Metelko V slovenskem slovstvu. 48. Skoraj ravno tako opisuje Metelkota dve leti pozneje dr. V. Klun v »Oesterr. Revue" 1864, kjer govorf o Metelčici in njeui osnovi, o čerkarski pravdi, o njegovem značaju, n. pr.: nDas Vermitteln ist ein undankbares Geschaft. Der Vermittler verdirbt es Mufig mit beiden streitenden Parteien. So erging es auch dem Metelko. Seine Nenerung rief einen macMigen Sturm hervor, den berilchtigten AB CKrieg, ivelcher auf die schonungsloseste Weisc gefiihrt ivurde. Der Hauptgegner des Metelko war der geistreiche, stylistisch getvandte, sarkastisch einschneidcnde Č o p. MetelMs friedliebende, in seiner Gelehrtenstube ruhig arbeitende, etivas sclnoerfallige Natnr konnte nicht so schlagfertig und getcandt auftreten; er vermicd so viel wie moglich offentlichc Erkldrungen; — einige seiner Freunde gaben skh arge Blossen, fiir ivelche Metelko veranttvortlich gemacht ivurde; — Kopitar und če- lakovsky endlich, tvelche in diesem Streite entscheidend hutten eingreifen konnen und sollen, hielten sich fern davon; — ohne Zweifel besorgten diese beiden, dass ein schliesslichcr Sieg Mctelko iveiter fiihren konnte, als sie selbst aus manclierlei, vieileicht nicld ganz icisscnschaftlichcn Griinden tvunschcn mochten, d. h. gu dem kijrillischen Alphabet. Ficl auch Metelkos Orthografie, so konnte sein Lehrgebdudr sclbst von den erbittersten Gegnern nicht angcgriffen ivcrden, sein Werth ist bleibend. Kopitar's und Metelko's Granunatiken sind ivahre Zierden der slovenisclien Literatur. Metelko tvar iinermudlich und auchscin Wirken cds Lehrer ein sehr nutzbringetides. Nach seinem Tod-e fiel seiu nicht nnbedeutendes Vermogcn ivohlthdtigen und frommen Anstaltcn, so ivie armen Studierenden zu. Er ivar ein gelehrter Slavist, ein eifriger Lehrer, cin warmer Helfer und Troster der Armcn, — eine durchaus edle Natur. Sein Andenken sei gesegnet!" V blagem in bvalnem spominu ostane Metelko posebno po svoji oporoki. Ta je res sloveča, in v posnemanje naj bi služilapremožnini Slovencem. Da se mu je premoženje naraslo celo nad 70.000 gld., to se je zgodilo, kakor sam pravi, naposled po srečkah (Loosobligationen, wodurch sich bis jetzt mein Vermogen \virklich scbon vermehrt hat); 111 komu je volil poglavitni delež? Ne bližnji sorodovini, ktera čim več po duhovnih dobi, tim bolj nehvaležno obrača, ter se navadno potera pravda in bridko prepira! Mladina, kakoršna je skoraj 40 let vsako nedeljo najbolj skušala njegovo poterpežljivost, skuša sedaj njegovodobrotljivost; rokodelski in obertnijski učenci t. j. sirote, ubožni zakonski otroci Ijubljanski, kteri nimajo več staršev ali pa imajo le revne starše in sorodnike, so do 15. leta, da se pripravijo k stanovitnemu delu ali v kako službo, poglavitni deležniki ali dediči njegovega premoženja. Ako se vsta,novi kedaj v Ljubljani sirotnica ali delarnica zanemarjenim otrokom, kteri se po mestih sedaj vedno množijo, naj se vanjo oberne vsa istina, ktero naj po njegovi določbi vzajemno oskerbuje županijsko pa škofijsko predstojništvo. Kako koristna, kako potrebna je pač taka vstanova! Pravila, po kterih se vreduje Metelkotova vstanova za sirote, so brati v že omenjeni knjižici Ambroževi 1. 