, ki je v Avstriji začela delovati kot arhitektka. Mednarodno znana je postala s svojimi so-cialno-humanističnimi stanovanjskimi projekti (npr. v dobi »Rdečega Dunaja« in višku komunalnogradbenih projektov v 20.ih letih) in hišno opremo (tako imenovano frankfurtsko kuhinjo). V medvojnem obdobju je mlada arhi- tektka bila poklicana k sodelovanju pri vrsti projektov v tujini (mdr. v Frankfurtu, Moskvi) kot komunistka pa je Margarethe Schiitte-Lihotzky sodelovala v avstrijskem antifašističnem uporniškem gibanju, dokler ni bila aretirana od Gestapa. Kot v mnogih primerih, se je Avstrija dokaj pozno spomnila mednarodno sloveče arhitektke, ki je v preteklosti že bila prejela vrsto častnih doktoratov, diplom in odlikovanj v tujini. 97-leta ženska je še danes polna energije in aktivna v svojem poklicu: trenutno za občino Dunaj projektira nov otroški vrtec. (I.Sch.) ODMEV NA VRH SOSEDOV Vprašanje je, ali gre res za zasuk na bolje O nenavadni slovensko-hrvaški ljubezni in grožnjah z embargom ______UPOKOJENCI_____ Lani slabo, letos bolje Višine rekreacijskega dodatka ne bo mogoče spremeniti LJUBLJANA - Po pone-eljkovem vrhunskem sestanku Drnovšek - Valentič l agrebu, ki je po spekta-Kularnem blišču spominjalo jja nekdanja srečanja vodite-1,ev neuvrščenih, se zdi, da )e odnosih med Slovenijo nj Hrvaško piše novo poglavje. Poglavitno vprašanje, ki S!.8a velia zdaj zastaviti je, gre res za kakovostni zasuk na bolje ali skušata obe strani le 6tm bolje vnovčiti »cesarjeva nova oblačila«? V Kuharjih namreč kroži neuradna razlaga slovensko-hr-vaške ljubezni, do katere so se menda prikopati tudi slo-venski obveščevalci, češ da )e treba vse skupaj gledati skozi prizmo morebitnih sankcij OZN za Hrvaško. ftški vrh se namreč že re-sno pripravlja na uvedbo embarga, in premišljuje, ka-o čim bolj zmanjšati njegove posledice. V teh scenarijih ima Slovenija pomem-no vlogo. Po drugi strani Pa je jasno, da z optimizmom, ki veje iz izjav Drnovska, Valentiča in tudi lilci štejejo za eno ključnih tem. Medtem ko je Peterle iz srečanj s hrvaškimi kolegi vsakokrat potegnil kratko (takšen je vsaj javni vtis), se Drnovšek iz Zagreba vrača s šestimi podpisanimi sporazumi. Se več, Hrvati.so začeli odplačevati dolgove jedrski elektrarni v Krškem, in to s tolikšno naglico, da celo za milijon nemških mark prehitevajo dogovorjeno dinamiko, do letošnjega avgusta pa naj bi dolgove dokončno poravnali. Tudi hrvaški mediji, ki so se odprtih vprašanj med državama vedno lotevali »hegemonisti-čno«, tokrat pišejo pohvalno o Janezu Drnovšku in pojejo hvalnice strokovnosti obeh ministrskih predsednikov. Dovolj razlogov torej, da so v premierovem kabinetu na Gregorčičevi zadovoljni. Se bolj zadovoljne obraze kažejo hrvaški Vrhovniki, ki imajo čedalje manj prijateljev doma in v tujini, zato jim utegne zavezništvo s Slovenci kmalu koristiti. Gre seveda za sankcije Nekateri analitiki že opozarjajo, da kaže iz trenutne hrva-ske prijaznosti iztržiti kolikor je mogoče, omenjajo pa predvsem morsko mejo v piranskem zalivu. Ravno o tem, po mne-uju slovenskih oblasti največjem problemu med državama, tiskovnih konferencah v Zagrebu govorili najmanj, pontiki so previdno uporabljali predvsem vljudnostne puhlice, češ da ne bodo sprejeli nobene rešitve, ki bi škodila eni 3h drugi državi. Nobene konkretne besede o meji torej, upaj-nio le, da gre za pogajalsko taktiko. Hrvaška se namreč zave-a, kako pomemben je Piranski zaliv za Slovenijo in bo to skušala izkoristiti. Tudžmana veliko pridobivajo tudi slovenski politiki. Janez Drnovšek je še enkrat dokazal svojo že skoraj pregovorno nadarjenost za po-fjanja za zeleno mizo in hkrati porazil svojega zuna-?J®~ notranjepolitičnega tekmeca Lojzeta Peterleta. In o pri odnosih s sosednjo Hrvaško, ki jih slovenski vo- Združenih narodov, ki naj bi doletele tudi Hrvaško, če se ne bo prenehala vmešavati v vojno v Bosni in Hercegovini. Hrvatje se tudi tu učijo od Srbov, ki so kmalu ugotovili, da jih ob pametni politiki sankcije ne bodo spravile na kolena in da se za ozemlje splača nekoliko potrpeti. Naj svetovna ja- r Ko so Hrvati stali mirno pred sloveskim predsednikom vlade (Foto: Jože Suhadolnik) LJUBLJANA - Gmotni položaj upokojencev se je lani poslabšal, v letošnjem letu pa se pokojnine spet redno mesečno usklajujejo skupaj s poračunom za nazaj. O tem so razpravljali na včerajšnji skupščini zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Posebno pozornost so namenili dodatku za rekreacijo upokojencev. To vprašanje je aktualno že dlje časa, saj se zveza društev upokojencev Slovenije in koordinacijski odbor organizacij in strank upokojencev Slovenije zavzemata za postopno uveljavljanje dodatka do doseganja polnega zneska. Predlog o postopnem doseganju polnega zneska utemeljujejo s tem, da to ne bi po- KULTURNA DEDIŠČINA / MEDNARODNI SEMINAR Dižava hkrati omejuje in spodbuja V primerjavi z idealnim, je resnično stanje pri nas »kaotično« vnost še tako moralizira in žuga s papirnatimi ukrepi, na koncu bo vendarle prevladala logika orožja in v vojni pridobljena ozemlja bodo ostala srbska. S podobnimi kartami igra zdaj tudi Hrvaška. Kot imajo za Beograd pomembno vlogo pri nespoštovanju embarga srbske sosede, predvsem Makedonija, računa tudi Zagreb na razumevanje Slovenije, ki bi bila zelo primerna oskrbovalna točka za surovine, in sploh vse, kar bo prepovedi morebitni embargo. Tu je po mnenju dobro obveščenih potrebno iskati ozadje »uspešnega« sestanka Drnovšek - Valentič. Upajmo, da Ljubljana ve, v kakšne škripce bo morebitni embargo spravil Tudma-novo administracijo in da bodo pogajalci na skorajšnjem sestanku znali izkoristiti adut, ki jim ga je v roke potisnila OZN. Boštjan Lajovic LJUBLJANA - S pozdravnimi nagovori se je včeraj začel tridnevni mednarodni seminar o integralnem varstvu kulturne dediščine. Seminar poteka pod okriljem komiteja za kulturo pri SE, predavajo pa strokovnjaki iz Francije, Norveške, Slovenije, Španije, Švedske ter Velike Britanije. V uvodnem predavanju je direktorica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine dr. Jelka Pirkovič udeležencem predstavila slovenske razmere. Povedala je, da poleg zakonodaje, upravnega aparata in financiranja, na uspešnost varstva vplivajo tudi drugi dejavni- ki: prostorsko in urbanistično načrtovanje na državni, regionalni in lokalni ravni, izobraževanje varstvenih strokovnjakov ter informiranje širše javnosti o vrednotah kulturne dediščine. Upravni aparat izvaja varstvo z vpisovanjem objektov v uradne sezname, jih razvršča po pomenu in zanje določa varstvene režime, s čimer omejuje gradnjo novih objektov in postavlja zahteve pri obnavljanju stavbne in druge kulturne dediščine. Kot nadomestilo za omejevanje lastninske pravice z različnimi omejitvenimi zahtevami, mora država ponuditi ugodnosti lastni- kom, uporabnikom in gospodarstvu, ki skrbijo za dediščino. Na prvem mestu seveda finančne, je povedala Pirkovičeva. Pomembno vlogo imajo nevladne in neprofitne organizacije, ki se v Sloveniji še niso dovolj uveljavile. Na tretji ravni je »varstveni trg«: gradbena podjetja, investitorji, trgovci, obrtniki, restavratorji in drugi, ki delajo za kulturno dediščino, država pa jih podpira s finančnimi in upravnimi spodbudami. Pirkovičeva je dejala, da je v primerjavi s to idealno podobo, resnično stanje varstva kulturne dediščine pri nas »precej kaotično«. (B. M.) menilo poseganje v proračun pokojninskega zavoda, saj naj bi tak dodatek začel veljati šele prihodnje leto. Ker je, kot smo slišali, za letošnje leto nemogoče razpravljati o drugačni višini dodatka kot je bila lani, so sprejeli sklep, da povprečna višina dodatka za rekreacijo znaša 30 odstotkov zneska pokojnine za polno pokojninsko dobo, znane v mesecu izplačila dodatka. Dodatek se izplačuje v dveh različnih višinah, in sicer tako, da prejmejo uživalci pokojnin, ki so enake ali nižje od najnižjih za polno pokojninsko dobo, za polovico višji znesek' od upravičencev, katerih pokojnine presegajo najnižjo pokojnino. Upokojenci bodo dodatek za rekreacijo prejeli maja. Skupščina ZPIZ je sprejela predlog finančnega načrta zavoda za letošnje leto. Pričakujejo, da z 240 milijardami tolarjev skupnih prihodkov ne bodo pokrili odhodkov, kar pomeni, da naj bi imeli dobro milijardo tolarjev izgub, kar pa bodo pokrili iz sredstev rezerv. Tak rezultat poslovanja temelji na izhodišču, naj se v letošnjem letu ohrani enako prispevno stopnjo kot leta 1993, to je dvakrat po 15, 5 odstotka oziroma zbirno 31 odstotkov. Gre namreč za to, da glede na izhodišča makroekonomske politike Slovenije za leto 1994 ni možnosti za zviševanje prispevnih stopenj, prej obratno - glede na proračunski memorandum se zahteva celo njihovo znižanje. Katarina Novak SLOVENIJA - HRVAŠKA / TRGOVINA Za četrtino manjši izvoz Slovenije Kljub temu ostaja Hrvaška eden najpomembnejših partnerjev Ljubljana - Biago- V!a menjava med Slovelo in Hrvaško je po podatkih ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v uPadanju. Od lanskega januarja do novembra se )s izvoz zmanjšal za sko-ial četrtino v primerjavi z ®uakim obdobjem leta ,2, uvoz iz Hrvaške pa sa je zmanjšal za tretjino ah natančneje za 32 odstotkov. Slovenija je v anskih enajstih mesecih izvozila na Hrvaško za '6,1 milijona dolarjev . taga, kar je za 220 milijonov dolarjev manj kot v ®Uakem obdobju leta "2. Slovenski uvoz iz Hrvaške pa je v enajstih anskih mesecih znašal 17,9 milijona dolarjev, Kar je za 252,7 milijona dolarjev manj kot v ena-kem obdobju leta 1992. V tem času je znašal saldo oziroma presežek izvoza nad uvozom 128,2 milijona dolarjev. Zaradi zmanjšanja trgovinske menjave med Slovenijo in Hrvaško je Hrvaška v slovenskem izvozu padla z drugega mesta v letu 1992 na tretje mesto po enajstih mesecih lanskega leta. Med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije se je uvrstila za Nemčijo in Italijo. Pri uvozu pa je Hrvaška tudi lani, podobno kot predlani, obdržala drugo mesto. Kljub padanju blagovne menjave med državama ostaja Hrvaška po mnenju ministrstva za ekonomske odnose in razvoj »-eden najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Slovenije«. (STA) VARSTVO OKOLJA / ODPADKI V Črnomlju čakajo na razplet Dopisna vojna med policijo in ministrstvom - Policija in zakon LJUBLJANA, NOVO MESTO - Načelnik UNZ Novo mesto Franci Povše je povedal, da bo policija delovala zakonito, saj s prebivalci doslej ni imela večjih sporov: »Po zakonu o varstvu okolja nimamo pristojnosti za varovanje odvoza odpadkov. Plačani smo za to, da izpolnjujemo določene normative.« Za izvršbo mora biti določen tudi pooblaščeni predstavnik pristojnega organa, ki je odločbo izdal - predstavnik Peterle v Islandiji LJUBLJANA - Slovenski minister za zunanje zadeve Lojze Peterle se je včeraj sestal z islandskim kolegom Jonom Baldvi-nom Hanibalssonnom. Pogovarjala sta se o bilateralnih vprašanjih, v okviru tega pa o sukcesiji meddržavnih sporazumov. ministrstva za okolje in prostor oziroma ustrezne inšpekcijske službe, ki bo usmerjal akcijo. Na ministrstvu za okolje in prostor menijo, da je policija še kako pristojna za zaščito v primem, ko je ogroženo zdravje prebivalstva, zato so že začeli pripravljati novo odločbo, ki tokrat ne bo namenjena javnemu podjetju Komunala, temveč pristojnim državnim organom zaradi opuščanja ukrepanja po uradni dolžnosti. Od komunalnega podjetja ministrstvo za okolje in prostor namreč ne more zahtevati nemogoče -odvoz smeti pod grožnjo fizičnega obračunavanja z delavci - od policije pa lahko terja, da ravna zakonito in V skladu s pooblastili. Medtem Črnomaljci čakajo na razplet dopisne »vojne« med ministrstvom in policijo - in se dušijo v smeteh. (B.M.) Ministrstvo in policija se gresta vojno, Črnomaljci pa se dušijo v smeteh Vranovičani so še enotni VRANOVO - Stanje s črnomaljsko deponijo komunalnih odpadkov Vranoviči se ne spreminja. Vaščani Vranovičev še vedno z desetimi traktorji zapirajo dovoz na smetišče in že pred desetimi dnevi so uvedli celodnevno dežurstvo. Njihov predstavnik Jože Marajn nam je zatrdil, da so kljub dvem »paničarjem« še vedno enotni in da tokrat mislijo iti do konca. Čeprav ni direktno naslovljena nanje, so seznanjeni z odredbo ministrstva za okolje in prostor, ki JP Komunali Črnomelj odreja odvažanje smeti na deponijo Vranoviči. Očitno vaščani zelo dobro poznajo zakonodajo, saj točno vedo, kakšni so postopki ob odstranitvi in da bi moral minister v odstopu Miha Jazbinšek določiti odgovorno osebo, ki hi vodila postopek odstranitve in način izvedbe, medtem ko bi policija le varovala prostor, da ne bi prišlo do fizičnih izgredov. Sicer pa je deset prebivalcev Vranovičev za 25. januar letošnjega leta dobilo pozive na sodišče zaradi motenja posesti - v civilni tožbi JP Komunale, vendar pa so nekaj dni pred obravnavo s sodišča dobili obvestilo, da so tožbe umaknjene, ker zanje ni pravne osnove. Na umik tožbe se je Komunala pritožila. Jože Žura NA KRATKO VABILO NA RAZSTAVE Zh Hovvard Barker med Celjem in Ljubljano CELJE - Konec januarja so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje (ob pomoči INART Centra iz Ljubljane) pričeli s študijem dramskega besedila pri nas še nikoli uprizorjenega britanskega dramatika Howarda Barkerja Nepredvidljive posledice. Pet Barkerjevih enodejank, v katerih se prepletajo večna vprašanja človeške eksistence, kot so vojna, smrt, erotika in absurdnost njihovih oblik, bo režiral Bojan Jablanovec, nastopili pa bodo Valter Dragan, Jana Šmid, Milada Kalezič in Vesna Jevnikar. Dramske miniature bodo prvo premiero doživele v SLG Celje (predvidoma 27. marca), drugo pa v Ljubljani mesec dni kasneje. Delo je prevedla Aleksandra Rekar, gib pa bo oblikovala Tanja Zgonc. (M. T.) V Šentvidu pri Stični zdravice in napitnice LJUBLJANA - ZKOS nas je obvestila, da so slovenskim pevskim zborom in skupinam, občinskim ZKO in slovenskim kulturnim organizacijam v zamejstvu razposlali razpis 25. jubilejnega tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki bo v nedeljo, 19. junija. V program skupnega prepevanja so tokrat izbrane same zdravice in napitnice, da bi sproščeno in vedro nazdravili svojemu in skupnemu jubileju. Ob tem res velja pomislek, da so take pesmi bolj drobne in priložnostne, včasih celo neresne in pevsko nezahtevne, da so skratka bolj jagode kot grozdi. Vendar pa so nepogrešljiv del našega narodnega značaja -tisti del, ki je k soncu obrnjen! Nekaj pesmi bo tudi z godbo, deloma tudi s folklornimi plesi. Nastop bo vodil Igor Švara, ki bo predaval tudi na rednem zborovodskem seminarju v soboto, 19. februarja v Šentvidu pri Stični, kjer se - razen običajno pri ZKOS - zbori tudi lahko prijavijo. Najbolje prodajane knjige s področja esejistike in humanistike od 9. januarja do 9. februarja 1994 Med najbolje prodajanimi knjigami s področja humanistike in esejistike za pretekli mesec Se vedno lahko zasledimo nekatere »favorite« prejšnjega izbora. Se vedno velja povpraševanje po Spominih, sanjah in Mislih Carla Junga, Bogatajevi Lepoti velike praznine in Huxleyevih Vratih zaznavanja. Tokrat sta se v izbor uvrstila tudi dva »večno zelena« filozofa, Platon in Aristotel, med pri nas najnovejšimi izdajami s področja humanistike in esejistike pa se je uvrstila Viktor E. ranklova Volja do smisla.. Knjigama Karantanija, Stari trg 21, Ljubljana 1. S. Moore, Sociologija, Znanstveno in publicistično središče, 1992 2. J. Krishnamurti, Svoboda je onkraj znanega, Jensterle, 1993 3. C. Jung, Spomini, sanje, misli, DZS 1993 4. K. Gibran, Prerok, Župnišče Dravlje, 1991 5. P. Russel, Sedaj, Alpha center, 1993 Dom knjige, Pristaniška cesta 5, Koper 1. Branko Gradišnik, Igre: volčje in ovčje, DZS 1993 2. Harvey Mackay, Plavaj z morskimi psi in ostani živ, Gospodarski vestnik, 1993 3. Emil Cesar, Karel Destovnik Kajuh, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1993 4. Roland Barthes, Camera lucida, SKUC, 1993 5. Dan Gookin, PC za telebane, Pasadena d.o.o., 1993 Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Maiy Wollstonecract, Zagovor pravic ženske, KRT, 1993 2. Eugenio Garin, Spisi o humanizmu in renesansi, Studia Humanitatis, 1993 3. Oto Luthar, Med kronologijo in fikcijo, Znanstveno in publicistično središče, 1993 4. Platon, Poslednji dnevi Sokrata, Slovenska matica, 1988 5. Aristotel, O duši, Slovenska matica, 1993 Knjigama Dmva, Paulitschgasse 5-7, Celovec 1. Dževad Karahasan, Dnevnik selitve, VVieser, 1993 2. Boris M. Gombač, Trst - Trieste. Dve imeni, ena identiteta, Tržaška založba, 1993 3. Kulturni večeri Bojana Stiha v hotelu Slon, Drava, 1992 4. Mirko Bogataj, Lepota velike praznine, Drava, 1993 5. Bogdan Bogdanovič, Mesto in smrt, VVieser, 1993 Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana 1. bnmanuel Kant, kritika praktičnega uma, Analecta, 1993 2. Rastko Močnik, Extravagantia, Studia humanitatis, 1993 3. Aldous Huxley, Vrata zaznavanja - nebesa in pekel, Studia humanitatis, 1993 4. Darja Zaviršek, Zenske in duševno zdravje, Visoka Sola za socialno delo, 1993 5. Viktor E. Franki, Volja do smisla, Mohorjeva družba celje, 1994 Miha Trefalt Dušan Tršar: SO VP, 1975, fluorescentno pleksi steklo in neon DUŠAN TRŠAR: OBJEKTI IN RISBE 1973 -1983. Bežigrajska galerija, Dunajska 31. Na ogled je 16 del. Postavitev: Miloš Bašin, tekst kataloga (150 SIT): Marjan Tršar. Odprto do 27. februarja (od ponedeljka do petka med 10.-13. uro in 16.-19. uro, ob sobotah med 10.-13. uro). Prost vstop. Slovenskega kiparja Dušana Tršarja poznamo zlasti po sodelovanju s skupino Neokonstruktivi-stov, ki je s tem imenom razstavljala med leti 1970 in 1972. Avtor, ki je po diplomi iz kiparstva na ljubljanski akademiji nadaljeval s kiparsko specialko pri profesorju Borisu Kalinu, se je likovno izpopolnjeval še v Italiji, Franciji, na Poljskem in na Madžarskem. Od 1965 do danes je svoja dela razstavil na vrsti samostojnih in skupinskih razstav doma in na tujem, za svoja dela je prejel tudi vrsto nagrad. Na tokratni razstavi je na ogled šest objektov, oziroma lumino-plastik - kipov, sestavljenih iz pleksi stekla in neonskih svetlobnih cevi. Gre za znane Tršarjeve svetlobne skulpture, ki, na kar opozarja Marjan Tršar, svojo izrazno moč gradijo na svoji lastni svetlobi in torej niso, kot običajne skulpture, osvetljene od zunanjega vira svetlobe. Skulpturam sorodna razvojna iskanja kaže tudi deset risb iz let med 1978 do 1983, združenih v cikle Srečanje, Trave in Brez naslova. (V. U.) Oto Rimele: S. Z. E, S. L. A. L 1992, instalacija ZIMSKI SALON. Mestna galerija Ljubljana, Mestni trg 5. Na ogled je 68 del, nastalih med letoma 1991 in 1994. Postavitev: Sarival Sosič, tekst kataloga (900 SIT): Sarival Sosič. Odprto do 26. februarja (od torka do sobote med 10.-18. uro, nedelja med 10.-13. uro). Vstopnina 50/30 SIT, ob nedeljah prost vstop. Na letošnjem zimskem salonu, ki so ga v Mestni galeriji pripravili že tretjič, se predstavljajo trije slikarji, katerih ustvarjalnost poleg likovne zajema tudi glasbeno področje. V salon so vključena dela Vojka Aleksiča, Ota Rimeleja in Andreja Trobentarja. Vsi trije so diplomanti ljubljanske akademije, na kateri so zaključili še slikarske specialke pri profesorjih Planincu in Mešku (Aleksič), Berniku (Rimele) in Ciuhi (Trobentar). Avtorji sodijo v generacijo, ki je na začetku 80. let predefinirala pojem slike in na svojstven način interpretirala slikovno polje. Aleksič poudarja zlasti dvojnost med zunanjim impulzom in notranjim procesom, ki sta neločljivo povezana v likovno gmoto, kar odraža tudi na njegovih preslikavah fotografij. Rimele svoja dela organizira v geometričnih oblikah, ki medsebojno učinkujejo, Trobentar, ki predstavlja svoj najnovejši cikel Atraktor, posveča pozornost zlasti obliki nosilca in vertikanega formata slik ter organiziranosti del v obliki triptiha. (V. U.) Johannes Stuttgen: FluxusZone West, 1971 JOSEPH BEUYS IN NJEGOVI UCENCI. Modema galerija, Ljubljana, Tomšičeva 14. Na ogled je 125 del, nastalih med letoma 1969 in 1993. Postavitev: Erhard Klein, tekst kataloga (1000 SIT): Zdenka Badinovac, Erhard Klein, Blaženka Perica, Bemhart Schvvenk. Odprto do 20. marca (od torka do sobote med 10.-18. uro, nedelja med 10.-13. uro). Vstopnina 200/100 SIT. V Modemi gleriji v Ljubljani so pripraviti obsežno razstavo znamenitega slikarja Josepha Beuysa in njegovih učencev. Razstava tokrat ne žeti biti le pregled delovanja in umetniškega ustvarjanja likovnika, oziroma skupine njegovih dvanajstih učencev, temveč teži predvsem k prikazu in predstavitvi pojma in pomena, vloge privatnega galerista. Dela, ki so razstavljena v spodnjih razstavnih prostorih Moderne galerije, v celoti izhajajo iz privatne zbirke Erharda Kleina, nemškega galerista, ki je zlasti skozi druženje, prijateljevanje z umetniki prišel do obsežne zbirke del Beuysa in kroga njegovih učencev. Galerist Klein je razstavo v Ljubljani sam postavil - vsak razstavni predmet ima namreč svojo zgodbo, svojo vlogo v zbirki, ki je sicer stalno hranjena v zbirki Sammlung Erhard Klein v Bonnu. V Ljubljani so tako poleg učitelja Josepha Beuysa na razstavi zastopani: Michael von Biel, VValter Dahn, Felix Droese, Irmel Droese, Jonas Hafner, Imi Knoebel, Erinna Konig, Palermo, Ste-phan Runge, Reiner Ruthenbeck, Kathari-na Sieverding in Johannes Stiittegen. Sam Erhard Klein je z dejavnostjo zbiranja likovnih del in galerijskimi razstavami začel pred več kot dvajsetimi leti, in sicer ravno z deti Beuysa in njegovih učencev. Med umetniki, ki jih je ta leta zastopal, so znamenita imena, kot na primer Sigmar Polke, Ulrich Ruckriem, Arnulf Reiner in Hermann Nitsch. Njegova zasebna zbirka je nastajala zlasti z zbiranjem umetnin, ki so mu jih umetniki, njegovi osebni prijatelji, pokloniti. Veliko del je galerist tudi kupil, bodisi direktno od umetnikov, bodisi od drugih galeristov. Razstavo so v Ljubljani pripravili skupaj z galerijo Klein, razstavljeni predmeti pa obsegajo poleg del trinajstih znamenitih umetnikov še originalni zasnutki plakatov, vabil za razstave in 120 edicij, izdanih v okviru založniške dejavnosti galerije Klein. (V. U.) NIKOLAJ BEER. Galerija Vodnikove domačije, Ljubljana, Vodnikova 65. Na ogled je 25 del, nastalih leta 1993. Postavitev: avtor, tekst (brezplačne) zloženke: Franc Zalar. Odprto do 22. februarja (od torka do sobote med 10.-14. uro in 16.-19. uro, nedelja med 10.