Poštnina plačana v gotovini. .
NASE NOVINE
POLITIČNI- GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK.
Prihaja vsako nedeljo. — Cena: »Naši Novim je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tiidi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo.
Uredništvo i uprava je v Dolnji*Lendavi št. 32. Izdajateo : FERDINKND HERMAN r. k. kaplan. Odgovorni urednik : HHRI LEOPOLD ev. p. duhovnik.
I. Leto 8. štev.
Dolnja Lendava, 11. juta 1926.
Cena edne številke 1 Dinar.
flli smo edno?
G. Klekl stokrat ponavla v svojih „Novinaj", ka smo mi i štajerski pa kranjski Slovenci edno, to je: eden isti narod. Či on to tak razmi, ka smo oboji slav-ska, slovanska fajta rod, ali pleme, te istino ma. Ali tak smo te mi s Hrvatami, Srbami, Bolgara-mi, Rušami, Čehami iToljakami tiidi edno, ar so tei tiidi slavsko-ga plemena, slovanski rod. Zakaj pa te Kleklnova stranka po svojih novinaj vsigdar to piše i v Belgradi tiidi to glasi, ka so Srbi, Hrvatje^ i Slovenci ne eden isti narod? Či so Slovenci, Hr= vatje i Srbi ne eden isti na« rod, te smo mi prekmurski Slovenci tiidi ne eden isti narod s štajerskimi i kranjskimi Slovenci. To je sveta istina. Te istine nikši Klekl nemre pobiti. Ar glejte, zakaj lejko pravimo to, •ka so Srbi, Hrvatje i Slovenci ne edno, eden isti narod? Zato, ar so več kak jezero let ločeni bili eden od driigoga, vsaki se je pod drugim vplivom, pod drugov kul-turov razvijao. Srbi so prvotno spadali pod izhodno-grško casar-stvo i tak so se razvijali v smeri bizantinske kulture; zato so tiidi pravoslavni, ar z Carigrada so njim to vero glasili. Potom so Turki leta 1389. na Vidovden na Kosovom polju premagali Srbe ; i od toga časa naprej so Srbi petsto let pod turškim vplivom se razvijali, turške manire, turške reči i turško miselnost gorizeli, vnogi tiidi turško vero. Zato lejko trdimo, ka so Srbi slavski govoreči krščanski Turki, ali naj-menje na pol Turki. Neposredni sosedje Srbov so bili več kak jezero let Hrvatje. Ali ne so spadali ž njimi v edno državo, nego kratki čas so meli svoje narodne krale, potom pa so jezero let z Vogri vkflp ednoga krala meli. Tak so se Hrvatje razvijali pod
i vogrskim vplivom, deloma pa pod tiidi to pravimo, ka „slovenski11 ; benečanskim, oziroma italianskim gučimo, to je ne odločilno, ar vplivom. Da so pa Hrvatje vsig-1 Slovaki tiidi „slovenski" govorijo, dar meli svojo skoro neodvisno pa itak nišče ne trdi, ka smo mi državnost, zato so oni najbole i oni eden narod. „Slovenski" to obdržali slavsko miselnost, ali jesplošnaoznačbaslavanskihje-pravimo, slavsko naturo (zviin Ru-1 zikov. Slovenski = slovanski = sov, od šterih zdaj ne govorimo), slavski.
Slovenci, štajerski, koroški,! Či pa g. Klekl i štošteč drtigi kranjski i primorski so osemsto itak šče trditi, ka smo mi eden let pod nemško nadoblast spa-: narod s štajerskimi i kranjskimi dali, razvijali so se pod nemškov Slovenci, teda tudi to mora priz-kulturov, gori so zeli nemško mi- znati, ka so Slovenci, Hrvatje i selnost, nemški način mišlenja, Srbi eden narod. Či pa mi v zgo-1 delovanja. Zato lejko trdimo, ka dovini jezero let nazaj idemo i so tej Slovenci slavski govoreči tiste narode, šteri so pred jezero nemci. Njihova naprednost v obrti, letami edno pleme bili, zdaj za .v trgovini, v organiziranji, vse to eden narod imenujemo: zakaj pa je nemški vpliv. Či znamo nem-!te nebi ešče sedemsto let nazaj ški, pa čtemo slovensko knjigo, | šli v zgodovini i zakaj nebi vseh
na vsakom stavki spoznamo nemški vpliv, nemško miselnost.
To so tak trije bratski naro-, di: Srbi orientalci, na pol Turki; ; Hrvatje za dve-tretine Slovani, za
tistih imenuvali za eden narod, šteri so pred preseljavanjem narodov eden rod tvorili? V tistom vremeni so pa vsi Slovani v de-nešnjoj Rusiji prebivali. Tak pri-
edno tretino Vogri i Italijani; Slo- demo do toga, ka so vsi Slovani venci, za tri-četrte Nemci i zajeden isti narod. Denešnja razna eden četrt Slovani. Gotovo da so imena slovanskih plemen se dajo tej !rije dnes ne eden narod, kak razložiti po različnih zviinešnjih so Danci, Švedi, Norvežani, Hol-! okoliščinaj. landci i Angleži tudi ne eden na-j . Kakša' oblast nas more prisi-rod z Nemci, či so ravno vsi liti, naj ravno tisti čas pred je-
Germanski rod.
