Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja \ Leto LXXI	Štev. T a
V Ljubljani, v nedeljo, 10. januarja I943-XXI K,!tnnilnbabr^oS.p<"ta1* Prezzd - Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir - nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir, Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica: Novo mesto.
Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
g Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = I Itedazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. i Telefon 4901—4005.	|
Abbonamenti: Mese 18 Lire. Estero, mese 3150 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.340 per le in-serzioni.
Filiale S Novo mesto. "*)
Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana; ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
1
Vojno poročilo št. 959
©gledniški boji , v Sirfi in Tunisis
V	izredno živahnih letalskih bojih je bilo sestreljenih 23 nasprotnih letal
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na bojiščih v S i r t i in T u n i s u ngledniški spopadi ugodni za nas.
Osno letalstvo jc razvijalo močno delovanje:
V	Libiji so roji naših napadalnih letal z vidnimi uspehi napadli zbirališča tankov in avtomobilskih vozil, v nad vse živahnimi dvoboji nad II-h i j s k i ni in t u n i š k i 111 nebom pa so nemška lovska letala zbila 21 strojev.
Med sovražnimi bombnimi napadi na naseljena središča v Severni Afr.iki ie naše protiletalsko topništvo zadelo in sestrelilo dve letali.
Izveden je bil nov napad na otok L a 111 p e -dušo, jer pa ni bilo pomembne škode in nobo-bo žrtve.
Lna naša podmornica se ni vrnila v oporišče; po poročilih iz sovražnega vira jo bil velik del posadke zajet.
g|HMU—■■■■—J'.'JMl»M iiiimu—m—M
Rojstni dan Vladarice
Rini, 9. jan. AS. Ob rojstnem dnevu Vel. Kraljice in Cesarice je včeraj opoldne v kraljevi kapeli Krvavega prta bil običajni slovesni Te Deuni, katerega so se udeležili kr. vis. knez in kneginja pijemontska, vojvoda d'Aosta in vojvoda anconski. Slovesnosti so se udeležili tudi imetniki in imet-nice reda SS. Anunziale ter ves dvor.
Ob rojstnem dnevu Veličanstva Krajjice in Cesarice je po vseh italijanskih mestih in vaseh vihrala tribarvnica, ki je izpričevala navdušeno radost vsega ljudstva za la vzvišeni dogodek. Vladarica je za rojstni dan dobila številna voščila visokih osebnosti, ustanov in zasebnikov.
Nangking v vojni i Anglijo in Združenimi državami
Narodna kitajska vlada je napovedala vojno Angliji in Ameriki, pri čemer bo uživala popolno pomoč Japonske
izjava japonske vlade
Nanking. 0. januarja. AS. Vlada narodne Kitajske je napovedala vojno Združenim državam in Angliji.
Nanking, 9. januarja. AS. Na pristojnih mestih poudarjajo, da je narodna Kitajska zavzela svoje stališče do Anglosasov j>o začetku vojne z Japonsko, ki pomeni zgodovinski preobrat podobne Kitajske in dokazuje postopno oblikovanje nove Azije. Ko je Japonska 8. decembra 1941 napovedala vojno Združenim državam in Angliji, je izjavil Vangčingvej v imenu narodne kitajske vlade, da bo narodna Kitajska v lej vojni lesno sodelovala z Japonsko. To so je tudi zgrniilo. Od takrat so mnoge osebnosti v na roti ni kitajski vladi zahtevalo vojno napoved Angloamerikancem, vendar se vladi položaj še ni zdel dovolj dozorel. Vlada je krepila narodno silo in io notranje organizirala. Ko se je to vršilo, so padala središča angleškega in ameriškega prodiranja v vzhodno Azijo, ki so drugega za drugim zasedle junaške japonske čete. Na pritisk Združenih držav in Anglije je čungkingškn vlada napovedala vojno Japonski. Kitajsko ljudstvo je z globokim presenečenjem gledalo na pristransko stališče Čungkinga in je zahtevalo, naj Nangking napove vojno anglosaškim narodom. Zato je nangkingška vlada izpolnila njegovo željo udeležili se vojne na strani Japonske proti Angloamerikancem. Vangčingvej ie reorganiziral vojsko, združil vrhovno poveljstvo, po ustanovitvi ministrstva za veliko vzhodno Azijo v Toktju pa se je e bolj utrdilo ja-ponsko-kitajsko sodelovanje ter prijateljstvo med obema narodoma. Vse to je omogočilo odločitev vlade, napovedali vojno Angloamerikancem.
Tokio. 9. januarja. AS. Ko je narodna kitajska vlada v Nangkingu napovedala vojno Združenim državam in Angliji, je podala japonska vlada naslednjo izjavo: Narodna vlada kitajske
republike je napovedala vojno Združenim državam in angleškemu imperiju. Vzroki za to odločitev so jasno razvidni iz proglasa, ki ga je objavila vlada v Nankingu. Japonska, ki je morala mnogo let prenašati zločesti Združenih držav in Anglije, se s polnim razumevanjem in simpatijami pridružuje pobudi nangkingške vlade. Japonska in kitajska vlada sta izdali skupno izjavo, poudarjajoč, da bosta v vojni proti Združenim državam in Angliji oba naroda sodelovala v popolni vzajemnosti na političnem, vojaškem in gospodarskem področju ter v nezlomljivi odločnosti in zaupanju. Japonska želi v resnici izločiti zlo in razloge za nemir v vzhodni Aziji ter vzpostaviti na tem področju novi red na etičnih načelih ter tako tudi zagotoviti stalni mir na svetu. Vlada narodne Kitajske je po svoji ustanovitvi Imela vedno iste namene in se jo zdaj odločila slopiti v skupno fronto proti Združenim državam in angleškemu imperiju. 01» lej priložnosti je Japonska. pričakujoč zgodovinski razvoj japonsko-kitajskih odnošajev v skladu z osnovnim^ duhom sodelovanja med obema državama ter v želji po-
spešiti nastanek nove neodvisno Kitajske in želeč okrepili politično moč narodne kitajske vlade, sklenila nele odstopiti vse japonske koncesije na ozemlju kitajske republike, marveč tudi priznati restavracijo kitajske oblasti v mednarodni koncesiji v Šanghuju. mednarodni naselbini v Amoyu in v Pekingu ter se odpovedati izventei itorialnim pravicam na Kitajskem. Japonska vlada je tudi sklenila na različnih poljih izdatno podpreti nang-kingško vlado pri obnovi Kitajske. Izjava japonske vlade dodaja, da se smatrata Japonska in obnovljena Kitajska za eno telo, ki ima za cilj uničiti svoje stare sovražnike.
Mandžukuo podpira Japonsko
Hsingking, 0. januarja. AS. Dočiiti je Nangking dane- zjutraj napovedal vojno Angliji in Združenim državam, ie vlada v Mandžukuu objavila krepko izjavo, v*kateri izraža polno zaupanje v srečni zaključek vojne vzhodni Aziji. V izjavi je omenjena nangkingška vojna napoved anglosaškim silam s poudarkom, da bo Mandžukuo napel vse, 6\oje sile za podporo Japonski.
Nemški protinapadi na vzhodu
Zagrizeni sovjetski napadi so bili povsod odbiti ■ Večja sovražna skupina
uničena

Povratek italijanskih rojakov iz Vzhodne Afrike
Bcncke, 9. jati AS. V beneško lI'0 sta dospeli motorni ladji »Vulcania« in »Saturnia«, ki sta imeli na krovu italijanske izseljence, vračajoče se z vzhodne Afrike. Genovska kneginja, minister za italijansko Afriko Teruzzi in kardinal Piazza, beneški patriarh, so v spremstvu mnogih oblastnikov in odličnikov odšli na krov obeh ladij, ljudje pa so jih navdušeno pozdravljali. Potem so vse potnike, ki so se vrnili v domovino, izkrcali in jim naklanjali dobrote organizacije, ustanovljene po pokrajinski zvezi bojnih fašijev, ter gostoljubnost drugih ustanov za pomoč in oskrbo. Z italijanskimi potniki se je pripeljal tudi nemški generalni konzul v Addis Abcbi z vsem osebjem konzulata. Sprejela sta jih zastopnik nemškega generalnega konzula v Benetkah ter načelnik beneških narodnih socialistov. Popoldne so potnike razvrstili in jih razposlali v razne domače kraje.
Bolgarski vojni minister pri Hitlerju
Hitlerjev glavni stan, 9. jan. AS. Hitler je
V svojem glavnem stanu sprejel bolgarskega vojnega ministra generala Mihova, ki je prišel v Nemčijo na daljši obisk.