-13. uro). Prost vstop. V galeriji Vodnikove domačije, ki praznuje deseto obletnico svojega delovanja, razstavlja prekmurski umetnik Nikolaj Beer. Na ogled so njegova olja na kartonih manjših formatov. Slikar je na ljubljanski akademiji pri profesorju Gabrijelu Stupici diplomiral leta 1973; od študijskih let do danes pa je samostojno in skupinsko razstavljal na več kot šestdesetih razstavah doma in v tujini. Za svoje ustvarjanje je bil nagrajen. Umetnost Nikolaja Beera je, kot je zapisal Franc Zalar, povezana s slikarjevim rodnim Prekmurjem - čudovita, vendar zahteva angažiranost vsega gledalčevega duhovnega in čustvenega kapitala. Na videz preprosta in elementarna, v resnici pa globoka in zahtevna. Figure, ki so bile sprva osrednja tema slikarjevega zanimanja, so skupaj s krajino na slikah zreducirane na čiste barvne gmote in "risarske”, dinamične zapise. Pravo vzdušje zna Beer podati tudi s skopo odmerjenimi sredstvi. (V. U.) KULTURA Četrtek, 10. februarja 1994 HKOVNA UMETNOST / 2. BIENALE SREDNJEEVROPSKE LIKOVNE POBUDE Februarska Apokalipsa in kočevska kolonija Dve napaki: eni preveč avtorjev, drugi premalo, manjkajo pa tudi nekatere osnovne informacije EžANA - Prejšnji Ce-ek so v Kulturnem cen-Srečka Kosovela slo-!es"° odprli 2. bienale srednjeevropske likovne Pobude, na katerem se Predstavlja 18 likovnikov , devetih srednjeevropskih držav: Avstrije, Boško u Hercegovine, Ce-ske, Hrvaške, Italije, Madžarske, Poljske, Slovake m Slovenije. Selektorka tokratnega reiiala, ki so ga letos prei-* enovali iz prejšnjega likovnega bienala Heksago-nale v bienale srednee-J^opske likovne pobude, atjana Pregl-Kobe, je iz sežne likovne tvornosti omenjenih dežel izbrala obširno predstavitev del, aterih skupna tema je Apokalipsa. Med deli umetnikov, ki so ustvarja-1 na to današnjim razmeram ustrezno temo, je nagradna žirija (dr. Milcek kmmelj, Judita Krivec Dragan in Tatjana Pregl-°be) izbrala in nagradila naslednja dela oziroma avtorje: Častno premijo bi-anala je prejel Maksim TTllaiči 17 Q1 mrnniin tJiičiKovreana prizna-uja pa so dobili Herman Gvardijancic in Jože Tisnikar iz Slovenije, Ante Kuduz iz Hrvaške in Albin Brunhovsky iz Slovaške. Nagrajenci so nagrade prejeli na slavnostni otvoritvi. Te so se udeležili tudi zunanji minister hojze Peterle, ki je bienale uradno odprl, veleposlanik ZDA in avstrijski kon- Nekako tako je videti na osnovne, bistvene po-eze zreduciran zapis o sežanskem bienalu. Obi-Cajen obiskovalec, ki si ga ogleda, bo opazil, da gre Za mednarodno obsežen in drag projekt. Izvedel bo tudi imena sodelujočih, naslovi del pa mu bodo ostali neznanka. Ob delih namreč ni (vsaj na tiskovni konferenci in otvoritvi ni bilo) napisov z naslovi del. Obiskovalec, ki si bo privoščil nakup razkošno tiskanega kataloga, bo bogatejši za spoznanje, da je skupna tema razstavljenih del Apokalipsa. Prebral bo lahko pravilnik bienala in ugotovil, da ga tokratna selekcija krši v dveh potezah. Prvič, iz vsake države lahko sodelujeta le dva avtorja. Tokrat so v Sežani predstavljeni po trije likovniki iz Italije, Hrvaške in Slovenije, kar gre na škodo Madžarske, Poljske in Slovaške s po le enim avtorjem. Dragic (na kar je bilo opozorjeno že na tiskovni konferenci), v izbor ni vključen likovnik, ki mora "živeti na območju primorskih občin ah izhajati od tod” in biti vključen med udeležence iz Slovenije. Dalje bo lastnik kataloga opazil, da se reprodukcije v njem in slike, ki dejansko visijo na stenah, ne ujemajo povsem (prvo-nagrajena dela Maksima Sedeja mlajšega niso nikakršna izjema) in da v katalogu manjkajo celo tako osnovne informacije, kot so naslovi del in njihova datacija. Obiskovalec, ki premore poleg tokratnega še katalog Likovne delavnice 1993 Misel in korenine, Kočevski naravni park, ki ga je prav tako napisala Tatjana Pregl Kobe (ki je projekt tudi vodila) bo naletel še na nova dejstva. Na kratko - v okolju kočevskih gozdov so liko- vniki ustvarjali dela, ki naj bi pomenila začeten fond novoustanovljene galerije Gozdnega gospodarstva Kočevje, ki je projekt plaCalo. V razkošnem katalogu sicer manjkajo tudi tako osnovni podatki, kot so Cas poteka kolonije in, spet, naslovi del; sodec po fotografijah je kolonija (Tatjana Pregl Kobe je bila vodja projekta) potekala poleti. In kakšna je zveza med obema prireditvama? Kar šest izmed osemnajstih udeležencev bienala, se pravi tretjina, je sodelovalo tudi pri kočevskem projektu. Gre za avtorje, ki "pokrivajo” nam najbližje in tudi naj zanimivejše dežele: Italijo, Hrvatsko in Slovenijo. Primerjajmo nagrade - te so podelili tudi v Kočevju. Prvonagraje-ni v Sežani, Maksim Sedej ml. je bil v Kočevju res le v nagradni žiriji. Herman Gvardijancic, dobitnik priznanja v Sežani, je v KoCevju prejel prvo nagrado, Jože Tisnikar je obakrat prejel eno izmed štirih priznanj, Ante Kuduz pa je v KoCevju ostal praznili rok. Edini nagrajenec, ki ni bil v KoCevju, je Slovak Albin Brunhovsky. Izmed avtorjev, prisotnih v Sežani, sta v kočevski koloniji sodelovala še Franko Vecchiet in Gior-gio Valvassori. Primerjajmo oba kataloga - v obeh se reprodukciji Tisnikarja in Kuduza ujemata, praktično do pike natančno pa se ujemajo tudi obsežni teksti, s katerimi je Tatjana Pregl Kobe okarakteri-zirala ustvarjalnost Gvar-dijanCiCa, Kuduza, Tisnikarja, Valvassorija in Vecchieta. Ti teksti, nastali za kočevski katalog in kočevsko tematiko, pome- nijo približno četrtino celotnega selektoricinega teksta v sežanskem katalogu. Edina razlika je v dejstvu, da so v slednjem teksti lektorirani in pri Gvardjančiču, Tisnikarju in Vecchietu "aktualizirani” s po tremi do štirimi stavki na koncu teksta. Ko bodo dragi bienale srednjeevropske likovne pobude podrli in si torej dejanskega obsega postavitve ne bo več mogoče ogledati, bo kot njegov dokument ostal le nedoku-mentaren katalog. Iz njega pa bo poleg dejstva, da za niti eno delo ne bo mogoče prevetih ah je dejansko sodelovalo na bienalu, v skrajni fazi moč sklepati še naslednje: nekateri naši znani in mnogokrat nagrajeni umetniki so med brezplačnim bivanjem na kočevski koloniji svoje nagrajene interpretacije Čudovite, sončne kočevske krajine na drugem bienalu srednjeevropske likovne pobude prodali za "Apokalipse” in bili spet nagrajeni. Ujemanje tekstov in nekaterih reprodukcij tak sklep dovoljujeta. Morda ob delih zato ni naslovov, ker bi se opazilo, da pravzaprav nimajo kaj dosti opraviti s skupno temo? PaC, tu se vendarle da navesti pozitivno dejstvo -prvonagrajena dela Sedeja ml. sodijo v cikel "Apokalipse”. Samo te. -Likovne manifestacije, ki jih vodi le en selektor, so v svetu in pri nas znane. Zanje selektor nosi tudi polno odgovornost. Tokratna selekcija Tatjane Pregl Kobe prinaša vse preveč nejasnosti. Javnost si s strani selektorke verjetno zasluži kako pojasnilo. Vojko Urbančič »Apokalipsa«, avtor Albin Brunovsky, Slovaška , 'i IS i Kulturna politika ali vladanje? Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Slovenije - podpisani predsednik To-tno Vran, podpredsednik Borko Tepina in IO ZDSL Dare Birsa - nam je poslala obširno stališče v zvezi z Zakonom o organi-ziranju in financiranju na področju kulture. ZDSL je med drugim zapisala, da se mora popravljalec zakona zavedati, da je dolžan uzakoniti tako odredbe, ki bodo omogočale kvalitetne pogoje za ohranjanje in vzpodbujanje kulturne produkcije. Zato je potrebno v tem zakonu jasno opredeliti vlogo in dolžnosti Ministrstva za kulturo, ki naj tako Preneha obstajati kot nadzorni organ in naj Postane strokovno telo, ki za svoje odločitve strokovno odgovarja pred javnostjo in tam svoja stališča tudi strokovno zagovarja. Mi-*uli so Časi, ko je država »vedela«, kaj je dobro za ljudi, ko je kulturne dosežke metala v lsti koš kot športne rezultate. Naj na tem mestu poudarimo - je rečeno v nadaljevanju stališč - da je nastanku celo Uajpomembnejših kulturnih institucij pri nas botrovala privatna iniciativa, ne pa država. Tako je Društvo slovenskih likovnih junetnikov najstarejša strokovna 'organizacija s področja likovne umetnosti pri nas in je botrovala ustanovitvi Modeme galerije in Akademije za likovno umetnost, da o perio-cjicnem tisku s tega področja sploh ne govorimo. Zato je skrajni Cas, da država v temelju spremeni odnos do iniciative posamičnih subjektov ria področju kulture. Pri tem je treba položaj svobodnega umetnika obravnavati s še posebno občutljivostjo. PREJELI SMO V zakonu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo, najdemo vse kaj drugega, kot pa temelj za razumno kulturno politiko. Zakon denimo precej natančno opredeljuje problematiko, ki se nanaša na predmete-stvari ne opredeljuje pa vitalnih problemov vzpodbujanja umetniške ustvarjalnosti, nastajanja kulture in ohranjanja njene kontinuitete oz. obstoja ustvarjalcev samih. Tako je natančno opredeljena denarna kazen za svobodnega umetnika, ki ne bo pravočasno sporočil spremembe v zvezi s svojim statusom, nikjer pa ni niti omenjena obveznost in dolžnost ministrstva za kulturo, da v roku obvesti javnost oz. ustvarjalce (kulturo-izvajalce), kako je milostno razdelilo sredstva. Vendar pa razdeljevanje teh sredstev ne sme biti osnovni mehanizem kulturne politike. Porazdeljevanje sredstev sploh ni politika, to je vladanje. Država ne more biti v prvi vrsti producent kulture, njena vloga je, da jo inicira in stimulira. Ministrstvo za kulturo je v kontekstu državne kulturne politike vzpostavljeno kot najvišje izvršilno telo, vendar je očitno, da samo v sedanji sestavi ni sposobno odgovoriti na pereCa ključna operativna vprašanja, s katerimi se srečujejo tisti, ki na področju kulture delujejo. Ta nesposobnost je glavni razlog za to, da si Ministrstvo s tem zakonom pri vseh ključnih vprašanjih (npr. o odločanju kaj je in kaj ni kulturna dejavnost) vnaprej zagotavlja arbitrarno pozicijo sprotnega odločanja o operacionalizaciji, ki je na noben način ne namerava prepustiti komu dragemu. Se veC, kot glavno pomanjkljivost predlaganega zakona ugotavljamo v temelju napačno izhodišče, saj se zakon ne ukvarja s kulturo kot dejavnostjo, temveč ščiti državo in državne uradnike pred kulturniki in njihovimi organizacijami. Zakon mora biti sestavljen tako, da bo jamčil za strokovno delovanje in zahteval posebno odgovornost vseh organov znotraj Ministrstva in njegovih služb. Predlagatelj tega zakona se podobno kot samoupravljalska kurija še naprej krčevito oklepa vseh še razpoložljivih mehanizmov nadzora, pri Čemer ad hoc razdeljevanje finančnih sredstev predstavlja izvensistemsko obliko tega nadzora. Ministrstvo za kulturo mora natančno pregledati vso obstoječo zakonodajo in za vsako posamezno področje v kulturi poiskati rešitve, ki bodo omogočale pogoje za njen pluralni razvoj. DavCna regulativa sodi v sam vrh te problematike in je enako pomembna za vsa področja v kulturi, od likovne umetnosti, zbirateljstva pa do založništva, obenem pa ta regulativa predstavlja conditio sine qua non urejenega trga v kulturi. Ob sklepu je v stališčih ZDSLU med drugim še reCeno, da mora kultura živeti v sinergiji z vsemi ostahmi dejavnostmi v državi in vse ostale dejavnosti morajo živeti v sinergiji z njo - tudi zakonodaja. Napori in prizadevanja mlade države ne smejo biti izničeni oz. zapostavljeni v nobenem njenem segmentu, še zlasti, Ce je njen imperativ vključevanje v mednarodni prostor. Na to, da sta povsod v tistih delih sveta, kamor si želimo, kultura in turizem najtesneje povezana, pripravljalec zakona očitno sploh ni pomislil, za aktivno promocijo naše umetnosti v svet, pa naj bi očitno skrbeh kar dragi. Namesto dnevov - festival LJUBLJANA - Po 14. letih naj bi vsakoletne januarske dneve plesa, ki so predstaviti dosežke slovenskih amaterskih plesnih skupin, zamenjal Mednarodni festival sodobnega plesa, ki je nastal na pobudo Plesnega Teatra Ljubljana in EMART Centra v sodelovanju s CD in ZKO Slovenije. Festival - nastal je predvsem zaradi vse večje profesionalizacije slovenske plesne scene in iz potrebe po večji centralizaciji ponudbe posameznih neodvisnih producentov - bo tako na organizacijski ravni povezal doslej razdrobljene predstavitvene dogodke: posamezne predstave, Video Dance Festival, Dneve plesa ter v infrastrukturnem smislu CD. Programska usmeritev festivala je iz petih sklopov: prvi sldop bo zajemal gostujoče predstave, drugi bo predstavil domačo profesionalno produkcijo (dan bo namenjen nadaljevanju dnevov plesa, t.i. amaterskim projektom), tretji ho predstavil vsaj eno festivalsko (ko) produkcijo, Četrti že uveljavljeni Video Dance Festival, peti sklop oziroma spremljevalni program pa bo zajemal vvorkshope, strokovne seminarje, okrogle mize, kulturni manage-ment, itd. Čeprav v Sloveniji prevladuje ustaljena praksa programske razpršenosti producentskih hiš, ki se ob strnjenih, večdnevnih tematsko vezanih prireditvah bojijo slabo zasedenih dvoran, ima festival nekatere prednosti: s povezavo ni dosežena le večja teža vsakemu od doslej ločenih dogodkov, temveC enotna organizacijska struktura doslej razdrobljenih dogodkov omogoča tudi finančno racionalnejšo in učinkovito rabo sredstev. Po začetnih izračunih (brez infrastrukture CD) naj bi stroški festivala znašali 13 milijonov tolarjev. Miha Trefalt 18 Četrtek, 10. februarja 1994 SVET OB ZASEDANJU SEVERNOATLANTSKE VOJAŠKE ZVEZE Ultimat Srbom in zavezništvu v Natu Evropa še vedno ne razmišlja kot velesila VVASHINGTON - Ultimat Srbom, naj se s svojim težkim orožjem umaknejo iz okolice Sarajeva, je hkrati tudi ultimat pet desetletij staremu tesnemu zavezništvu med Evropo in ZDA. Če ga bodo v Bruslju sprejeli in izvedli, bo zveza Nato, kakršno poznamo v zadnji polovici stoletja, preživela še nekaj časa. Če ne, jo po 45 letih bleščečega zadrževanja sanjsko oborožene komunistične velikanke čaka propad zaradi nekaj navadnih topov na balkanskih hribih. Ne le »balkanska«, ampak tudi evropska politika predsednika Clintona najbrž ne bi prenesla še enega praznega paketa obljub o vojaškem obračunu s Srbi. Javno mnenje že ves čas bosanske vojne ostro obsoja srbska dejanja, toda Američani so doslej zaradi gospodarske krize in socialnih težav samo sočustvovali z Bosno. Ko je državni sekretar VVarren Christopher evropske zaveznice lani spomladi nagovarjal k obračunu, ga niso zavrnili samo Evropejci, ampak tudi navadni Američani. Zaradi ogorčenja, ki ga je v samoobrambe navajeni ameriški javnosti sprožil poboj na sarajevskem trgu, pa ima tokrat Clinton podporo večine ameriške javnosti. Celo lokalni časopisi zahtevajo bombe na Srbe in Bonn o vračanju hrvaških beguncev BONN - Nemški minister za notranje zadeve Manfred Kanther je v sredo na srečanju s svojimi kolegi iz Šestnajstih zveznih dežel mzpmvljal o možnosti za omilitev določil zvezne vlade o vrnitvi okoli 100 tisoC hrvaških beguncev. Na notranjem ministrstvu so že septembm lani sklenili, da lahko begunci iz Hrvaške v Nemčiji ostanejo samo Se do 30. aprila letos, vendar so pri tem naleteli na ostro nasprotovanje številnih Človekoljubnih organizacij in organizacij za pomoC beguncem. Hrvaška je Bonnu predlagala »postopno in pmviCno rešitev begunskega vprašanja«, in sicer vrnitev le tistih beguncev, ki ne prihajajo z območij, ki so pod srbsko okupacijo, saj so po navedbah Zagreba hrvaške kapacitete za oskrbo beguncev popolnoma zasedene. Nemčija je sprejela že približno 370 tisoC beguncev, med njimi 100 tisoč Hrvatov, ki so lahko brez vstopnih vizumov vstopali na ozemlje Republike Nemčije. Lani je od okoli 10 tisoč državljanov iz republik nekdanje Jugoslavije v Nemčiji za politično zatočišče zaprosilo le-1242 Hrvatov. Zvezne dežele so že začele s pripmvami na vrnitev beguncev, vendar so se notranji ministri zavzeli za izdelavo »vrnitvenega programa z jasnimi pravili o ukrepanju«. Ministri socialdemokratskih deženih vlad so zahtevali, da hrvaški begunci z zasedenih ozemelj ostanejo in da se vsak posamezen primer skrbno preveri. Razjasniti je treba tudi, kako bo Nemčija hrvaški vladi pomagala pri sprejemu in namestitvi njenih vrnjenih beguncev. Komisariat ZN za begunce v Bonnu pa je zahteval izjeme za mlajše moške, sposobne za opravljanje vojaške obveznosti, in za tiste hrvaške državljane, ki so po narodnosti Srbi ali živijo vmešanih zakonih. (dpa) orožje za bosansko vojsko. Med ameriškimi predsedniki zadnjega obdobja pa najbrž ni bilo natančnejšega merilca javnega razpoloženja, kot je Bill Clinton. Ultimat srbskim napadalcem Sarajeva je tudi ena zadnjih priložnosti za vsaj začasno rešitev Nata. Vojaška zveza nastala leta 1949 zaradi obrambe parlamentarnih demokracij pred Sovjetsko zvezo in zaščite ameriških interesov v Evropi. Po razpadu komunistične velikanke so vsaj ameriški voditelji mislili, da nimajo več sovražnika. Z Rusijo naj bi se dogovarjali neposredno in prijateljsko, vojne na območju nekdanje Jugoslavije pa naj bi bile evropska notranjepolitična skrb. Naslednji logični korak bi bil seveda razpad Nata. Amerika bi se v naslednjih letih umaknila v svoje meje VVdrnerje z odločitvijo Nata zadovoljen (lelefoto: AP) in se posvetila gospodarskemu tekmovanju z Azijo, Evropa pa bi poskusila zgraditi svojo vojsko. V tej poenostavljeni geostrateški enačbi pa so tako Evropejci kot Američani spregledali, da so se jim »etnične« vojne zgodile prezgodaj, še preden se je Evropa navadila razmišljati kot velesila - in dovolj zgodaj za razvoj podobnih nacionalističnih teženj v državah nekdanjega sovjetskega bloka. Verodostojnost Nata je zato zdaj dokončno odvisna od uspešnosti posega na Balkanu. Zanj je potrebno ameriško vodstvo v Natu, saj Evropa še ni prerasla svojih političnih razmerij iz 18. stoletja, ko je Staro celino odlikovala prav njena neenotnost. Poseg pa bo uspešen le v primeru, če z njim ne bodo samo ustoličili vsiljenega miru na Balkanu, kot je nedavno od Amerike zahtevala Francija. Barbara Kramžar ŽENEVA / PRED NADALJEVANJEM POGAJANJ Nobenega glasu za odpravo sankcij Haris Silajdžič in Mate Granič o odnosih in prekinitvi sovražnosti ŽENEVA - Pred današnjim nadaljevanjem mirovnih pogajanj o Bosni in Hercegovini, ki naj bi se jih udeležili predstavniki treh v vojno vpletenih strani, sta se mirovna posrednika lord Ow-en in Thorvald Stolten-berg sešla s predstavniki držav, ki mejijo z nekdanjo Jugoslavijo (Avstrije, Albanije, Bolgarije, Grčije, Italije, Madžarske in Romunije), povabljeni pa so bili tudi turški predstavniki. Na neformalnem srečanju naj bi se pogovorili o vplivu ukrepov zoper tako imenovano ZRJ in odpravi posledic dveletne vojne, če bi prišlo do sklenitve mirovnih sporazumov. Predstavniki Madžarske, Bolgarije in Romunije so opozorili, da imajo zaradi ukrepov veliko gospodarsko škodo, da pa se kljub temu ne zavzemajo za njihovo odpravo, čeprav je znano, da je Madžarska, ki ima v Vojvodini manjšino, skušala z Beogradom vzpostaviti čimboljše odnose. V Ženevi sta se sestala tudi hrvaški zunanji minister Mate Granič in bosanski premier Haris Si-lajdžič. Po dveurnih po- govorih sta povedala, da sta razpravljala o vseh odprtih vprašanjih, vendar podrobnosti nista izdala. Najpomembnejši temi pogovorov pa sta bili nedvomno uresničitev že septembra lani sklenjenih sporazumov o ustavitvi hrvaško-muslimanskih sovražnosti in odhod hrvaške vojske iz BiH, saj je ta v zadnjem času slabo vplivala na odnose med Zagrebom in Sarajevom. Delegacijo bosanskih Hrvatov na današnjih pogajanjih bo namesto Mateja Bobana, ki je odstopil, vodil Mile Akmadžič. (Agencije) FELJTON: SLOVENCS V NOVEM SVETU STROKOVNJAKI O NAPADU Kako najti pravi cilj? Problem je v veliki gibljivosti srbskega topništva RIM - Napad je lahko zelo linearen, brez posebnih zvijač. Toda končati ga je treba v nekaj minutah, sicer je vse zaman. Tako po poročanju torinskega lista La Stampa v londonskem zavodu za strateške študije ocenjujejo morebitni letalski napad na oporišča srbskega topništva v Bosni. Načrt vojaškega napada sicer upošteva razmerja sil, vendar se tudi izvedenci zavoda težko izognejo misli na človeške žrtve. Po oceni izvedencev londonskega zavoda strategija ofenzive vključuje letalske eskadrilje v italijanskih oporiščih in na ameri-- ških, francoskih ter britanskih letalonosilkah, na voljo pa je tudi udarna sila (lovski bombniki, radarska letala in izvidniško letalo RC-135 za elektronsko nadzorstvo). Zadostovala bi eden ali dva napada, vendar tistih nekaj minut zahteva zelo natančno korodinacijo in obsežne priprave. Letala Nata že več mesecev preletavajo Bosno in Hercegovino. Na teh poletih so zbrala veliko fotografskega gradiva, ki je bilo dopolnjeno s podatki satelitov. Lokacija srbskega topništva je torej znana, vendar pa bi se enote lahko hitro premikale, zaradi česar bi se letalski napad izjalovil. Kot primer navajajo minomete, s katerimi so Srbi povzročili pokol na sarajevski tržnici. Dobro izurjena ekipa lahko v dveh minutah usposobi orožje za strel, v eni minuti izstreli pet granat, v dveh minutah naloži minomet na vozilo in ga odpelje drugam. Letala imajo le pet minut za uspešen napad, in če ne bi zadela ciljev v prvem ali drugem naletu, bi zelo težko določila cilje naslednjih napadov. Uspešna akcija po oceni londonskih izvedencev zahteva učinkovito delo ekip, ki z laserskimi žarki ali radarji izberejo dlje in sporočijo pilotom, kam naj streljajo. Izredno previdna morajo biti izvidolska letala, da se srbsko topništvo ne bi prehitro premaknilo. Nad Sarajevom, priporočajo v Londonu, mora zato stalno leteli nekaj bombnikov, da nasprotnik ne bi vedel, kdaj se bo resnični napad začel. Pomembna je tudi izbira orožja. Najustreznejše naj bi bile rakete in kasetne bombe. Velika neznanka je, kakšno obrambno orožje imajo srbske enote. Verjetno nimajo raket zendja-zrak daljšega dosega, razpolagali pa naj bi s težkim protiletalskim topništvom, ki je podobno tistemu, s katerim je Irak branil svoja letališča. Imeli naj bi tudi ročne raketomete tipa Strela. Srbi torej niso premočno oboroženi, njihovo orožje pa ni na tehnološko visoki ravni. Zato naj bi bilo tveganje pilotov dokaj majhno, zlasti če bi bil že prvi napad bombnikov učinkovit in natančen. Resnična nevarnost bi bilo po mnenju izvedencev nasilje nad modrimi čeladami in ostrejša ofenziva z mitraljezi in ostrostrelskimi puškami. Zato jo je treba upoštevati pri oblikovanju strategije napada. Vojmir Tavčar Prijazna pokrajina med rekama (3) Prvi val slovenskih priseljencev, ki je prihajal v letih po sprejetju zakona o priseljevanju in kolonizaciji (1876) v Argentino, se ni naselil samo na skrajnem severu v obmejno For-moso. Nekateri so si izbrali prijaznejšo zemljo, valovito pokrajino med rekama Parana in Uruguay, provinco, ki je bila naseljena že od prvih obdobij raziskovalnih odprav, ki so iz Španije prek Srebrne reke nadaljevali pot do Asunciona v Paragvaju. Glavno mesto province je Parana, ki ima slikovito lego na visokem bregu. Na tej zemlji je doma sadjarstvo, a tudi živinoreja in poljedelstvo. Rečna pot je od začetka španske kolonizacije omogočala trgovske poti, ki so pripomogle k razcvetu te in ostale province: Santa Fe, Corrientes. V že omenjenih potopisnih člankih izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika najdemo prve omembe o Slovencih v Entre Rios, ki ni ponujal samo boljših pogojev za življenje kot For-mosa, ampak je omogočal tudi vključitev otrok v šolski sistem ter jim olajšal nadaljno strokovno pot. Iz vrst slovenskih priseljencev je v teh krajih izšlo nekaj intelektualcev, predvsem duhovnikov. Anton Merkun, duhovnik, ki je leta 1928 živel eno leto v Argentini z namenom, da bi preučil stanje v takrat hitro rastoči slovenski skupnosti, je zvedel za ugledno ime stolnega kanonika Franceta Pavšiča, umrlega malo pred njegovim obiskom. Spomin na Pavšiča se je ohranil, tako ga Hladnik omenja leta 1939, ko opisuje prvo slovensko novo mašo sredi slovenske četrti v Buenos Airesu. V istem letu je Hladnik obiskal Parano. Potopis, ki je bil objavljen novembra 1939 v Duhovnem življe- nju, vsebuje poglavje z naslovom Najstarejši Slovenci v Argentini. Franc Pavšič, v argentinskih dokumentih Francisco Pausich, se je rodil v Oseku na Vipavskem 6. marca 1876 očetu Pavletu in materi Tereziji, rojeni Hrovatin. Po pripovedovanju je imel enajst let, ko je družina odšla iz domačega kraja. Oče, mizar, je poslal svojega sina v klasično gimnazijo, v kolegij sv. Jožefa, kjer je maturiral. Študij filozofije in teologije je nadaljeval v semenišču v Santa Feju. Leta 1900 je podal slovesne zaobljube pred škofom dr. Rosendo de la Lastra y Gor-dillo v stolnici v Parani. Dušno pastirstvo je začel opravljati v kraju Villa Li-bertad, v provinci Entre Rios kot kaplan. 1910. je postal župnik v mestecu Ro-sario Tala. Registriran je v seznamu naročnikov Mohorjeve družbe, kar dokazuje, da je ohranil materin- ščino kljub drugačnemu okolju ter odmaknjenosti kraja. Leta 1916 je postal drugi kanonik poddiakon v Parani. Stolni kanonik je postal leta 1919, 1. marca istega leta tudi profesor v škofijskem semenišču. Umrl je mlad v Parani, 4. maja 1927. Hladnik je leta 1939 spoznal njegovega mlajšega brata, ki je z družino živel v istem mestu. Ob tem obisku nam je Hladnik posredoval natančne podatke o Slovencih. Tako so ga peljali do hiše rojaka Terčiča iz Doljne-ga Cerovega na Goriškem. Bili smo na kmečkem dvorišču, kakršno je običajno tukaj: na sredi dvorišča vodnjak. Pozanimali so se za Terčičevo bolno ženo: »Ne vem, če bo še kaj iz nje. Kaj bom počel sam? Tako dolgo sva lepo v miru živela in se trudila. Enajst otrok nama je Bog dal, 60 imava že vnukov: tako lepo je in veseli smo, kadar prihitijo, sedaj pa bo vsega konec...« Ko pa so stopili ven iz hiše, jih je »objel prijeten vonj svežepečenega kruha, ki so ga ravno jemali iz peči. Spet. Spet nov spomin na peko v domači hiši...