zero letami priznamo za mejo,
Kaj pa mi prekmurski Sloven- od štere naprej razna plemena ; ci ? Gde pa mamo mi ž njimi Slovanov posebne slovanske na-; vktipno zgodovino i kulturo? Mi1 rode tvorijo? Ne, toga mi ne prizmo jezero let spadali pod Vo-| znamo. Ali — ali! Ali so vsi Slo-■ gre, oni pa pod Nemce. V starih! vani, šteri so pred 5 jezero leta-I časih smo nigdar nikši stikov ne | mi ednoga vkupnoga očo [meli, meli ž njimi. V zadnjih 30 letaj eden narod, ali pa moramo spre-smo si kiipiivali molitvene knjige jeti denešnje razlike, denešnje na-v njihovom jeziki, štere smo z rodno stanje. Po denešnjih raz-velikov težavov čteli. Ništeri bole1 likaj, po denešnjem narodnom vučeni so tiidi meli knjige driiž- stanji smo pa mi prekmurski slo-be sv. Mohora. Ali te malenko- venci ne eden isti narod s štajer-sten vpliv je ne mogao uničiti vu skimi i kranjskimi Slovenci, nami vogrske miselnosti, štero je	Masok Jafetov.
v nas vcepila jezeroletna zgodovina.
Zato smo mi s štajerskimi i kranjskimi Slovenci na teliko eden narod, na keliko so oni eden narod s Hrvatami i Srbami. Ka mi
Slovenska krajina.
Od začetka Prekmurske stranke je zdaj prišla prva številka Kleklnove »Novine«, štera ne na-
pada v osebi organizatore te stranke. Kda za to povemo javno naše priznanje, izjavimo tiidi, da mi niti brez toga ne bi šli na osebne ! napade, nego bi ostali pri tem, kak smo to začnoli, to je bojuvati se samo proti škodlivi autonomiji i združiti naše Prekmurce v edni stranki za dobrobit Prekmurja.
Ali se ne zaviipamo niti g. Kleklni, — niti njegovemi štabi i sploh Klerikalcem, da bi to samo iz čistoga čuta storili. Nič ne je to driigo, samo premenjena taktika, i vala samo od dnes na viitro. To znači tudi ta novost Novine, od štere zdaj pišemo.
G. Klekl neščejo več znati od Prekmurja. Kak smo mi povedali našo parolo; — »Prekmurje prek-murcem!« i smo si vzeli po programi nam dopadajočo ime »Prekmurska stranka!« g. Klekl so grozo dobili od toga imena i neščejo več to niicati. V Novinaj zdaj novo ime čtemo, štero smo ob prvim niti nej razmili: Slovenska krajina! To ime so zdaj dartivali za svoje podanike i neščejo več nitičiitiza te rejč: Prekmurje!
Slovenska krajina! Pri tem imeni pa moramo malo henjati i zmišlavati, kaj je to i kaj znači to? —
G. Klekl od par let naprej naš kraj imenuje za »Slovensko Krajino«. Te kraj je nigdar ne meo toga lastnoga imena. Či so našega človeka gde na Vogrskom pitali, odkec je, je že znao tak odgovoriti: »Onnan a vend vidčkrol, tam iz slovenske krajine«; ali to je bila označba kraja, ne pa lastno ime.
Negda so vogri naš kraj ime-nflvali za »Totsag«, to je: slovaški kraj ar so slovake i Slovence naučeni liidje za edno držali. Mursko-sobočki dekanat se je tudi v dib-cezanskem šematizmu imeniivao »Tčtsdgi esperesi keriilet«, to je: slovaške krajine dekanat. Proti torni so protestirali pok. dr. Iva-
noči i od tistoga časa se dekanat zove »Mursko sobočki dekanat«. Mislim, ka g. Klekl ne imenijje na-našega kraja zavolo toga za »Slovensko Krajino«, ka bi ščeo »Tot-sag«, to vogrsko cono na slovensko prevesti. Zakaj pa te? Gda je 1918. leta vogrska vlada vsem narodom staroga vogrskega orsaga autono-nomijo ponujala, tč so za Rusine izdelali nekakša autonomna pravila i so tisto zemljo, gde Rusini prebivajo, imeniivali za »Rusinsko Krajino«. Po toj muštri (peldi) je g. Klekl vkup s kommunistom dr. Obalom kovao autonomijo za denešnje »Prekmurje« i je šteo imeniivati to autonomno pokrajino za »Slovensko Krajino«.
Tak je nastanolo to ime »Slovenska Krajina«. Začetek toga imena z Budapešta zhaja. Ali ravno tak bi se slovensko Štajersko tudi lajko imeniivalo »Slovenska Krajina«. Kranjsko se pa itak že od štarih časov imenuje Krajna = Krajina.
Politično stvar ste s tem otek-noli i mogoče mislite zdaj že na posebno »Prekmursko autonomijo« mesto autonomne Slovenije, na autonomno Slovensko krajino tak, kak ste se z Obalom i grofom Ka-rolyiom pogajali? To veliko pomeni za celo Prekmuje! A ne samo za Prekmurje nego tudi za celo državo, — za celo Slovenijo, — i za celo klerikalno Slovensko Ludsko Stranko, šteri ste bili član do sedaj.
Nam je poznan načrt takratne autonomne Slovenske Krajine, republike grofa Karolyi-Obal-Kleklna. Mi glede te autonomije celi projekt vidimo v vašaj Novinaj od te. Samo bi radi znali kaj pomeni to dnesden, — kaj pomeni proti nam v zvezi z našim političnom
stopajom za edinstvo države, — kaj pomeni proti Vaši politični vadluvanji kak član S. L. S.?
Mislimo, da je dužnost Vaša proti nam i proti javnosti cele naše države pojasniti, kaj mislite ustvarjati ešče z nami i z našim dragim Prekmurjem Odgovor očekujemo!
Politični glasi.
Skupščina je razpuščena.