Predsednik agencije Štefani na obisku v Berlinu
Berlin, 9. jan. AS. Predsednik agencije Štefani senator Manlio Morgagni se mudi v Berlinu pri posvetili o sodelovanju med italijanskimi in nemškimi časopisnimi agencijami in za novo ureditev dopisnega urada agencije Štefani v Nemčiji. Bil je sprejet pri voditeljih tiska v zunanjem ter v propagandnem ministrstvu in teh sprejemov so se udeležile tudi številne visoke osebnosti nemških časnikarskih krogov ter dopisniki večjih italijanskih dnevnikov. Kr. veleposlanik Dino Alfie-ri je zbral okoli predsednika agencije Štefani, načelnika tiskovnega urada pri nemškem zunanjem ministrstvu Schmidta, dr. Schafferja iz propa-
gandnega ministrstva, predsednika nemškega poročevalskega urada ter druge zastopnike tiska iz obeh držav. Pri običajnem tedenskem sestanku z italijanskimi časnikarji je predsednik agencije Štefani predstavil veleposlaniku Alfieru dr. Alda Montagnia, ki ga je določil za voditelja agencije Štefani v Berlinu.
Nov predsednik španskih kortezov
Madrid, 9. jan. AS. Državni poglavar Franco je s posebnim dekretom Imenoval pravosodnega ministra Štefana Bolbaa za predsednika španskih kortezov.
12.000 ton bomb na Malto
Carigrad, 9. jan. AS. Po računih angleškega poveljstva na srednjem vzhodu je letalstvo osi pri svojih napadih v preteklem letu spustilo na Malto 12.000 ton bomb.
Avstralija v nevarnosti
Ktockholm, 9. januarja. AS. Po poročilih iz Londona bo avstralski vojni svet na svojem zasedanju prihodnji torek prosil ministrskega predsednika, naj čimprej odpotuje z letalom v London in Wishington ter zahteva od zaveznikov večjo pomoč za Avstralijo. Zavezniška ogledniška letala so zapazila, da se nahaja v Rabaulu velika japonska armada, ki je zadnji teden po številu zelo narasla. Avstralci doslej še niso videli nikdar zbranih toliko sovražnih ladij v Rabaulu. Tukaj se nahaja mnogo večja japonska mornarica za invazijo, kakor ona, ki je izkrcala vojaštvo na Sa-lomonskih otokih.
Angleške pomorske izgube
Rim, 9. januarja. AS. Pri angleškem poskusu prepeljati vojne dobave v Rusijo je bila poleg potopitve rušilca »Achats« poškodovana tudi angleška ladja »Onslovv«. Posadke te ladje je imela izgube.
Zopet angleški baloni v Švici
Bern, 9. jan. AS. V freiburškem kantonu so 6pet našli zažigalne balone angleškega izvora.
Hitlerjev glavni stan, 9. januarja. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja:
Med Kavkaz o 111 in D o n o m . pri S t a -lingradu in na področju Dona trajajo hudi hoji dalje. Zagrizeno napadajoči Sovjcti so liili povsod odbiti. Nemške čete. ki sn na raznih mestih prešle v protisunke, so prizadele nasprotniku visoke krvave izgube in uničilo nmngo vojnih potrebščin. Neka sovražna skupina, ki jo bila obkoljena, je bila popolnoma uničena. Razdejanih je bilo 12 oklepnih voz. Bojna letala in letala za idmijo polete so r uspehom posegala v obrambne llorbe ter razpršila sovražno konjenico in motorizirane, oddelke, kakor (udi izhodiščne postojanke.
Napad lastnih napadalnih oddelkov severno-zapadno od Sliv nega je v znatni širini zavzel sovražim črto. Pri tem je bilo uničenih večje število bojnih postojank in so bile popolnoma uničene (udi njihove posadke.
Oporišče Veliki* Luki sc drži vztrajno proti silnim sovražnim napadom.
Z brezobzirno uporabo ljudi in velikimi materialnimi sredstvi nadaljujejo Sovjcti jugovzhodno od 11 m e n s k e r a jezera svoje napade. Po uničenju 21 oklepnih voz je nasprotnik obležal pod uničujočim obrambnim ognjem.
Bombardiranje ntesta in pristanišča Murni a 11 s k a se jc nadaljevalo po načrtu. Pri tem so nastali obsežni požari in je bila hudo poškodovana neka trgovska ladja.
S celotnega afriškega področja poročajo včeraj samo .1 neznatnem t.oincni delovanju. V Libiji so nemška in italijanska letala za bližnje polete uničila številna angleška bojna in motorna vozila. Nemški lovci so sestrelili nad Severno Afriko 21, protiletalsko topništvo pa 2 sovražni letali.
Angleška letala sn preteklo noč napadla več krajev v zapadni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo G letal.
Hitra nemška bojna letala so včeraj podnevi nadaljevala svojo napade na južno Anglijo.
Berlin, 9. jan. AS. DNB poroča, na nemška posadka v Velikih Lukih še naprej vztrajno brani to oporišče, zoper hude nasprotnikove napade.
Berlin, 9. januarja. AS. Angleška letala so zadnjo ndoč napadla severno in zahodno Ntmčijo ter spuščala razdiralne in zažigalne bombe, ki so poškodovale hiše po nekaterih krajih zahodne Nemčije. Med civilnim prebivalstvom je obžalovati nekaj izgub. Sestreljeno je bilo večje število sovražnih štirimotornih bombnikov.
Berlin, 9. januarja. AS. Poveljnik nemške podmornice, katera je v noči med 16. in 17. decembrom potopila veliko s četami napolnjeno prevozno ladjo blizu Azorov. je sporočil, da je bila to velika angleška prekoatlantska ladja »Ceramic« z 18.730 tonami. Ladja se je potopila z vsem svojim tovorom. Ko se. je zjutraj podmornica dvignila nad I morsko površje, je našla le še razbi'jne in mrliče.
Roosevelt in socialno vprašanje
Berlin 9 jan AS. Tukajšnji listi se bavijo z , lega programa, ki je le propagandno sredstvo, to-_____1, '.: '	nrwi ameriškim knnore- ' rej nonolnoma neure6nieliivo in čisto navadno r>o-
»Mazila o nasprotnikovih bedaslccah«
Rim, 9. januarja. AS. Včerajšnja »Dokazila nasprotnikovih bedastoč« pravijo:
Moskva: Agencija Tass poroča iz Lausanne: Italijanski minister za ljudsko vzgojo je izdal odlok, da se zapro vseučilišča v Milanu, Genovi, Tu-rinu in Palermu zaradi »demoralizacije« in zaradi »ponovnih prestopkov« med študenti. Razen tega se je zvedelo, da je v Milanu in Genovi prišlo do študentovskih političnih demonstracij. Nekaj študentov z zaprtih vseučilišč bodo razdelili po večjih vseučiliščih, druge pa bodo poklicali v vojsko. V Milanu je moralo pod orožje 400 študentov.
London: Reuter poroa iz Ankare: IGO.OOO ljudi še vedno živi pod šotori. To je uspeh zadnjih napadov angleškega letalstva na Genovo. Popotniki iz Italije pravijo, da italijanske oblasti nimajo možnosti izselili listih, ki so brez strehe, lo pa zaradi ogromnih težav v prometu. Po drugih italijanskih mestih na tisoče ljudi spi po železniških postajah, da bi mogli dobiti mesta v listih malo vlakih, ki vozijo na deželo.
London: Reuter poroča iz Moskve: To poročilu, ki ga je sovjetska obveščevalna agencija dobila iz Lanusanne, je bilo razglašeno obsedno stanje v Turinu in Napoliju. Nemški in italijanski vojaki patrulji rajo po cestah. Po poročilu iz istega vira je. italijanska vlada izjavila, da so ti ukrepi del »pripravljostnega 6tauja«.
London: Reuter poroča iz Kaira: Po došlili poročilih je bilo 300 grških državljanov v verigah poslanih čez morje v Italijo. Tj bodo za talce zaradi novih nastopov gverile v Grčiji. Med temi talci so vojaki in nevojaki.
Rooseveltovim govorom pred ameriškim kongresom ter polemizirajo z nekaterimi predsednikovi mi izjavami, ki so dane6 bolj kakor kdaj koli v popolnem nasprotstvu s katastrofalno politiko do-mišljavca v Beli hiši. »Večni napihnjenec« kakor imenuje -Volkische.r Beobachter« Roosevelta v svojem današnjem uvodniku, je upal, da je prav, če ponovi tako malo praktičen predlog izpred desetih let, to je predlog o socialnem napredku. List obravnava v svoji polemiki tisto poglavje, v katerem govori Roosevelt o izboljšanju na gospodarsko-socialnem polju pod geslom »varnost pred vsem« ter prikazuje praktično in moralno nezadostnost
rej popolnoma neuresničljivo in čisto navadno posnemanje njegovega predloga pred desetimi leti. »Volkischer Beobachter« navaja nekaj značilnih številk, ki bolj kakor vse drugo označujejo za vsakega Amerikanca značilno bahaštvo, posebno pa še Rooseveltovo. Primerno bi bilo pripomniti, zaključuje list, da Anglosasi posnemajo zakonodajno strukturo socialnega in gospodarskega izboljšanja v prid masam po osnih slikah, niso pa rešili niti enega vprašanja. Pripomniti je tudi treba, da je danes Rooseveltova vojna dvignila ameriški dolg od 40 milijard na 110 milijard.