« Ko se je čez pet let Hladnik vrnil v Parano, je ugotovil, da sta se stara dva Terčiče-va med tem preselila v »boljšo« domovino. Njegovo življenje se je končalo že leta 1941, ko je bil star 84 let. Žena Marija, rojena Jakin, ki je bila ob mojem poslednjem obisku bolna na smrt, si je zopet opomogla in je moža preživela za petnajst mesecev. Ravno za božič 1942. so jo rojaki in prijatelji spremili k večnemu počitku. Tudi brat Terčičeve Marije je bil duhovnik, vojaški kurat v Mendozi. Prvi izseljenski duhovnik Jože Kastelic ga je srečal med obiskom v tej andski provinci. Stefan Jakin je bil njegov vodič po mestu in okolici. Slovenski priimki v provinci Entre Rios nam odsli-kavajo primorsko skupino prvih priseljencev: Leban, Jordan, Hlede, Srebrnič, Peršoglia. Slovenci so poleg glavnega mesta živeli še v dveh krajih: v Colonia Cerrito in v Luca Gonzalez, ohranjeni priimki s teh krajev pa so Cijan, Bizaj, Černe, Devetak. Slovenci v tej prijazni provici so bili kmetje, njihovo življenje pa se ni toliko razlikovalo od domačega, saj je bilo okolje obdelano, kultivirano. Ponekod so ohranili oblike peči, borja-čev ali drugih sestavin ljudske kulture, ohranili so tudi običaje ter medsebojno povezanost. Domnevamo, da so se družili tudi med prazniki. Do trdnejše, društvene oblike pa ni prišlo. Jutri: Mendosa, dežela andskih velikanov in dobrega vina lOSNAIN HERCEGOVINA / OROŽJE IN VOJAKI NA BOJIŠČIH Srbi so močni, vendar borbeni duh zamira Okoli Sarajeva je nameščenih 100 do 150 topov in havbic Cp£>RAIEVO’ ZA l ..E® " Na bosanskih boJlšc,h je bilo y zace u februarja po neura-?nnh 0cenah vec kol „00 tlsoC vojakov. Veti musliman 1 m hrvaških borcev nBVareS.toP^a *z vrs1 . , nie jugoslovanske Jske, od tam pa je tu-ui največ orožja. se strani so na zase-„mh območjih polet eznanskih zalog, ki s: i ,e Jugoslovanska voj-Ka nakopičila za pri mer krize, »prevzele« ali obnovile celo vrsto tovarn streliva, zato je njihova preskrba s strelivom malodane neizčrpna. Poleg tega lahko bosanski Srbi in Hrvati - v nasprotju z obkoljenimi Muslimani - strelivo »Črpajo« tudi iz svojih matičnih republik. Bosanski Srbi so svoje dosedanje uspehe na zasedenih ozemljih v Bosni dosegli predvsem zaradi premoti težkega orožja, tankov in letal- Srbskim obljubam nihče ne verjame Sarajevo - Amen-. Predsednik Clinton le sjbsko odločitev o umiku topništva iz okolice Sarajeva ozna-Cl za »korak v pravi smeri«. Za tak sklep 80 se odločili na pogajanjih muslimanskih m srbskih vojaških poveljnikov na sarajevskem letališču, ki mu je prisostvoval tudi britanski poveljnik Unproforja v BiH Michael Rose. Bill Clinton je ob tem opozoril, da bo tre- ba na prave rezultate Se počakati, saj so se podobni srbski sklepi v preteklosti že izkazali kot zgolj slepilni manevri. Eden od predstavnikov bosanske vojske, ki je sodeloval na pogovorih, je pozneje dejal, da v uresničitev dogovorjenega ne verjame, saj so Srbi doslej požrli že vse obljube o premirjih, ki so jih dali nasprotnima stranema ali mednarodnim pogajalcem. (Reuter) s kih sil (do odloka ZN o prepovedi vojaških zračnih poletov). Srbe pa muci »kronično« pomanjkanje osebja, saj ocenjujejo, da se je njihova vojska skrčila na 40 tisoC vojakov in 50 tisoč pripadnikov paravojaških enot. Koliko vojakov so pridobili z nedavno splošno mobilizacijo, pa ni znano. Srbi imajo v Bosni približno 300 tankov, 300 oklepnih vozil in 1000 topov različnih kalibrov. Na postojankah nad obkoljenim Sarajevom je med 100 in 150 topov in havbic. Poleg tega imajo Srbi deset mobilnih raketometov za izstreljevanje raket kratkega dometa, sicer zastarelega, a vendarle učinkovitega sovjetskega tipa Luna-7. Od uvedbe prepovedi vojaških zračnih poletov aprila 1993 stoji na banjalu-škem vojaškem letališču le 20 bojnih letal, ki so jih prevzeli od nekdanje jugoslovanske armade. Muslimani imajo po lastnih ocenah približno 200 tisoč oboroženih mož, čeprav zahodni strokovnjaki zatrjujejo, da je ta številka pretirana. Po njihovih ocenah ima muslimanska vojska le približno 65 tisoC vojakov. Začetne težave, s katerimi se je soočala muslimanska vojska, so premostili s temeljitim prestrukturiranjem in daljšim usposabljanjem. Muslimani ne morejo izvesti nobene večje ofenzive, saj jim primanjkuje težkega orožja. Število težkega strelnega orožja in tankov se vrti okoli dobrega ducata. ZraCna sila, ki jo sestavlja manj kot deset helikopterjev, praktično ne obstaja. V tehničnem smislu gre bolje bosanskim Hrvatom, ki imajo približno 50 tisoč vojakov, 50 tankov, moCne topniške enote in nekaj helikopterjev. Vendar v njihovih Četah borbeni duh upada, kar gre v prvi vrsti pripisati nezadovoljivi strukturi komandosov, ki so pod močnim vplivom strankarske politike. Poleg tega je po uradnih podatkih Zagreba v Bosni med 1500 do 2000 prostovoljcev, zahodni in muslimanski viri pa zatrjujejo, da se število redne hrvaške vojske v Bosni giblje med 10 in 30 tisoč. (dpa) Letalske sile Nata v bližini Bosne Vse lokacije so v Italiji, če ni navedeno drugače. ■ I #■ FRANCIJA: 10 lovcev mirage 2000 v Cerviji 5 izvidnikov mirage F-1 v Istrani . . 1 E-3 FAEVV v Trapaniju ali v francoskem Avordu Lovec F"15 Eag e 1 letalo C-135 za oskrbo z gorivom v zraku iz Istresa v Franciji 8 jurišnikov jaguar v Istrani 6 lovskih bombnikov S. Etendard 4P na letalonosilki Clemenceau v Jadranu NIZOZEMSKA: 8 lovcev F-16A v Villafranci 6 lovcev F-16A CAS v Villafranci in 4 dodatni F-16A na Nizozemskem. VELIKA BRITANIJA: 8 jurišnikov Jaguar v Gioi del Colle ter štiri enaka letala v VB 6 lovcev sea harrier na letalonosilki HMS Ark Royal v Jadranu 8 lovcev tornado F-3 v Gioi del Colle 2 letali Tristar K-1 za zračno oskrbo z gorivom v Malpensi ZDA 12 jurišnikov O/A-10 letalskiia sil (USAF) v Avianu 12 lovcev F-16C USAF v Avianu 12 večnamenskih letal F/A-18C ali lovcev F-14 in 8 F-18/A6-E ameriških pomorskih sil (USN) na letalonosilki Saratoga 8 večnamenskih F/A-18 marinskega korpusa (USMC) v Avianu 3 poveljniška in nadzorna letala EC-130 USAF v Avianu ter dve enaki letali na razpolago po potrebi 2 topnjači AC-130 USAF v Brindisiju in še dve po potrebi 10 »letečih cistern« KC-135 USAF v Piši in sanitetni bazi v Sigonelli TURČIJA: 10 lovcev F-16C v Ghediju in osem enakih letal v Turčiji ŠPANIJA: 1 letalo za podporo ČASA 212 v Vicenzi Natove letalske enote za radarsko opazovanje (NAEVVF): 8 letal E-3A iz Geilenkirchna v Nemčiji ali v oporiščih Trapani na Siciliji in v grški Prevezi 2 E-3D iz VVaddingtona v VB ali v Trapaniju in Avianu PISMO IZ Š V I C E Zakaj se je ugledni VVeltvvoche odločil postaviti na srbsko stran? ' ■ : :: Zvone Petek Ali svetovni mediji, ki poročajo z bosanskih bojišč in posebej iz Sarajeva, lažejo? So se tudi tako ugle-(™- publicisti, kot je Pulitzerjev na-grajenec Roy Gutman, nekritično Postavili na muslimansko stran in po krivici obtožujejo Srbe za zloči-ne nad civilnim (muslimanskim) Prebivalstvom? So bila poročila o koncentracijskih taboriščih in o sistematičnih posilstvih Muslimank zgolj zmanipulirana propaganda? n kaj ima vse skupaj opraviti z nevtralno Švico? Švicarski mediji skrajno previdno in objektivno, kolikor je v propagandno-informacijski zmedi y_ Bosni sploh mogoče, poročajo o krvavih dogajanjih v Sarajevu, Mostarju in drugih bosanskih kra-]ih. Pogosto so to poročila iz prve roke in skozi vse tri »prizme« -zlasti švicarska televizija se trudi, da bi njeni reporterji, ki pogosto odhajajo v Bosno, poročali iz Sarajeva, kakor tudi z območij, ki so fh zasedli Srbi ali Hrvati. Pri tem s° zelo previdni in se izogibajo komentarjem, zlasti pa pripisovanju krivice za pokole Srbom, Hrvatom ali Muslimanom, še pose-oej, če ni na voljo preverjenih podatkov o krivcih. Ugledni politični tednik Weltwoche, ki ga poleg Švicarjev bere tudi intelektualna Evropa, je nevtralni drži švicarskega tiska in televizije naredil konec. Kot bomba J® v javnosti odjeknil tristranski do-s)e z naslovom: »Bosna - tako sta nam lagala televizija in tisk« izpod Peresa neznanega Petra Bračka. VVeltvvoche, ki je doslej zelo Previdno komentiral dogodke v Bosni in skušal biti nevtralno objektiven, .se je z objavo propa-gandistično-prosrbskega teksta nekritično postavil na stran Srbov in obtožil svetovno novinarstvo, da 2e ves čas objavlja neresnice in da se v bosanski tragediji postavlja na muslimansko stran. Ce Bračkovega frontalnega napada na domala vso svetovno novinarsko druščino ne bi (brez kakršnegakoli redakcijskega ograjevanja) objavil časnik takega kalibra, kot je VVelvvoche, bi se Bračkovim tezam lahko le grenko nasmehnili. Tako pa njegove obtožbe, češ da je »v balkanskem spopadu novinarstvo zatajilo«, silijo k razmisleku. Brock očita poročevalcem »obračanje dejstev, površnost in enostransko komentiranje«. Posnetki iz koncentracijskih taborišč, ki so lani poleti pretresti svet, so nastali v bosanskih in hrvaških taboriščih in na posnetkih so Srbi, trdi Brock. Število posiljenih Muslimank zreducira na nekaj deset in pokol civilistov 22. maja 1992, ko je v vrsti za kruh granata ubila 22 ljudi, pripisuje Muslimanom, ki so hoteti svetovno javnost obrniti proti Srbom. V svoji polemiki s svetovnim novinarstvom se Peter Brock sklicuje v glavnem na anonimne vire iz vrst mirovnih sil Združenih narodov, za pokol pred prodajalno kruha pa je Muslimane obtožil tedanji poveljnik enot ZN v Bosni general MacKenzie. Tega, da je general kasneje svojo obtožbo ura- dno preklical, Brock ne omenja, pa tudi sicer bi bil MacKenzie vse prej kot objektivna »priča«, saj se je potem, ko je (ne) uspešno odslužil mandat v Sarajevu, vdinjal pri srbskem lobiju v ZDA in se odpravil na dobro plačano turnejo predavanj po ZDA. Medtem so se za avtorja polemičnega članka seveda začeli zanimati tudi švicarski novinarji, ki se sprašujejo, ati so doslej res početi vse narobe in navijaško poročali iz Bosne. Kdo je torej Peter Brock, ki mu VVeltvvoche tako zaupa? Zaposlen je pri El Paso Herald Post, majhnem teksaškem dnevniku. Bolj zanimivo je dejstvo, da so ga večkrat videti v Beogradu, tudi v družbi MiloSevičevih ljudi. Njegov članek so člani srbske delegacije deliti novinarjem na ženevski konferenci še preden je izšel v VVeltvvoche. Redaktor zuriškega tednika Magazin, Miklos Gimes, ki je prav tako večkrat odšel na bosanska bojišča, pa v svojem komentarju z naslovom »Stric iz Amerike« v Tages Anzeigerju omenja, da mu je Brock že prej poslal vrsto reportaž iz Bosne, ki govorijo izključno o trpljenju Srbov. Gimes se je pogovarjal tudi v Royem Gutmanom, ki je za poročila iz Bosne dobil Pulitzerjevo nagrado in ga je Brock v članku ostro napadel. »Očitno so dajali Bračku material ljudje iz enot ZN, ki jih kritična poročila iz Bosne motijo in si želijo isto kot Srbi: da bi Muslimani že enkrat odnehali,« je izjavil Gutman. Vojna v Bosni je za Gutmana in Brocka donosen posel, le da dobiva prvi honorarje verjetno le od redakcij, ki objavljajo njegova poročila. Kako je z Bračkom, pa bomo verjetno kmalu izvedeti, saj so njegove obtožbe prehude, da bi se stotine kolegov, ki so tvegati glavo, da bi prišli do verodostojnih poročil in posnetkov iz Bosne, pustilo kar tako oblatiti. Pa tudi VVeltvvoche bo moral pokazati barvo, če bo hotel ohraniti ugled. - Kljub temu ostaja dejstvo, da si s krvavimi poročili in televizijskimi posnetki iz Bosne služi kruh veliko svobodnih in »svobodnih« novinarjev. Med njimi so tudi ugledna novinarska peresa, svetovno znani fotografi in na vse pripravljene televizijske ekipe. V Nemčiji je denimo izšla serija člankov o srbskih grozodejstvih, ki so jih iz Bosne posredovati prek Slovenije, Standekerjeva poročila so izhajala v Magazinu, za Tages An-zeiger redno piše eden od novinarjev Oslobodjenja. Dokler so biti na eni strani Srbi kot agresorji in na drugi Muslimani in Hrvati kot žrtve, je še šlo. Zdaj, ko slika ni vec čmo-bela in so si s krvjo umazale roke vse tri strani, je za tuje poročevalce vse težje odkrivati resnico in svetu posredovati objektivno sliko dogodkov. Zato pa je v poročilih slišati vse večkrat vesti v slogu »-Kot navajajo...naj bi...po nepreverjenih podatkih...« Le v nečem so si vsi, tudi švicarski novinarji, edini - ko se sprašujejo, kdaj bo nesmiselne balkanske morije konec. NOVICE ZDA priznale Makedonijo VVASHINGTON - Združene države Amerike so uradno priznale Makedonijo in bodo s to balkansko državo kmalu vzpostavile tudi diplomatske stike, je včeraj sporočil predstavnik Bele hiše. »Priznanje Makedonije je znak spoštovanja prizadevanj njenih državljanov, da ustvarijo suvereno in neodvisno državo, ki bo temeljila na demokratičnih načelih,« sporoča Bela hiša. Makedonski predsednik Kiro Gligorov je pozdravil odločitev ZDA, ki njegovi državi zagotavlja stabilnost. (Reuter) Ruski parlament dal zeleno luč MOSKVA - Poslanci spodnjega doma ruskega parlamenta so v sredo na pobudo Sergeja Babu-rina, poslanca nacionalistov, z veliko večino izglasovali ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki bo raziskala ozadje krvavih dogodkov v Moskvi septembra in oktobra lani. Komisija naj bi ugotovila, ali sta bila ukaza predsednika Jelcina o razpustitvi parlamenta in napadu na njegov sedež protiustavna, in raziskala vse spremljajoče nepravilnosti. (Reuter) ZN pozivajo k zbiranju pomoči za Sudan NEW YORK - Združeni narodi so mednarodno skupnost pozvali, naj zbere 278 milijonov dolarjev pomoči za financiranje programa nujne pomoči za 6,5 milijona prebivalcev Sudana. Z denarjem nameravajo ZN pokriti potrebe po hrani in zdravilih. Zaradi najnovejše ofenzive vladnih enot na jug države se je število beguncev, ki se pomikajo proti meji z Ugando in Kenijo, povečalo na približno 110 tisoč. (Agencije) Spet topniško obstreljevanje Kabula KABUL - Med afganistanskimi frakcijami so v sredo po štiridnevnem zatišju znova izbruhnili siloviti spopadi. Na položaje v okolici Kabula in na mesto je padlo več granat, kar je med prebivalci povzročilo paniko, saj so začeli množično zapuščati prestolnico. Z družino in s šestčlanskim osebjem je mesto zapustil indonezijski veleposlanik, zadnji vodja diplomatske misije v Kabulu. (Agencije) SLOVENSKI PROGRAMI 6 - SLOVENIJA 1 m H. Ch. Andersen - B. Veras: Daleč od dvorca: Svinjski pastir Dežela kock, reportaža iz Legolanda 1. Mednarodni festival romarskih pesmi, 2. oddaja Analitična mehanika, 45/52 del nemške izobraževalne serije Po sledeh napredka Po domaCe Poročila Studio City, ponovitev Svet poroCa, ponovitev Osmi dan, ponovitev . Slovenci v zamejstvu TV dnevnik 1 Ziv žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv igrica a Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Zarisce Četrtek v cirkusu: ' Veliki cirkusi sveta, 6. oddaja Tednik TV dnevnik 3, VPS 2220 Sova Hiša naprodaj, 18/21 del ameriške nanizanke Igrajo: Philip Charles MacKenzie, Alison LaPlaca, Danny Gans, Ellen DeGeneris, Marv Page Keller, Nick Tate. Inšpektor Morse, 10., zadnji del angleške nanizanke Video strani {T SLOVENIJA 2 Video strani Kinoteka - James Cagney: Rdečelaska, ameriški cb film, 1941 Po igri One Svuiday Sova, ponovitev Burleske Charlieja Chaplina, 11. epizoda am. cb nanizanke Inšpektor Morse, 9/10 del angleške nanizanke Skrivnost parkirišča 5B, 1 del Ze veste ( Poslovna borza Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik 2 El Pueblo - Vas, v kateri se je ustavil cas, nemška dokumentarna oddaja Umetniški večer: Portret Janeta Kavčiča Begunec, slovenski film, 1973 Aliča, evropski kulturni magazin Video strani A KANAL A Borza dela Video strani MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Videosreda, ponovitev CMT Luc svetlobe, ponovitev 98. dela ameriške nanizanke A-Shop Spot tedna Drugačen svet, 251. del ameriške nadaljevanke Video strani Borza dela Video strani A-Shop Ustava, 8. del ameriške serije o državni ureditvi LuC svetlobe, 99. del ameriške nadaljevanke Rock starine, ponovitev 52. oddaje Poročila A-Shop Magnetoskop, glasbena oddaja Loner, ameriški film Igrajo: David Heavener, Charlene Tilton, Allan Rich in drugi; režija VVilliam Byron Hillman. Rock starine, 53. oddaja Poročila Drugačen svet, 251. del ameriške nadaljevanke A-Shop Spot tedna CMT Borza dela Video strani m S KOPER Slovenski program dat® 'KOROŠKA 19.30 Cas v sliki 4 i RAI 1 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes dnevnik, 7.35 gospodarstvo . Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: 11 bandito deli’ Epi-ro pust., ZDA ’57), vmes (11.00) dnevnik Risanke: Calimero Nan.: Blue jeans Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik in Tri minute Znanstveni tednik Dok.: Kvarkov svet Nan.: Saranno famosi Mladinski variete: Uno p er tutti, vmes. risanke, nanizanke, zanimivosti Nan.: Zorro Odprti prostor Danes v Parlamentu Dnevnik, snežne razmere Variete: Fortunatamente insieme Nan.: ENG - Preša diretta Vreme, dnevnik, šport Film: Troppo forte (kom., It. ’85, r.-i. C. Verdone) Dnevnik Film: Playboy in prova (kom., ZDA ’87, i. P. Dempsey, A. Peterson) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Bazilika Sv. Petra Patente da campioni 4 | RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave Male in velike zgodbe Jutranji dnevnik 2 Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama Aktualna odd.: Detto tra noi-Kronike v živo Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara I suoi primi 40 anni Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik, Iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: Himter Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Nan.: Amico mio - Fra-telli (i. M. Dapporto) Variete: Indietr o tutta! Dnevnik Šport: košarka, 0.-15 tenis turnir ATP Tour Vreme in kino Nan.: Un giustiziere a New York 4 i RAI 3 Jutranja oddaja Kulturni dnevnik Tortu-ga, od 9.00 dalje DSE Dok.: Pievi, 10.00 Idealna knjižnica Dnevnik 3 iz Milana Parlato semplice Dok.: Podobe iz Madžarske, 13.45 Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Figaro qua, Figaro la DSE - E ven ti Šport: namizni tenis, rokomet, 16.30 hokej na ledu, 17.00 turnir ATP Dok.: Geo B Šport, Insieme, vreme B Dnevnik, deželne vesti gg BlobCartoon, Blob, Una cartolina Aktualno: 11 rosso e il ne-ro (vodi M. Santoro) Dnevnik Sort: E’ quasigol Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario S j RETE 4 Nanizanka, 8.00 Tu Italija, 8.10 nad. Piccola Cenerentola, 8.35 Anima persa, 9.30 dnevnik Sgarbi quotidiani Nad.: Soledad, Febbre d’amore, 12.00 Maddale-na, 12.30 Celeste, 13.00 Sentieri, 15.00 Primo amore, 15.30 Principessa, 16.00 Camilla, vmes (11.55,13.30) dnevnik Kviz: La verita (vodi Marco Balestri), 17.30 dnevnik Rubrika o lepoti Aktualno: Funari News, 19.00 dnevnik Nad.: Cuore selvaggio Film: L’ esorcista 3 (srh., ZDA ’90, i. Ed Flanders), vmes (23.30) dnevnik Radio Londra Pregled tiska Nan.: Lou Grant IS CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani, 13.40 Lasciate un messaggio Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale Otroški variete Dnevnik TG 5-Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (E, Greggio, Ric) Film: Scuola di polizia 5: destinazione Miami Nan.: Časa Vianello Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ITALIA1 I Otroški variete g Aktualno: Luogo comu-ne, 9.15 O di qui o di la Nanizanki Odprti studio Aktualno: Tu Italija Otroški variete Odprti studio 1 Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air Odprti studio im Radio Londra »M Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills - Una festa a sorpresa O di qui o di la Luogo comune, 0.20 Sgarbi quotidiani # TELE 4 19.30, 22.35 Dogodki in odmevi Film: Solo chi cade puo risorgere 13.30 20.45 (•) MONTECARLO 19.30, 20.25, 22.40 Dnevnik, 13.00 Šport Film: La signora e i suoi mariti (kom., ’64) Variete: Tappeto volante Film: Pretty woman (kom., ’90, i. R. Gere) § Koper TV novice Stanje stvari - kultura, vodi Nataša Melon Slovenski magazin Glasba Antinia Tarsie Slovenski program: Primorski forum Primorska poslovno Primorska kronika TV dnevnik »Meridiani«, aktualna tema Achtung Baby!, kulturna oddaja Do konca sveta - Ko spregovorijo slike TV dnevnik Slovenski program: TV Poper, kabaretno-sati- ricna oddaja Ex Libris: Od operete do mucicala [□MF Avstrija T Cas v sliki Pri Huxtablovih Zemlja in ljudje Pod vodo okoli sveta-,* am. film Pomorska svilena cesta, 4. del serije Cas v sliki Družinske vezi Kar takoj naprej, policist, angl. komedija Otroški program Captain Planet " Black, serija Pierre in Isa, 9. del Cisto vsakdanja blaznost, serija Znanost Cas v sliki Hribovski zdravnik, 9. del: Past Kuharski mojstri Liebling Kreuzberg, serija Beg na avtocesti, am. akcijska komedija, 1981 Igrajo: Treat VVilliams, Robert Duvall, Paul Glea-son, Kathryn Harrold in drugi; režija Roger Spoti-swood. Aleluja za composanta, ital. vestem Hunter, serija Hrvaška 1 Dobro jutro Poročila Dober dan, uCenci Geografija Naravne znamenitosti Gorskega Kotarja Ameriška angleščina, 34-in 35. del Hov, hov, 5/8 del nadaljevanke Poročila TV-koledar Divja vrtnica, 24/199 del mehiške nadaljevanke Ciklus filmov Garyja Co-operja: JenkijeV ponos, ameriški Cb film, 1945 Igrajo-: Gary Cooper, Tere-sa VVright, Babe Ruth, Dan Duryea, Walter Sren-nan in drugi; režija Sam Wood. Monofon Učimo se o Hrvaški Poročila Otroška oddaja Z zdravjem do lepote Hrvaška danes Poročila Kolo sreče Santa Barbara, 633. del ameriške nadaljevanke Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik 1 Iz strankarskega življenja Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Poročila Znanost in mi VeCer ob glasbi: Zagrebški solisti Slika na sliko Poročila v angleščini Sanje brez meja OjO Hrvaška 2 TV-koledar Hov, hov, pon. 5/8 dela nadaljevanke Pokal pokalnih prvakov v rokometu: Sandefjord - Badel 1862 Zagreb, posnetek Skrivnosti, am. serija Prelomljene obljube, pon-3/4 dela ameriške serije Ekran brez okvira Risanka Dnevnik Košarkarska evroliga: Cibona-Benfica, 1. polčas rKošarka, 2. polčas 'Prelomljene obljube, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke Dekle z imenom Rošema-rie, nemški film, 1958 Igrajo: Nadja Tiller, Peter Van Eyck in drugi; režija Rolfe Thiele. Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Avstrija L, 5. del serije Šport Tenis, E A Generali Ladi-es Linz '94 Lipova ulica, serija Uspehi V orlovi deželi, 4. del: ZareCe gore Zveneča Avstrija: Glasbeni sprehod po koroških in štajerskih pokrajinah Delfini: Trpljenje nežnih sesalcev Pri Huxtablovih: Ni hiše, ni selitve Made in Austria, kviz Regionalna poročila Kultura Domače reportaže Novosti iz sveta filma Pogledi od strani Operni ples Večerni studio Fantom iz opere, ameriški film,1992 @ Madžarska Vaška TV Sončni vzhod, jutranji informativni magazin Cez dan Riviera, serija Moselbriiška zgodba, koprodukcijska serija Igra Opoldanski zvon Izložba Dnevnik Telešport Zunanje zadeve, serija Variacije, burleska Spored za otroke Upanje zanamcev, program židovske "skupnosti na Madžarskem Stavimo!, kviz Otroški kotiček Dnevnik Podeželske zgodbe, 6-del Leto družine Madžarska polpreteklost, 14. del serije Prostorske igre Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 20.30 ČETRTEK V CIRKUSU, veliki cirkus sveta ljubitelji cirkusa boste spoznali Se en veliki cirkus sveta - slavni južnoameriški cirkus Tihany, ki je zaradi svoje posebne glasbene predstave sploh enkraten na svetu. V oddaji se bodo zvrstile tudi imenitne točke na odru obdanem s plesalci in različne točke v cirkuškem šotoru. Pa še poseben Prispevek o predstavi, ki ji pravijo Groza v zraku. v niei artisti kljubujejo težnosti in nastopajo brez varnostne mreže. ,z»"' KANAL A 20.15 LONER, ameriški film Režija: William Byron Hillman, igrajo: David Heavener, Chariene Tilton, Allan Rich in drugi Zgodba pripoveduje o bivšem veteranu iz Vietnama, ki se preživlja kot bokser. Včasih pa so tekme Podobne dogodkom iz preteklosti in začne se spominjati krvavih prizorov. Film ponazarja psihološke rrauvme, kijih doživljajo vojni veterani, saj nikdar v ži-vJenju ne morejo izbrisati iz svoje duše vseh tregedij, K' sojih doživljali v vojnem času. TV SLOVENIJA 2 15.40 RDEČELASKA, ameriški film, 1941 Scenarij: Julius J-Epstein, Philip Epstein po igri One Sun-daY, Aftemoon ■Jamesa Haga-rla< režija: Raoul Walsh, fotografija: James Wong Howe, glasba: Heinz Roemheld, igrajo: James Cagney, Olivia de Havilland, Rita Hayworth, Alan Hale, George Tobias, Jack Carson RDEČELASKA režiserja Raou- la Walsha je že tretja filmska priredba Haganove igre Nekega sončnega popoldneva. Melodrama, ki se odvija ob prelomu stoletja in jo je Walsh iz malega kraja v izvirniku predstavil v New York, je vsekakor neprepričljivejši med vsemi tremi, saj je poln ozračja tedanje dobe, blesti pa tudi v odlični igri treh glavnih Protagonistov, Rite Hayworth, Olivie de Havilland in seveda Jamesa Cagneya. Ta je dokazal, da prav nič ne zaostaja v igranju melodramatičnih vlog in da ima pravšnjo mero posluha za komedijo. Ljubezenska zgodba filma je namreč kar zabavna. Mladi zobozdravnik na dopisni šoli gori za lepo rdečelasko iz sosednje ulice. Pa mu jo spelje poslovnež Hugo Bam-stead in končno celo vpelje v svoje posle, a le zato, da mu naprti krivdo za korupcijo in zobozdravnik mora za 5 let v zapor. Zobozdravnik, ki se je po ljubezenskem razočaranju takoj poročil z rdečelaskino Prijateljico, se po prestani kazni vrne k ženi in odpre zasebno ordinacijo. Zgodi se, da Bamstead s svojo lepotico pride k zobozdravniku po pomoč - ta pa zasluti, da je napočil čas, ko se za vse neprijetnosti in krivice poslovnežu lahko maščuje z napačno injek-cio. Spoznanje, da je prav on v svojem zakonu srečnejši moški, ga omehča..: 19 TV SLOVENIJA 2 20.10 VAS, V KATERI SE JE USTAVIL ČAS; nemška dokumentarna oddaja Blizu nekdanje inkovske Svete doline in daleč od glasnega mesta Peruja Cuzca živijo ljudje še vedno tako, kot so živeli pred stoletji, modemi časi se jih sploh niso dotaknili. Se vedno ne govorijo španščine, temveč starodavni inkovski jezik Ouechua. Oddaja prikazuje vsakdanje življenje teh ljudi. Skoraj kar polrebujejo za življenje, pridelajo sami. Opazujemo jih pri vsakdanjem delu na polju, ob njihovih preprostih obedih ter njihovo v tradicijo potopljeno mriolo-Qijo, ki jo izpovedujejo v obredih in žrtvovanju. Vrhunec leta je romanje v Coliuritti, kraj, ki leži skoraj 5000 metrov visoko v Andih. Praznovanje, ki temelji na slikoviti mešanici krščanskih in indijskih obredov in mi-Jtov,,traja tri dni. TV SLOVENIJA 2 18.35 ŽE VESTE, izobraževalna oddaja Pekrski vrh, Pekrska gorca ali Slovenska Kalvarija - samoten hribček sredi Mariborskega polja. Kako neki se je znašel tam, tako odrezan od sveta. Nekateri Pravijo, da ga je Mariborčanom nekdaj prinesel sam budič... Drugi prispevek bo pripovedoval o načrtnem urjenju sposobnosti pri otrocih, starih od petnajstega do dvajsetega meseca. Prizadevanja za povezavo otoške Anglije z evropsko celino so se začela Pred nekako dvesto teti, že tam okrog leta 1800. Odprtje predora pod La Manchem pa se bo šele letos, takorekoč pred novim tisočletjem le uresničilo. TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21.00 Jane Kavčič: Begunec Portret režiserja in slovenski film Nocojšnji umetniški večer posvečamo filmskemu režiserju Janetu KavCiCu, ki je lani praznoval visok življenjski jubilej - 70 let življenja. Jane KavCiC sodi v pionirsko generacijo slovenskih filmskih ustvarjalcev. Odlikuje ga izjemen občutek za filmsko govorico, dobro vodenje pripovedi in igralcev. Zaradi tega so bili njegovi filmi dobro sprejeti tudi pri občinstvu. Jane KavCiC je debitiral v omnibusu Tri zgodbe daljnega 1955. leta z zgodbo Slovo Andreja Vitužnika, ki ji je bila osnova Ingoliče-va povest. V zadnjih dveh desetletjih pa se je uveljavil predvsem kot režiser otroških in mladinskih filmov. Nocojšnji portret je režiral Dušan Prebil ob sodelovanju Silvana Furlana. BEGUNEC, 1973, režija: Jane KavCiC, scenarije,: Marjan Rožanc, igrajo: Boris Cavazza, Ljudmila Lis-sina, Rade Šerbedžija. KavCiCev film Begunec je nastal v produkciji avtorske produkcijske skupine Ekran, Viba filma in beograjskega producenta FRZ. V glavnih vlogah nastopata Boris Cavazza in Rade Šerbedžija, ob vrsti slovenskih igralcev pa tudi ruska igralka Ljudmila Lissina, ki jo je zahteval beograjski koproducent. Filmska zgodba spremlja tragično usodo treh mladih ljudi, ki jih vojna vihra postavi na različne ideološke bregove. V svojem Času je film pomenil pomembno tematsko novost, prav zaradi tega pa ni doživel širše kinematografske eksploatacije. MUSIČ TELEVISION 06.00 Awake on the Wlld Side: 09.00 Video; 13.00 Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted; 22,30 Beavis & Butthead; 23,00 Ponovitve; 00.00 Partyzone SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnab/ Jones; 15.00 Šo-gun, 9. del; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 E Street; 20.00 M.A.S.A.; 20,30 Full House; 21.00 Rescue; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.00 Star Trek PR0 7 05.35 Serije, ponovitve; 10.40 Loterija; 11.40 Ro-seanne; 12.10 Pri Huxtab!ovih; 12.40 Razpoka v zemlji, am. film katastrofe; 14.25 Hardcastle & McCormick; 16,25 Risanke; 17,55 Parker Lewis; 18.25 Vse čisto normalno; 18.55 Roseanne; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Enajsta žrtev, am. tv kriminalka; 22.15 Critters, am. fantaz. film; 23.50 Poročila; 00.00 T. J. Hooker PREMIERE 07.00 Romeo; 09.25 Odhod, am. film; 13.00 Kino '94; 14,30 Mont/, am. film; 16.00 After Dark, My Sweet, am. psih. kriminalka; 17.50 Hitman - Cohen & Tote, am. triler; 19.15 Kino '94; 20.15 Sla lepe Rose, am. tragikomedija; 22,10 Chinese Blu-es, angl. socialna drama; 00.15 David Letter-man Late Show SATI 09,05 Ponovitve serij; 13.00 Ladja zaljubljencev; 14.00 Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.05 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Schvvarz poseže vmes, 1. del; 22.05 Schreinemakersova v živo; 00.00 Sedem zlatih vampirjev, angleška grozljivka * EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Ples; 10.00 Ritmična gimnastika; 12.00 Olimpijada, vrhunci ZOI '92; 14.00 Snooker, evropska liga; 16.00 Olimpijada, magazin; 16.30 Hokej, NHL; 17.30 Motorji, magazin; 18.30 Euroski, magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 Olimpijada, vrhunci ZOI 92 iz Alber- tvillu; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 23.00 Tenis, magazin; 01.00 Športna poročila RTL 09.10 Serije, ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Družinske vezi; 18,00 Paradise Beach; 18,45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Klic na pomoč; 21.15 Očarljiv duh, am. tv film; 23.10 Gottschalk; 00,00 Poročila; 00.30 Nightline! RTL 2 05.50-17.00 Ponovitve serij; 17.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev; 17.50 Umile 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročila; 19.00 Hulk, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Pozabi ali umri, angl. kriminalka; 22.05 Poročila; 22.15 Šef ne pozna usmiljenja, franc, vohunski film; 23.45 Monsters-Ko kri poledeni, serija SKY MOVIES 17.00 Portrait In Black; 19.00 Life Stinks; 21.00 Hot Shoti; 23.00 The Fear Inside MOVIE CHANNEL 17.00 The Nev/ Adventures Of Oliver Twist; 19.00 The Fire In The Stone; 21.00 Shining Through; ■ 23.15 Puppetmaster FILMNET + 16.00 K-TV; 18,00 The Mysteries Of The Dark Jun-gle; 20.00 Taking Back My Life; 22.00 Ricochet; 00.00 Dream Lover SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18,00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 On The Air; 20.00 Zdaj; 20.30 Rnancial Times Report; 21.00 Ushuaia, dokumentarna serija; 22.00 Poročila; 22.30 Media TV; 22.50 Market VVrap; 23.00 Jay Leno Show CNN 05.00-22.00 VVorid News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King U-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorid Business Toda/; 20.00 International Hour; 22.00 VVorid Business Toda/ Update; 22,30 Shovvbiz Toda/ Slovenija 1 4.30, 5.00,6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00,21.00, 23.00 Poročila; 6.5,0 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 10.35 Kompas holidays turistično oko; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 16.00 Glasbene novosti; 17,50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Vi zbirate, jaz izberem; 22.20 Rock Underground. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 ^ Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Božanskp komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program;. 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Caruso; 16.45 Tretja stopnica; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.30 Primorski val; 11.30 Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Mladim poslušalcem; 17.15 Primorski boben; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.30 -23.15 Večerni program Modrega vala Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 8.40 Igrajte z nami; 9,00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Govorimo o medicini; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14.45 The magic bus; 16.00 Modri val ; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15. 13.15, 14.15, 17,15, 18.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Cankarjev dom se predstavi; 16.25 Nagradna uganka; 17.55 Špeckahla; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik. Radio Kranj 9.00, 14.00. 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 17.20 Parnas; 18.20 Musič Ma-chine; 18.50 Radio jutri, koristne informacije; 19.20 Študentski program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.0QJLim-T4f)0,' 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7,15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 infoservis; 1210 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gor-co; 13.10 Poštni predal; 121; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki; 20.00 Kulturno-umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Komu . zvoni?; 14.00 OF; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator; 18.00 Borzni parket; 19.00 Tolpa bu-mov: Tickmayer Forma-tio; 21.30 Institut Egon March predstavlja; 22.30 Vaš omiljeni DJ Jure; 0.30 Radio satelit, Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8,00. 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Po poteh naših izseljencev; 8.40 Revivai; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Odprta kniga: Oštrigeca (M. Tomšič, 11. del); 10.30 In-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; Dekliška VS Sovo-denjska dekleta; 13,20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Slovenska lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Četrtek, 10. februarja 1994 ZNANJE Mušice na električnem stolu TRENTON - Kolikokrat so nas že različni proizvajalci prepričevali, da je insektom in mušicam »končno« odzvonilo, pa so nas te nadležne zivalice Se naprej pikale? Enemu izmed najmodernejših sredstev v dolgotrajni vojni človeka proti tem letečim »zverinicam« je njegov izumitelj, raziskovalec iz New Jerseya, podaril nekoliko strokovno ime: »elektrodinamicni morilec insektov«. Napravo prodajajo po maloprodajnih cenah od 100 do 280 dolarjev, sestavljena pa je iz temne fluorescentne cevi, visokonapetostnega transformatorja in iz dveh kletk, ki sta postavljeni ena v drugo, skupaj z blizu nastavljeni- Simbioza v naravi - kaj počenjamo ljudje? mi elektrodami. Naprave je najbolj primemo postaviti v bližino navadnih, Mih neonskih luči, ki s svojo svetlobo privlačijo na tisoče insektov. Insekti se iz »radovednosti« približajo napravi, da bi opazovali fluorescenčno cev v kletki, ker se jim modrikasta svetloba zdi Se bolj svetla od navadnih hiti, Čeprav jo ljudje komaj vidimo. Ko se v kletki nabere dovolj žuželk, s svojimi organizmi sklenejo tok in naenkrat pride do električnega udara približno 5.000 voltov, pri Čemer se pojavi rumenkasti blisk in prasketanje. Seveda ni insekta, ki bi to lahko preživel. Pri manjših napravah spečene mušice popadajo na tla, od koder jih potem pobirajo ptice in mravlje. Večji modeli pa imajo Se razmeroma plitvo posodo, v kateri se nabirajo pomorjeni insekti, M jih kasneje lahko vržemo v akvarij, ker so pečene mušice tudi prava poslastica Za ribe. Ena taksna naprava - odvisno od velikosti -lahko »počisti« vse insekte na površini od enega ara do pol hektarja, ah sežge pet tisoč mušic na minuto, približno sedem milijonov dnevno, ali več kot milijardo v eni sezoni (od konca pomladi, cez poletje do začetka jeseni). V ZDA so doslej prodali nekaj desettisoc teh naprav, kar praktično pomeni smrtno obsodbo za več kot deset bilijonov insektovi Prodajati pa so zaceli Se bolj učinkovito »dvonadstropno« napravo, sestavljeno iz dveh dvojnih električnih Metk, pri katerih je zgornji del namenjen za uničevanje insektov na veCji višini. Dvojna radost za mravlje, ptice in ribe?! Ni pa Se poročil o tem, kaj o takšnih posegih v naravno ravnotežje mislijo ekologi. (E. J.) POLITOLOGIJA / V RAZPRAVE O REGIONALIZMU BO POTREBNO VCEPITI VEČJE ODMERKE KULTURE Napetosti med dižavo in regionalizmom Po Evropi se Čedalje bolj Sirijo ideje o »regionalizmih« (ponekod jih imenujejo kar »lokali-zmi«), ki jih spodbujajo tudi politične stranke in gibanja. Hkrati s tem pa politologi in sociologi opozarjajo na šibko navzočnost »kulture« (z veliko začetnico) - Ce kulture ne bo, bomo to vprašanje tako »demonizirali«, da bo lahko res zavrlo družbeni razvoj in razdejalo ogrodje, na katerem slonijo družbe. Potrebno bo vcepljati kar moCne odmerke »kulture«, kajti problematika zares ni preprosta. Na eni strani smo priča takore-koč »mundializaciji« razmer, na drugi pa lokali-stiCnim težnjam, ki pogosto Se niso dovolj oblikovane. V ospredju se pojavljajo predvsem tri razsežnosti: lokalizemi, nacije in mednarodne dimenzije. V Rimu so imeli pred nedavnim zanimivo srečanje, ki ga je priredila raziskovalna ustanova CNEL pod naslovom Kultura v lokalistiCnih težnjah; navzoči so bili znanstveniki in strokovnjaki iz mnogih držav, med njimi Nemčije, Francije, Španije in kajpak Italije - to pa so države, v katerih je »nacionalnost« že kar trdno zasidrana. Problematiko so si zastavili zlasti s stališča, da »lokalisticne« tendence navsezadnje ne smejo označevati družbeno-struktume nevarnosti, čeprav pojavi neoregionali-zma spravljajo v negotovost predvsem nacionalne zgradbe. Tematiko so razčlenjevali skozi stanja v posameznih evropskih deželah, zlasti pa v ome- njenih, kjer so regionalna hotenja Se bolj navzoča kot drugod. HoCeS nočeš pa je bila pozornost naklonjena Se posebej Italiji, ker je bilo to srečanje paC v tej državi. Posebno pozornost sta vzbudila zlasti filozofa in sociologa Salvatore Veča in Gian Enrico Rusconi; prvi je pokazal daleC večjo dovzetnost do neore-gionalisticnih pojavov, vendar sta oba poudarila vrsto skupnih dognanj. Tako sta si bila enotna v sklepu, da pojav regionalizmov (ali lokalizmov) v bistvu ne velja samo za e,n sam del, marveč za vso Evropo, ne glede na povsem različne zgodovinske okoliščine, ki so jih doživeli na evropskem Jugu ali na Severu. Znano je, da so »regiona-listicni« pojavi kar akutni tudi na primer v Belgiji ali pa celo na Švedskem in Finskem. Veča je sicer nastopil s teorijo, da živimo cas »kulturnega dozorevanja regionalizmov«, se pravi, da se soočamo z »znanstveno« problematiko in da problema ne smemo ne ignorirati, ne zanemariti. »Pojav je resen.« Vendar ne do takšne mere, da bi "smeli sklepati o bližnjem propadu nacij. Pojava ne kaže razumeti kot »konfliktno stanje« med regijo in državo. Na evropski celini imajo nic koliko primerov, ki hkrati potrjujejo, da obstoj nacije nikakor ni v nevarnosti. Javnosti so dobro znane so razmere na Bavarskem in v Kataloniji. Regionalne težnje so Se kako žive, toda z njimi ne nameravajo radikalno spreminjati državnih struktur. V obeh primerih pa gre za »regionalni« pojav, ki ga prežemajo predvsem kulturne prvine. Zato je prav, Ce se še bolj zavzemamo za navzočnost kulture kot katalizatorja, pa tudi kot spodbujevalca vsega dobrega, kar imajo v sebi regionalni pogledi. Za Francijo na primer vemo, da je njena »nacionalnost« domala sveta (kar velja v glavnem tudi za Italijo), Četudi Številni segmenti njene novejše notranje ureditve Se kako upoštevajo regionalne tendence. Vsekakor so regionalna vprašanja vseevropska (v tem primeru seveda ta izraz nima niC skupnega s panevropskimi idejami); v bodoče pa bo potrebno evropsko združevanje Se bolj zavestno gojiti in razvijati na regionalnih temeljih. Primer zanimive regionalne organizacije je združenje Alpe - Jadran, vendar jo bo treba tako politično kot strukturno na novo preučiti, saj je nastala v povsem drugačnih zgodovinskih razmerah. Zato tudi njeni cilji niso dovolj »prečiščeni« v luči nove Evrope, torej brez berlinskega zidu. Nemec A. Gruber je dejal, da bo treba takim ustanovam vdahniti »novega duha«, da si ne bi vec prizadevali za preseganje nekdanjih državnih meja s pomočjo regij, marveč kar za to, da bi regije že znotraj sleherne dežele postale »živ in tvorni organizem«, potreben njeni nadaljni raste Tudi Maastrichtski sporazum preživlja težave preprosto zato, ker so si ga zamislili in ga tudi ustvarili z zornega kota nekdanjih blokov. Teh zdaj ni veC in je domala nelogično na primer pričakovanje, da bo tak sporazum lahko »sebično« veljal samo za del celine. Tudi pri takšnem dogovoru, kakršen je maastrichtski, bo v bodoče potrebno uporabiti kar moCne odmerke najnovejšega »kulturnega« cepiva. Tudi filozof Gian Enrico Rusconi deli tako mnenje o kulturi; vendar je prepričan, da ne bi smeli kar tako »le"žerno« sprejemati regionalisti-Cnih teženj, Ceš Ce ne bo več »aktivne nacionalne (ali državne) prisotnosti »si bo sleherna nova (in kajpak manjša) skupnost prizadevala oblikovati svoj obstoj v luCi določenih zgodovinskih okoliščin, ki bodo kajpak zelo različne: kot nekakšno »komunalno obdobje«, cerkveno središče; ali kakor majhna evropska država iz preteklega stoletja. Te skupnosti pa bodo, pravi Rusconi, v vsakem primeru preskromne, da bi lahko predstavljale »državne tvorbe«. Zato naj nacija (država, kakršna je v glavnem danes) ostane, kulturne silnice pa naj postanejo nekakšna sintenza teh razlik, upoštevaje dejstvo, da prav država ostane, da pa »objektivno« ne more vec nastopati kot nasprotje regionalnim smerem. Država naj bo v prihodnje še daleč bolj kakor danes ne le »vez« državljanov, marveC tudi zgodovinskih, gospodarskih in kajpak kulturnih značilnosti posameznih skupnosti. Seveda ni bilo pričakovati, da ne bi na srečanju naCeli tudi preprosto vprašanje, kako in koliko dajejo v Italiji za kultura In spet so morali ugotoviti, da je sredstev manj kot premalo. Obseg kulturnih naložb v Italiji ne presega letno pet tisoC milijard lir, medtem ko na primer samo promet z mamili presega 12 tisoC milijard-V Italiji imajo vsega 170 tisoC uslužbencev, ki se ukvarjajo s kulturnimi problemi, to pa je spet manj kot ima delavcev kaka večja tovarna. In m nujno, da je to recimo Fiat. Lani je obiskalo kulturne ustanove v Italiji nekaj nad tri milijone prebivalcev, to pa je manj kot je bilo obiskovalcev kulturnih ustanov samo v Londonu ali Parizu. Skratka, na srečanju so sklepali CNEL-a (Vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo), da bo morala Italija korenito poživiti kulturna prizadevanja in doseči, da bodo postali resnično gibalo tudi v zdajšnjih razmišljanjih o »lokalizmih, regionalizmih in državah«; s pomočjo »kulture« bodo to tematiko lahko usmerili v najbolj stvarne in perspektivne rešitve. Pri tem pa bodo osrednjo vlogo morali kajpak opravljati izobraženci. Na srečanju so se tudi dogovorili, da bodo letos, najbrž že spomladi, po"skuSali organizirati novo, tokrat kar »mega-sreCanje« evropskih razsežnosti; imeli pa naj bi ga v eni tistih držav, v katerih je meja med regionalizmom in državo (ali pa narobe) še najbolj vprašljiva. Pri tem seveda spet niso razmišljali o Sloveniji. Miro Kocjan INFORMATIKA / STOTINE MB PODATKOV ODSLEJ NA RAZPOLAGO TUDI NA POTI Panasonic predstavil notebook s CD-ROM enoto Na področju prenosnih računalnikov poteka razvoj s »peklenskim« tempom. Kar je bilo Se nedavno vrhunski dosežek, je danes Cisto običajna las- tnost sodobnih noteboo-kov. Najhitrejši mikroprocesorji, barvni zasloni, zmogljivi trdi diski, PCMCIA kartice ter radikalno zmanjšana teža so zahte- ve, ki jih postavljajo vedno bolj številni in izbirčni kupci tega »poslovnega orodja«. Vrhunski proizvajalci pa vedno znova presenetijo s kakšno novo- Računalniška preteklost? stjo - da lahko ponudijo Se vec. Podjetje Panasonic je izdelala prvi notebook z vgrajeni CD-ROM pogonom! Takšen tehnološki dosežek bi Se dobro leto nazaj sodil v kategorijo neuresničljivih (in skoraj nepotrebnih želja), sedaj pa bodo uporabniki, ki potrebujejo vse pomembne podatke (ogromne količine) tudi na poti, imeli tudi to možnost. Novo rešitev bodo prav gotovo hiteli posnemati vsi po-membejši izdelovalci no-tebookov, pri namiznih izvedbah pa bo CD-ROM enota pospešeno postajala standardni in obvezni del vsakega (malo boljšega) PC. Napovedi o izredno hitrem širjenju optičnih pomnilnikov se hitro uresničujejo... Dušan M. Mernik Prvi notebook z vgrajeno CD-ROM enoto za poslovneže NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 10. februarja 1994 gledališča Lslovenija WJana V n.,HR,KV DOM, tel.: 061/ 222-815 DNnrmS’ 13- februarja, ob 21. uri: POMLA-OBREDJE DAMIRJA ZLATARJA FREVA. SNG, tel.: 061/ 221-511 SMpr’qlt^ februarja, ob 19.30: H. Ibsen - RO- V za abonma četrtek in izven. DaV a T-l"*"' februarja, ob 18. uri: G. Fevdeau -Poldansti MAXMA’ za abonma dijaški 1 po- am°*Ji/n°;1februarja, ob 19.30: W. Shakespe-Svm^J IV., za Ubonma sobota in DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 StvfASkln februarja, ob 20. uri: I. Cankar - PI- V n za ^en in konto. y8^&56&S20" “ “ m" DT^SS-t™: ™‘L To,kar" OPERA, tel.: 061/331-950 NETOPm. R^ol^not 15' ™; StiaUSS ml' " q!GL' tel.: 061/ 210-852 JeSKSRESEREN' RDPnm1,0' febrparja, ob 21. uri: ZENSKA V februarja ’ Predstava bo se petek, 11. plesocioslicek.3113’ ob 14' ™: Erik Vos' februarja, ob 20. uri: A. Avckboum Gorica^ V SPALNICAH' Gostuje PDG Nova - A^0/0’12' februaria' ob 16. uri: D. Toth otroško pustno rajanje. Miob°to-12' februarja, ob 21. uri: POT \ ‘viAbK. Predstava bo se v ponedeljek, 1 bruarja, ob isti uri in v torek, 15. februarja, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, tel.: 061/314-789 Danes, 10. februarja, ob 17. uri: Boris A. Novak - STOTISOCNOGA, za izven. CELJE SLGC, tel.: 063/25-332 DNEVI KOMEDIJE '94 V petek, 11. februarja, ob 19.30: E. Filipčič -PSIHA. Gostovanje SMG iz Ljubljane. V soboto, 12,'februarja, ob 19.30: A. Ayckboum '- NORČIJE V SPALNICI. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V petek, 11. februarja, ob 19.30:1. Torkar - REVIZOR ’93, za izven in konto. V sredo, 16. februarja, ob 19.30: R. Cooney -ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto. LAZE V soboto, 12. februarja, ob 19. uri: v dvorani Kulturnega doma na Lazah predstava Petra Shafferja - ČRNA KOMEDIJA. Predstava bo Se v nedeljo, 13. februarja, ob 15. uri. MARIBOR DRAMA SNG, tel.: 062/ 221-206 V petek, 11. februarja, ob 18. mi: Aishil - ORE-STEJA, za abonente in izven. OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri: plesno baletni triptih - ŠTIRJE LETNI ČASI, za red nedelja in izven. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR tel.: 062/26-748 V nedeljo, 13. februarja, ob 11. uri: Streda Polak - KO PRIDE ZVEZDA, za izven. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 73-571 V soboto, 12. februarja, ob 20.30: H. Achter-nbusch - SUSN. Gostuje SMG iz Ljubljane. TRBOVLJE DELAVSKI DOM V ponedeljek, 14. februarja, ob 19.30: L. Pi-randello - KOT ME TI HOCES. Gostuje SLG iz Celja. Danes. 