Vlada je skupščino razpustila po zglašanji nettunski konvencij. Nekaki zrok v tem iščejo, da se vlada tak leže pripravla na občinske volitve, štere do v kratkom časi držane v Srbiji. Opozicionalne stranke so protestirale proti raz-pOščenji skupščine, ar bi zdaj preveč potrebno bilo, či bi parlament vkiiper bio i delo, naimre zdaj, da so vode pa po celoj državi tak velike škode napravile.
Slovenska orjuna je razpuščena.
Za volo krvavi dogotkov na vidovden v Ljubljani, je notranji minister slovensko orjuno razpiisto. Na te dogodke Slovenija nemore ponosna biti, ar se je te krvavi boj med orjunov i policijov te zgodo, da je tak dosta tujcov i
srbski parlamentarcov i driigi Ijiidi bilo na Ljubljanskom velkomsenji. Naša država tak dosta orožništva ma, šteri lejko gori držijo mir i zato ne potrebujemo driige organizacije za to.
Pašič je nevarno obetežao.
Iz Karlsbada pišejo, da je g. Pašič nevarno obetežao. Zaman je, visoka so že njegove leta i dosta je delo v svojem žitki, zato je pa ne čudo, či je njegovo telo že ctruddo.
Francija je v velkoj krizi.
Zaman se v Franciji edna vlada za drugov spreminjava, svoje pe-neze nemrejo stabilizirati i frank den za dnevom spada. Listi pišejo, da sedašnja Briandova vlada nemore dugo ostati na svojem mesti. Parlament je tildi betežen i nemre delati; najbrž razpustijo parlament i vospišejo nove volitve.
Dr. Beneš ostane.
V zadnjom časi se je dosta pisalo od toga, da dr. Beneš dale neostane zunanji minister Čecho-Slovakije. Ali da se v njem cela država zaviipa i da na to mesto se bogši mož nenajde, zato on dale ostane zunanji minister.
Turčija.
Turčija tildi nemore do konsolidacije priti. Ne davno so državnoga predsednika, Kemal pašo bujti šteli, ali to se je ne posrečilo. Za toga volo je policija preveč dosta Ijiidi aretirala, med njimi i 25 poslancev. Režim Kemal paše je preveč Lbilen, ar so ga že njegovi najbogši prijatelje zapustili.
Nedelja
po risala j sedma.
»Pravo je Jezus vučenikom svo» jim: Varte se od krivi prorokov, šteri prihajajo k vam v ovčenom gvanti; znotra so pa zgrabljivi vuo> ke (Sv. Matej v VIII. tali).»
Delo prorokov je bilo, da so po božjem navdihovanjem napovedali prihodnje reči, Ijiidi učili i karali pred grehom. Med proroki so pa nastali večkrat krivi, lažnjivi proroki, ki so Ijiidi napačno včili. I te krivi proroki so: „Krivi proroki" so za možke : Pijanci ali „vinski bratci", šteri je zovejo, vabijo v krčme, i je navadijo pi-jančovati. Posebno pa te po nedelaj i svetkaj je zovijo v krčme, pa tak za-midijo božjo službo. — Pred takšimi obrni hrbet, bojdi glihi, beži pred njimi,
da ne boš zavoljo njih naveke nesrečen
Igralci, šteri te hvalijo i zovejo k igri, vej je pa to nikaj, za par krajca-rov se malo poigramo. Či je to nikaj te pitam: „Koliko jij je že po kartaj se obogatilo i je prišlo v nebesa? Karte i pijače so nevarne igrače, koliko jij že ravnok pri tej zgubilo dušo i telo.
„Krivi proroki" so ženske: tisti ljudje, šteri ti tak radi prinašaje pošte, ka je što o tebi gučao. Eli ti je stem kaj pomagao? Ravnok nikaj! Samo čemeran si, da ne moreš spati, kregaš se, koneš, sovražiš, obrekuješ. A večja sovražnica ti pa je ravnok tista, štera ti nosi pošto, kak ona, kak ona ki je od tebe kaj pravila. Zato pa nigdar ne daj na kaj takšega.
Krivi preroki so, šteri govorijo proti veri, duhovnikom, »Cerkve". Te imajo prazno glavo, namazan i zagiften jezik Pri svojem modrovanju so pa strašno modri i vučeni, či tildi komaj zna šteti i pisati. Pa to ni kaj ti naj ne dene, ar čem krajša je pamet, tem dugši je jezik, i si z jezikom pomagajo tam, kje si ne morejo spametjo. Takši ljude ne bodo zmagali nad cerkvi, ne protrli vero.
Krivi prorokov se pa moremo varovati, ar nas Odvračajo od prave i nas navračajo na kriva pota. Jaj ! tistemu, šteri jim verje, ar z njimi vred se po-gubij.
GLASI.
Premeščen je g. davčni nadopra-vitel Del Hunja iz Dolnje Lendave nazaj v Ljubljano. G. Del Hunja je samo par meseca bio tu, ali smo ga vsi radi meli i obžalnjemo, da ide stran, politične intrige so ga sem vrgle i je prišel iz štrofa se. Žali Bog pri tak dobrem uradniki fčasi se opazi, da je štrofanje pomota i se nam vzamejo.
Kmetijsko šolo dobi Prekmurje Kralj je že potpisao dovolenje, da se v Rakičani ustanovi kmetijska i živinorejska šola, štera bo samo eno leto trpela.
Ogenj. 24. junija je Janaši Vas v vesi Selo ogenj uničil jzadnjo hrambo. Zgorelo je seno i škeđ. Škode je dosta, a hramba je bila zasakulerana i tak se mu kvar poravna. Ognjengascom se za-
Podlistek.
Bog ne bije z botom.