Tekma med Giraudom in De Gaullecm
Tanger, 9. jan. AS. Reuter poroča, da je De Gaulle poslal generalu Giraudu že tretje povabilo v katerem poudarja, da se morata nujno sestali. Kronika tega sestanka, ki ga imenujejo angleški ter severnoameriški listi prezgodnjega, je postala že komična. Pred nekaj dnevi se je zdelo, da se je nameraval Giraud sporazumeti z De Gaulleom, ki ga podpira angleška vlada, De Gaulle pa je kazal, tla nima ni kakega namena sklepati pogodbe s svojim tekmecem. Zdaj pa se De Gaulle boji,

Roosevelt je kriv sedanje vojne
Berlin, 9. jan. AS. Načelnik tiskovnega urada v nemškem zunanjem ministrstvu je povedal časnikarjem, da so včeraj nemške poročevalsko družbe objavile dokument, ki bo nov tehten dokaz, da je sedanje vojne kriv predsednik Združenih držav Roosevelt. Gre za skrivno brzojavko francoskega odpravnika poslov v Washingtonu 7. dne 7. novembra 1937 o razgovoru, ki ga je imel z Rooseveltom. V tej brzojavki francoski diplomat sporoča svoji vladi, kakšne so temeljne smernice v politiki predsednika Združenih držav. Pojasnil je, da mu jih je dal pri tistem razgovoru Roosevelt sam. Roosevelt mu je dejal, da se je prepričal o nujnosti, da je treiia opustiti politiko ameriške nevtralnosti in nevmešavanja ter da je že storil prvi korak v tej 6meii v govoru, ki ga je imel v Chicagu.
Ilciosevelt je opustil Monroejevo načelo in se je že tedaj začel vmešavati v evropske zadeve ter
je francoskemu odpravniku poslov povedal, da je po njegovem čisto brezpomembno prizadevati si za mirno rešitev spornih vprašanj med Francijo in Nemčijo, ki izhajajo iz versajske mirovne pogodbe.
Ta listina — je pripomnil minister Schmidt — dokazuje neizpodbitno, da je za sedanjo vojno odgovoren Roosevelt. in se povsem sklada 7. navodili, ki jih je njegov veleposlanik Bul lit dal poljskemu grofu Potockemu. S tem lahko znova damo javnosti jasen dokaz o Rooseveltovi krivdi, dokaz pred katerim glavna dvomljiva priča ameriške - Bele knjige, trgovinski odposlanec Douglas MilleT, povsem zbledeva.
V zgodnjih jutranjih urah današnjega dneva so izvedla angleška letala vznemirljevalne napade na zahodno nemško ozeinije Prebivalstvo je imelo izgube. Povzročena je bila neznatna škoda na po slopjih.
•i
da bi končno zgubil igro. Kakor na prvi dve povabili, je general Giraud tudi sedaj odgovoril De Gaulleu, da sprejema njegov predlog, pozabil pa je dodati datum, kdaj naj se sestaneta. Ta pozabljivost je povzročila, da se je De Gaulle tretjič obrnil na Girauda, toda 7. istim uspehom. Giraud je res odgovoril, da je potreben ta sestanek, takoj nato pa jo odšel v Sudan in ni povedal, kdaj sc bo vrnil.
Nezaslišane ameriške žalitve
Lisbona, 9. januarja AS. Iz Pittsburga se jo izvedelo, da je list . Pittsburg Courier« protestiral proti grdemu načinu ameriškega admirala \Villia-ma F. Halseya ,ki ga je po njem povzel ameriški tisk do plemenitega japonskega ljudstva, katerega naziva z nesramnim izrazom »majhne opice«. List se sprašuje, kakšen odziv bi imelo podobno sra-motenje v Cangkajškovi Kitajski: »Če je Japonec rumena opica,« piše list, . zakaj ne bi bil to tudi Kitajec.« Resnica je, da so za Severoamerikance tako Japonci kakor Kitajci opice. Ker so trenutno Kitajci na strani Združenih držav, žalijo s lom izrazom samo Japonce. List zaključuje, da Združene države s takimi žalitvami rušijo kitajsko prijateljstvo in s tem zbližujejo dva velika naroda v vzhodni Aziji. Ta list gotovo ne odkriva na novo neverjetnega mišljenja Amerikancev, pač pa ga znova potrjuje. Veliko, civilizirano in bojevito japonsko ljudstvo je že dalo ameriškim admiralom in generalom temeljite zgodovinske lekcije ne z obrekovanjem in žalitvami, marveč na vojnem polju.
Sofija. 9. jan. AS. Bolgarski pravosodni minister je izjavil, da iiodo v kratkem ustanovljena na Bolgarskem posebna sodišča za mladttlftUuke ter ena poboljševalnica.
Štev. 7.
Reforma delavskega zavarovanja na Hrvatskem
Dne 23. junija 1042 ie bila podpisana zakonska uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovanju delavcev (ZZD-a) od 14. maja 1922, ki je stopila v veljavo 1. junija 1942.
Namen uredbe je predvsem prikrojiti bivši jugoslovanski ZZD novim razmeram, ki so nastale z ustanovitvijo Neodvisne Hrvatske Države. Poleg tega pa vsebuje uredba več materialnih sprememb Z/.D-a v cilju izboljšanja dajatev zavarovancem, spremembe, katere je deloma pripravil in izdelal že 6am bivši Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Organizacija delavskega zavorava-nia je pa pri tem ostala nespremenjena, samo nosilec vsega delavskega zavarovanja 6e ne imenuje več »Središnji Ured Za Osiguranje Radnika (SU-Zor), temveč »Središnica Osiguranja Radnika« (SOR). V sledečem hočemo na kratko omeniti nekaj važnejših materialnih sprememb ZZD-a, ki bodo najbrže postale aktualne tudi v Ljubljanski Pokrajini, kadar se bo začelo delati na reformi delavskega zavarovanja.
Splošne pripombe.
§ 16. Del prispevka, ki ga delodajalec v gotovini odbije od delavskega zaslužka, se smatra za poverjeno imovino. Namen te odredbe je rednejše vplačevanje zavarovalnih prispevkov od strani delodajalcev.
Bolniško zavarovanje.
§ 18. Brezplačna zdravniška pomoč kakor, tudi zdravila in zdravilni pripomočki pripadajo obolelemu zavarovancu 52 (po ZZD-u 26) tednov, pa tudi preko tega za čas, za katerega mu pripada hranarina. Hranarina se izplačuje 52 (po ZZD-u 26) tednov, ako je bil bolnik zavarovan v zadnjem lehi pred obolenjem najmanj 6 mesecev oziroma v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev, sicer pa 26 tednov. Hranarina ne pripad.. za čas. ko ima oboleli zavarovanec na podlagi obstoječih zakonitih predpisov (n. pr. na podlagi §-a 219 Obrtnega zakona) ali pa na podlagi kolektivnih pogodb pravico na plačo, vendar samo do 12 tednov.
§ 20. Bolno-podporna doba 6e more podaljšati do 73 tednov (po ZZD-u do največ enega leta).
Nezgodno zavarovanje
§ 14. Nevarnostni razredi 6o samo trije in
sicer:
V	I. razred spadajo obrati brez strojnega pogona, v katerih ]e zaposlenih največ 5 delavcev. Prispevni tarif znaša po naredbi ministra udružbe (korporacij) od 29. IV. 1942 br. 27.4S5 tocasno \% od zavarovane mezde.
V	U. razred spadajo obrati s 6trojnim pogonom in obrati, v katerih je zaposleno več kot 5 delavcev, ako ne spadajo v seznam obratov večje nevarnosti. Prispevni tarif znaša po zgoraj cit. naredbi 2.25% od zavarovane mezde.
V	III. razred spadajo obrali, katere uvrščava minister udružbe na predlog SOR-a v seznam obratov večje nevarnosti. Ta razred ima tri skupine. Na podlagi cit. naredbe veljajo sledeči prispevni tarifi: skupina III-A s 3.5% skupina HIB s 4.75% in skupina I1I-C s 6% od zavarovane mezde.
Nezgodni tarif ne sme biti v nobenem primeru večji od 8% zavarovane mezde.