10. februarja, bo ob 20. uri v Mali drami v Ljubljani predstava Ivana Cankarja - PISMA ANI Nastopa: ZVONE HRIBAR Zenski glas: SASA PAVČEK Izbor in priredba: ZVONE HRIBAR Rezija, izbor scene in kostuma: ZVONE ŠEDLBAUER SLOVENIJA furlanija-julijska krajina TRST Kulturni dom ?r,n®Si .10' f' m-> °b 9-30 in ob 11 rnmleica«o. Respighija v izvedbi lutk za stie^1116 * PIcc°b di Podrecca. Predst II'. I' nb' °b 16. uri (abonma red H) dev igre R. Harvvooda »Garderober«. Verdi - Dvorana Tripcovich Operna sezona: v soboto, 12. t.m., ob 20 .na sPoredu premiera H. Berlioz TQ,ust°yo prekletstvo«. Dirigent Michel acnnik, režija Ivan Stefanutti', sodeluje r »I piccoli cantori della citta di Triest Gledališče Rossetti Danes, lo. t. m., ob 20.30 (red četrtek in prost) ponovitev De Filippove »Napoli milionaria« s Carlom Giuffre in Iso Danieli. Predstava v abonmaju: 6G (rumena). Ponovitev jutri, 11. t. m., ob 20.30 (red petek in prost). Danes, 10. t. m., ob 18. uri bo prof. Giovanni Petronio predaval o delu »Napoli milionaria«. Vstop prost. Gledališče Miela Jutri, 11. t. m., ob 16.30 »Trnjulcica« O.Respighija v izvedbi lutkovne skupine I Piccoli dr Podrecca. Ponovitev v soboto, 12. t. m., ob 10. uri. Gledališče Cristallo-La Contrada Danes, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje Italijanske drame z Reke z Goldonijevo komedijo »Sior Todero Brontolon«. Režija G. Ferrari. [koroška SlLOViC Mestno gledališče: danes, 10. t. m., ob 19.30 ha-6 »Peer Gynt« Henrik Ibsen. Ponovitev jutri, 1. m., ob 19.30. IIUak Indijski oder (Kellertheater) (TT,C.e^Iek’ 17- t. m., ob 20. uri »Sinovi, sinovi« iuiiBree, Rupert Henning). RADISE V Kulturnem domu bo jutri, 11. t. m., ob 19.30 »Radiška norija«. BRNCA V Kulturnem domu bo jutri, 11. t. m., ob 19.30 komedija »Butalci - Schildbiirger«. RAZNE prireditve Lslovenija tiUBLJANA bJUBLJANSKI GRAD Ponedeljek, 14. februarja, ob 20. uri: Gala Valenti[iP*es' Vstopnice so na voljo na društvu MOST U Slovenija, tel.: 061/125-3244 (int. 71). SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1 februarja, ob 18. uri: predavanje ZDEN-ZEBRE - Navade in običaji ljudstva Akan. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 ®es, 10. februarja, ob 18. uri: dr. MILCEK KO-•’" Novejše smeri v slovenski likovni umetno- STii6**0’ I3' februarja, ob 19.30: Evald Flisar -TRI-^N IN IZOLDA, premiera Slovenskega komorna gledališča. SlLJf Vnedeljo, 13. febmarja, bo v SRC Golovec OTRO-KA MAŠKARADA - ob ll. uri: otroci do 5 let, ob •30: obod do 7 let, ob 17. uri: srednješolci. eiRKIjiCA V Petek, 11. febmarja, v Športni dvorani Cerknica, “ 19. uri: BUTALSKI DEŽELNI ZBOR. KAMNIK V petek, 11. febmarja, v Srednješolskem centra R. Maisba, ob 20. uri: večer s Prešernom v sedmih slikah. RADOVUICA KNJIŽNICA A. T. LINHARTA, Gorenjska cesta 27 V sredo, 16. februarja, ob 18. uri: predavanje VESNE PERICEK-KRAPEZ - Smrt - vrata iz življenja ali v življenje. ROGAŠKA SLATINA Danes, 10. febmarja, ob 20. uri: v Razstavnem salonu zdravilišča - večer folklore. Nastopa FS Vinko Korže z Dravskega polja. V petek, 11. febmarja, ob 20. uri: v Kristalni dvorani - Valentinov ples. Igra ansambel KRISTALI, gostja večera DARJA ŠVAJGER. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V petek, 11. febmarja, ob 19.30: multivizijska projekcija ZVONE ŠERUGA - Nevarne poti. V sredo, 16. febmarja, ob 18. uri: predavanje z diapozitivi, VIKI GROŠELJ - Na najvišjih vrhovih kontinentov. [furlanija-julijska krajina figama Nuova Universitas (Drevored XX ^Ptembra) Danes, io. t. m., ob 19. uri bo predstavil pesnik uarko Kravos. Prireditev spada v okvir srečanj prečnih rezultatov ni igrala dovolj samozavestno. V najtežjem trenutku, ko je celo grozilo, da se bo Koimpex moral boriti za obstanek in je bilo treba v bistvu začeti vse znova, pa so igralke reagirale enkratno in s serijo zmag razblinile vse skrbi ter odločno zaplule v mirnejše vode. Zmaga proti Tarcen-tu (kot tudi uvodni tesen poraz v San Donaju) pa je pokazala, da je lahko Koimpex za vsakogar trd oreh, ko igra po svojih najboljših močeh. Servis, obramba in protinapad ostajajo glavna orožja ekipe. NEGATIVNE PLATI: Začetne težave so trenerja prisilile, da je zamenjal sistem igranja. Igra z dvema podajalkama se je sicer povsem obnesla, a še poenostavlja že tako dokaj enostavno igro in je lahek plen nasprotnikov z dobrim blokom. Sprejem servisa je nezadosten. KAJ ZDAJ: Ce bo slo vse po načrtih, bo ekipa dosegla obstanek v ligi pred koncem marca. Kako motivirati igralke, bo odtlej glavna skrb trenerja Drasiča, saj je že tekma na Videmskem proti Ken- Točke in menjave hira Pertot (12 tekem) 127 točk (61+66) Katja Fabrizi (13) 120 (50+70) Barbara Oregon (13) 118 (52+66) Erika Skerk (11) 109 (40+67) Tamara Vidah (13) 102 (65+37) Martina Ukmar (5)* 81 (33+48) Alenka Sosič (13) 72 (48+24) Karin Starc (11) v. 42 (29+13) JanaMiot (12) 10 (5+5) Erika Gaibini (5) 5 (3+2) Anna Salon (7) 5 (2+3) Irena Vidah (0) 0 *Ukmmpva jezsaadipaškodbeigcalasamoprvihS tekem nedyju pokazala, da igralke niso dovolj zbrane, če nimajo občutka, da jim gre za nohte, višjih cilje pa ne morejo zasledovati. TRENERJEVO MNENJE: Franko Drasič: »Glede na težave, s katerimi smo se spopadali v začetku sezone, smo • lahko z doseženim zado- voljni. Naša igra je bila vsekakor preveč nihajoča, saj smo včasih igrali res dobro, včasih) kot na primer prav minulo soboto, pa res slabo. Od povratnega dela pričakujem, da bomo dosegli vsaj toliko točk kot v prvem delu, upam, pa, da bomo pokazali tudi napredek v igri. Irina Pertot Odslej bo verjetno prišlo do marsikaterega presenetljivega rezultata. Kot vsako leto, bo kakšna ekipa popustila. Za obstanek bo verjetno potrebnih 16 točk, z najslabsimi v ligi pa bomo v tem povratnem delu igrali doma, tako da glede tega res ne bi smeli imeti težav.« MOŠKA C2 LIGA / PO PRVEM DELU OBRAČUN VSEH RAZEN BORA POZITIVEN n Koimpex ima največ razlogov za veselje Tudi Olympia in Soča v celoti zadovoljila Pri Boru bosta za obstanek v družbi tretjeligašev odločilni naslednji dve srečanji - Pri Slogi je cilj samo eden: napredovanje - Goriški ekipi pa o tem na glas še ne razmišljata Po prvem delu prvenstva moške C2 lige je obračun še kar pozitiven. Koimpex je prvi (24 točk, količnik v setih 37:11), Olvmpia CDR zaseda z Mosso in Natisonio drugo mesto (20 točk, 33:16), Soča Sobema je peta (18 točk, 28:16), Bor Omse pa je trinajsti (4 točke, 13:35). Trenerji posameznih ekip tako komentirajo dosedanji potek prvenstva: Trener Koimpexa Dušan Blahuta: »Ko v trinajstih tekmah izgubiš samo enkrat, so lahko tako trener kot odborniki in igralci samo zadovoljni. Tudi poraz v Natiso-nii je povezan predvsem s tem, da je bila to prva tekma in še nismo bili uigrani, kot smo "bili na naslednjih tekmah, recimo proti Mossi, ko smo v vseh pogledih igiali ' odlično. Slabše smo igrali na zadnji tekmi v Buii, ko je bilo tudi nekaj pod- Oiympia Cdr v številkah Simon Terpin (13) 348 (135+213) ' Janez Terpin (13) 217 (103+114) Rajko Petejan (12) 144 (63+81) Mauro Maraž (12) 91 (39+52) Stefan Bensa (U) 53 (23+30) Martin Komjanc (8) 50 (23+27) Andrej Vogrič (12) 36 (16+20) Andrej Terpin (11) 29 (13+16) ' Ivo Devetak (8) 14 (8+6) Igor Povše (4) 10 (3+7) Damjan Dorni (2) 5 (0+5) Marjan Vogrič (5) 0 ri j o za obstanek hočejo pripraviti presenečenje in osvojiti potrebne točke. Naš cilj pa je zdaj seveda napredovanje.« Trener 01ympie Rajko Pete jan: »Na začetku smo imeli težave predvsem zaradi slabe kolektivne forme in zaradi ui-gravanja novih igralcev. Je pa tudi res, da smo formo tako tudi programirali. V prejšnjih sezonah smo namreč januarja vedno doživeli padec, le- vacijo, lahko računamo na dober rezultat. Sam pa bi bil zadovoljen že s tretjim mestom.« Igralec Soče Igor Cotič: »S potekom prvenstva smo seveda do sedaj zelo zadovoljni, saj pred prvenstvom nismo pričakovali takega uspeha. Že v prvem delu smo skoraj dosegli naš cilj-obstanek. V drugem delu bomo tako lahko igrali še bolj sproščeno, vbeC možnosti za igranje pa bodo imeli tudi igralci, ki so do sedaj imeli manj priložnosti. V naši tičen obstanek v ligi, potem pa si moramo postaviti nov cilj - čim boljšo uvrstitev. Mislim pa, da bo že ohranitev petega mesta predstavljala velik uspeh. O napredovanju pa trenutno sploh ne razmišljamo.« Borov trener Luciano Seppi: -»Obračun je za nas porazen, sploh nisem pričakoval tako skromnega izkupička. Vzroki za tako slabe rezultate so predvsem v tem, da nismo navajeni zmagovati. Lani smo tekme zgubljali gladko, letos pa Koimpex v številkah Aljoša Kralj (13) 275 (96+179) Danilo Riolino (13) 235 (101+134) Andrea Cisolla (13) 174 (86+88) Edi Božič (13) 155 (70+85) David Kralj (8) 60 (29+31) Mario CaC (13) 50 (30+20) Andrea Pulitano (13) 27 (13+14) Max Delise (6) 11 (8+3) Mauro Sgubin (9) 7 (5+2) Igor Strajn (12) 2 (2+0) Borut Pahor (2) 2 (2+0) David Jercog (D 0 cenjevanja in utrujenosti. Sicer pa je tudi dejstvo, da bo zdaj za nas vedno težje, ker je pritisk na igralce vedno večji, težko pa bo na vsaki tekmi, kajti tudi ekipe, ki se bo- tos pa smo ravno zdaj dosegli vrhunec v formi. Z rezultati sem zadovoljen, saj smo dosegli več, kot sem pričakoval, saj menim, da igralsko nismo tako dobro zase- Simon Terpin (Olympia) deni kot nekatere druge ekipe. To pomanjkljivost pa smo" nadoknadili predvsem z zagrizenostjo in prijateljskimi odnosi v ekipi. Negativna točka povratnega dela je predvsem ta, da se bomo z vsemi močnejšimi ekipami srečali v gosteh. Trenutno smo dosegli višek naše for-me.Ce nam bo uspelo ohraniti ta ritem igre in to moti- Soča Sobema v številkah Diego Petejan (13) 200 (60+140) Aleš Klede (13) 182 (70+112) Fabjan Koršič (13) 176 (84+92) David Braini (13) 108 (46+62) Stefan Cotič (10)' 92 (29+63) Marko Tomšič (13) 59 (35+24) Igor Cotič (10) 39 (12+27) Luciano Battisti (9) 25 (10+15) Kristjan Gravnar (7) 13 (3+10) Mitja Cavdek (2) 7 (0+7) Livio Mučič (2) 2 (2+0) igri imamo še nekaj rezerve, predvsem lahko izboljšamo blok in obrambo. Zdaj moramo čimprej doseči matema- Bor Omse v številkah Marco Rovere (11) 174 (63+111) Marko Marega (13) 147 (51+96) Dejan Furlanič (13) 146 (57+89) Cristiano Bresich (13) 122 (53+69) Giuglio Šema (11) 108 (37+71) Francesco Palomi (8) 55 (19+36) Giullano Koren (8) 37 (18+19) Alberto Taborni (7) 33 (12+21) Mitja Gombač (8) 33 (16+17) Marco Coloni (4) 17 (10+7) Remo Stulle (11) 14 (7+7) Roberto Pavlica (3) 0 igramo bolje in več tekem smo izgubili z minimalno razliko, ker v ključnih trenutkih ne znamo zaključiti. Poleg tega pa smo po božiču imeli vrsto poškodb. Glede nadaljevanja prvenstva in možnosti za obstanek je situacija jasna: če zgubimo naslednji dve tekmi s Faga-gno in Rozzo-lom, lahko že razmišljamo o D ligi.« A. MAVER C2 ŽENSKE / SKROMNEJŠI OBRAČUNh Rezultati vseh treh ligašev bi bili lahko boljši Kljub temu pa razlogov za nezadovoljstvo ni - 2. del boljši? Ce bi se prvenstvo ženske C2 lige končalo danes, bi bili rezultati naših šesterk nekoliko skromni-Trenutno so namreč naše ekipe tako uvrščene na lestvici: Sokol Indules je sedmi (14 točk, razmerje v setih 29:26), Kmečka banka osma (14 točk, 28:27), Breg pa je enajsti (10 točk, 22:31) in bi torej danes izpadel v D ligo. Kako pa trenerji posamezbih ekip ocenjujejo dosedanje prvenstvo? Sokolov trener Branko Sain: »Vsekakor bi lahko dosegli večji izkupiček točk z nekoliko več zagrizenosti in volje. Pred prvenstvom pa je bil naš cilj ob- Sokol Indules v številkah Tanja Masten (13) 190 (98+92) Ai Ling Marucelli(13 162 (69+93) Monika Košuta (12) 160 (92+68) Karmen Brumat (13) 152 (85+67) Lara Masten (11) 150 (82+68) Martina Vidali (13) 54 (43+11) Betty Visentin (13) 9 (5+4) Lara Lupine (9) 6 (5+1) Martna Ko srnina (8) 3 (2+1) Valentina Fabi (3) 0 stanek v ligi in trenutno ta cilj tudi dosegamo. Med prvim delom smo imeti tudi nekaj poškodb, poleg tega pa imamo majhno število igralk, tako da nimamo dosti menjav. V drugem delu moramo vsekakor premagati vse ekipe, ki so na lestvici za nami, računam pa tudi na kakšno presenečenje. Lahko premagamo vsakega nasprotnika in na koncu dosežemo četrto ali peto mesto.« Trener Kmečke banke Zoran Jerončič: »Naš cilj je bil peto mesto, ko smo še računali na nekatere igralke, ki so potem odpadle (Zavadlav, Žbogar,--)-Zato mislim, da smo prvi del opraviti solidno, tudi ker smo sedemkrat nastopali v okrnjeni postavi, manjkale pa so tudi nekatere ključne igralke (Zotti, Bressan, Cemic). Pozitivna plat teh poškodb pa je ta, da so se zaradi teh uveljavile mlade igralke. Kmečka banka v številkah Lara Vižintin (13) 212 (104+108) Viviana Zotti (8) 179 (76+103) Barbara Luvisutti (12) 168 (93+75) Eriča Bressan (10) 139 (71+68) Erika Brisco (13) 112 (70+42) Federica Cemic (10) 49 (28+21) Katja Zavadlav (10) 23 (11+12) Loredana Tomšič (6) 16 (8+8) Maša Braini (10) 10 (6+4) Petra Miklus (8) 7 (5+2) Maja Peterin (2) 7 (2+5) Katrin Luvisutti (2) 5 (4+1) Spodbudno je tudi to, da igramo v zadnjih kolih vedno bolje, zato mislim, da bi v drugem delu lahko bili še uspešnejši. Ce bo šlo vse po načrtih in ne bo poškodb ah drugih težav, je za nas dosegljivo mesto med tretjim in petim. Tudi drugače pa je stanje goriške odbojke zadovoljivo: rezultati Olym-pie v 1. diviziji in Doma med deklicami so nadvse spodbudni.« Bregov trener Peter De VValdersein: »Ocena ni niti pozitivna niti negativna. Pričakoval sem namreč težje prvenstvo, nivo lige pa je tak, da se lahko rešimo. Nisem pa zadovoljen, ker bi sedaj lahko imeli tudi šest točk več in bi lahko bili nekje v zlati sredini lestvice. V naši igri so določena nihanja. Za zmago morajo vse igralke igrati maksimalno, kar ni lahko. Tehnično sicer ne zaostajamo za nasprotniki, imamo pa težave v napadu. Zato sloni naša igra predvsem na servisu in obrambi. Naš cilj je seveda še naprej obstanek. Po mojem bo stanje na dnu lestvice ostalo negotovo do zadnjega, težko pa Breg v številkah Tanja Spacal (13) Suzana Ciocchi (13) Mojca Mihe (13) Daniela Ciocchi (13) Vera Stoper (10) Wilma Kocjančič (13) Michela Fonda (12) Maja Košmina (7) Klavdija Ferluga (11) Meta Brišnik (7) Kristina Lavrica (7) Tatjana Canziani (11) 21 (102+109) 180 (87+93) 70 (38+32) 66 (44+22) 65 (33+32) 57 (22+35) 42 K (36+6) 27 (12+15) ' 23 (14+9) 23 (10+13) 1 (1+0) 0 je tudi karlcoli napovedovati, ker je prvenstvo zelo izenačeno. Prepričan pa sem, da je obstanek za nas dosegljiv.« (A. M-) TEDENSKO športno POKAŠLJEVANJE . Hm Kritika mora predstavljati spodbudo Ivan Peterlin Ko sem se v prejšnji rubriki kritično obregnil ob naše medije in izpostavil mnenje, da po mojem Porine redakcije ne premorejo nekega globalnega s ateškega načrta in celotnostne vrednostne vizije nad slovenskim zamejskim športnim prizoriščem, a bi bile tako celotnemu gibanju v konstantno kri-Cn° °P°ro pri njegovi rasti, sem očividno treščil v 2elo delikatno področje. Pa mi za to ni žal! Ko nam-tec iznašam svoje misli in s tem sprožim debatno reakcijo, imam obenem tudi dokaz, da o žgočih te-an premalo govorimo na glas, da se o argumentih mnenja ne krešejo, da so stvari prevečkrat uravnane Po že vnaprej določenih kalupih. Cilji tega mojega edenskega pokašljevanja pa so prav ti: premakniti našo miselno togost z zakoličenih vrtov in ustaljena Prepričanja postavljati v dvom. Kot sem že v svojem Prvem posegu napisal, seveda ni nujno, da se vsi z mojimi izvajanji strinjajo, saj bi to bilo zelo narobe in 1 tak pojav nedvomno dokazoval, da smo v razmišljanjih zakosteneli in neprožni. Hitra reakcija na Pisanje v moji prejšnji rubirki pa mi utrjuje prepričanje - kolikor bi to sploh bilo potrebno - da je |JaSe šP.ortno gibanje le pretkano z vitalnostjo in ve-i miselno živahnostjo. O tem, kdo ima prav, spioh nima smisla izgubljati besed, saj je logično, da si vsakdo ustvarja ob branju in ob lastnih izkušnjah svoja stališča. Bistveno je, da o problemih in naših abu temah spregovorimo na glas, pa čeprav stvar K°ga neprijetno požgečka! Ta svoja uvodna razmišljanja bi rad sedajle prenesel na nekoliko drugačno področje, na še druge aspekte našega vsakdanjega načina absorbiranja Športnega sveta. Zelo me namreč moti, da smo se v etih že nekako privadili na čisto svojstven način iz- P 1—1 (1 IH \/' I 1 O Tl 1 tl m Q Č OO O /1/^1 O 1' ! *-XW^r mo T 1 —l .. S I W 1 ' "1 ^uubu. vse Kar naredimo, izvem v zelo maksimali-stičnih tonih, polnih odobravanja in dobrohotnega hepljanja po ramenih. V pretirane pohvale se zatekamo predvsem iz prepričanja, da je vse, kar ustvarimo, dobro že zaradi tega, ker stvar opravimo prostovoljno, ker ob tem žrtvujemo svoj prosti čas, mužmo, ker smo, ja, vendarle manjšina! Neke prave antične refleksije ne najdemo pravzaprav nikjer. Pa oa ne izpadem enostranski: na kritiko ne naletimo niti no _____1 i ...i i . . . . si namreč kdo upa zapičiti kritično ost v to . ono glasbeno prireditev ali gledališki nastop itd., ima takoj opraviti z veliko užaljenostjo in občutenim razburjenjem. Zato tudi prevladuje splošno prepričanje, da je umestneje, če v stvari ne drezamo: biti moramo zadovoljni, če so sploh take, kot so. Prepričan sem, da je vse to hudo napačno: danes smo že tako utrjeni in vgrajeni v ta manjšinjski koz-mos, da si lahko tudi privoščimo kritično analizo, ko j® t° potrebno. To nas ne sme zamoriti, ampak kvečjemu vzpodbuditi, da bo naše delo boljše in obarvano z večjo in bogatejšo vsebinsko kakovostjo. _________ATLETIKA / HITRA HOJA________ Cilj Ruzzierja je DP na 50 km Pred tem ga čaka vrsta tekmovanj ster« (ima ga Rus Semjo-nov), s končnim časom 22’34”2 na 5 km pa je tudi zmagal v sicer dokaj skromni konkurenci. Sedaj čaka Ruzzierja še nekaj dni trdega dela, nakar bo 20. t.m. nastopil na Goriškem stadionu, kjer bo na sporedu mednarodno tekmovanje v dveumi hoji, kjer je njegov cilj »magična« razdalja 26 km, teden kasneje pa bi moral na povabilo olimpijskega prvaka iz Barcelone Migue-la Plaze nastopiti na tekmi v Barceloni na razdalji 10 km. Tej tekmi bo sledil nastop v švicarskem Luganu, kjer bo mednarodno tekmovanje na razdalji 20 km, ki bo služilo kot zadnji test pred državnim prvenstvom na razdalji 50 km. Konec prejšnjega tedna je bil v Veroni med-deželni dvoranski atletski miting, ki je za mnoge atlete predstavljal zadnji test pred nastopom na državnem dvo-, ranskem prvenstvu, ki bo to soboto in nedeljo v Genovi. Mitinga se je udeležil tudi naš hi-trohodec Fabio Ruzzier, ki je startal na zanj neobičajno kratki razdalji 5 km. Njegov cilj je bil predvsem ta, da po daljšem zimskem tekmovalnem premoru spet začuti vzdušje tekmovanj, saj se je do sedaj predvsem pripravljal na državno prvenstvo na §0 km, ki bo marca meseca, tekmovalni premor pa mu je služil tudi za sprostitev po na p orni lanski sezoni. Tekmo pa je Ruz- zier vsekakor vzel resno, saj je na uradnem prehodu na razdalji 3 km v času 13’00”87 celo izboljšal najboljši čas v Evropi za kategorijo »ma- _______LOKOSTRELSTVO / V VIDMU______ Granzotto prvi med mladinci Med nastopajočimi tudi lokostrelci Zarje in Našega prapora Na nedeljskem lokostrelskem tekmovanju v Vidmu (18 m) so nastopili tudi dlani bazovske Zarje in goriškega Našega praporja. Najodmevnejši rezultat je dosegel Moreno Granzotto (Zarja), ki je zmagal med mladinci in je dosegel tudi drugi najboljši rezultat tekmovanja za zmagovalcem med člani Narduzzijem. Glede Našega praporja pa je omemben vreden osebni rekord Jožka Kuzmina med člani. Lokostrelska zveza je medtem objavila tudi vsedržavno lestvico kvalifikacij za nastop na državnem dvoranskem prvenstvu, ki bo konec meseca v kraju Bastia Umbra. Od slovenskih tekmovalcev je normo za nastop na DP (med mladinci) z odličnim rezultatom 573 dosegel samo Granzotto. Boljša od njega sta med mladinci v Italiji bila le državni prvak in rekorder (z znamko 580) Marco To-gnini in Michele Frangil-li (578). Rezultati Člani: 1. Narduzzi (Videm) 571, 9. Stojan Ražem 535,11. Aleksander Ražem (oba Zarja) 532, 12. Jožko Kuzmin 530, 16. Franko baradel (oba Naš prapor) 507. Članice: 1. S. Puntin (Isonzo Gorica) 516, 7. Mirka Sussi (Naš prtapor (431). Mladinci: 1. Moreno Granzotto (Zarja) 560. (281+279), 2. Solzico (Lib. Cormons) 530. Narascajnice: 1. Katja Razen (Zarja) 485. Deklice: 1. Kristina Berce (Zarja) 420. Na naslednjem tekmovanja v Krminu za mladinske kategorije bodo nastopili bodisi predstavniki Zarje bodisi predstavniki Našega praporja. KOŠARKA / MLADINCI - GORIŠKA SKUPINA ODBOJKA / NA GORIŠKEM Kljub zdesetkani postavi jadranovci uspešni v Tržiču Vatovčeva ekipa prava ambulanta - Cingerla in Klabjan najboljša (2gP°m Tržič - Jadran TKB 54:62 JADRAN TKB: Cingerla 2 (0.2), rt°ren, M. Milič 9 (1:2), Gobbo, ?6me’ 9olia’ Hmeljak 19 (3:4), Pro I ’ Ktabjan 16 (4:10), Križman 14 ■2), trener Vatovec. pM: 10:20. SON: 16. Po dokaj povprečni tekmi so ja-~Jan°vci spet zmagali in z osvoje-lU113 točkama še nepremagani vo-fl0 na lestvici tega prvenstva. 3Sa ekipa je igrala zelo zdesetka-a- odsotni so namreč bili Ivo Mi-/^prbec in Daneu. Malo pred etano pa je začutil bolečine v hrb-to Dean Čeme in zato ni vstopil ^,a igrišče. Da bi bila mera polna, 1 )e malo pred koncem srečanja Poškodoval gleženj še Marko /toeljak, tako da bo trener Vato-, ec že na prihodnji tekmi imel ude težave za sestavo ekipe. Jadranovci so slabo začeli in so 1 Sele v 9. min. priigrali manjšo Ptodnost 8 točk (24:16). Tudi v ^Cetku drugega polčasa so bili asi dokaj pomanjkljivi, tako da 1° gostitelji celo povedli z 41:39. edaj pa je stopil v ospredje Cin-8erla, ki je nasprotnikom ukradel tri žoge in spet popeljal naše v vodstvo. Od posameznikov bi tokrat pohvalili poleg Cingerle še Klabja-na, pri gostiteljih pa Leghisso, ki je dosegel 22 točk (Kal) DEČKI Don Bosco - Sokol prek. po prvi četrtini SOKOL: Pavletič, Doglia 2, Sirca, Bogateč 2, Puntar 8. Sokolovi dečki so se v ponedeljek na prvenstveno tekmo dečkov prišli le s petimi igralci, saj so ostali košarkarji zboleli za gripo. Odigrali so prvo četrtino, ki jo je Don Bosco dobil s 30:12, nakar sta sodnika srečanje prekinila, ker bi po pravilih moral Sokol igrati drugo četrtino z enim košarkarjem. Ker pa v košarki to ni mogoče, sta tekmo prekinila in dosodila Don Boscu zmago brez boja. Zaman je bila prošnja Sokolovega trenerja, da bi tekmo vseeno igrali in tudi to, da je vodstvo Don Bosca sprejelo, da bi naša ekipa igrala le s petimi igralci. Sodnika pa sta se togo sklicevala na pravila in tekmo prekinila. MMBASKET ' TURNIR G. OBERSNEL Kontovel - Ricreatori 41:21 (20:7) KONTOVEL: Nabergoj 3, Pernarčič 2, Stoka 6, Turco 3, Jazbec 4, Matjačič, Piculin, Budin, Zavad-lal 8, Matiačič 2, Ceechi, Ražem 13. Kontovelci so spet zmagali in tokrat celo nadigrali mi-nikošarkarje Ricreatorija, ki so se enakvoredno upirali le v drugi četrtini. Sicer pa pa so naši mi-nikošarkarji stalno vodili. Za napredek, ki ga kažejo v igri, lahko pohvalimo Roberta Štoko, Tomaža Jazbeca in Jakoba Pernarčiča. Bor - Don Bosco 11:59 (2:24) BOR: Kneipp 3 (1:4), Slavec, Coretti, Kralj 4 (0:2), Dolhar, Kre-vatin 2, Jogan, Sovič, Grgič, Kemperle 2 (0:2), Požar. . Borovi minikosarkarji so proti močni postavi Don Bosca visoko izgubili. Odsotni so bili nekateri starejši igralci, izkazali pa so so se mlajši in izstopal je predvsem mali Denis Kneipp. Poleg Denisa je spet dobro igral še Ivan Kralj. (Mat) Gladki zmagi deklic Doma in dečkov Soče DEČKI Soča Valprapor - ARF Alhvorks 3:0 (15:3,15:4,15:3) SOČA VALPRAPOR. Devetak, Lukeš, Manih, Černič, Lutman, Mize-rit, Kovic. Združena ekipa je brez problemov odpravila tržiško ekipo dečkov. Igra ni bila zanimiva, ker so naši vse točke pridobili s servisom, če pa je nasprotniku uspelo lepo sprejeti, so naši takoj zaključili z napadom. Naši niso bili v kompletni postavi, saj jih je bilo nekaj bolnih. Trener je izrabil to priložnost, da je poskusil z zamenjavo postave tako, da so lahko prišli vsi na igrišče. DEKLICE Dom - Ronchi 3:0 (15:1,15:1,15:2) DOM: Zavadlav, Miklus, Černič, Pavio, Lando-Musina, Tomšič, Kovic, Humar, Končina, Mozetič. Tekmo bi morali odigrati v Ronkah, vendar je bila tamkajšnja telovadnica zasedena. Na tej tekmi ni imel Dom nobenih težav, sam rezultat je dovolj zgovoren. planinski svet Julius Kugy - 50-ietnica smrti Tržaški planinski in kulturni krogi so se ob 50-let-nici smrti spomnili gornika, književnika in glasbenika, velikega glasnika treh kultur, Juliusa Kugyja, ■ z vrsto spominskih proslav, za katere je dala pobudo tržaška delegacija kulturnega združenja Mitte-leuropa. K pobudi, ki je bila pod pokroviteljstvom tržaške občine, so pristopili Slovensko planinsko društvo Trst, društvi CAIXXX Ottobre, CAI Alpina delle Giulie in razna italijansko, slovensko avstrijska združenja. Spominska svečanost je bila že v soboto pred Kugyjevem grobom na pokopališču pri Sv. Ani, kjer so tudi predstavniki posameznih planinskih društev položili vence, nagovore pa so imeli tržaški župan Illy, ljubljanski župan Strgar, župan iz Podk-loštra na Koroškem in predstavnik celovške mestne uprave. Prisrčni in občuteni svečanosti, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, zastopniki planinskih društev pa tudi s svojimi prapori, je za uradne predstavnike sledil sprejem na županstvu, kasneje pa v kavami San Marco. Proslave obletnice Kugyjeve smrti so se nadaljevale v nedeljo dopoldne s trojezično mašo v cerkvi Bea-ta Vergine v ul. Giustinelli, kjer imajo orgle, ki jih je daroval sam Kugy, popoldne pa je v veliki dvorani Goethe Institut bila osrednja proslava s predstavitvijo nove izdaje Kugyjeve knjige »Lavoro, monta-gne, mušica - una vita«. Nastopih so potem oktet iz Kobarida in zbor Montasio ter predstavniki planinskih društev z nagovori. Predstavnik SPDT Peter Suhadolc pa je s svojim trojezičnim pozdravom v slovenščini, nemščini in italijanščini, v katerem je poudaril Kugyjev lik in se zahvalil prirediteljem spominske svečanosti, žel veliko odobravanje, znak novega ozračja, ki zadnje čase veje v uradnih in planinskih krogih v Trstu. Program izletov SPD Trst Odbor SPDT je dokončno izdelal program izletov ob 90-letnici društva. Poleg raznih običajnih srečanj, je izbor izletov dokaj pester in bogat. Tržaški planinci se bodo letos podali na Triglav in Kanin, in na tritisočaka Boe v Dolomitih in Anko-gel v Avstriji pred glavnim enotedenskim pohodom konec avgusta. Tokrat bo SPDT svoje člane peljalo v Francijo, na gorovje Meje blizu Grenobla. V programu so navedeni še dragi krajši in manj zahtevni pohodi, ki bodo prav gotovo zadovoljili širši krog tržaških gorohodcev. Program bo na voljo v prihodnjih dneh. Predavanje o Mongoliji V nadaljevanju niza predavanj v letošnjem jubilejnem 90. letu, pripravlja SPDT res izredno zanimiv prikaz skoraj nepoznane, daljne dežele Mongolije. V četrtek 24. februarja se bo v društvu predstavil časnikar in svetovni popotnik dr. Roberto Ive s prikazom diapozitivov in poglobljenim komentarjem o tej azijski državi. Predavanje ima naslov: »Mongolija -tajinstvena zgodba«. Tema bo nedvomno pritegnila veliko število poslušalcev in običajnih obiskovalcev predavanj SPDT. Predavatelj napoveduje celo nastop mongolske pevke in prisotnost mongolskega diplomata. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani z začetkom točno ob 20.30. (L.A.) Prvenstvo SPD Gorica in memorial ”Renco Faganel” Slovensko planinsko društvo Gorica prireja v nedeljo, 27. februarja društveno smučarsko prvenstvo na Nevejskem sedlu. Prireditev pa bo združena tudi speto podelitvijo trofeje ”Renco Faganel” Gre za posebno priznanje s katerim prijatelji želijo ohraniti živ spomin na pred skoraj osmimi leti tragično umrlega športnika in organizatorja iz Standreža. Prireditev je lani (1993) odpadla zaradi izredno neugodnih snežnih raumer, letos pa naj bi jo izpeljati povsem po načrtu. Prijave že sprejemajo na sedeču društva po razporedu, ki je že bil, oziroma bo še objavljen na straneh PD. Skrajni rok za prijave je vsekakor 24. februar, ko bodo tudi žrebati štartne številke. Na podlagi rezultatov tekmovanja bodo proglasiti tudi društvenega prvaka, oziroma prvakinjo. 20. februarja smučarski izlet na Monte Elmo Čeprav se zima kar precej hitro nagiba v pomlad pripravljajo pri smučarskem odseku SPD Gorica še nekaj izletov na sneg. Prvi bo v nedeljo 20. t.m. ko se bodo z avtobusom popeljati na Južno Tirolsko, na znana smučišča Monte Elmo (Helm). Zanimanje za izlet je precejšnje in društvo vabi interesente naj čimprej poskrbijo za vpis in plačilo prevoza. Udeležencem smučarskega tečaja bodo izjemoma priznali popust pri ceni prevoza. V prvi polovici marca pa je v načrtu tudi avtobusni smučarski izlet na Koroško. Obvestila SMUČARSKI ODSEKT SPDT prireja v nedeljo, 20. februarja, avtobusni izlet v Auron-zo, kjer so letos obnovili vse smučarske naprave. Prijave sprejema urad ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, podrobnejše informacije pa nudi Pavel Fachin (tel. 634648). NOVICE Košarka: Italija - Ukrajina 91:61 VICENZA - V prijateljski košarkarski tekmi je včeraj reprezentanca Italije premagala Ukrajino z 91:61. Za »azzurre« je bil najbolj uspešen Gregor FuCka, ki je dosegel 20 toCk, v reprezentanci pa so bili še trije igralci Stefanela, in sicer Genti-le (5 točk), De Pol (6) in Cantarello (5). Srečanje je bilo enakovredno le v prvem delu, pa še to bolj zaradi slabe igre Italijanov, kot pa zaradi moči Ukrajincev. V nadaljevanju je bila na igrišču samo še ena ekipa, o razmerju moCi pa priča izid drugega polčasa: 54:26 za Italijo. Italijanski nogometni pokal: Ancona Torino 1:0 (1:0) ANCONA - V drugi polfinalni tekmi za italijanski nogometni pokal je B ligaš Ancona presenetljivo premagal Torino z 1:0. Edini zadetek je v 21. minuti dosegel Agostini. Povratno srečanje bo 23. februarja v Turinu. Smučar Colturi pozitiven MILAN - Protidopinška kontrola, ki jo je italijanska smučarska zveza FISI izvedla 29. januarja v Chamonixu, je pokazala, da je smukač Franco Colturi jemal nedovoljena poživila. Naknadno kontrolo so izvedli vCeraj, analiza pa je dala enak rezultat kot prva. Colturija, ki je bil že izbran v italijansko smučarsko reprezentanco za nastop na OI, so takoj suspendirali, dokončno odločitev pa mora sprejeti italijanski olimpijski komite CONI. Prost bo preizkusil McLarna PARIZ - Alain Prost je sprejel poziv Rona Den-nisa, naj preizkusi novi McLaren-Peugeot MP4/9. Dennis je s tem v zvezi takoj izjavil, »da to vzbuja realne upe, da bo Prost za McLaren nastopil tudi v letošnjem svetovnem prvenstvu formule 1.« Kdaj naj bi do poskusa prišlo, pa niso sporočili. Direktor Peugeot-Sporta Jean Pierre Jabouille je samo dejal, da »ne prej kot Cez štirinajst dni.« Slab dan za najboljše NEW YORK - V ponedeljek so vsa štiri vodilna moštva v divizijah igrala doma, le Calgary pa je uspel iztržiti točke. Rangerji so izgubili z Wa-shingtonom, Pittsburgh z enakim izidom-1:4 z Montrealom, Toronto pa minimalno razliko 1:2 s Tampa Bayem. Presenečenje pa so doživeli Otočani iz New Yorka, ki so gostili Buffalo Sa-bres in zmagali s 3:1. Na tribune domače .dvorane je prišlo le 2966 gledalcev, kar je najmanjši obisk v zgodovini kluba, poleg zmage svojega kluba pa so v drugi -tretjini lahko videli tudi splošen pretep, zaradi Cesar je moral sodnik dosoditi kar 24 kazni. Rezultati: New York Rangers - Was'hington Capitals 1:4, Pittsburgh Penguins -Montreal Canadiens 1:4, Toronto Maple Leafs -Tampa Bay Lightning 1:2, Calgary Flames - Edmonton Oilers 4:3, Detroit Red Wings - Vancouver Canucks 3:6, New York Islanders - Buffalo Sabres 3:1, Ottawa Senators - Philadelphia Flyers 3:3, Quebec Nordiques - Boston Bruins 1:6, St. Louis Blues - VVinnipeg Jets 6:5, San Jose Sharks - Chicago Blackhavvks 4:3. (M. J.) KOŠARKA / EVROPSKI POKAL Po slabi igri poraz Smelt Olimpije proti Splitčanom Poraz povsem nepotreben - V polfinalu z Arisom iz Soluna Jure Zorcic Smelt Olimpija - Croa-tia Osiguranje 68:76 (37:41) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, 1500 gledalcev, sodnika Ekstrom (Švedska) in Voreadis (Grčija). SMELT OLIMPIJA: Horvat 10, Daneu 2, Razič 5 (1:2), Hauptman 22 (1:2), Tušek 6, Gorenc 10 (2:3), Nosov 4, Djurišid 9 (1:1). CROATIA OSIGURANJE: VrankoviC 11 (2:4), Cutura 11, Videka 12 (2:3), GvijetiCanin 10, Mršiti 12, Arapoviti 20 (2:2). Košarkarji Smelta Olimpije so v zadnji, deseti tekmi predtekmovanja v evropskem pokalu nepričakovano, vendar zasluženo izgubili drugi par točk. Ljubljanski košarkarji, ki so si nastop v polfinalu zagotovili že v 9. kolu, ko so v gosteh premagali Fidefinanz iz Bellinzone, so proti splitskemu moštvu igrali slabo in gostom dovolili, da so brez vetijih težav zmagali. Trener Zmago Sagadin je tekmo zaCel brez Hauptmana in Djurišitia, ki sta bila predvsem v drugem polčasu edina igralca, ki sta igrala po pričakovanjih. Smelt Olimpija je vodila le na začetku tekme, največ v 8. minuti z osmimi točkami razlike (15:7), nato pa so hrvaški košarkarji igrali vse bolje in bili do konca tekme boljši tekmec. V prvem delu sta bila pri gostiteljih najboljša Gorenc in Horvat, Nosov, Tušek in RaziC pa so igrali občutno pre- malo. Organizator igre Daneu je igral slabo in se, podobno kot v zadnjih tekmah, ni najbolje znašel. In Croatia Osiguranje je vodila že ob odmoru. V nadaljevanju sta pri gostih dobro igrala Cutura in Arapoviti, ki je bil najboljši na igrišču. Smelt Olimpija je sicer v 26. minuti izid izenačila (50:50), Dušan Hauptman je dosegel tri zaporedne trojke, vendar - zaman. Splitčani so igrali Čvrsto v obrambi, branilca VrankoviC in Mršiti sta dobro vodila svojo peterko, Cutura je »izkušeno« zadeval, Arapoviti pa poleg vse drugega dosegel tudi dva zelo atraktivna koša. Zanimo je, da Horvat in Gorenc v drugem polčasu skupaj nista dosegla niti točke in da je igra »slonela« le na Hauptmanu in Djurišiču, ki pa sama nista zmogla vsega. Tivolski trener je predvsem v drugem delu tekme »opravil« nekaj zares čudnih menjav, najlepši dokaz za to pa so bili številni žvižgi s tribun. Smelt Olimpija tekme proti Splitčanom, zadnje pred polfinalom, preprosto ne bi smela izgubiti. Zaradi gledalcev, zaradi sebe, zaradi vzdušja, samozavesti in vsega, kar lahko »dvigne« ali potlači ljubljanske košarkarje pred odločilnimi tekmami v polfinalu. Zares škoda. V polfinalu evropskega pokala se bo Smelt Olim-pija-pomerila s solunskim Arisom, drugouvrščeno ekipo iz četrfinalne skupine B. Prva polfinalna tek- Arapovid skuša preprečiti zabijanje Gorenca (Foto Boban Palvevski) ma bo v četrtek, 17. februarja v Solunu, druga in morebitna tretja pa 22. oziroma 24. februarja v Ljubljani. Drugi polfinalni par je Cholet - Taugres. Ekipe bodo igrale na dve dobljeni tekmi. Finale bo 15. marca v Laussani. Evropski pokal, rezultati 10. kola, skupina B: Ovarense - Aris 87:103 (49:37), Zadar - Cholet 82:88 (41:57), Levski - Ha-poel Galil 70:85 (38:40). Končni vrstni red: 1. Cholet 17 točk, 2. Aris 17, 3. Hapoel Galil 17, 4. Ovarense 15, 5. Zadar 13, 6.. Levski 11. V SOBOTO ZAČETEK 17. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V LILLEHAMMERJU Policisti bodo za varnost skrbeli z nasmeškom Norvežani poskrbeli za najmanjše podrobnosti LILLEHAMMER - Na olimpijskih igrah bo za varnost skrbelo 2270 policistov, ki bodo namesto s pištolami oboroženi z nasmehom. Norvežane je pogumna odločitev stala kar 44 milijonov dolarjev, saj so morali svoje varuhe reda in miru, ki dolžnosti opravljajo brez orožja, izuriti in opremiti posebej za to zahtevno nalogo. Za varnost bo tako v Lillehammerju skrbel vsak tretji norveški policist, pomagala pa jim bo tudi moderna tehnologija, ki je na tem področju novost. To je satelitska naprava za globalno pozicioniranje, s katero lahko operater popolnoma nadzira policijske enote in patrulje, naprava pa ima tudi ogromno bazo podatkov, kjer so policistom na voljo vse vrste informacij. Norvežani so delovanje sistema predstavili z reševanjem enega izmed možnih zapletov, s katerimi bi se utegnili spopasti: Zaradi norveške politike o lovu na kite pride v Lillehammerju do demonstracij. V operativnem centra dežurni oficir dobi sporočilo o dogodku in prek računalnika preveri, ali so bile demonstracije napovedane in odobrene. Ce je odgovor negativen, operater dežurnemu častniku prek računalnika na veliki zaslon projicira računalniško karto določenega območja, kjer so kot rdeče pike zabeležene tiste patrulje, ki opravljajo druge naloge, kot zelene pa tiste, ki so v tem trenutku na voljo. Dežurni, ki ima tako popoln nadzor nad svojimi enotami, določi prostim patruljam novo nalogo in pike na zaslonu se obarvajo rdeče. Ce želi dežurni videti, kakšno je stanje na terenu, lahko prikliče helikopter, opremljen z posebnimi kamerami, in tako vodi celotno operacijo prek televizije. Po opravljeni nalogi se pike na zasloni iz rdečih spet spremenijo v zelene. Policisti bodo imeli za svoje potrebe na voljo 400 avtomobilov, pet helikopterjev, pravcato floto motornih sani, pri odkrivanju morebitnih nastavljenih bomb pa jim bodo pomagali štirinožni kolegi, katere so jim posodili na Severnem Irskem. Norveška policija je za čas olimpijskih iger ustanovila tudi dve posebni enoti. Prva bo skrbela za pomebne osebnosti (VIP) kot so norveški kralj Harald, žena ameriškega predsednika Hillary Clinton in predsenik olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch, druga enota pa je specializirana za pogajanja s teroristi ob morebitnih kriznih situacijah s talci. Norvežani so mislili na vse. Tako bo tudi nebo nad Lillehammerjem pod strogim nadzorom, saj se organizatorji bojijo posameznikov, ki bi s padali ali ultralahkimi letali povzročali nered na prizoriščih. Kljub strogim varnostnim ukrepom pa policisti brezskrbno patruljirajo po zasneženih ulicah Lil-lehammerja, klepetajo z obiskovalci in z njimi izmenjujejo značke. Skratka, organizatorjem je uspelo geslo »Varnost z.nasmehom« udejaniti na najboljši možni način. (M. J.) KOŠARKA / »EUROCLUB« Osrednji srečanji današnjega kola v lrevisu in Istanbulu TREVISO - V današnjem 12. kolu »euro-cluba« bo v obeh skupinah na vrsti veC izredno zanimivih in morda tudi odločilnih srečanj za uvrstitev med prve štiri ekipe na lestvici. V A skupini bo vodilni 01ympiakos gostoval pri Malinsu. ki si ne sme privoščiti spodrsljaja predvsem na domačih tleh. Belgijski košarkarji, ki so v prejšnjem kolu prav tako doma premagali Barcelono, imajo 14 točk in bi z današnjo zmago napravili lep korak naprej do kvalifikacije. Izredno vroče bo gotovo tudi v Trevisu, kjer bo domači Benetton igral na vse ah nič proti evropskim prvakom iz Limogesa. Moštvo iz Trevisa ima 10 točk in samo z zmago lahko še upa na uvrstitev v nadaljnji del. In verjetno tudi današnja zmaga ne bo dovolj. Po drugi strani se bo Maljkovitieva ekipa skušala oddolžiti za sramotni poraz v prejšnjem kolu v Madridu, ko je proti Realu dosegla le bornih 36 točk. Barcelona pa je na domačem igrišču proti Guildfordu, ki je v prejšnjem kolu osvojil prvi točki na račun Bayerja, nesporen favorit. Derbi današnjega kola v B skupini bo gotovo v Istanbulu, kjer bo domači Efes Pilsen igral proti bolonjskemu Buck- lerju. Turško moštvo je presenetljivo toda tudi zasluženo na vrhu lestvice te skupine in je tudi danes proti Bucklerju favorit. Bolonjsko moštvo bo spet igralo brez tujcev. Posebno boleCa bo odsotnost Saše Danilo-vitia, ki je še na intenzivnem zdravljenju poškodbe gležnja. Toda tudi samo z italijansko postavo bi lahko Bo-lonjčani poskrbeli za podvig v Istanbulu, saj je Buccijeva ekipa zelo močna tudi brez tujcev. Brunamonti, Morandot-ti, Binelli, Moretti in Coldebella gotovo sodijo med najboljše italijanske košarkarje. Točki v Istanbulu pa bi za Buck-ler pomenili zanesljivo uvrstitev med prve štin ekipe v tej skupini. Na ostalih dveh današnjih srečanjih pa je zagrebška Gibona doma favorit z lizbonsko Ben-fico, proti kateri je v prvem delu izgubila, ]o-ventut pa bo v Badaloni verjetno opravil le formalnost z Orthezom, ki je z dvema točkama zadnji na lestvici. Sinočnji izid: Pa-nathinaikos Atene -Clear Cantu 79:75 (45:33). DANAŠNJI SPORED Skupina A: Barcelona - Guildford, Malines -01ympiakos, Benetton -Limoges. Skupina B: Joventut -Pau, Efes Pilsen - Buck-ler, Cibona - Benfica. -GORjCA / KMEČKA BANKA PRIVATIZACIJE / NA VRSTI JE TRETJA VELIKA DRŽAVNA BANKA Preobrazba in širjenje poslov sta glavni nalogi Zadovljstvo nad lanskimi rezultati Prve privatizacije so velike priložnosti za varčevalce Kdor ima prihranke, naj se torej pripravi za nakup delnic Comit Marko Waltritsch GORICA - V gori ^ecki banki praznu 7““csa uelovanja. Nel f slovenski podjetnik )o namreč ustanovili ežavam oziroma ovii njenega dela - čvrsto razvoja slovenskega s< narstva v Gorici in m nskem nasploh. V tei uileinem lot,, k__■ .1 r uJa nasploh. Ki °anka je edina lj banka v Italiji, katere )e osnovan na oblik zorcija elanov. Ko si mu izdelali nov za Darije kmecko-obr sojilnice, od 1. jani tos »zadružne ki banke«), so v prei rečno zapisali, da ‘ uzno obli delniško družbo. V Gorici so se za drugo variant brjejo, da bodo cl cab na izredni oh 2e junija in na nji cionirali to por spremembo v st; Pomoč jim bo t d’TM-PiSk ki §a J' a baha objavila pr m ki, najnižjo gla- milijard lir zmar Polovico, torej na ze predvidel je.ku leta prid Kot nam je ] neralni ravnate ban, so v Kme anskim poslo\ zadovoljni. La dobiček znaša ' de Kr in je za narasle za 3 C (13,85% veC), posredno zaupane vloge pa za 11,58 %. Naložbe so lani dosegle 181 milijard lir, kar je 11,54% več kot leto prej. Ob napovedanih pre-membah se zastavlja tudi vprašanje nadaljnega sodelovanja v konzorciju ljudskih bank naše dežele. V začetku je bilo v njem devet bank. Število se je zmanjšalo najprej zato, ker so se tri združile v eno samo ljudsko banko Alpe Adria, ki ima sedež v Pordenonu. V zadnjih dveh letih sta izginili še dve, v Co-droipu in v Huminu, ki ju je prevzela Banca Antonia-na iz Padove. Kot ljuske ostajajo še banke v Pordenonu, Vidmu, Čedadu in Latisani. Zastopniki Kmečke banke so izrazili željo, da bi še naprej sodelovali v konzorciju, ki ima sedež v Codroipu m ki Članicam nudi vrsto storitev. O morebitni spremembi statuta tega konzorcija, ki bi to omogočal, bodo sklepali na obenem zboru 24. februarja, Ce bi ga spremenili, pa bi lahko vanj stopile še druge banke, morda tudi Tržaška kreditna banka in Banca popolare iz Trsta. V Kmečki banki letos ne razmišljajo o odprtju novih podružnic, pač pa da bi že aprila odprli dodatne prostore za približno 450 kv. m površine v poslopju na dvorišču sedeža na Verdijevem korzu, kjer je bila svojCas znana Patemollije-va tiskarna. Zadovoljni so tudi s širjenjem poslovanja. Pred kratkim so prevzeli blagajniško službo za Briško gorsko skupnost in za goriško pokrajinsko avtobusno podjetje, prav pred nekaj dnevi pa tudi za furlansko občino Koprivno (Capriva). Nadejajo si še nekaj podobnih pridobitev, pa Čeprav dobro vedo, da bo konkurenca zelo huda. Visoka kotacija za delnice IMI MILAN - Delnice nedavno privatiziranega bančnega zavoda IMI so se včeraj prvič pojavile na milanski borzi in že takoj potolkle značilen rekord: IMI je namreč italijasko podjetje z naj-Veejim številom delničarjev, ki jih je kar 355 ti-S°C, to je dvakrat veC kot na primer Fiat ali Generali. Sicer pa so tudi podatki o vrednotenju ieh delnic nadvse obetavni: Ob odprtju tržišča so delnice IMI kotirale 14.400 lir (kar 32 odstotkov Vec od prodajne cene, ki je bila 10.900), ob zaprtju tržišča pa nekoliko manj, to je 13.500 lir, Vendar še vedno zelo visoko. Vodstvo te banCne Ustanove je bilo s temi podatki nadvse zadovoljno, sicer pa je bila celotna operacija uspešna tudi za državo, ki je s privatizacijo iztržila med 2.100 in 2.400 milijard lir. Zanimivo je, da so mnogo delnic prodali tujim investitorjem, ki jih je kar 1.800, od teh dve tretjini takih, ki na ita-hjanskem tržišču še niso bili prisotni. Niti najveCji optimisti najbrž niso pričakovali, da bodo prvi primeri resnejše privatizacije v Italiji doživeli tolikšen uspeh, kakršnega sta bili deležni akciji Credit in Imi. Delnice zavoda Credito Italiano so šle v promet po izredno vabljivi ceni, saj je takrat zakladno ministrstvo šele poskusno »potipalo« tržišče. Ko se je izkazalo, da je bilo povpraševanje sedemkrat večje od ponudbe in da je bil odziv na javno prodajno ponudbo nepričakovano Čvrst, in to ne samo doma, ampak tudi v tujini in še zlasti v ZDA, je akcija Credit redno stekla po napovedanem pravilniku, vendar si je zaklad lekcijo zapomnil in ustrezno dvignil ceno delnicam v drugi privatizacijski operaciji. Tako so delnice zavoda Istituto Mobiliare Italiano razpolagajo z veliko likvidnostjo. Množično so se odzvale tudi zavarovalnice, finančne in druge gospodarske ustanove, med njimi tudi take, ki delujejo na industrijskem in trgovinskem področju, a so aktivne tudi na finančnem trgu. Medtem ko so ob privatizaciji prve državne banke (Credit) močno poudarjali, da se italijanski trg po dolgem obdobju izrazite okostenelosti vendarle začenja premikati v smeri čedalje širšega vpletanja drobnih domačih varčevalcev (prednost naj bi po novem imele tako imenovane puhlic com-pany), prihaja zdaj do izraza nasprotna težnja, da bi namreč s privatizacijo zavoda DvH ustvarili«jedro Včeraj določili še zadnje podrobnosti za operacijo Comit RIM - Z odobritvijo dokončnega prospekta so bile določene še zadnje podrobnosti za bližnjo privatizacijo zavoda Banca Commer-ciale Italiana. favna prodajna ponudba bo razpisana 28. februarja, ceno delnic pa bodo določili dva dni prej, torej 26. februarja. Ponujeni paket bo obsegal 540 milijonov delnic, ki bodo takole razdeljene: 240 milijonov jih bo namenjenih zasebnim italijanskim varčevalcem, drugih 240 milijonov institucionalnim investitorjem (razdeljenim v tri kategorije: domači, ameriški in mednarodni), 40 milijonov delnic pa bo rezerviranih za uslužbence Comita. Preostalih 20 milijonov delnic bo služilo za zavarovanje tim. bonus sharea in za kritje morebitnega presežka v povpraševanju po delnicah Comit. prišle na trg po ceni 10.900 lir (delnice Credit so svojCas stale le 2.750 lir, enostavna primerjava med tema dvema podatkoma pa nima pravega smisla, saj gre pri Credit in Imi za dve povsem različni gospodarski realnosti), kljub temu pa so bile razprodane v pičlih dveh dneh. Tudi tokrat je bilo povpraševanje večje od ponudbe, in to za petkrat. Prijavilo se je 350 tisoC potencialnih kupcev, od katerih pa jih bo zadnjih 50 tisoč ostalo praznih rok, saj so vse razpoložljive delnice pošle še preden so prišli na vrsto. Tudi v tem primem so se na javno ponudbo množično odzvali tako domači drobni varčevalci kot institucionalni in tuji investitorji. V ZDA so na primer na mah podpisali 35 milijonov delnic, med domačimi investitorji pa so se tokrat še posebej izkazali investicijski skladi, ki doživljajo v teh mesecih pravi preporod in torej stabilnih delničarjev«, za kar se med drugimi zavzema tudi sam predsednik zavoda Arcuti. V primeru Credit je moral zagovornik trdnih jeder, minister Savona, celo demonstrativno odstopiti, ker je glede tega problema prišel v konflikt s kolegi v vladi. Odstop je sicer pozneje preklical, vendar je bila ta njegova poteza na moC zgovorna za oris splošne težnje po najširši privatizaciji državnih podjetij, ki je še pred kratkim prevladovala v pristojnih rimskih krogih. Ze čez nekaj dni bo na vrsti tretja »žlahtna« privatizacija, in sicer denarnega zavoda Banca Com-merciale Italiana. Nobenega dvoma ni, da bo tudi ta akcija doživela uspeh doma in na tujem. V Italiji .je namreč varčevanje precej razširjena vrlina, ki je delno prirojena, delno pa tudi posledica naraščajoče negotovosti za prihodnost (dokaz za to je tudi občutno upadanje porabe). Elio Fornazarič Za privarčevana sredstva seveda vsi po vrsti išCejo Cim bolj primerne možnosti nalaganja in v tem trenutku, ko se je donosnost raznih državnih vrednotnic močno zmanjšala (obresti na Bot, Cct ipd. komaj presegajo inflacijsko stopnjo), se vse vec varčevalcev odloča tudi za delniške naložbe. Zlasti v teh primerih, ko gre za banCne zavode državnih in mednarodnih razsežno- sti in je tveganje omejeno na najmanjšo možno mero. Kdor razpolaga s finančnimi sredstvi, si zato razumljivo prizadeva, da ne bi zamudil izredne priložnosti, ki se ponuda z istočasno privatizacijo treh pomembnih italijanskih bank. Take priložnosti se v prihodnje ne bodo zlepa ponavljale in prav gotovo se to ne bo zgodilo, ko pridejo na vrsto naslednje predvidene priva- tizacije, ki bodo zajele zlasti vrsto industrijskih dejavnosti iz okvira zavoda za industrijsko obnovo IRI oziroma obrate bivših tako imenovanih državnih udeležb. Vmes bo gotovo prišlo še do raznih drugih, predvsem delnih privatizacij manjšega obsega, kot na primer številnih hranilnic. Kdor razpolaga s prihranki in jih ne namerava investirati v tradicionalne državne vrednotnice, naj torej pohiti, da ne zamudi sedanje ugodne konjunkture. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTIO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. januarja 1994; triletne zapadejo 1. januarja 1997, petletne pa 1. januarja 1999. ■ Obveznice dajejo letno 8,50% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 7,58%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 11. februarja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem: ob vplačilu (16. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. ______KMETIJSTVO / UVOZ SEMENSKEGA KROMPIRJA_ Po domačih njivah so se razbohotili virusi Zato je pridelava semena možna le na izoliranih območjih LJUBLJANA - Dokler se marca ne posadi domači krompir, se v Slovenijo v začetku leta vedno uvozi večja količina semenskega krompirja. Uvoz krompirja (jedilnega in semenskega) je bil konec lanskega leta nekaj časa povsem prepovedan zaradi okuženosti z ogorči-co. V skladu z odlokom o razvrstitvi blaga za uvoz in izvoz pa je na podlagi dovoljenja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že dovoljen uvoz in tranzit semenskega krompirja iz držav Beneluksa, Švice in Velike Britanije, kjer krompir ni okužen z ogorčico. »Krompir uvažamo zato, ker Slovenija z lastno pridelavo ne more zadostiti potrebam po krompirju,« je povedala Marinka Pečnik, svetovalka ministra za kmetijstvo. »Pridelave je premalo zaradi okuženosti krompirja z različnimi virozami, čeprav kaže dodati, da k razširjanju bolezni krompirja pripomore tudi (pre) veliko število uvoznikov. Glede okuženosti je Slovenija.na'nezavidljivo visokem mestu v Evropi. Viroze so poslabšale kakovost semenskega krompirja in njegovo pridelavo omejile na naravno izolirana območja oziroma jedra,« dodaja Pečnikova. Semena na teh območjih regresira ministrstvo za kmetijstvo, vendar tam pridelajo samo okoli dva tisoč ton krompirja, po- m flubljanska banka TEŽAVE S PLASTIČNIM DENARJEM / DOBRO JE VEDETI Trgovci, ki ne zaupajo imenu izdajtelja kartice Eurocard, lahko zavrtijo telefon LJUBLJANA - Kaj storiti, če greste v tujino in poskušate v trgovini plačati račun s kartico Eurocard, trgovec pa jo zavrne, čeprav sicer te kartice sprejema? To se je zgodilo trem imetnikom kartice Eurocard (vsi so imeli kritje na računu), ki jo je izdala Ljubljanska banka. Enega je trgovec zavrnil na Dunaju, drugega v Londonu, tretjega pa v New Torku, in sicer z »obrazložitvijo«, češ, za kakšno kartico sploh gre, saj je na njej napis Ljubljanska banka. Savo Dinjaški, ki skrbi za stike z javnostjo v Ljubljanski banki - ta banka od septembra lani izdaja kartice Eurocard MasterCard, doslej pa jih je dobilo že več kot 12 tisoč ljudi - nam je zagotovil, da od imetnikov kartic še niso dobili nobene pritožbe zaradi zavrnitve kartice. Ce pa se kaj takega zgodi, je najbolje, da jim prizadeta stranka sporoči številko kartice z opisom in krajem dogodka, da bo lahko banka poslala uradno pritožbo mednarodnemu izdajatelju kartic, to je organizaciji Europay Intemational s sedežem v Bruslju. Ko na- mreč neka banka dobi licenco in začne izdajati kartice, Europay Intemational obvesti o tem vse druge izdajatelje, ti pa morajo obvestiti prodajna mer sta na njihovem območju, ki kartice sprejemajo. Včasih se zgodi, da kak trgovec pač ni obveščen, saj kartice Eurocard različnih izdajateljev sprejemajo na približno sedmih milijonih prodajnih mest in v okoli 145 tisoč bankomatih v 172 državah. Kartice ne bi smeh zavrniti zaradi imena izdajatelja na prednji strani, je povedal Dinjaški, saj je pri kartici bistvena magnetna koda, ne pa napis. Poleg tega veliko izdajateljev na Kartice zapiše tudi ime. Vsak izdajatelj kartice mora pred za- četkom izdaje dobiti tudi dovoljenje Europay International o obliki in dizajnu kartice. To dovoljenje je seveda dobila tudi Ljubljanska banka. Ce pa se že zgodi, da trgovec kartico zavrne, lahko imetnik zahteva, da ta pokliče eno od telefonskih številk na zadnji strani kartice, namreč av-torizacijski servis izdajatelja, ki deluje 24 ur na dan, in tam preveri vse o izdajatelju in magnetni kodi. Tak telefonski pogovor gre na zahtevo trgovca ah imetnika na stroške izdajatelja, torej banke. Trgovec lahko kartico preveri tudi pri lokalnem zastopniku Europay Intemational. Andreja Rednak trebe Slovenije po semenskem krompirju pa znašajo najmanj šest tisoč ton. Ob predpostavki, da bi kmetje pogosteje menjavah seme, bi se proizvodnja semenskega krompirja lahko povečala na enajst tisoč ton. Evropske države se za uvajanje tržnih spodbud za uvoz krompirja odločajo samo, če ugotovijo, da bo prišlo do tržnih presežkov. Oktobra pa je v Slovenijo iz Nizozemske prišla večja količina zelo poceni krompirja, ker so se Nizozemci s prodajo izognili stroškom skladiščenja. Rešitev za povečanje domače pridelave semenskega krompirja (s krompirjem je pokritih 30 tisoč hektarjev površin) je predvsem vzgoja odpornih sort, kakršna je sante. Domači krompir je sicer kakovosten, vendar preprosto ne pridelujemo sort, po katerih je na trgu največ povpraševanja. Zastavlja se vprašanje, katere sorte semenskega krompirja vzgajati, saj je veliko sort zelo občutljivih. Prodajalci se temu vprašanju izognejo kar z uvozom. V Sloveniji se z uvozom semenskega krompirja ukvarja 15 podjetij, deset izmed njih pa je krompir že uvaža- lo. Pri Semenarni, kjer imajo edini v Sloveniji organizirano tudi lastno proizvodnjo, bodo letos zaradi zaprtih območij oziroma virusov uvozih več krompirja kot prejšnja leta. Približno 30 odsto-kov ga bodo pridelali doma (1300 ton), ostalo pa uvozih predvsem iz Nizozemske in Škotske. Pri Agrooskrbi Maribor prodajajo samo uvožen semenski krompir, saj se jim zaradi previsokih cen ne splača kupovati krompirja pri domačih pridelovalcih' Uvoziti nameravajo okoli tisoč ton krompirja iz drž®v Beneluksa in Švice. Pri °a dju zelenjavi od slovenski11 zadrug kupujejo samo mer, kantilni oziroma jedilni krompir, in sicer od 800 do tisoč ton letno, uvažajo pa ga ne, ker z domačim krompi rjem krijejo potrebe na trg®- KMETIJSKA PRIDELAVA / PRVI PODATKI ZA LETO 1993 Pridelkov manj kot predlani LanskaI kmetijska pridelava je zdrsnila na raven iz leta 1987 LJUBLJANA - Republiški zavod za statistiko je objavil prve primerjalne podatke o kmetijski pridelavi v letih 1992 in 1993. Kmetijska pridelava se je po prvih podatkih v letu 1993 zmanjšala za štiri odstotke in se s tem približala ravni iz leta 1981. Zaradi dolgoletnega sušnega obdobja v poletnih mesecih so bili doseženi pridelki večine poljščin v letu 1993 slabši od povprečnih pridelanih količin v zadnjih desetih letih. V primerjavi s prav tako sušnim letom 1992 pa so bih nekateri doseženi pridelki občutno večji. Pridelek koruznega zrnja je bil večji kar za 20 odstotkov, sladkorne pese za 30, zelja in ohrovta za 17 in silažne koruze za 7 odstotkov. Manj pa je bilo pridelane pšenice, krompirja in sena. Skupna pridelava poljščin je bila v primerjavi z letom 1992 večja za 0,5 odstotka, vendar je glede na izredno slabo letino 1992 dosegla komaj raven pridelave v letu 1978. Sadjarstvo in vinogradništvo je kljub suši že drugo leto v porastu. V vinogradništvu je bila proizvodnja lani v primerjavi z letom 1993 večja za 3,5 odstotka, v sadjarstvu pa za 2,9 odstotka. Živinoreja je bila zaradi slabšega pridelka krme, krčenja trgov in pritiska cenovnih nesorazmerij tudi v letu 1993 v nazadovanju. Posebno zmanjšanje prireje je opaziti v perutninarstvu in govedoreji. V perutninarastvu se je prireja leta 1993 v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za 11,2 odstotka, v govedoreji za 8,8 odstotka, v ovčereji pa za 1,5 odstotka. V prašičereji se je prireja povečala za 2,8 odstotka. Tudi čebelarji so lani v primerjavi z letom prej gospodarili bolje, saj so statistični podatki pokazali 0,8-odstotno povečanje pridelave. Tržni odkup jedilnega krompirja v Sloveniji znaša okrog devet tisoč ton, ravno toliko se ga uvozi, vsak prebivalec Slovenije pa porabi približno 70 kilogram°v krompirja na leto. Na slovenskem trgu torej potrebujemo od 140 do 160 tisoč ton jedilnega krompirja, od tega je registriranih samo 18 tisoč ton krompirja za prodajo (odkup v zadrugah in uvoz). Irena Pirman Vladaje dovolila, da se kubični meter zemeljskega plina podraži za 1,7 tolarja Petrol še ni ocenil podražitve plina LJUBLJANA - Potem ko je slovenska vlada v minulih mesecih kar nekajkrat zavrnila predlog podjetja Petrol Zemeljski plin (zadnjič konec preteklega leta) o povišanju cen plina; je končno dovolila podražitev tega energenta, in sicer z 19 tolarjev na 20, 7 tolarja za kubični meter. Simona Škerjanec Bizjak z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je pojasnila, da je vlada pri omenjeni podražitvi zemeljskega plina upoštevala rast tečaja dolarja, ki zelo vpliva na prodajno ceno in nabavne cene plina v tujini. Na razmeroma majhno podražitev plina je vplivalo zmanjšanje zakupljenih transportnih zmogljivosti in s tem stroškov (Petrol Zemeljski plin je te zmogljivosti lani zmanjšal z 1, 3 milijarde kubičnih metrov na 800 milijonov kubikov); vlada pa je upoštevala tudi tako imenovani domači dejavnik (rast maloprodajnih cen), pri čemer je zanemarila rast stroškov za plače. V podjetju Petrol Zemeljski plin smo izvedeli, da bodo šele po podrobnejši analizi ocenili učinke zadnje podražitve zemeljskega plina. (M. C.) Tretjina bank ima sedež v Ljubljani LJUBLJANA, 8. februarja - Poslovne banke in hranilnice so imele lani sedeže v 18 občinah v Sloveniji! ]e ugotovila centralna banka. V Sloveniji je leta 1993 delovalo 30 poslovnih bank-Več kot tretjina jih je imela sedež v Ljubljani, desetina v Mariboru, dve poslovni banki pa sta imeli sedeža v Celju oziroma Novi Gorici. Nobena poslovna banka ni imela sedeža v Beli Krajini ali na Notranjskem. Poslovne banke so imele v letu 1993 skupno 208 poslovnih enot. Od tega jih je v ljubljanskih občinah delovalo 23, v občini Maribor 30, Murska Sobota 13, Koper 11 ter v občini Škofja Loka 10 poslovnih enot. V slovenjegraški in pesniški občini ni delovala nobena bančna poslovna enota. V Sloveniji je lani delovalo 710 agencij, ki so se ukva- rjale s prometnim davkom. Največ jih je bilo v občini Ptuj in Nova Gorica (po 29), najmanj pa v občini Izola (2). Na sedežih poslovnih bank je bilo lani zaposlenih 5518 oseb, v poslovnih enotah 3286 oseb in v agencijah 1362 oseb. Največ zaposlenih oseb je bilo v občiiu Ljubljana center (3634 oseb), najmanj pa v občinah Logatec in Ribnica (po en zaposlen). (STAJ Največ vode izvozijo v Italijo RADENCI - Na novinarski konferenci v Zdravilišč11 Radenci je generalni direktor Radenske Herbert Se-fer povedal, da so januarja letos prodali 4,5 milijon® litrov mineralne vode. 39 odstotkov so je izvozih, kar je največ doslej. Od celotne proizvodnje pa so je doslej izvozih 19 odstotkov. Glavni uvoznik radenske v 1,5-litrskih PET plastenkah je Italija, v katero od celotnega izvoza izvozi]0 54 odstotkov, v Avstrijo je izvozijo 29, v Nemčijo dvanajst, pet odstotkov pa na druga tržišča. Kot j® povedal Herbert Sefer, so z izvozom na zahodna tržišča uspešno nadomestili izpad prodaje na tržišču nekdanje Jugoslavije. V Italijo nameravajo letos izv°" ziti devet milijonov 1,5-litrskih PET steklenic mineralne vode. Pred dnevi so poslali prvo pošiljko vseh svojih pijač od mineralne vode do brezalkoholnih pijač v Singapur, kjer si veliko obetajo predvsem 00 prodaje mineralne vode. Prve pošiljke so letos posl®" li tudi na Madžarsko, kjer naj bi do konca tega let® prodali milijon steklenic. V Radenski čakajo na oceno dejanske vrednosti podjetja, ki bo predvideni® pripravljena do 20. februarja. Tako bi lastninjenje lahko izpeljati Se v prvi polovici leta. (B- GOSPODARSTVO IN FINANCE Četrtek, 10. februarja 1994 MENJALNIŠKI TEČAJI 9. februar 1994 J2enjalnica_ Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečai za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni %?!mc,Ub,iana 77,70 78,10 11,01 11,12 7,91 8,07 S^u,s,LLubljana - - - - - . vtohlsa Ljubljana* ^ur Grosuplje 77,65 77,85 10,95 11,00 7,85 7,95 77,70 77,90 10,98 11,11 7,84 8,08 RTr! o LiUbliana °TC Sežana 77,60 77,95 10,85 11,10 7,80 8,00 77,20 77,90 10,90 11,03 7,85 7,95 Banka Vipa Nova Gorica 77,66 77,90 10,92 11,05 7,84 8,05 cS2T 77,78 77,96 11,01 11,07 7,83 8,04 ^editanstalt Nova banka L) orn cuffe Domžale* 77,58 78,05 10,97 11,10 7,86 8,08 77,70 78,00 11,03 11,12 7,98 8,10 Erv^ pOpu Globtour U 77,30 77,70 10,95 11,15 7,87 7,99 [ros Ljubljana* 77,70 77,90 11,00 11,07 7,85 8,00 os Kranj* 77,70 77,90 11,00 11,07 7,85 8,00 n>adas Idrija 77,55 77,92 10,92 11,10 7,85 8,00 . niaa ^Potekamo banka Brežice* 77,80 77,45 77,85 78,00 11,03 10,95 11,06 11,10 7,96 7,84 7,99 7,98 Mram Rožice, Mengeš* 77,65 77,90 11,04 11,14 7,98 8,08 fc.je* 77,60 77,98 10,90 11,05 7,86 8,00 ka Ljubljana (WTC) 77,80 77,82 11,03 11,05 7,99 8,03 a Slovenj Gradec 77,60 77,95 11,00 11,01 7,96 8,04 °foina 77,50 77,84 10,90 11,03 7,88 7,97 kn^ ^ 77,60 77,79 10,93 11,02 7,95 7,99 ,lnka Jesenice 77,66 77,94 10,97 11,04 7,86 7,94 nvest Škofja Loka iroldesign Nova Gorica 77,50 77,90 10,95 11,08 7,87 8,05 77,55 77,80 10,92 11,07 7,93 7,98 l/l ])lub Slovenijales U 77,70 77,80 10,98 11,05 7,85 7,95 kompas Hertz Celje* 77,60 77,85 11,00 11,06 7,92 8,02 kompas Hertz Velenie* 77,60 77,90 11,00 11,06 7,92 8,02 kompas Hertz Idrija* 77,60 77,90 11,00 11,06 7,92 8,02 kompas Hertz Tolmin* 77,60 77,90 11,00 11,06 7,92 8,02 kompas Hertz Bled* kompas Hertz Nova Gorica* 77,60 77,60 77,90 77,90 11,00 11,00 11,06 11,06 7,92 7,92 8,02 8,02 kompas Hertz Maribor* 77,60 77,90 11,00 11,06 7,92 8,02 j S J 77,70 77,85 11,00 11,15 7,90 7,98 Vr* . . komercialna banka Triglav komercialna banka NG 77,72 78,72 10,97 11,12 7,88 8,07 - - - - w Kreditna banka MB d.d.* 77,10 77,97 10,96 11,08 7,80 8,05 ,LLdf Ljubljana 77,77 78,17 11,00 11,11 7,94 8,10 splošna banka Celje 77,10 78,15 10,97 11,06 7,80 8,00 LB sološna banka Koper* 76,63 78,24 10,83 11,05 7,76 8,03 LB komercialna banka NG 77,65 78,00 10,92 11,12 7,96 8,03 LB Dolenjska banka NM 76,95 78,15 10,98 11,20 7,90 8,10 LB banka Zasavje, Trbovlje 77,40 77,90 11,01 11,08 7,80 8,08 Ljudska banka d.d. U 77,72 78,05 11,00 11,14 7,85 8,05 ubertas Koper* 77,55 77,82 10,92 11,03 7,85 7,97 \ v ' . 1 • SSi Ma Vir - - - - - - j^udai NG, Šempeter* 77,60 77,80 10,95 11,05 7,96 8,02 Knd'a* 77,85 77,95 11,03 11,07 7,95 8,00 NiProm Ljubljana - - - - - - : - ;e*rol Ljubljana* 77,75 77,81 11,01 11,04 7,95 8,03 *°štna banka Slovenije* 76,50 77,90 10,70 11,03 7,70 7,98 Pnmario Ljubljana* - - - - - - Jobanka Maribor 77,50 78,00 10,97 11,09 7,90 8,05 °'9al Solkan* 77,40 77,80 10,87 11,01 7,96 8,05 Jjjgal Ilirska Bistrica* 77,40 77,80 10,87 11,01 7,87 8,00 Kl9al Kobarid* 77,40 77,80 10,87 11,01 7,87 8,00 ublikum Ljubljana P,u,2um Ce|ie 77,78 77,80 11,04 11,06 7,99 8,01 77,47 77,57 10,97 11,04 7,85 7,92 ublikum Krško ^blikum Maribor 77,45 77,90 10,83 11,07 7,85 8,00 77,40 77,69 10,97 11,04 7,92 8,05 Lub|ikum Mozirje 77,40 77,85 10,96 11,06 7,96 8,02 ublikum Novo mesto 77,50 78,00 10,94 11,05 7,82 7,99 ^bhkum Tolmin 77,64 77,89 10,93 11,05 7,95 8,00 ^ublikum Sevnica 77,65 *. 77,95 10,96 11,06 7,82 7,98 *ubiikum Šentilj ^ublikum Šentjur pri Celiu 76,50 77,58 77,90 77,88' 10,70 10,93 11,08 11,03 7,90 7,85 8,05 7,97 [Ublikum Trebnje 77,61 77,99 11,00 11,09 7,95 7,99 Hublikum Žalec 77,56 77,83 10,92 11,03 7,85 7,99 h 1 f 77,58 77,92 10,97 11,10 7,86 8,00 Ol SKB d.d. ** 77,35 77,50 11,00 11,02 8,05 8,06 Sjov. hran. in posojil. Kranj *;ov. invest. banka U* 77,65 77,85 10,98 11,04 7,89 7,97 77,50 78,00 10,90 11,05 7,90 8,05 ovenijaturist Ljubljana* 77,70 77,90 10,95 11,05 7,80 7,98 ^ ovenijaturist Maribor* 77,60 77,82 10,97 11,02 - - Jovenijaturist Jesenice 77,75 77,90 10,95 11,05 7,85 7,95 ^alaby Koper 77,60 77,80 10,94 10,99 7,90 7,95 ^i/nDce Liub|iana 77,75 77,95 11,00 11,08 7,95 8,10 VKB d.d. Ljubljana* 77,70 77,95 10,98 11,06 7,95 8,10 ' ortarus Postojna 77,28 77,89 10,89 11,03 7,84 7,95 jsntours Domžale 77,60 77,90 10,97 11,09 7,90 8,05 Tori Ljubljana 77,60 78,00 10,98 11,10 7,80 8,02 USK Ljubljana 77,50 78,00 11,03 11,10 8,00 8,08 upimo Ljubljana 77,78 77,83 11,03 11,05 7,96 8,08 TeCaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * menjalnica hida oei/ imm BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 028 z dne 9. 2.1994 - Tečaji veljajo od 10. 2. 1994 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 97,3470 97,6399 97,9328 Avstrija 040 šiling 100 1098,2323 1101,5369 1104,8415 Belgija 056 frank 100 374,3795 375,5060 376,6325 Kanada 124 dolar 1 101,2999 101,6047 101,9095 Danska 208 krona 100 1982,9945 1988,9614 1994,9283 Finska 246 marka 100 2395,6520 2402,8606 2410,0692 Francija 250 frank 100 2275,4447 2282,2916 2289,1385 Nemčija 280 marka 100 7720,4382 7743,6692 7766,9002 Grčija 300 grd 100 — 53,8921 54,0538 Irska 372 funt 1 — 191,3848 191,9590 Italija - 380 lira 100 8,0370 8,0612 8,0854 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,1000 — Japonska 392 jen 100 126,0671 126,4464 126,8257 Nizozemska 528 gulden 100 6892,0352 6912,7735 6933,5118 Norveška 578 krona 100 1795,0019 1800,4031 1805,8043 Portugalska 620 escudo 100 76,8802 77,1115 77,3428 Švedska 752 krona 100 1684,2136 1689,2814 1694,3492 Švica 756 frank 100 9195,0419 9222,7100 9250,3781 Velika Britanija 826 funt šterling 1 198,5697 199,1672 199,7674 ZDA 840 dolar 1 135,08565 136,2653 136,6741 Evropska unija 955 ECU 1 150,0969 150,5485 151,0001 Španija 995 peseta 100 95,2934 95,5801 95,8668 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10. februarja 1994 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)__________ APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994: 1,500,000 766,192 764,765 ,530,957 89 102,1589% 101,9687% 102,0638% 150,000 76,619 76,477 153,096 8. FEBRUAR 1994 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,00 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,75 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,00 9,50 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,20 12,75 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,00 9. FEBRUAR 1994 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1668,00 1718,00 nemška marka 955,00 975,00 francoski frank 279,60 288,00 holandski gulden 846,50 872,00 belgijski frank 46,00 47,40 funt šterling 2451,50 2526,00 irski šterling 2359,00 2430,00 danska krona 244,00 251,50 grška drahma 6,50 7,00 kanadski dolar 1244,00 1282,00 japonski jen 15,45 15,90 švicarski frank 1130,00 1164,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 norveška krona 220,60 227,40 švedska krona 207,30 213,50 portugalski escudo 9,50 9,80 španska pezeta 11,70 12,10 avstralski dolar 1198,00 1234,00 madžarski florint 12,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,00 hrvaški dinar 0,15 0,22 9. FEBRUAR 1994 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1678,00 1723,00 nemška marka 953,00 973,00 francoski frank 278,00 288,00 holandski gulden 851,00 871,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2460,00 2525,00 irski šterling 2365,00 2425,00 ' danska krona 243,00 250,00 grška drahma 6,60 7,10 kanadski dolar 1250,00 1285,00 švicarski frank 1137,00 1158,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 slovenski tolar 12,20 12,75 9. FEBRUAR 1994 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.759 - francoski frank 29,473 - nizozemski gulden - 89.270 - belgijski frank - 4,849 - španska peseta - 1.234 - danska krona - 25.685 - kanadski dolar - 1.312 - japonski jen - 1.632 - švicarski frank 119.100 avstrijski šiling - 14.225 - italijanska lira - 1.041 - švedska krona - 21.815 - MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. februarja 1994 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 1111,9683 1113,8175 Francija frank 100 2303,9044 2307,7359 Nemčija marka 100 7817,0000 7830,0000 Italija lira 100 8,1375 8,1510 V.Britanija funt 1 201,0532 201,3876 ZDA dolar 1 137,5557 137,7845 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaie na trau deviz oz. poseben doaovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih |e DEM DEM nožno odstc 77,95 78,10 panje. 78,15 78,25 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 10. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov In prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. 4 Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezu objavljenem tečaju In v skladu s tekstom, k DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p 78,00 78,00 78,00 78,05 dlagl srednjih t alutah pa je ra otne točke. Tet: n. Pri večjih pril iti In prodajati ogoje nakupa c 78,20 78,20 78,20 78,25 sčajev po tre-zmerje Banke iajl veljajo za vih In nakupih ujo valuto po li prodaje. 9. FEBRUAR 1994 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1690,50 — ECU — 1866,650 — nemška marka — 960,240 — francoski frank — 283,050 — funt šterling — 2467,620 • — holandski gulden — 857,160 — belgijski frank — 46,573 — španska pezeta — 11,854 — danska krona — 246,700 — irski funt — 2370,080 — grška drahma — 6,682 — portugalski escudo — 9,559 — kanadski dolar — 1260,630 japonski jen — 15,675 — švicarski frank — 1143,780 — avstrijski šiling — 136,600 — norveška krona — 223,260 — švedska krona — 209,910 — finska marka — 298,040 — avstralski dolar — 1210,740 — 8. FEBRUAR 1994 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 12,1500 12,6500 kanadski dolar 9,0500 9,4500 funt šterling 17,9000 18,7000 švicarski frank 825,0000 855,0000 belgijski Irank 33,3500 34,6500 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 689,3000 715,3000 italijanska lira 0,7090 0,7490 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 160,0000 167,0000 švedska krona 151,0000 158,0000 finska marka 215,0000 225,0000 portugalski escudo 6,9000 7,3000 Španska peseta 8,5500 9,0500 japonski jen 11,1500 11,5500 slovenski tolar 9,0000 9,5000 hrvaški dinar 0,0000 0,0550 | Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. S POTI PO EKVADORJU IZLET ZA KONEC TEDNA Avantura na andskih tirih ® Najbolj vratolomni vlak na svetu Vseskozi mi je prigovarjal, da bi res morali prenočiti v hotelu, ki ga je priporočal. Ker je isti hotel priporočala tudi knjiga, ki sem jo imel s seboj, se s prijatelji odločimo sprejeti dečkovo ponudbo. Ko zapustimo postajo oziroma barako, postavljeno ob tir, ki se konca tik ob njej, in se podamo skozi vas, kjer dobimo za spremstvo številne otroke, za katere smo mi prav takšna »atrakcija«, kot so oni za nas. San Lorenzo je majhno ribiško naselje ob pacifiški obali, na severozahodu Ekvadorja, tik ob meji s Kolumbijo. Edini prometni povezavi sta železnica in majhni čolnički, ki vozijo čez zaliv do naslednje ribiške vasi. Poleg nekaj zanemarjenih restavracij in še bolj za: nemarjenih hotelov je v vasi le še nekaj deset lesenih kolib, pred katerimi se igrajo umazani in nadvse kričeči otroci, tu in tam ženske obešajo pravkar v morju oprano perilo, vidimo pa lahko tudi prašiče, ki se valjajo v blatu in ribe, ki jih sušijo pred hišami. Kraj tudi »modernizirajo«, saj je v nasprotju s številnimi prašnimi stezami, glavna ulica že skoraj do polovice tlakovana! Najbolj vratolomni vlak na svetu Naslednji dan se odpravimo s čolnom preko zaliva in mimo številnih otočkov iz trsja do naslednje vasi, od koder nadaljujemo pot z avtobusom. Zaradi boljšega razgleda se vozimo kar na strehi. Po nekaj dnevih počitka na peščenih plažah Pacifika in po celodnevni vo- žnji skozi plantaže banan pridemo do najveCjega ekvadorskega mesta in najpomembnejšega pristanišča - dvomilijonske-ga Guayaquila. Tu ostanemo samo eno noC, saj nas naslednji dan Čaka še ena razburljiva vožnja, ki nam jo omogočajo ekvadorske železnice. Na pot se odpravimo, tako kot že s prejšnjim vlakom, še pred svitom. SonCni vzhod dočakamo v Čolnu, ki nas prepelje preko reke Guayas in Cez dobrih dvajset minut smo na drugem bregu, na železniški postaji v Duranu, kjer nas Čaka novo neprijetno presenečenje. Vlak, ki je stal na peronu, je pravkar odhajal, postajni uslužbenec pa mi je samo zamahoval z roko in govoril: »No hay autoferro, no autoferro.