Iz madžarščine.
Šari Števan, je batrivno odgovoro dečki.
Števan, Števan, si je muvo stari. Idite k staroj mami, ona vam da pogače i paščo se je vo na travnik.
Za kratki čas so Gaborovi pa nii-cali zvone, komaj so pokopali Janoša,
ešče držao, ali beteg je močneši bio.
Gabor Števan je ednok notripog-ledno k svojemi betežnomi sini.
Peter goristani, ne manjari, zdaj je podpiso Toth Števan pogodbo, naš je travnik, šteri je ravno pri našem. Pa dobimo dosta sena.
Peter je samo z rokov migno.
Ne trbe že meni dosta zemle oča. —
Tisti den večer, gda je Gabor Števan po hatari hodo je odprvim čiito, da je žitek nikaj ne vreden samo z bogastvom. Nikak je ne šteo vor-
betežen je postao driigi sin Peter te trejti sin Laci je že tiidi kašiao. j vat'> Peter, ie ^ močen bio, V jesen so šteli Petra oženiti, že je Fid' odide za ovimi. meo zaročnico.	Ne pustim ga, toga ednoga pa že
K Peteri so včasi zvali vrača, ali. ne pustim je skričo čemerno i z pes-že*je ne bilo pomoči, samo je to pravo,; nicov je na sto vdaro, kak je pri da je Laci že tiidi v njem i da je on v'nsk0! r°čk* sedo, v zadnem časi je mlajši i slabši, kak Peter, zato on zna-i	v'na P’0 bežen človek, naj
biti ešče prvo odide, i tak se je zgo-.bk razžene lagve misli. Ne pustim ga dilo. Lacija so pokopali, Peter se je i konec je i začno je sem ta hoditi
v hiži. Iz sosedne hiže se je siiho kaš-lanje čiilo, potom Gaborojce tihi glas.
Ka želeš moj sin. ka ti naj dam, da te nede bolelo?
Gabor Števan si je nazaj seo k stoli i doj je nagno svojo glavo.
Na kesno je že hodilo vremen, gda je ednok Pal proti domi šeo s sprevajanja. Kre cintora je pelala njegova pot. Že je skoran krnica bila, samo njegovoga oča družinska grobnica se je belo vosvetila. Pal je napamet vzeo, da nekak sekerov mlati pošteni grobnice. Ne si je mogo zmisliti, što je to, ar je cintor pred vsakim sveto mesto.
Ta se je paščo i skričo je na tam bodočega človeka: Što je, ka delate tam ?
Človek se je prestrašo, skorom bi me sekira vujšla v roke. Pal je spozno svojega očo.
Ljiibleni oča, ka delate tam? Vkiip-
skočete grobnico.
To ščem si je muvo Gabor Števan
Pal je tak vido, da bi oča njegov ne pri pameti bio. Niti jejne pogledno sina, tak da bi ga ne pozno, dale je mlato grobnico.
Samo etiva dva trama potrebujem jaz, v dvori sem meo eden oreo, z tistoga sem dao napraviti. Tak mi je edna ženska pravla, ka dokeč sta etiva trama til, tečeš vsigdar zovete nekakoga z moje hiže k sebi. Ali voje skophm, nazaj je odnesem i znova je ružiti začno po tramaj.
Pal je prejo njegovo roko: i vi vorjete to norost oča?i trdojevočine oči pogledno. Gabor Števan tak da bi na sinovine reči k sebi prišo.
Ne vbrjem, ne vorjem, ali vse sprobam ka driigi pravijo, Petra ne dam ta, ne tebi. ne tvojemi Bogi. ar mi samo viiva ščeta vkrajzeti mojega sina. Piisti mi roko i daj mi mir. . .
hvaliti, da se je ogenj ne delo širo.
Osebna vest. Mnogočastiti c. kanonik Florijan Strausz so odišli v toplice, kje se bodo mtidili dva tjedna. Tam so tudi vlč. g. Jožef Čačič čere-movski plevanoš.
Strela je vdarila. Pri zadnjem viheru je strela vdarila med delavce, ki so šli od lendavskega dlomaša proti Lendavi pa tak srečno, da je samo ed-noga vrgla na zemlo, a driigim se je ne zgodilo ni kaj.
Nagla smrt. V Dolnji-Lendavi je od vsej dobro poznan Buchler se zdrav šeo spat, a na driigi zajtro so ga mrtvega najšli.
Žetev se je začela. Pa po vsej krajov dobimo glase, da vse posedi žito i pšenica leži i je grahor nadvladivao nad njimi. Zmet na je žetev, pa še tem bole, ar so vlati jako prazna. Dosta žita pa se v vodi to posebno vidimo v Prek-murji i v Medjimurju.
Umro je od veselja. Na francu-skem v varaši Avignoni so domači pti-špek med sv. mešov pobiraši (mežnar-ju) dali od sv. Očeta poslano odlikovanje. Pobiraš je bio tak veseo, ka da je prišeo domo ga je božji "zlak vdaro i je bio takaj mrtev.
Novi alomaš. Na železnici Murska-Sobota-Ormož so napravili novi Alomaš pori vesi Dokležavje so jako lepo sprejeli oni vlag, šteri se je prvokrat stavo na tem prvem alomaši.
Posvetitev novoga ptispeka. V Zagrebi so 4 juliuša pri velikij slo-vestnoj posvetil milost. Dr. Ferenca Baron Salis-Seewis-a za piispeka.
Velika povoden. Od dosta dežja so vse reke i potoki polnjeni i vodo vdvlili na rodovito zemlo. Velika povodenj je bila v Ptuji, kje je pou va-Toša bilo v vodi. Železnice so za eden pouden bile stavljene. Ravno tak v Oseki.