Mimogrede omenjamo da je prvotna tablica nevarnosti SUZOR-a razlikovala 863 različnih postavk posla, katerih število je kasneje zmanjšano na 409, SOR pa vporablja 6edaj samo 5 postavk. V zavarovalno-tehničnem pogledu bi pa popolnoma zadoščal, zlasti v Ljubljanski Pokrajini, ki ima izrazite industrije, en sam edini nezgodni tarif, prav tako kot ga imamo v bolniškem, invalidnem pa tudi v pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev itd. itd.
§ 39. Nezgodna renta se prizna le tedaj, ako je delanezmožno6t večja od 20% (po ZZD-u večja od 10%).
§ 45. Odpravnino namesto nezgodne rente sme zahtevati ponesrečenec, ako je njegova trajna de-
lanezmožnost manjša od 33% (po ZZD-u manjša
od 20%).
Invalidno zavarovanje.
§ 10. Prispevni tarif invalidnega zavarovanja
znaša najmanj 4% in največ 6% (po ZZD-u 3%) od zavarovane mezde, višino prispevnega tarifa določa na predlog SOR-a ministrstvo udružbe. Za prvih 6 let je določen prispevni tarif 4%.
{j 30. V zavarovanje se štejejo vsi tedni, za katere je invalidni prispevek prdpisan (po ZZD-u samo oni tedni, za katere je prispevek resnično plačan).
§ 27. Karenčna doba znaša za invalide, starostne iu posmrtninske rente oziroma odpravnine 260 tednov, to je 5 let (po ZZD-u pa za invalidne rente 200 tednov, za starostne rente 500 tednov, za posmrtninske rente in odpravnine pa 100 tednov).
§ 30. Starostna renta pripada po izpolnjenem 65 letu starosti (po ZZD-u pa po 70 letu starosti).
§ 29. Višina letne osebne, to je invalidne oziroma starostne rente, zavarovanca znaša: po 260 tednih 8-kratni, po 500 tednih 12-kratni povprečni letni prispevek za invalidno zavarovanje. Za vsakih nadaljnih 200 tednov 6e osebna renta povišuje za 1.2kratni letni povprečni prispevek tako, da je osebna renta po 1500 tednih enaka 18 kratnemu povprečnemu letnemu prisjjevku za invalidno zavarovanje. Po 1500 tednih renta ne more več naraščati. (Po ZZD-u so osebne rente na enak način določene, 6eveda na podlagi 3% prispevka toda poviševanja rent po 50 tednih ni).
Višina osebnih rent zavarovancev je odvisna od zavarovalnega prispevka, a zavarovalni prispevek je zopet odvisen od prispevnega tarifa, ki ne more biti manjši od 4% in ne večji od 6% zavarovane mezde. Odstotna višina invalidnih in starostnih rent znaša torej:
pri trajanju
zavarovanja
pri minimal. tarifu 4%
do do do do do do do preko
260 ted.
500	„
700	„
900	„
1100	„
1300	„
1500	„
1500	„
0.0% 32.0% 48.0% 52.0% 57.6% 62.4% 67.2% 72.0%
zav. m.
pri maksim. tarilu 4% 0.0% zav. m. 48.0% „ 72.0% „ 79.2% „ 86.4% „ 93.6% „ 100.8% „
§ 33. Otroške rente znašajo eno tretjino osebne rente zavarovanca oziroma njegove pravice na osebno rento (po ZZD-u l^) in sicer do izpolnjenega 16. leta starosti.
Odpravnina vdovi znaša enoletni znesek osebne rente zavarovanca oziroma njegove pravice na osebno rento. (ZZD pa predvideva 3 letno vdovsko jxxlporo v višini i/A osebne rente zavarovanca oziroma njegove pravice na osebno rento). Ako pa je vdova ob času moževe smrti že onemogla, ji pripada za čas trajanja onemoglosti renta v višini ene tretjine moževe rente oziroma njegove pravice na rento. Vdova, ki je ob času moževe 6mrti izpolnila 65. leto 6taro6ti, se smatra za trajno onemoglo in ji zato pripada doživljenjska osebna renta v višini ene tretjine moževe rente oziroma njegove pravice na renta
Otroške rente in vdovska renta oziroma odpravnina ne 6mejo 6kupaj prekoračiti višine osebne rente zavarovanca sicer 6e sorazmerno krajšajo.
§ 35. V kolikor ni z otroškimi rentami ter z vdovsko rento oziroma odpravnino višina osebne zavarovančeve rente, imajo starši zavarovanca pravico do rente v višini ene tretjine osebne rente oziroma pravice na osebno rento umrlega zavarovanca, ako so onemogli oziroma izpolnili 65. lelo starosti in jih je zavarovanec pred 6vojo smrtjo vzdrževal Ta renta se izplačuje dokler traja onemoglost 6taršev oziroma do 6mrti, ako so 6farši ob času zavarovančeve smrti izpolnili 65. leto starosti. (Po ZZD-u pripada v primeru 6tnrti zavarovanca ne samo staršem, temveč tudi pra6tarišem,


Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da me je danes za vedno zapustil moj srčno ljubljeni mož, brat, stric in svak, gospod
lardorfer Janei
bivši urarskf mojster
po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. — pokojnika bo v ponedeljek, dne 11. januarja 1943, ob pol Zal, iz kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Prosim tihega sožalja. Ljubljana, dne 9. januarja 1943.
■ Pogreb trcli P' .
dragega
"kine z
Globoko žalujoča Bardorfer Angela roj. Luknlš, žena.
bratom, sestram in vnukom triletna podpora v višini ene četrtine rente zavarovanca).
Dajatve invalidnega zavarovanja 60 precej povišane, in 6icer znatno več, kakor to odgovarja povišanju prispevnega tarifa od 3% na sedanje 4%. Za take dajatve bi moral po Riedelovih 4%. računskih osnovah znašati pri6f>evni tarif za minimalne invalidne dajatve, (to je za one, ki odgovarjajo minimalnemu prispevnemu tarifu) ako znaša pristopna starost
"" ' ""'od zavarovane mezde
20 let
25 30 35 40 45 50 55 60
8% 9% 11% 13% 15% 18% 22% 28% 33%
Ako pa tarif od 4% povišamo do najvišje dopustne meje na 6% potem 6e pa na podlagi § 29. povišajo dajatve v istem razmerju, Pri obstoječih predpisih
torej
to je za 50%. ne bo mogoče 6
po' kij,
■viševanjem tarifa in prispevkov kriti primanj-ljaja. Primanjkljaj bo mogoče kriti 6amo na druge načine, n. pr. z znatnimi državnimi subvencijami, ali pa z višjim obre6tovanjem premijskih rezerv itd. Ako obrestno mero dvignemo od 4% na 6%, lotem se bremena znižajo za eno tretjino, kar pa še vedno ne zadošča za izravnanje med aktivo in pasiva Tudi prihranek na stornu zavarovanja 6e more uporabiti v ta namen. Vajenci in pomočniki n. pr. izgube V6e pravice do invalidnega zavarovanja, ko izostanejo 6amo6toini obrtniki. Ne smemo pa pozabiti, da je bila med drugim tudi ta okol-nost povod za ustanovitev posebnega pokojninskega zavarovanja obrtnikov v bivši Jugoslaviji, ki so zahtevali, da bi se prispevki, vplačani SUZORU za invalidno zavarovanje vajencev in pomočnikov, prenesli v pokojninski sklad obrtnikov, čim se pomočnik osamosvoji in postane obrtnik. Podčrtati pa moramo, da niti dobiček na stornu s 6% ob-restovanjem vred ne bo zadoščal za bilančno ravnotežje med prispevki in dajatvami reformiranega invalidnega zavarovanja.
Uradno poročilo CONI-ja št. I
Ljubljana, 8. januarja 1943. Športna društva so opozarjajo, da morajo obnoviti letni vpis za vse 6voje športne sekcije pri pristojnih športnih zvezah ali komisarjih. Društva, ki no bodo uredila vpisa, se ne bodo mogla udeleževati prireditev, ki bodo v tekočem letu organizirane. Športne zveze in komisarji bodo v listih objavili društva, ki so obnovila prijavo.
Brez odobrenja pristojne športne zveze ali komisarja, ne bo odobrena nobena športna tekma, niti prijateljska, niti propagandna. Ista športna oblast bo odredila za posamezne oficielne tekme športne sodnike. Za vsako prireditev je potrebno dovoljenje Kraljeve kvesture potom urada CONI-ja na jiodlagi predpisov Visokega komisarja št. 31 od 20. februarja 1942-XX. O uspehu vsake tekme, tudi prijateljske, je potrebno poročati zaupniku CONI-ja, za kar poskrbi prireditelj.