1864. Sicer je bližnjim sorodnikom Metelko volil tudi spodobne deleže, vendar s pomenljivim pristavkom, ako se kteri s kakim pravdarjem ali zakotnim pisačem prikaže v Ljubljano ali pred sodnijsko gosposko, da koj zapade ali zgubi ves svoj delež. — Za izverševatelja svoje oporoke si je naprosil duhovskega pastirstva profesorja Janeza Poklukarja (r. v Gorjab 1802, u. kanonik v Ljubljani 1867), kteremu naj o kakem dvomu ali pravdanji razsodnika bosta dr. Matija Leben in dr. Janez Se- men tako, da kar ti trije odločijo, ostane sklenjeno, prav po staroslovensko in po svetopisemsko (nut in ore duorum vel trium testium stet omne verbum". Matth. 18, 16). nVojak pa dijak pri meni vselej gostak", je djal neki dober duhovnik; tudi Metelko ni pozabil bolnikov in beračev sploh, ne oslabelih vojakov rojakov, nepotrebnih slovenskih učencev, neti slovenskib učiteljev. Za farne šole v svoji domačiji in sosednjih krajih je volil 10.000 gld. Ljudskim učiteljem na deželi je odločil 6000 gld. tako, da jih vsako leto darilo po 50 gld. dobf šest, kteri pošteni in marljivi v svojem poklicu se spridoma pečajo vzlasti s slovenščino in sadjerejo (Landscbullebrer, \velcbe sicb durch sittlichen Berufseifer, sorgfiiltige Pflege der slovenischen Sprache und Veredlung von Obstbaumen vortheilhaft auszeichnen). V tein oziru so pred nekaj leti prav živo jeli delovati po Kranjskem. Koliko slovenščini zopernega se pa čuje sim ter tje sedaj, in da peša pri šolah djanjska sadjereja, se vidi tu in tam po zanemarjenih drevesnicab! — Ako se vstanovi kedaj v Ljubljani slovensko učiteljsko semenišče (ein slovenisches Schullehrer-Seminar), se zanj sme oberniti polovica onienjene vloge. Morebiti je Metelko pervi, kteri se je spomnil tako naših Ijudskih učiteljev; — in nBog naj poverne njegovi dobri, blagi duši v svetem raji obilne dobrote, ktere je naklonil krajnskim učiteljem in šolam. Lepe vsakoletne darila bodo gotovo marsikterega učenika spodbadale, da se bo malo bliže primaknil k svoji mili raateri Slovenii", je vzklical Rodoljub Podratitovski po smerti njegovi v nUčit. Tovaršu" 1861 str. 32. Da bi le ne godilo se ravno na robe! Verli Podratitovski si takrat gotovo ni domišljeval, da utegne kdo ljudskim šolam na Kranjskem namesto slovenščine 1. 1873. priporočevati nemščino, češ— nJHetelko, der sich in der Schule ausschliesslich der deutschcn Sprachc als Unterrichtssprache bediente und auf Fragen, die von seinen Schulern abslchtlich in slovenischer Sprache an ihn gerichtet ivurden, hartniickig nur deutsch anhvortete, imbekummert um die schlechten Witze, die desivegen ubcr ihn gemacht wurden. QLaibach. ScJmlzeitung Nr. 3. 1873. nDie deutschc Spradie %md die Volksschule in Krain)". — Kdor je to pisal, nima pravega razuma o zgodovinskem napredovanji našega šolskega jezika; ni poznal Metelkota in njegove vestnosti; ni pomislil, da je bilo tedaj celo prepovedano razlagati slovenščino po slovenski, da je učni jezik bil neraški, in da si je bila slovenščina za Nečaseka po hudi borbi še le predzadnje leto pridobila naravno pravico, da se učiti sme po slovenski! Vera, da so taki, kteri se zdaj čudijo oni ,,postavnosti" Metelkovi, takrat še divjali zoper slovenščino pri nauku slovenskem! Exempla odiosa. — Kako veselo pa je vedno po slovenski razlagalMetelko nauk o staroslovenščini, kjer je svobodno govoril brez une Slovencem nenaravne postave!