Uradno poročilo o Škrlatici v Prekmurju.
Nekateri listi so v zadnjem časa o Škrlatici v Prekmurja priobčili deloma netočna, deloma pretiravajoča poročila.
Da bo javnost pravilno informirana, naj služijo nasledni uradni podatki:
Minolo jesen je Škrlatica razsajala v sosednem Medjimurju. Domnevno po živinskih trgovcih prenešena v srez dolnjelendavski, se je tu zaradi gosto naseljenosti prebivalstva v zimskih mesecih neopaženo razpasla ter dosegla svoj višek v maju 1926. s 47 slučaji obolenja. Pojavilo se je tudi v srezu murskosobotskom, vendar se jo je tu posrečilo zatreti. Septembra 1925. je bilo v srezu mur-skosobotskem 12 slučajev obolenja, januara letošnjeg leta 4, februarja 1, marca pa že noben slučaj več.
Ker so bile vse okužene hiže strokovno desinficirane i so se tildi sicer podvzele vse potrebne zdrav-stveno-policijske mere, je iskati vzrokov ponovnemu pojavu te bolezni v mesecih april, maj i juni letošnjega leta v ponovni infekciji.
To pot se je bolezen takoj ob pričetku pojavila v dokaj resni obliki. Zdravstvena oblastva so epidemiji posvetila vso pozornost. Ker ni bilo upali, da bi se bolezen užinkovito zajezila, če se bolniki puščajo v domači oskrbi, se je odredilo prevažanje bolnikov, in to ob spremstvu desintektorjov, v mur-skosobotsko izolirno bolnico. Izdale so se stroge kontumacijske odredbe, v zdravstveno policijsko službo je bila vstavljena ojačena žandarma-rija, ustanovile so se v okuženih krajih občinske straže, da kon-tumaciranim domovom donašajo živila, oskrbujejo živino in obavljajo druga najnujnejša dela. Končno se je moralo do nadaljnega ustaviti tudi vshajanje vernikov k službi božji v nekaterih cerkvah, ki so se nahajale sredi najbolj okuženih okrožij.
Do 27. junija t. 1. je bilo v murskosobotsko izolirno bolnico prepeljano skupaj 141 bolnih otrok, od teh 62 iz murskosobotskoga, 79 iz dolnjelendavskega sreza. Od teh jih je do 27. junija t. 1. umrlo 8.
Kot najuspešnejše sredstvo pri zatiranju epidemije se je iskazalo koncentriranje bolnikov v izolirni bolnici. Ko se je moralo računati s možnostjo, da izolirna bolnica utegne postati premajhna, je higijenski zavod v Ljubljani s pomočjo Rdečega križa poskrbel, da se je postavila zasilna bolnica v obliki Deckerjeve barake. Će bi tudi ta postala pretesna, se je v pomanjkanju drugega primernega prostora rezervirala še gimnasijska telovadnica v Murski Soboti, s katero pa se je od vsega početka raču-nilo le tedaj, či bi epidemija zavzela katastrofalen obseg.
Med tem pa so že izdane kontumacijske odredbe v. zvezi z delno omejitvijo prometa pokazale uspeh. Tudi uvedbi sistematičnega imuni-zatornega ceplenja se ie zahvaliti, da epidemija v zadnjih dneh vsaj več ne napreduje in da se trenutni položaj sme označiti kot stacioniran.
Mnogo truda se je moralo pri tem posvetili pouku prebivalstva, ki je sprva opasnost bolezni pod-cenjavalo in z nezaupanjem sprejemalo odredbe in navodila zdravstvene službe. Tudi je bilo zlasti v raztreseno ležečih hribovitih krajih težko nadzirati točno in vestno izpolnjevanje izdanih ukrepov. Osobito proti prevažanju bolnikov v izolirno bolnico je bil v prvem časi odpor velik. Tako so se pripetili slučaji, da so matere bolne otroke poskrila v druge vasi, ka je sanitetni avto z desinfektorjem
prišel po nje, da jih preda zdravniški oskrbi. Naravno da se je tudi zapiranje cerkev ponekod tolmačilo krivo ter izzvalo neopravične kritiko, dočim so drugod cerkvena predstojništva, svesta si izrednega položaja, ko so zapazila preteča nevarnost, sama ter iz lastnega nagiba do nadalnjega ustavila skupno službo božjo, še preden je došel tozadevni oblastni ukrep.
Obrazloženim okolnostim je pripisati, da je doslej dognano število smrtnih slučajev izven izo-lirne bolnice razmeroma veliko. Doslej je uradno ugotovljenih 75 takih smrtnih slučajev. Vendar je v tem številu brezdvomno izkazanih tudi več slučajev otrok, ki so podlegli gripi, ker je bila v Prekmurju istočasno močno razširjena tudi ta bolezen.
Maribor, dne 28. junija 1926. Iz pisarne velikoga župana mari-*	borske oblasti.
Moji odgovori:
Dr. Nemethy Vilmoš.
Da so to nikdar nej šteli agrarnim interesentom dati k Šenki ali pa vzeti gro-fćm, hercegam, to svedoči okolnost, da so istočasno z razdelitvijo zemle v mirovnih pogodbaj se zavezali naši, da vsaki madjarski ali austrijski državljan sme obdržavati svojo posestvo, ali ako se mu odvzame, te se plača cejla vrednost. Či pa za tuje državljane so tak usigurali, da dobijo vse plačeno, či se njim zemla vzame, te za naše državljane tildi to tak more biti, ar nikša država nemre bole slabo ravnati z svojim državljanom, kak s tujcem.