Kakor je bilo že sporočeno vsem organizacijam bodo CONI, Pokrajinski odbori, Športne zveze, komisarji in Zveze sodnikov obveščali društva in š[K>rtnike o svojih sklepih in odredbah kakršne koli vrste potom uradnih poročil, ki bodo objavljena v sledečih dnevnikih: II Picrolo, Jutro, SIo-venee. Ta poročila bodo z vsem učinkom nadomestila neposredna in osebna obvestila športnim drn štvom, sodnikom in atletom.
»Prhna ilnea« št. 10
Izšla je desete številka tedenskega glasila Zveze borbenih fašijev v Ljubljani. V uvodniku »Contro lo stesso nernico« poveličuje svetlo in zmagovito pot, ki jo prehodila fašistična Italija od 8, i. 1925 do 8. 1. 1943 pod vodstvom svojega Duceja. To pot spremljajo same svetle točke številnih zaporednih zmag, notranje preureditve in vsestranskega razmaha ter močna strnjenost vsega ljudstva, ki bo z Ducejem na čelu nadaljevalo započeto revolucionarno delo ter ga končalo s ponosno zmago. V istem duhu je napisan tudi pozdrav Nj. Vel. Kraljici in Cesarici Heleni za njen rojstni dan dne 8. januarja, ki še tesneje druži italijansko ženstvo z vzvišeno vladarico, v kateri so poosebljene vse lepe lastnosti Savojske vladarske hiše in ki sama daje vzgled stalne skrbi m naklonjenosti za vse tiste, ki so pomoči in podpore potrebni. To številko, kakor, vse ostale do-sedaj, objavlja še zanimivo drugo čtivo, krase tudi lepe slike s proslavo fašistične Befane, ko sta Ekscelenci Grazioli in armadnl poveljnik Gambara jiohitela med člane G. I. L. L. A. in vojaškega Dopolavora ter razdeljevala razna da-rila.
Uradni razglasi
člani upravnega sveta Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
Za
odloča:
člane upravnega sveta Fašističnega avto-
hiše
uprt voda
nomnega zavoda za ljudske stanovanjske Ljubljanske pokrajine se imenujejo tele osebe:
Cav. uff. rag. Franco Buli o in com. ing. Aldo Far i na v zastopstvu Visokega komisariata;
ing. Piero Ca r r a, predlagan po Zvezi bojevniških fašijev,
podžupan com. dr. Salvatore Tranchida, predlagan po ljubljanskem županu;
dr. Ivan K6stl, predlagan sporazumno po Pokojninskem zavodu za nameščence in po Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, in
dr. Vlado Valenčič. predlagan sporazum; no po Hranilnici Ljubljanske pokrajine in Poštni hranilnici v Ljubljani.
Podaljšanje veljavnosti dosedanje takse za alkoholne pijače
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja; Veljavnost dosedanje odmere takse po tarifni postavki 62. tnksne tarife k zakonu o taksah za pravico, točiti alkoholne pijače na drobno in nn debelo (točilne takse), ki je bila izvršena za triletje 1940—1942, 6e do nadaljne-ga podaljša.
To taksa se bo pobirala v bodoče v istih zneskih kakor doslej, razen v primeirih iz člena 74. pravilnika za izvrševanje določb tarifne postavke 62 tnksne tarife k zakonu o taksah o pravici točenja in prodaje alkoholnih pijač.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
—>. t. ^ ^.-»i
BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«!
Šport
»Ezpress« na smučeh
V švicarskem športnem tisku so načeli prav zanimivo vprašanje: ali bo mogoče doseči na smučeh še večjo hitrost, kot so jo doslej dosegli?
Kdor je imel priložnost, da je opazoval bliskovito drčanje tekmovalcev v smuku na raznih mednarodnih tekmah, mu bo postalo pri vprašanju vroče. Športniki pa so že taki: kdor je hiter, hoče postati še hitrejši, kdor ima železno pest, bi rad dobil Jekleno — in kdor meče daleč, želi doseči še boljšo znamke. Tako je tudi glede hitrosti na 6mučeh. O tem vprašanju piše znani mojster Zogg iz Arose naslednje:
»Pogoji za hitrejšo vožnjo na progah, ki pridejo za to v pofitev so taki, da bi zmanjšali športno vrednost tekmovanj. Glavno vprašanje tiči seveda v ureditvi proge; le-to bi morali tako iz-gladiti in prekopati, da bi izgubila svoje naravno lice. Vse robatosti bi morali poravnati, odpraviti vzpetine in vdolbine, ublažiti ostro prehode, zavoje in podobno. Tako in samo tako bi bilo mogoče doseči izboljšanje hitrosti. Toda — ali ne bi bilo škoda? Po mojem mišljenju je umestno zgladiti tekmovalno progo za smuk na mestih, ki so preveč nevarna; ničesar nimam proti temu, da se zmanjšajo nevarnosti, vsaka proga pa le inora obdržati svoje posebnosti.
Glede tehnične strani tekmovanja ne verjamem, da bi mogli v bodoče voziti bolj hitro kot doslej. Oprema tekmovalcev in tehnika vožnje sta tako dovršeni, da ni mogoče pričakovati posebnega napredka. Razumljivo je, da se bo dalo na tej ali oni progi pri izredno ugodnih snežnih razmerah za kakšno malenkost izboljšati obstoječe rekorde. Če pa bi progo umetno izboljšali, če bi n. pr. prekopali greben ali nasuli globel (to so zapreke, pred katerimi tekmovalci zavirajo hitrost vožnje), bi se takoj pokazali boljši rezultati.
Prof. E. Tomec kot organizator
(Namesto rož na njegov prezgodnji grob) Konec.
3. Mnogi teoretiki so Tomčevo prakso podcenjevali in se jim je za malo zdelo, da 6i je prof. Tomec kot praktik lastil včasih v splošno kulturnih zadevah odločilno besedo. Tomčevo delo pa ni bila navadna praksa, ampak višje, skoz in skoz z lučjo uma razsvetljeno delovanje. Ko je jeseni 1840 prišlo do pravde o stanovstvu, so mnogi mislili, da gre le za prikrit boj, za osebni vpliv, katerega vodstvo je pokojni prole6or prevzel in ljubosumno čuval skrivnost svoje zasnove. Slutili so v njegovih načrtih volivno geometrijo, skrivno diplomacijo, ki naj porazi nasprotnika. V resnici pa ni bilo v njegovi zamisli nič skrivnostnega. Že leta in .leta je premišljeval ta vprašanja in ko*je dobil rešitev, jo je v načelu in jiodrobnostih razlagal tistim, ki naj bi jo izvedli. Težil je za tem. da bi bilo vse njegovo delo razumsko čim bolj utemeljeno in zavestno ter zato toliko bolj učinkovito in dobro za skupnost. Ko so ga ob tej priliki najbolj napadali, je prebiral ontologijo in na podlagi ontoloških na-
> ,-----<:----1	-stilov ^amn trlp-
iei UlCilfCljevai |Jla v luluvi	«11.,... —---n ■ -
dali smo ga takrat in poslušali, ne da bi mogli izreči pripombo ali staviti vprašanje. V njegovih i.-vajatijih je bilo vse točno, jasno, čisto, čemur ee, ni dalo ustavljati.
Kot umetnik, ki oblikuje snov po ideji, je prof. Tomec oblikoval mladčevsko organizacijo po Pijevi zamisli katoliške akcije, presajeni v slovensko okolje. Iz V6ega življenja organizacije, iz umno razporejenih delov in opravil se, je zrcalila ista ideja: organizirana udeležba laikov na hierarhičnem apo-stolatu Cerkve. Zavedal se je, da če izgubimo izpred oči namen in bistvo organizacije, ni več mogoč velik ter jasen pogled čez celoten položaj. Bistveno se ne da več ločiti od nebistvenega, ni več tiste distance, ki edina omogoča videti stvari v pravih razsežnostih. Kar je najbolj glasno, najbolj moderno, za javnost najbolj pereče, se zdi, da je najbistveneje. Začne se delo po trenotnih vtisih in potrebah, posnemanje in improvizacija. Tekoči posli prerasejo 6i6tematično delo po konceptu, orgatiična rast je zavrta. Pri teh 6tvareh je imel prof. Tomec bistro oko in močno roko. Vsako stvar je dal na svoje mesto. Pazil je, da je vsak del vršil svoje opravilo vključeno v delovanje celote. Pravočasno je ustavljal prebitjno delavnost podrejenih edinic, da se ni60 razrasle na škodo celote? Ce pa je kak del pešal, mu je nudil vso pomoč. »Mesto poveljnika je na najšibkejši točki«, je imel navado reči.