« Blaž Zabukovec (Se nadaljuje) San Lorenzo (Foto: Blaž Zabukovec) Lepota samotnih gozdov Gotenice (d Goteniški Snežnik zre na kraje, ki hranijo številne skrivnost Gotovo se še spomnite časov iz otroštva, ko ste kje v gozdu znašali skupaj veje, rili po zemlji in se z veseljem valjali po umazaniji, dokler ni bil vaš najboljši bunker na svetu gotov. Prav zanimivo je, da se včasih tudi odrasli ne morejo znebiti nagona po gradnji bunkerjev, Čeprav to potem ni več tako nedolžna igra kot v otroštvu. Pred več kot štiridesetimi leti se je ta igra dogajala v Gotenici na območju Kočevske Reke. Več let so kopali in rili v notranjost Goteniškega Snežnika ter naredili ceT sistem rovov, velikansko podzemsko zaklonišče, v katerem sta bili tudi bolnišnica, elektrarna in še marsikaj. Vse to samo zato, da bi se politiki lahko zalezli vanj, če bi jih kdo napadel. Iz takratnega vojnega vzdušja na sreCo ni bilo nič, »bunker« pa je ostal. Po odprtju območja Kočevske Reke pred štirimi leti je bil kratkotrajna senzacija, potem so se njegova vrata spet zapahnila, medtem ko se Gotenica še vedno otepa radovednežev. Ne levo ne desno, samo naravnost usmerjajo prometni znaki med vožnjo skozi koCevarsko vas, ki so jo obnovili v nekdanjem arhitekturnem slogu, sicer pa ima policijski znaCaj. Prav škoda. Podzemni sistem rovov bi lahko odprli za turiste kot zanimiv objekt tehniške (ne ravno kulturne) dediščine. K ponudbi v goteniških hišah bi še sodil, na primer, prikaz zgodovine in življenja Kočevarjev, specifičnega nemškega otoka na slovenskem ozemlju od 14. stoletja do leta 1942. Žejnim in laCnim bi lahko ponudili hrano, pripravljeno po starih koCe-varskih receptih, potem bi jim svetovali še potep po gozdovih ali vzpon na 'Goteniški Snežnik. Ker prvi del turistične ponudbe, ki bi povezala izjemno zgodovino območja s prav tako izjemno specifičnim povojnim obdobjem, še ni na voljo, nam preostane le zadnje. Ko so leta 1990 odprli območje Kočevske Reke in do takrat najstrožje varovani predel Gotenice, je postal zanimiv tudi Goteniški Snežnik, ki se dviga tik nad vasjo. V Gotenico so se pred leti valili avtobusi - včasih po veC deset na dan -polni turistov, ki so si hoteli ogledati v preteklosti zaprte objekte in so zlezli tudi na Goteniški Ponekod podira drevesa samo čas Snežnik. Začetna masovna evforija se je na srečo že polegla, tako da gozdovi nad Goteniško dolino spet uživajo svoj mir. Vsem turističnim potencialom navkljub je res tudi to, da je štiri desetletja nedostopna nara- va še precej ohranjena m ne prenese masovnega turizma. Tudi za P°P° tnika je najlepše, če nu kočevskih gozdov uži^a sam ali v družbi dven, treh ljudi. Dario Cortes6 (Se nadaljuj® Na jezeru pri Kočevski Reki se v mrzlih dneh razpreda ledena skorja (Foto: D. C.) LIST Plečnik Naj se povrnem nazaj na to, kako so njegove ideje postale skice, skice načrti in ti konCno gotova dela, umetnine. »Ideje so v zraku, idej je vse polno!« je zagotovil. »Včasih sem trdil, da more živeti umetnik le v velemestu, da rodi velike ljudi le velik narod, danes bi rekel, da se tamkaj počutiš tako nebogljeno, ein-sam und verlassen, wie Stein auf der Strasse.« (osamljen in zapuščen kot kamen na cesti) Ideje so vseh vrst. Potegnejo človeka, cele narode s seboj. V umetnosti, zlasti v arhitekturi, je ideja veliko, ni pa vse. »V stavbarstvu muss mann zuerst den Baugedanken auflassen, od tega je vse odvisno.« Torej ni skiciral za pra- 36 zen nič. In te skice, ne oziraje se na konkreten namen, kažejo tudi njegov svetovni nazor. Rekel sem že, da so bile njegove skice polne bujne fantazije, bogate z dekorjem. Ali to slednje je že z načrtom plahnelo. Vse je poenostavil, marsikaj opustil. Ohranil pa je bistvo: proporc, formo, kompozicijo. Skoraj suženj lastne skice: »To ste pa drugače nanesli!« Preveril je s šestilom in pokazal napako: »Dragec, to ni vseeno!« »No, ta je pa dobra! Saj vi črk ne znate risati. Kaj je to, kar ste narisali, kak napis? Dobro, dobro, da sem vas ujel, preden odidete!« In razložil mi je, ob skiciranju, vse Črke, njihovo medsebojno povezavo, kako morajo biti prazni prostori med Črkami optično povr- lz Plečnikove šole šinsko enaki, kakšne morajo biti Črke, da niso pokveke, da ne padajo. Posebno tvegave so K, R, S, tudi O, ki mora biti vedno višji od ostalih in tako naprej. »Veste, Cez klasične Črke, klasično pisavo je ni!« Srafiral sem fasado nekega paviljona, a ne pod kotom 45 stopinj, ampak različno", to je v smeri ploskve, venec v obratni smeri, stebre pokončno, seveda s krivuljnikom. S tem sem si zelo olajšal delo. Ko je Plečnik to videl, je dejal: »Das haben sie gemacht, wie die alten Meister zu tun pflegen! Ste me okoli prinesli. Pa veste, kar dobro izgleda!« Ob prevzemu naloge je poudaril, da je silno važna »die Auflassung der Auf-gabe.« (kako se nalogo »gor vzame«), »Sem do-zvedel, dobil naloge, ki so me vsega prevzele, da sem se ves tresel!« »Postaviti steber kar takole na rob vodnjaka, to je ideja, to je pogum! In ta figura z vedrom! In vse v primerni perspektivi! Tako risano in barvano - mo- ram dati palmovo vejico temu delu!« In je hvalil, naravnost občudoval študenta, ko je napravil spominsko ploščo Pleteršniku. Skoraj mu ni šla v glavo ideja napraviti ploščo v obliki odprte knjige - Pleteršni-kovega slovarja. Teh nekaj primerov sem navedel, da uvidimo, kako je cenil idejo. Ideja je v zasnovi, v konstrukciji, je v formi, nobena umetnost ne zahteva takšnega premisleka kot arhitektura. (Se nadaljuje) Danes goduje Sholastika, sestra sv. Benedikta Sholastika, njeno ime pomeni “poučujoča”, je bi" la sestra dvojčica sv. Benedikta, patriarha zahodnih menihov in ustanovitelja reda benediktincev. Rojena je bila okoli leta 480 v Nursii. Z bratom jo je vse življenje družila velika duhovna ljubezen. Za velike duhovne cilje, za katere se je že v rani mladosti navduševal Benedikt, se je vnemala tudi ona. Ko je Benedikt ustanovil sloveči samostan na Monte Cassinu, ga je Sholastika prosila za dovoljenje, da bi tudi ona živela po pravilih njegovega reda. Ustregel ji je in dal ob vznožju goie zgraditi skromen samostan, njo pa imenoval za opatinjo. Sholastika je zgledno vodila samostan tet skrbela za bolnike in reveže. Ker je bil po benediktinskih pravilih ženskam prepovedan vstop v moški samostan, sta se Benedikt in Sholastika sestajala le enkrat letno, ob prazniku, v koci med obema samostanoma. Tam sta vsakokrat prebila dan v pogovoru in molitvi. O njunem zadnjem srečanju, tri dni pred njen0 smrtjo, je Sholastika brata prosila, da ostane z nj° do jutra. Ker jo je odločno zavrnil, je s solzami v očeh sklenila roke k molitvi in v istem trenutku se je zunaj razbesnela strašna nevihta. Tako se je njena prošnja uresničila - Benedikt je moral v koci ostati vse do jutra. Sholastike zato Caste kot zavetnico zoper strelo in priprošnjico za dež. (Vir: Leto svetnikov) , PROSTI CAS IN RAZVEDRILO Četrtek, 10. februarja 1994 31 OD LJUDSKEGA ZDRAVILSTVA DO SODOBNEGA LEKARNIŠTVA (2) Zdravilstvo v Mezopotamiji v Iraku so našli najstarejšo »knjigo receptov« Dn ’ bilo zdravilstvo bno623110.2 ver°vanjem v rnic?Ve' ^ nal bi določali D, KV0’ ZivlJenie in smrt. nhovnik oziroma svece- W ]f ,bil ucenjak, astro-8, todnac sanj in zdra-^ Britanskem muze-r v Londonu je ohranjena As ?1Ca asirskega kralja ^urbanipala iz leta 650 na'št' Knjižica vsebuje m Z(b'avilih in druge hit 1C1ilske napotke. Ba-£l0nska naravoslovna S] osi ie znanje Črpala iz umerske kulture. Ta je Snatako zelo razvita, da ohr8^-1 °nci in Asirci ebraiuli večino sumerske znanstvene terminologije, starem sveCeniskem a najbolj znana medi- cinska šola. Sele ko je Babilon postal središče Mezopotamije, se je medicinsko in znanstveno središče preselilo v mesto Borsip-pu. Celo stari Grki omenjajo Uruk in Borsippu kot središči medicinskih šol. Mestni bogovi slavnih medicinskih šol so poštah bogovi zdravja. Najstarejši bog zdravja v južni Mezopotamiji je bil Siu, bog meseca. Njegov sin Marduk (Merodah) je bil babilonski mestni bog. Verjeli so, da uniči bolezen in prežene zle duhove. Njegov planet je bil Jupiter. Mardukov sin Nabu je veljal za zaščitnika znanosti in zdravilstva v Babilonu. Mezopotamci so verjeli v zdravilno moC dragih in poldragih kamnov. Farmakološka literatura srednjega veka je to Horoskop m zapisal B.R.K. OVEN 21.3. - 20.4,: Vso svojo energijo boste vložili v iskanje lahke poti do velikega zaslužka. Naj vam bo pot zares lahka, zaslužek pa zares debel in masten. BIK 21.4-20.5.: V iskanju dokaznega gradiva boste raziskali sleherni delček svojega bližnjega ter mu postavili marsikako navzkrižno vprašanje, ki naj bi vam razkrilo resnico. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Opazili boste, da nekoga, ki se postavlja z znanjem, predstavniki nasprotnega spola silno občudujejo. Zamikalo vas bo, da bi bili na njegovem mestu. RAK 22. 6. - 22. 7.: Marsikaj boste morali ati preložiti ali pa opravljati počasneje kot si boste želeti. Ce bo sila, se torej ne naprezajte, ampak raje poprosite za pomoč. LEV 23.7. - 23.8.: V iskanju možnosti za obogatitev se boste spfehodili po poteh, ki ste jih uspešno prehoditi že sami, potem pa še po polju, na katerem so obogateli drugi. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Glasno boste izraziti svoje mnenje o problemu, ki vas že dolgo Časa muči in vam dviga tlak, a ste ga doslej v strahu pred posledicami držali v sebi. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Dober poznavalec vam bo povedal veliko več kot je mogoče izvedeti iz debelih bukev, saj imaimaima neposreden dostop do izvora skrivnih naukov. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Ko se boste vžhdjali v težave drugih, boste kar veseli, da se vas tako lepo izogibajo. Zaželeli si boste, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. STRELEC 23.11.-21.12.: Družabni boste kot že dolgo ne, zato boste spoznali kar nekaj novih ljudi. Vsi po vrsti bodo zanimivi, še najbolj pa nekdo, ki bo v vas ugledal svojega idola KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Pri svojem vzponu boste morali malce popaziti, da ne boste za seboj pustili preveč razočaranih ljudi, saj vas marsikdo ne more več dohajati. VODNAR 21.1. -19. 2.: Ko vas bo v nekem trenutku vest glasno spomnila na dolg do samega sebe in se boste že pripraviti na odziv, • se bo kot z neba pojavila neka stara nadloga. RIBI 20.2, - 20.3.: Kljub temu, da se vam nekam čudno mudi, se skušajte sprijazniti z dejstvom, da bo moralo preteči vsaj še nekaj dni, preden boste zadihati s polno paro. znanje podedovala. Za zdravljenje so priporočili kamen - imenovan »asirski kamen«. V Uruku, ki je ležal blizu mesta Nipur, so našli naj starejšo »knjigo« receptov, glineno ploščo, na obeh straneh popisano s sumerskim klinopisom, ki vsebuje 12 receptov. Nastala naj bi približno 2000 let pr. n. št. Med recepti ni nobenega zaklinjanja zoper zle duhove, med zdravili pa je omenjena tudi kuhinjska sol. Da so se Babilonci zanimali za zdravilne rastline in njihov učinek, kaže podatek, da je kralj Mero-dachbaladan H. (721 - 710 leta pr. n. št.) v Babilonu ukazal nasaditi nekakšen botanični vrt, v katerem so vzgajati 15 vrst rastlin iz 67 različnih rodov. Metja Stritmar LABIRINT ZNANJA Alenka in Tomaž prejmeta v labirintovo pošto tudi takale pisma: Labirint znanja je oddaja prima, v njej lahko sodeluje vsak, ki ni bedak! Kdor pa telefona nima, gre lahko v torek na obisk, kjer imajo telefonski pisk! Majda No, ste videli, zaradi te Čudne oddaje, Labirinta znanja, se bodo sosedje po stari stari slovenski navadi ob torkih zvečer spet zbirali ob radijskem sprejemniku in telefonu. Vidite, kako koristna stvar je lahko en takšenle smešen kviz znanja' Nagrajenci: Damjan Medica - 11.000 SIT, Saša Pustovrh - 7.000 SIT, Mojca Medveš - 2.000 SIT, Andrej Zajelšnik - 2.000 SIT in Tomi Bazelj -1.000 SIT, Majda Bakic -1.000 SIT Mezopotamska glinena tablica z zdravilnimi recepti, stara kakih 4000 let. Hranijo jo v New Yorku. Telefonska številkau Naslov:____________ Glasbena željau Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA KRIŽANKA Vodoravno: 1. mesto ob vznožju Etne na Siciliji, 8. velika francoska založba, ki izdaja predvsem leksikone, 10. dvojica, 11. hrup, ropot, 12. ladja mitoloških Argonavtov, 14. neodločen izid, 15. bojna trofeja prerijskih Indijancev, 17. tul, etui, 18. uboj, 20. avtomobilska oznaka Vareseja, 21. kemijski znak za terbij, 23. reka v Mongoliji in Rusiji, ki z Ingodo tvori z Silko, 25. nekdanja francoska desničarska organizacija, 27. italijansko ime slovenskega obmorskega mesta, 30. vrhovno papeško sodišče, 32. muslimansko moško ime (iz črk usad), 33. nekdanji nemški politik, prvi predsednik vveimarske republike (Friedrich), 35. grška boginja zemlje, 36. huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča lajšmanija, 38. angleški skladatelj in pianist (William). Navpično: 1. ime nekdanjega filmskega igralca Gableja, 2. švicarski kanton z glavnim mestom Aarau, 3. avtomobilska oznaka Turčije, 4. antični Beotijec, 5. pripadnik ljudstva v Sudanu, 6. ime nekdanjega turškega politika Inoenueja, 7. ameriški pisatelj ruskega rodu (Isaac), 9. ime nekdanje alpske smučarke Hess, 10. baletni korak, 13. del Kopra, 16. majhen konj, 19. angleški polarni raziskovalec (sir John), 21. dan v tednu, 22. tropsko drevo, imenovano tudi opičji kruhovec, 24. polnilo za sladice iz mletih lešnikov, sladkorja in kakava, 26. slovenski umetnostni zgodovinar (France), 28. Odisejev oče, 29. mesto v Vojvodini, 31. otok ob zahodni irski obali, 34. kitajska utežna enota, 37. avtomobilska oznaka Zenice. ŠAH 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •pauuag ‘ibzbb|b>[ ‘Bag fijaqg ‘pBnS ‘rj -oj ‘bjosj ‘svo ‘uouq ‘qx ‘VA Votim ‘qo) ‘dpqs ‘nn -aj ‘o8jy ‘iiraau ‘jed ‘assnoreg ‘biub}bd :ouABiopo/\ A3LLIS3H a b c d e f g h Mat v dveh potezah / Dr. S. Wolf - Zagreb 1935 Današnja naloga vsebuje dva problema za začetnike. Prvi je dvopotezni in beti dami je potrebno zasesti polje, s katerega bo črnega kralja v naslednji potezi matirala. Črnega kralja pri tem poskušata braniti črna kmeta, toda brez uspeha! Rešitev naloge V prvi potezi se mora bela dama postaviti na polje g8 1.Dg8, od koder bo lahko v naslednji potezi matirala črnega kralja. Druge poteze niso učinkovite. Poglejmo rešitve l.Dg8 Kg6 2.De6 mat, l.Dg8 g6 2.D/8 mat in l.Dg8 g5 2.Dg5: mat! a b c d e f g h Mat v treh potezah / Dr. S. Wolf - Zagreb 1935 Da bi beli uspesno matiral Črnega kralja, mora Cmopoljnega lovca pripeljati na polje g7, ati pa to nalogo prepustiti belemu kmetu na g liniji. Patirani Cmi kralj samo nemočno opazuje priprave betih figur na matno akcijo! Rešitev naloge Mogoče ste poizkusili matirati najprej s potezo l.La5?, vendar ste bili presenečeni, saj črni odgovori l..e6! 2.Lc3 e5 in mata ni v tretji potezi. Pravilno je l.Lf5! e6 ali e5 2.Lf6 gf6 3.g7 mat, na 2...ef5 3.Lg7: mat. Silvo Kovač JUTRI Pisalo se je leto 1945 Na Jalti tudi o jugoslovanskem vprašanju Od 5. do 11. februarja 1945 je trajala konferenca na Jalti, zadnje srečanje treh velikih pred kapitulacijo Nemčije. Udeleženci konference so se ustavili tudi pri jugoslovanskem vprašanju. Ob posebnem vztrajanju britanskih predstavnikov so 10. februarja sprejeli sklep, po katerem bi bilo treba maršalu Tito in Su-bašiču priporočiti, naj uresničita sporazum, dosežen med nacionalnim komitejem in kraljevo vlado. Po tem sporazumu bi bili lahko tisti elani skupščine kraljevine Jugoslavije, izvoljeaLna-' zadnjih volitvah leta 1938, ki niso sodelovali z okupatorjem, vključeni v AVNOJ, medtem ko naj bi zakone, ki bi jih sprejelo to telo, pozneje potrdila še ustavodajna skupščina. Voditelji Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze so 12. februarja sporočili sklepe, ki so kmalu spremenili obličje Evrope. Na Jalti je tekla beseda tudi o prihodnosti Poljske, Jugoslavije in Balkana. Veliko so govorili o vojnih zločincih in naposled je bila sprejeta tudi deklaracija »Enotnost v ureditvi sveta in vodenju vojne«, s katero so se velike sile obvezale, da bodo ohranile načela protifašistične koalicije. PREBLISK Kdor je prišel na položaj kot lisica, se bo na njem vedel kot volk. ruski pregovor 32 Četrtek, 10. februarja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / SPREMENLJIVO S PADAVINAMI ALPE JADRAN / DELNO JASNO * * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 **♦ *** 30-50% 10-30 nn^^iini/ 10-30% Sonce bo vzšlo ob 7.13, zašlo pa ob 17.20. Dan bo dolg 10 ur in 7 minut. Luna bo vzšla ob 06.41, zašla pa ob 17.347. RAZMERE NA CESTAH Promet jpo notranjosti države, kakor tudi preko vseh mejnih prehodov, poteka tekoCe in brez zastojev. SNEŽNE RAZMERE FURLANIJA-JK Piancavallo 60/120 cm Fomi di Sopra Zoncolan Trbiž Nevejsko sedlo Sauris 50/140 cm 70/100 cm 30/150 cm 55/260 cm 50/70 cm VENETO Sappada 40/130 cm SNEŽNE RAZMERE SLOVENIJA Cerkno od 20 do 30 cm Golte 50 cm Kanin naparve ne delujejo Kobla od 20 do 70 cm Kope 50 cm Kranjska Gora do 50 cm Krvavec 75 cm M. Pohorje 65 cm Roga od 65 do 85 cm Soriška planina 70 cm Velika planina 10 cm Vogel 185 cm PLIMOVANJE Danes: ob 3.20 najnizje -24 cm, ob 9.01 najvišje 43 cm, ob 15.32 najnižje -61 cm, ob 22.03 najvišje 46 cm. lutri: ob 3.51 najnižje -27 cm, ob 9.33 najvišje 42 cm, ob 15.58 najnižje -58 cm, ob 22.27 najvišje 46 cm. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG ■ DANES mm na dan O SALZBURG O TRBIŽ O q KRANJSKA GORA ČEDAD VIDEM O o o PORDENONE 4 BHBB GORNJI SENIK O .6; o ...........................m... ▲y MURSKA SOBOTA • O CELOVEC . B KRANJ A" ^ " °CEUE * -N N. GORICA LJUBLJANA O ZAGREB Slovenija: Delno jasno bo s Sosednje pokrajine: V Al-spremenljivo oblačnostjo. Po- pah bo pretežno oblačno s poldne bodo predvsem v se- posameznimi snežnimi verovzhodnih krajih posa- plohami, drugod bo delno mezne plohe. jasno. JUTRI ■ GORNJI SENIK O & čfb BELJAK KRANJSKA GORA VIDEM O O ■ CELOVEC O MARIBOR MURSKA SOBOTA VARAŽDIN O O PORDENONE gjfl O POSTOJNA O ZAGREB ■ Pjg N. GORICA ^QM B 1 9 o KARLOVAC O UMAG r/ m m, V Sloveniji: Na Primorskem Obeti: V soboto bo spre-bo pretežno jasno, pihala menljivo oblačno s posa-bo burja. Drugod bo spre- meznimi snežnimi ploha-menljivo oblačno s snežni- mi. Na Primorskem bo premi plohami. Hladneje bo. težno jasno z burjo. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... fli TRST............... % CELOVEC...... % BRNIK............. LL MARIBOR...... 7* CELJE.............. Z NOVO MESTO... 7,0 NOVA GORICA., 4/,l MUR. SOBOTA.. „ PORTOROŽ..... v/.c POSTOJNA..... 7, ILIRSKA BISTRICA. KOČEVJE...... Z ČRNOMEU...... Z SLOV. GRADEC.. " BOVEC........ 1 RATEČE....... VOGEL........ .'4/g KREDARICA.... 'HT VIDEM............. 'L GRADEC.....».. Z MONOŠTER..... 9 2 ZAGREB....... % REKA............. 9/1 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -19/'.1° STOCKHOLM.... '3C MOSKVA....... -26/-I” BERLIN....... 2 9 VARŠAVA...... LONDON....... 3 " AMSTERDAM.... 'V BRUSELJ...... 2/q PARIZ............. 2' DUNAJ............ f.f Z0RICH............. $ ŽENEVA....... ' RIM............. 6lfg BEOGRAD...... 2J'A BARCELONA.... ISTAMBUL..... bl°, MADRID....... LIZBONA...... 4'\\ BUCAREST..... MALTA........... 18/5 PRAGA........ : Velika Britanija uvaja obvezno učenje osnov drugih verstev LONDON - Britanski šolarji bodo morali marsikatero urico, ki so jo do sedaj presedeli pred televizijskimi ekrani, žrtvovati za dodatno učenje osnov raznih drugih nekršCanskih verstev. Po prvih poskusih bo namreč britanska vlada v celoti uresničila svoj naCrt verske vzgoje, ki predvideva, da se morajo vsi šolarji ob obveznem krščanskem nauku seznaniti tudi z osnovami petih v Veliki Britaniji najbolj razširjenih verstev. Napoved je že sprožila val polemik in celo ogorčenja. Kritiki trdijo, da bo ta pobuda povzročila pravo »versko zmedo« v otroških glavah, ker bodo Sveto pismo mešali s Koranom, da sploh ne omenimo Tore, židovske knjige postave, Mojzesovega Pentatevha. Se težje pa se bodo britanski otroci vživeli v naCela brahma-nizma in budizma, ker so jim ta eksotična verstva po miselnosti popolnoma tuja in težko razumljiva. Zagovorniki te šolske verske revolucije pa trdijo, da bodo otroci »drugačne« sprejeli medse, le Ce bodo razumeli njihovo vero. KANARSKI OTOKI / PUST V POLNEM TEKU Lolv kandidira za kraljico Prijavila moža-vampirja NEW DELHI - Po treh letih izkoriščanja se je mlada indijska žena odločila in prijavila p°“ ciji moža, ki ji je dobesedno pil kri. Kot poroča indijska tiskovna agencija PTI, ji je moZ injekcijsko brizgalko jemal kri in jo poten1 mešal z alkoholnimi pijačami. Ko je odšla na policijo, je bila Zenska že popolnoma one®o gla od stalnega odvzemanja krvi, tako da se d njen mož sedaj moral zagovarjati pred obtožb pretiranega uživanja alkoholnih pijač in na silja. Župnik odrekel obhajilo deklici v kratkem krilu MADRID - Prebivalci neke španske vasice Prj Leridi so vzrojili, ko župnik Josep Sistere n1 pustil k obhajilu 12-letne Sandre, češ da 1® ^ prekratko krilce. Dogodek se je pripetil v Mas-salcoreigu ob vznožju Pirenejev. Dekle igra vaški godbi na pihala in je bilo oblečeno nošo: imelo je kratko krilo in bele škorenjčke. Po maši je župnik povedal, da je ni pustil obhajilu, ker je bila nedostojno oblečena. Nje' rrmtn ravlann crr iračftjni CTvrcnoii v X7AN kllTl LO** Durjenjem, ibko aa je aunovniK le s u»avv spel do svojega avtomobila in se odpeljal. Vasica Massalcoreig ima staro socialistično tradicijo in socialistični Zupan je od cerkven® oblasti takoj zahteval zamenjavo strogega 2U pnika, ki da »ni slab, ima pa zelo napadal® značaj«. Primer je seveda močno odjeknil Španiji in iz krogov španske škofovske konj® renče so dali vedeti, da bodo župnika najbrž zamenjali, vendar samo zato, da mu zagotovi) varnost. Singapur: seznam nepoštenih trgovcev Ta seznam oblasti izročajo tujim turistom že na letališču s pozivom, naj prijavijo vsako goljufijo ali prevaro SINAGAPUR - Singapur, bogata otoška državica na koncu Malajskega polotoka, noCe izgubiti niti enega od 6 milijonov in pol turistov, ki vsako leto potujejo v to nekdanjo britansko kolonijo. Državna turistična ustanova (STPB) je sklenila postaviti na indeks nepoštene trgovce, ki izkoriščajo naglico in naivnost tujih turistov. Sedaj dobijo vsi turisti, ki pristanejo na singapurskem letališču Changi, poleg prospektov o Singapurju tudi »Cm seznam« vseh trgovin, ki jih je vlada »enomesečno kaznovala«, ker so ogoljufali tuje turiste. Seznam ima pomenljiv naslov »Izogibajte se teh trgovin«. Oblasti bodo vsak mesec dopolnjevale seznam na osnovi prijav tujih turistov, ki so jih nepošteni trgovci ogoljufali. Večina trgovin na Črnem seznamu je z dveh nakupovalnih ulic Orchardske in Scottove. Za Američane, Nemce in Japonce so cene v Singapurju zelo ugodne, manj za turiste iz držav s šibkimi valutami, ker se je v zadnjih mesecih vrednost singapurskega dolarja precej zvišala. Singapurski trgovci pa niso vsi pošteni. Marsikdo izkoristi naglico in včasih tudi naivnost turistov in jim proda ničvredne ponaredke, ker upa, da bo opeh-rajeni odkril goljufijo šele po vrnitvi domov. To se je dogajalo še pred kakim mesecem. Odkar so oblasti sklenile stopiti na prste nepoštenim trgovcem, lahko turisti tudi kasneje prijavijo pre- varo ali goljufijo. Zgovoren je primer nekega avstralskega P°' slovneža, ki je šele doma ugot°" vil, da je v Singapurju kupljena videokamera neuporabna. Vrnili so mu denar, nepošteni trgovec pa se je znašel za mesec 0® na Cmem seznamu. To je spametovalo večino, ki je že ugotovila, kako posli nazadujejo, ce )e kdo na tem seznamu.