To dokaže, da veleposestnik more dobiti plačeno kilpnino. Zdaj že samo to je pitanje, kak se njim plača i što njim plača.
Či agrarni interesent k Šenki dobi zemlo, te država more plačati, či pa nej, te sam agrarni interesent more kupiti.
— Hodte domo oča, jaz vas domo sprevodim, velika bolezen vas sploj zmeša.
Zmešana je moja glava vsigdar i od vina, ar jaz pijem, mam zakaj, svoje pijem. Ali^ka ščeš zmenom? Idi od mene, jaz nepotrebiijem ne Boga, ne cerkev, ne duhovnika i ne molitev ar sem jaz bogateč, jaz lejko z ene žepke celo ves voplačam, lejko doj kiipim cerkev, lejko držim sebi tak-žega duhovnika, kakšega jaz ščem, tebe meni ne trbe. Vo je potegno eden glaž žganice i močno si je ž njega potegno.
To je dobro, to mi pomaga, ne vidim i ne čiitirn zdaj nikaj. Ali zdaj je že preveč slabo stao na nogaj. Pal ga je prejo za roko i ga je domo pelo. Stari Gabor si je po celoj poti gučo: Či Peter merje, te jaz nemam več sina, na koga te ostane herbija, i na to misleči se je zajokao.
Na driigi den je lepo vremen bilo. Pal je voni sedo na trnaci, ali na driigo si je ne mogo misliti, kak na preminoči večer. Dobro je znao, da njegov oča dosta trpi i rad bi za toga volo potraštao svojega očo.
Odločo se je da obišče svojega očo i oboroženi z Ijiibeznostjov i ver-nostjov zproba, ka pa, da njegov oča j notri piisti v svoje srce vere trošt. Ravno se je na pot vzeo, gda je vido | da skoz po ogrački k njemi prihaja njegov oča. Ne on gizdavi Gabor Šte-van, nego eden potreti človek, takši kak smo mi vsi, či bolezen moremo 1 nositi.
Z poniznastjov se je blizo k svojem! sini, ki je pred njega šou, njegove lice so blede, ali njegov pogled je čisti bio, doli je vzeo klobuk pred sinom:
Ne sem k tebi prišo moj sin, nego k duhovniki. Trejti moj sin mere
i nemore mreti, hodi i prinesi nazaj k meni Boga, ar kak je On odišo od mene, nega blagoslova v mojoj hiži.
Bog je zdaj tildi tam, oča moj, samo je ne bilo srca, štero bi Boga najšlo.
I nadeljiivo je Gabor Števan: moli k svojemi dobromi Bogi, šteri je tebe vsigdar obarvo, ki je vsigdar stebom bio, naj obdrži žitek Petra; prosi ga, moli ga i tebe poslune.
I V dobro mesto ste prišli Ijiib-■ Ijeni papa trošt, toložbo iskat. Ali Pe-Ter že na nikšo molitev neozdravi. Ne zato trbe vero i Boga, da bi on naše tezkoče odvzeo od nas, či ga prosimo. Ne nas je na to navčo Kristuš, nego naj v vadliivanji, v veri trošt i tolažbo najdemo proti žitke nevolam, naj znamo trpeti i se viipati, kakkoli veliki križ nas dosegne. Bog nas ne potrebuje, nego nam je dobro, či se vsigdar lejko k njemi obrnemo.
Gabor Števan je ponizno posltišo svojega sina reči. Zdaj stase oba paš-čila k Petri.
Peter je ešče živo, gda sta ta prišla, Roko je dao Paliji i proso ga je, naj njemi da sveto Božo večerjo.
Cela držina je vkiiper bila. Katica z možov i z decov i vsi so okoli postele stali.
Gda je Pali moliti začno, stari Gabor Števan si je dolpoklekno k po-steli merojočega sina.
Pali, — jaz sem tildi preveč betežen, spove mene tildi. Roke Palija so se trosile, gda je svojemi merajo-čemi brati i svojemi oči božo večerjo delio. —
Skončalo se je. . . Peter je mro, Gabor Števan je goristano, kak novi človek, te stari i grešni je pa mro..
— Konec. —
Proti prvi mogočnosti, da bi država plačala i agrarnim interesentom k Šenki davala zemlo, dosta zrokov je; — tak na peldo':
1.	Ki k Šenki dobi zemlo, tisti niti ne poštiije tisto zemlo tak, kak tisti, šteri je z velko nevolo si spravo sam, —
2.	tak bi ravno tisti tildi dobili med siromaki i vrednimi, šteri so mogoče svojo že zafiičkali, — to bi pa samo škoditi moglo i pošteni delavnosti,
3.	mesto teh bi mogla država plačati, — država so pa vsi driigi tildi, to je tisti, šteri nej so agrarni interesenti i tak ne dobijo zemlo. S tem bi nastalo to, da tisti bi mogli plačati ktipnino za agrarne interesenti, šteri ne dobijo zemlo, — oni bi mogli več porcije pla-čiiveti, da država s tem plača veleposestnike. To pa ne mogoče, da pošteni, delavni kmeti bi plačuvali, — a driigi siromacje i lahkomišleni lumpi med njimi, bi pa zabaday meli zemlo.
Več zrokov niti ne trbej naprejno-siti i vsaki lejko vidi, da država nemre
mogeo koštati vsaki klaftar za interesenta ešče 3—4 dinara več. To pa niti eden ne bi mogeo kupiti.
3.	Ravno tak bi bilo v tem slučaji z interešom. Dnes den država tildi ne dobi falej peneze na posojilo, kak za 8—9%. Či bi pa ona po menšem bi-davala zemlo, te bi tisti intereš, ka talij ešče od teh 8—9%-ov, bi mogla država, oziroma v porciji vsi državljani plačati, kaj bi pa krivica bila.