Lahko bi imenovali Tomčev način organiziranja logiko, ne. logiko 6|wznavanja in dokazovanja, ampak neko delovno bgiko. Vsaka stvar v organizaciji je morala biti utemeljena glede na , bistvo in namen organizacije. Ne absolutno, ampak
glede na dobro celote je presojal delovanje odborov, edinic in posameznikov. In tega, kar naj bi bilo v danem primeru dobro za celoto, ni določal po nasprotnih in podobnih organizacijah, ki 60 bile z mladčevsko v tekmi, ne po javnem mnenju, ne po dobrohotnih, a neukih svetih prijateljev, am; pak vedno le po smotru in naravi organizacije. Ni trpel nikakih nesmotrenih akcij, če niso bile v duhu organizacije, pa naj bi ji pr.iifsie št tako slavo in lih utrle prej nedostopne poti. Odklanjal je bučnost v načinu dela. »Dobra 6tvar ne dela hrupa«, je ponavljal. Svoje obširno in intenzivno delo je znal prikriti javnosti. Tega ni delal iz kakega napačnega 6trahu ali ponižnosti, ampak iz jasne zavesti, da 6 tem 6tvari koristi. Človek 6e je pri tem nehote spomnil na mesto iz Župančičeve Zdravice: >Bratje, kdor jc močan, ta tiho dela!« Bil je proti mehaničnemu vsprejemanju tujih organizacijskih prvin v mladčevsko organizacijo. Tako n. pr. ni pustil, da bi mladčevske poslovnike urejali jx> žosističnih, zrasti 60 morali iz lastnih izkušenj in potreb; kar pa ni motilo organične rasti organizacije in je bilo zanjo potrebno, to je bodisi gladko prevzel, bodisi priredil.
Tomčev vzor je bila organizacija s smotreno razčlenjeno delavnostjo posameznih udov, združenih meti seboj v čim ožjo organično enoto: simplex et una, preprosta in enovita.
Milan Komar
14	9	2	3	27	20	20
14	9	1	4	33	12	19
14	8	3	3	36	25	19
14	7	3	4	22	14	17
14	6	4	4	33	23	16
14	7	1	6	34	28	15
14	6	2	6	21	14	14
14	4	6	4	16	16	14
14	6	2	6	25	30	14
14	6	2	6	14	19	14
13	4	4	5	14	20	12
14	4	4	6	16	22	12
13	4	3	6	13	24	11
14	0	9	5	9	17	9
14	2	5	7	11	21	9
14	2	3	9	14	28	7
Pripomniti pa moram, da ravno take prepre-ke vzgajajo tekmovalce, stopnjujejo njih stabilnost in povečujejo izkušnje glede podelitve hitrosti. Male in velike prepreke so potrebne, da postane tekmovalec rutiniran, kar mu pride prav pri tekmovanju na vseh progah. Zaradi tega ne kvarite preveč narave v prid boljšim časom.«
Šport v kratkem
Državno nogometno prvenstvo piostaja vedno bolj zanimivo. Trenutno še vodi Livorno, obe moštvi iz Torina pa sta m-u že tesno za petami. Sedaj, ko bodo danes odigrali zadnji obrok prvega dela tega prvenstva, 6i bo zanimivo ogledati podrobnosti razpredelnice:
Livorno Torino Juventus Ambrosiana Lazio Genova Bologna Milano Fiorentina Atalanta Roma Bari Liguria Triestina Venezia Vicenza
Nedeljski spored bo obsegal naslednja srečanja: Atalanta-Lazio v Bergamu, Liguria-Bologna v Genovi, Torino-Bari v Torinu, Venezia-Ambrosia-na v Benetkah, Milano-Livorno v Milanu, Vicenza-Juventus v Vicenzi, Fiorentina-Genova v Florenzi, Roma-Trie6tina v Rimu.
Ustaška mladina je poslala 6voje nogometno predstavništvo v Padovo, kjer so igrali na praznik 6V. Treh kraljev proti GIL'-u. Izid tega prvega letošnjega mednarodnega srečanja na zelenem polju je bil 0:0. Sodil je Nemec Reinhart.
Bratislava, slovaški nogometni prvak, je gostovala na novega leta dan v Berlinu in igrala proti enaj6torici Blau-Weissa. Slovaki so podali dobro igro in zmagali s 3:2 (3:1). Prireditev je gledalo 10.000 oseb. Naslednjega dne so odpotovali Slovaki v Draždane, kjer so nastopMi proti Dresdner SC. Tu je doživela Bratislava precej hud poraz. Dresdner SC je zmagal s 6:3 (5:1).
Na Tirolskem in Salzburškem bodo priredili letos 20 večjih 6muških prieditev. S tekmami na smučeh 60 začeli 1. januarja, ko so 6kakali v Igteu, zimsko sezono pa bodo končali 2. maja s smukom na pobočjih Mitterberga.
Pomembnejše prireditve, o katerih bomo v kratkem poročali. 0 hrvatskem nogometnem naraščaju čitamo, da se pripravlja na mednarodno tekmo z italijanskimi tovariši. Nastopili bodo prihodnji torek v Bologni. Večkratni slovaški prvak Bratislava bo odpotoval v Nemčijo, kjer bo igral na novega leta dan v Berlinu proti enajstorici Blau-Weissa, dva dni pozneje pa v Draždanih proti Dresdener SC. — Smučarji Podonavsko-alpske pokrajine se bodo zbraii v Horhgrundeeku nn Saicburškem, kjer bodo tekmovali v gorskem teku na smučeh. To bo prva letošnja večja smuška prireditev v Alpah.
Nova kolektivna pogodba za strežno osebje
Dne 22. decembra 1942 je bila sklenjena kolektivna pogodba za strežno osebje v gostinskih obratih z veljavnostjo od 1. jan. 1943. dalje. Ta kolektivna pogodba na novo urejuje delovne in plačilne pogoje za strežno osebje, zaposleno pri neposredni postrežbi gostov v restavracijah, gostilnah, kavarnah, točilnicah, krčmah, ljudskih kuhinjah in menzah. Strežno osebje, za katero velja ta kolektivna pogodba, se deli v štiri skupine, in sicer: prva skupina: cbef de salle in plačilni natakarji; druga skupina: kvalificirano strežno osebje; tretja skupina: nekvalificirano 6trežno osebje; četrta skupina: vajenci.
Glede sprejema v 6lužbo, glede odpovedi in poskusne dobe veljajo zakoniti predpisi. Le za kvalificirano strežno osebje, ki je zaposleno pri istem delodajalcu neprekinjeno eno leto, velja obojestransko enomesečni odpovedni rok, ki mora pasti na prvega odnosno 15. due v mesecu.
Podjetja, ki zaposlujejo do 3 kvalificirane mo-8i, smejo imeti enega, do pet kvalificiranih moči smejo imeti dva in preko 5 kvalificiranih moči 6mejo imeti tri vajence.
Plača strežnega osebja sestoji iz mesečnega pavšala in obvezne postrežnine, ki je za vsako kategorijo obrata posebej predpisana. Ta pavšal znaša:
Skupina osebja	Kategorija lokala
lil.
IV.
b)
c)
d)
450,— 450,-
425.-425.-
350,— 350.— 300,—
300,— 20 lir,
ekstrainl. II.
a) chef de salle in plač. natakar natakar
nekvalif. osebje
vajenci: po enem letu učenja mesečno po dveh letih učenja mesečno 50 lir.
Za nadurno delo pripada delojemalcu poleg obvezne postrežnine še pavšal, in sicer:
a)	v obratih ek6tia in I. kategorije 4.50 lir na uro;
b)	v obratih II., III. in IV. kategorije 3 lire na uro.
Izplačilo prejemkov ee mora izvršiti mesečno za nazaj zadnjega v mesecu za pretekli mesec potom izplačilnega lista, na katerem morajo biti točno razvidni vei dohodki, kakor tudi odtegljaji.
Kolektivna pogodba ureja tudi na novo izpomaganje, io sicer je za vsakokratno celodnevno izpomaganje plačali pomožnemu osebju 30 lir, za poldnevno izpomaganje 20 lir. To izpomagajoče osebje prejema brano, in sicer za celodnevno izpomaganje 2 obroka, za poldnevno izpomaganje en obrok. Istočasno participira na obvezni postrežnini.
Za celomesečno hrano, ki jo pomožno osebje prejema v obratu, je dovoljeno odtegniti od pavšala največ IGO lir. Za stanovanje v naravi 6ine
Radio - Vhillas
vljudno sporoča lastnikom radio-aparatov, da imate priliko spremeniti hrambo svojega radio aparata za prodajo ali komisijsko prodajo v moji trgovini. V tem primeru se »glasite osebno s potrdilom od mestnega poglavarstva pri tvrdki
PHILIPS-RADIO
D. ZRIMŠEK Ljubljana, Ulica 3 maja 6 katera bo takoj dvignila radio ii hrambe 1
delodajalec računati v obratih I. kategorije 35 lir, v obratih II., III. in IV. kategorije 25 lir.