4.	Ešče tisto ne bi pomoglo, či bi država plačala, samo z dužno pismo in bi interesenti plačali državi, država pa sama potem veleposestnikom, ar v tem slučaji bi mogla država sploh, dokečse odplača zemla, državi eden celi šereg uradnikov, šteri bi samo delali z izterjanjem, peneze računanje i izplačilom veleposestnikom. Ne samo, da bi gori-plačala država vsako leto dosta milio-nov dinarjev na te poseo, ali sami interesenti bi ostali tildi celo do konca nesigurni za svojo zemlo.
Proti torni pa slobodna odaja je
plačati za siromake, nego vsaki siromak ' bougša za to:
sam za sebe. Či so to kda pri volitvaj obečavali gg. poslanci, da k Šenki dobijte,
1. ar veleposestnik z drage vole i dosta rajši oda zemlo svojo agrarnim
—	te so lagali i so zatajili, da mirov- interesentom, kak pa pustiti ešče dale ne pogodbe to za nemogoče so djale, za tak fal arendo, kak je zdaj da skorO
—	drugači pa nej mogoče, ar drugi dr- nikaj se ne plača i porcija ,je vekša, žavljani nemrejo mesto teh interesentov | kak arenda sama, -
plačuvati to z vekšo porcijo.	j 2. Ravno za volo toga oda tildi
Zdaj že ostane samo to, da kupi ešče nej samo za polovično ceno, nego sam interesent. Pitanje je samo to, da tudi za četvrtino falej od kmetske zemle,-
kak se rejši ta kupčija? V tem ozriri sta dve mišlenji: — Edna forma je, kak
takšem načini, ar drugače bi se mogla cejla vrednost kak kupnina določiti. To pa zato, ar je država na to vezana 267 §-om Saint Germainske mirovne pogodbe i z 250 §-om Trianonske pogodbe.
K:i sledi iz toga ?
Da končni agrarni zakon mora potpuno ceno določiti i da je ta vlapa, šte-ra te zakon za fakultativni odkup tak izmislila, je to prefrigano dobro napravila za siromake, — nej zaman, da so to radičevci i njihov minister napravila.
Kaj je bogše vsled toga, kupiti, ali pa čakati?
Glede cene po končni zakon sigurno slabše za interesente ravno iz zgor-
peče, zakaj njuvi nasledniki so ne v liibeznosti! Pamet nam tolmači, ka samo s priatelstvom, slož-nostjov i lubeznostjov pridemo napre. Bog zapovedava vu velkoj zapovedi: Hibi bližnjega, kak sam sebe. Prekmurski narod more edna velika sveta liibeznost vjedi-niti ! Vsi moremo postati kak dobra bratja, i drage sestre. Vsaki človik de tč najbogša kotriga, svoje cerkvi či de največ liibez-nosti raširjavao. Vsaki človik de te najvekši sin našega dragoga
njih razlogov. Ali što se pogodi, tisti Prekmurja či de kak najbole po mora tildi plačati, — zato samo se naj
takši pogaja, šteri takše pogoje i takšo ceno dobi, da more spuniti svojo obvezo, ar drugače prvle zgibi zemlo, kak končni zakon prijde.
Istina, je vsled toga kak Klekl pravijo — „Što kupi, lahko zgubi, — što pa ne kupi, nemre dobiti ?“
To je slabovolna zavijanje mišlenja zakona, da volo vzeme kiipci, gdešteč i od koga steč kiipiš, či ne plačaš, zgubiš zemlo. To je splošno fak. Tak je tildi po tem zakoni. Či ne plača, te veleposestnik dobi pravico, da slobodno prosi od agr. urada, da se tistomi vzeme zemla i se potem da driigomi.
(Nadaljevamo.)
3. Zviin toga ešče zakon sam tildi prepiše, da muss more veleposestnik fal
se zdaj vrši, da je dovoljeno, da sme prodati, ar drugače minister ne odobri prodati veleposestnik zemlo agr. intere- pogodbo, — to pa za eržavo li nej ne-sentom, - druga forma pa, da država bi varno, ar ze volo toga nemre iti tožiti
prevzela i plačala zemle veleposestniki, i potem razdelila na več letno odplačilo brez intereša ali pa z malim interešom za agrarne interesente.
Tu se lehko štuka človek na tom, štera forma bi bolša bila. Poglednimo zdaj edno formo i postavimo proti drugotni : —
1. Či država bi prevzela, te bi tr-belo za te poseo ešče desetkrat telko uradnikov k agrarni uradi, kak je jih zdaj, — te bi mogli isti vo na mesto zemlo gledati, ceniti i pogajati se z in-teresantami, — to bi državi mnogo ko-
veleposestnik državo na mednarodno sodišče, —
4.	To se na kratkom poti zvrši i brez toga, da bi država imela velke izdatke, vekše izdatke za več uradništva zgubi pri intereši i tak dale.
5.	Končno je vsaki zadovoljen s ti-
Našoj bratji!