Na novo ee podrobno s kolektivno pogodbo urejuje jamstvo za 6teklenino. porcelan, perilo in pribor. V zvezi s tem je predvidena obvezna inventura na vsake tri mesece, odnosno ob izstopu uslužbenca iz podjetja.
Kolektivna pogodba predvideva na novo za gostinsko strežno osebje tudi vsakokraten redni letni dopust. Osebje I. in II. skupine ima pravico po enem letu zaposlitve v istem podjetju 8 dni, po dveh letih 10 dni, po petih letiii 14 dni in po desetih letih 21 dni. Osebje III. in IV. skupino ima pravico po enem letu zaposlitve na 6 dui dopusla, po petih letih na 10 dui dopusta.
Urejeno je obvezno izplačilo božične nagrade, ki znaša za osebje, zaposleno v podjetju vsaj šest mesecev, četrtino pavšala. V tistih obratih, kjer že sedaj veljajo ugodnejši delovni pogoji za delojemalce, ostanejo isti v veljavi.
Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze prosi vse prizadete, da eventuelne kršitve te pogodbe takoj prijavijo na ta oddelek. Vso ostalo pomožno osebje v gostinskih obratih, ki pa ni za-jiosleno pri neposredni postrežbi gostov, ojiozar-jamo, da zanj še vedno velja odredba o najnižjih mezdah v gostinskih podjetjih.
Vse potrebne informacije lahko dobe člani, kakor tudi nečlani, v trgovinskem oddelku Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 (prostori nad knjižnico).
iz dela in življenfa - od iu in ts*m
Iz Hrvaške
NDn skrbi za svojo prehrano. Poglavnik NDH je v 6vojem novoletnem govoru pred hrvatskim državnim saborom poudarjal, da sta vrhovna zakona sedanjega časa za vsakega Hrvata obramba države in prehrana ljudstva. Začetne težave je Neodvisna Država Hrvatska srečno prebrodila ter se vprašanje prehrane ljudstva stalno boljša. Po Poglavnikovih podatkih so n. pr. lansko jesen na hrvatskem državnem področju zasejali 30% več pšenice, kakor prejšnje leto in 15% več, kakor je je bilo povprečno posejane v zadnjih desetih letih.
Odlikovanje zagrebškega župana. Nemški poslanik v Zagrebu von Kasche je izročil zagrebškemu županu Vernerju visoko nemško odlikovanje, katerega mu je podelil Hitler za zasluge, ki 6i jih je pridobil zaradi poglabljanja vsestranskega sodelovanja med obema državama.
Podaljšana omejitev osebnega prometa na hrvatskih železnicah. Odredba glavnega ravnateljstva za javno varnost in red v NDH, s katero je bil zaradi prevoza živil v potrebne kraje do 7. t. m. omejen osebni promet na vseh hrvatskih železnicah, je podaljšana še za nedoločen čas.
Smrt dr. Ilulidbcga Ilrasnice. Dne 25. novembra jc umrl v Sarajevu po krajši bolezni ugledni muslimanski prvak, najožji sodelavec pok. dr. Spahe, dr. Ilalidbcg Hrasnica, ki je bil nekaj dni pred smrtjo imenovan za izrednega hrvatskega poslanika in opolnomočenegu ministra v inozemstvu.
Pokojni Hrasnica je igral v muslimanski politični organizaciji važno vlogo ter mu je stranka večkrat zaupala tudi visoke položaje. Tako je bil več let član bosanskega sabora, od leta 1919. dalje pa stalno poslanec in pozneje senator. Leta 1929. je bil pravosodni minister, zatem pa podpredsednik skupščine.
Podražitev hrvatskih dnevnikov. Zaradi povečanja nabavnih stroškov za papir in ostali tiskarski material, so uprave vseh hrvatskih dnevnikov s 1. januarjem tega leta zvišale cene hrvatskim dnevnikom v nadrobni prodaji od 3 na 4 kune. Oglasno tarifo so pa uprave z istim dnem zvišale za 100 odstotkov.
Zborovanje hrvatskih pisateljev in pesnikov. Hrvatski književniki so imeli pred dnevi letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsed- J nika njihovega društva dr. Mile Budak, berlinski i
poslanik NDH in pisatelj znanega romana »Ognjišče«. Društvo hrvatskih književnikov bo v kratkem ustanovilo tudi svoje podružnice v Osijeku, Sarajevu, Dubrovniku in Banji Luki.
Z Gorenjskega
Glasbena prireditev v Tržiču. Krajevna skupina >Kraft durch Freude« v Tržiču je imela pred dnevi glasbeno prireditev, na kateri je nastopil godalni orkester KDF in KG1 z Jesenic ter je pod vodstvom svojega kapelnika Smrekarja izvajal izbrane glasbene komade.
Nesreča na jeseniški postaji. Na postaji Jese-nice-Sava je prišel te dni pregledovalec vagonov Anton Šloger z levim nadlaktom med odbijače vagonov, ki so jih ravno premikali. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico na Golnik.
Obiski na Bledu. Nosilec viteškega križa višji častnik pl. Ingram so je mudil te dni na Bledu ter je bil na obisku pri svojem bratu hotelirju >pri Lovcu«. Lepota Bleda in njegove okolice je napravila nanj najlepši vtis ter je Bled označeval za krasen kos zemlje.
Preselitev uradov z Bleda r Radovljico. Več državnih in pokrajinskih uradov so je v zadnjem času z Bleda preselilo v Radovljico, kjer so zanje pripravili nove prostore. Bled bo s preselitvijo uradov dobil zopet več poslopij na razpolago za tujski promet.
Božično slavje v Kranju je bilo prirejeno v okrašeni dvorani kina. Prepeval je ceMiški zbor, nato so vprizorili pravljično igro »Janko in Metka«. Igrala so dekleta vojne službe. Po zaključku pesmi je izpregovoril krajevni skupinski vodja Re-betnig.
Iz Srbije
Novi srbski državni proračun. Z novim letom je stopil v veljavo srbski državni proračun za leto 1943. Pri tej priliki je sprejel finančni minister srbske časnikarje ter je v obširni izjavi pojasnjeval posamezne proračunske postavke. Med drugim je poudarjal, da je srbska finančna politika kljub sedanjim izrednim razmeram dosegla ravnovesje med izdatki in dohodki. Pri primerjanju predvidenih izdatkov v novem proračunu z lanskoletnimi proračunskimi izdatki, so izdatki v novem proračunu za 3,480.000.000 dinarjev večji. Povečanje izdatkov znaša pri državni upravi 2.074,436.000 dinarjev, pri samostojnih državnih
Križanka št. 69
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	U	12	13	14	15	16	17	18	
20					21							22				23		
24			25		26				27				28					
29			30				31	32				33		34			35	
36				37	38				39	40 141			42		43	44	45	46
47					48				49			50						
51			52			53			54					55				
56					57						58							
Miel Zalokarjevl v slovo
V petek zjutraj 60 jo v6o upadlo in izmučeno pripeljali na kliniko, potem ko se
^je že več dni doma zaman ustavljala težki pljučnici. Vsi zdravniški posegi niso bili kos njeni usodni bolezni — naslednjega dne je zaspala za večno. — Gospodična »Mici od Šumija« je celih 30 let stregla v prodajalni, vedno vesela in ljubezniva. Za vsakogar je imela prijazno besedo, za vsakogar razumevanje in srce. Otroci in odrasli, domala vsi so jo poznali in cenili. Sam Bog ve, kod vse hodijo danes tisti, ki so prišli h gospodični Mici kupovat bonbončkel Nekateri so bili še čisto majhni, pa so se zaman vzpenjali na pult, da bi mogli pregledati vse dobrote, razstavljene po policah. Da bi bili bolj pridni in potrpežljivo čakali mamico ali tetko, ki jih je bila pripeljala s seboj, jim je kar mimogrede, gdč. Mirni podarila sladkor-ček, pa še kaj veselega jim je povedale, da so se rožnata ustka zaokrožila v smeh in se je zdela Šumijeva trgovina še lepša in mikavnejša. Tako si je gdč. Mici osvojila otroška srca in ostala v njih za vedno. Otroci so odraščali, in ko so čez leta in leta kot veliki ljudje prišli v trgovino kupovat Miklavža in Božička — takrat jim je znala gdč. Mici najbolj postreči. Cela vrsta odjemalcev je vedno čakala nanjo.
Morda j® prav zaradi svoje bolezni tako dobro razumela trpljenje bolnih, morda je bilo prav zaradi tega njeno čuteče srce tako naklonjeno bolnikom. Skoraj 6leherno nedeljo je hitela v ljubljansko bolnišnico, zdaj k tej, zdaj k oni znanki in nikoli ni prišla praznih rok. Bila je srečna, ko je zaigral smehljaj na trpečem obrazu in se je oko bolnice zasvetilo v hvaležnosti nad nepričakovano pozornostjo.