Či gdč komi hiža gori, bi nespametno bilo iskati zrok ognja, ali pa kaj drugo delati, na peldo denem, stenice klati, mesto branenja. Gda je ogenj, tč gasiti trbe. Pa vsi morejo vkiip spa-metno delati, ne vsaki zasebe, tak se samo lelko obranijo nevole.
tim, kak se on sam poravna i pogodi i
tudi nemre tista krivica se zgoditi, da Prinas SO Velke nevole. Preveč je bi drugi, ki ne dobijo zemlo plačuvali; ve}[(0 siromaštvo. Bog zna, kak-mesto „lega, to t za to vekšo porciio. Ij d zjma , Ke|ko siron|akov Zato je sigurno, da država dnes , . v nebi mogla tak kupiti i odavati zem-	ie z^ai	že puno misli,	a e si
lo, kak se pri veleposestvi trži, to	oblačo	dečico, kak de	je hrano,
štalo	i	zavolo	toga	bi	mogla	država tel-	je po klaftri od 2-6 dinarjev. To	kak de	je dao včiti, i	t. d. Kak
ko draže	dati	zemlo,	ali	pa	plačati	te	| odgovarja tretini i tudi petini cejne	so stave dnes den, nemremo ča-
uradnike sama to je iz porcije drugih, kmetske zemle.	^ J kati nikaj bogšega, dokeč ne bodo
šteri nej so interesenti, kaj bi bilo ne- Jeli musaj more kupHi\ q voljtvi> Ka • mogoče vči_ pravično, i krivo. To pa vse odpadne, či —1 sam veleposestnik se pogaja z interesentom i si sami dogovorijo ceno i odpla-
£jj0 __	! zdaj na kupčijo, samo telko pravi, da te
2. Či bi država sama prevzela zemlo ! de musaj mogeo kupiti interesent, kda i expropriirala, ona bi mogla cejlo ceno pride končni agrarni zakon.
magao bližnjega i sliižo njemi. Dosta želeti od žitka i od bližnjega za sebe, zapovedavati, gizdavi, škrtavi biti to je ne velko delo. To lejko včini naj vekši nore tudi! Ali nikaj ne zdigne človeka tak visiko, kak dobrovol-nost za vsakoga, pripravnost služiti bližnjemi. Služiti ne samo pri-atelom, nego služiti brezi mržnje, brezi zamernosti onomi, što je nas zbantiivao, to je najvčkše, najlepše delo, gvflsno ka je včk-še kak eden veliki grad zrušiti z štukami, ali bojno dobiti.
Aldiivati triid, liibeznost, kak mati, da cejle noči aldiije be-težnomi deteti, peneze aldiije za doktora, vrastvo, i t. d. Pa što bi pravo, ka je mati nej svč-ta, velka vu svojoj liibeznosti.
(Nadaljevamo).
GOSPODARSTVO. Tržne cene.
Dolnja-Lendava, 11. jula.
dnešnjo plačati veleposestniki, ar je ona se zavezala na to v mirovnih pogodbaj, — či to nebi včinila bi tožili veleposestniki našo državo pri mednarodnoj biroviji i či bi potem bila obsodjena naša država tam, to odškodnino bi mo-
gla sama država plačati i da to naj pla- sili veleposestnik na to, da falej odavle ča za volo toga pa porcijo zvišati vsem' i ne počaka končni agrarni zakon, šte-
porgarom, tudi tistim, šteri ne dobijo' ra bi silila interesente na kupčijo. Za-
zemlo, kaj bi pa krivo bilo za teh. Kak kupi, kak mora kupiti država zemlo, na to smo ravno pred kratkim meli peldo pri železnici Sobota-Lotmerk, kde je država plačala 12 dinarov za klafter. Či k tej šumi ešče k coj zračunamo, uradniške plače, putnine i dnevnine, te bi
zemlo interesent?,	,........
Te zakon samo dovoli, da sme odati n1^ Z(^ai v e °i es °i 8 avl’ le veleposestnik. Zakon ne sili interesenta dino: Narod more sam sebe pomagati i močno vkiip držati. Naši očakov očacje so ovo našo zemlo blagoslovili z molitvami, skuzami, i znojom svojega delanja, Oni so jo nam ostavili, naj mo na njoj srečni, blaženi. Zdaj tildi vsaki dober roditelo, nemisli samo na svojo deco, nego premišlava na dalččo prišestnost, na bodočnost vnukov. Trnok smeta naroda srečo nesložnost, -mržnja, srditost, nepriatelstvo.
Očacje tistim Itidem, ki dnes den mrzijo na eden ovoga, so
Zgiibi interesent arendo či ne kupi?
Dokeč ne pride končni zakon, ne zgubi, ali te či ne kupi zgubi.
Zakaj je to tak?
Vse zato, da se s tem tildi skrivno
volo toga nej ešče povedano, kda pride te končni agrarni zakon.
Zakaj pa to tak i zakaj nej prišeo Ičasi kgrarni za-
tOBj, država ŠCe to fal siromakom „a!bili eden driigomi kak dober brat roke spraviti, — to pa mogoče samo po i lublena sestra. Njć ešče vgrobi
Tiskara V. TAKSlC, ČAKOVEC”
3 kg. pšenice . . .	. 340	Dim
„ žita 		. 220	r>
„ ovsa ....	. 180	n
„ kukorce . . .	. 160	n
„ hajdine . . .	. 250	n
„ Prosa ....	. 210	n-
PENEZI. Zagreb 11. jula.		
1 Dolar		56 68 Din	
1 Schiling . • • •	8	n
1 Češka K. .	. > .	1.67	n
20 zlati K		210‘—	n
1 francoski fr. .	.	1.62	n
1000 madžarski K .	0-79	n
1 Šveicki fr. . . .	10-98	n
1 italijanska lira .	202	»
100 dinarov v Ziirichi	9.13	Fr.
Živina. MESO.		
kg. govedine .	.	. .	. 13	Dim
„ teletine .	.	.	.	. 18	»
svinskega	.	.	.	. 18	n
„ špeja . . . . .	. 24	n
„ masti		. 30	
Edno jajce 75 par.