Počivaj v miru, dobra gdč. Mici in dobri Bog naj Ti 6totero poplačaj I
Vodoravno: 1. naslov Krivčeve zbirke novel, 15. srednjeveško orožje, 20. moštvo (tujka), 21. mesto v Prusiji, 22. starogrški basničar, 23. vrsta pesništva, 24. morska žival, 26. mesto v nekdanji Lakoniji, 27. muslimanski duhovnik, 28. šolar, dijak, 29. tibetanski izraz za jezero, 30. reč, predmet, 32. t^lor, pogreznitev, 33. italijanska pokrajina, 36. starogrško pristanišče, 38. Shakespearova igra, 40. mesto na Koroškem, 45. ploskovna mera, 47. učni pripomoček, 48. vzgajanje, gojenje, 49. umetniška galerija (tujka), 51. reka na Poljskem, 52. sprednji del voza, 53. japonski denar, 54. turška politična osebnost, 55. park, 56. štor, klada, 57. nekdanja balkanska pokrajina, 58. rudnik na Hrvatskem.
Navpično: 1. konec dela, 2. prebivalec okolice, 3. ravnina v severni Italiji, 4. tuja kratica za lastno ročno, 5. angleški slikar (1849—1913), 6. nasad od poti, 7. starogrško božanstvo, 8. nemško moško ime, 9. divja žival, 10. staroegiptovsko božanstvo, 11. otoček v Komskem jezeru, 12. mesto v Romuniji, 13. mesto ob Njemenu, 14. nov izsledek, 15. držaj, roča j, 16 starogrški slikar, 17. majhen konj, 18. starorimski datum, 19. obvodna ži-
val, 25. domača žival, 31. gojitelj, reditelj, 32. vrsta poljksih vojakov, 34. tuje žensko ime, 35. slovenski slikar, 37. nekdanja ročna igra, 39. mamilo, opojnina, 41. trojanski veljak, 42. kemični izraz, 43 gorljiv plin, 44. italijanski preporoditelj (1585-1630), 46. žensko krstno ime, 50. Marijina mati, 52. slovanska pijača
Rešitev križanke št. 68
Vodoravno: 1. Kutuzov, 8. Anatolija, 17. Kum, 20. Urij, 21. Esih, 22. Enej, 23. Aretino, 24. Kisel, 25. Ezav, 26. Atene. 27. Novak, 28. akademija, 31. Ladoga, 35. Liza, 37. volan, 39. Uranija, 42. Doli-nar, 46. Izidor, 48. klokot, 51. Erinija, 53. čepet, 54. Aragonija; 55. meček, 56. Ala, 57. daritev, 58. Avala, 59. Peca.
Navpično: 1. kukavica, 2. Uri, 3. Tisa, 4. uje-da, 5. zel, 6. osem, 7. vizir, 8. Ahaja, 9. Neva, 10. anali, 11. teta, 12. oje, 13. lan, 14. IR«A, 15. Jena, 16. atoli, 17. Kivi, 18. Una 19. moka, 29. kozel, 30. enota, 32. dativ, 33. odeja, 34. Ooral. 36. zajec, 38. lipa, 39. urar, 40. noge 41. Jona, 43. Lima, 44. niče, 45. Raka, 47. ded, 48. kri, 49. lat, 50. kov, 52. NEP.
Živilski trg v znamenju cvetače
Ljubljana, 9. januarja.
Ob lahnem mrazu se jo sobotni živilski trg
začel kaj pozno, kakor je pač sedaj v zimskih časih navada, ko prodajalci in branjevci poznejo jiostavljajo svoje stojnico iu klopi ter Trnovčanko in Krakovčanke pripeljejo svoje cize tudi pozneje. Trg Se je danes oživel šele |>o 9 in jo bil najži-valmejši okoli 10 dopoldne, ko je bilo blago nato že kmalu vse pokupljeno. Do|>oldiie_ je trg tudi zimsko sonce lejio obsevalo. Razpoloženje je bilo zadovoljivo, promet ruznieroma velik. Razno zelenjavo, ki je posebno občutljiva za mraz, so bra-njevke skrbno zavijale v žakljevino iu drugo cunje.
Sobotni trg je bil na splošno v znamenju cvetače, ki jo šla izredno dobro v kup. Gospodinjo so jo hitele kupovat. Dopoldne io jo skoraj za-> Čelo primanjkovati, ko so grosi^ti ta teden drugače uvozili do 4 vagone lepe in zdrave gorizij-sko cvetače, ki je bila jk> 5 lir na drobno. Mraz ji jo le nekoliko škodoval. To leto so pač naneslo prilike, da je trg ob tem zimskem času tako dobro založen s to hranilno stvarjo. Druga leta jo trg dobival cvetačo šele takole konec februarja ali v začetku marca.
Na trgu ni bilo motovilca, pa? pa več zimsko endivije, ki je bila kmalu vsn pokupljena. Tudi za zeljnate glave so se gospodinje zelo zanimale. Pri neki prodajalki je bila kar velika gneča, toda vse gosjxidinje so se le|K> zvrstile in dobilo po nekaj glav. Le neka načičkana dama je bolela imeli prednost. Pa so jo odločne skromno gospodinje kmalu fioiičilo na tržni red in tržno disciplino, ko je tudi njih protest prodajalka — kmetica vzela na znanje in ca zasolila: »Vsakdo pride, gospa, na vrsto. Nimate krone na glavi le Trnovska mamica Breceljnikova je pripeljala na trg koso rumeno jedilne buče. ki so bile jio 2.50 lire. Te buče lahko spečetc tako kot jabolka in so prav okusne. Nekatere gospodinje pa napravijo iz njih okusen zvitek po načinu jabolčnega zvitka. Na trgu jo bilo tudi nekaj rdečega radiČa, ki ga nekatere praktične kmelice goje in hranijo sedaj v hlevskih prostorih.
Sezona za mandarine gre proti koncu. Ceno so se zanje dvignile za 2 liri in so sedaj po 10 lir kilogram. Počasi se odpira sezona za pomaranče, katerih uvoz bo od tedna do tedna večji. Bazna vrtnina je bila na primerno izbiro. Prerej jo bilo na prodaj tudi hrena, ki je zelo koristen za zdravje, tudi narejen kot prikuha. Na izbiro jo bilo dalje nekaj domačih sorliranih jabolk.
podjetjih pa 1.405,571 000 dinarjev V primerjavi z vsemi predvidenimi lanskoletnimi izdatki in poznejšimi naknadnimi in izrednimi krediti so pa izdatki v letošnjem proračunu večji od lanskoletnih samo za 1 493,352.314 dinarjev. Povečanje izdatkov pri postavkah za srbsko državno upravo se nanaša predvsem na izplačevanje provizorič-nih doklad državnemu uradništvu in za zboljšanje same uprave, za podpore beguncem in podpore družinam vojnih ujetnikov. Povečanje izdatkov pri samostojnih državnih podjetjih jc določeno v glavnem samo za potrebe srbskih državnih železnic in poštne uprave. — Izdatki sami so razdeljeni na redne, izredne in investicijske. Redni izdatki so v proračunu predvideni 6 postavko 7.319,969.000 dinarjev, izredni 978,027.900 dinarjev in investicijski izdatki 162,002.200 dinarjev. Redni izdatki so nadalje zopet razdeljeni na postavke za osebne in materialne izdatke. Za osebne izdatke je določen kredit 4.021,246.346 dinarjev, za materialne pa 3.328,623.554 dinarjev. Kot materialni izdatek za državno upravo je določen samo kredit 1.277,758.364 dinarjev. V njem je obsežena tudi postavka 350,000.000 dinarjev ea anuitetno službo za vsa izvršena državna posojila bivše Jugoslavije, za plačevanje obresti na bone Srbske narodne banke in za nakup brezobrestnih bonov osrednje blagajne. Iz prednjih podatkov je razvidno, da razpolaga srbska državna uprava za pokritje svojih potreb le s kreditom 900 000.000 dinarjev, samostojna državna podjetja pa lahko računajo z izdatki do višine 2.050,865.220 dinarjev. Od tega kredita odpade na železniško upravo 1.747,130.300 dinarjev. V postavki rednih izdatkov odpade največ kreditov na osebne izdatke (54.71 odstotkov). Srbska vlada je namreč zaradi zboljšanja materialnega stanja svojega uradništva v preteklem lelu dvakrat odobrila vsemu svojemu uradništvu posebne doklade, ki se sedaj redno izplačujejo dalje in presegajo nad milijardo dinarjev. V mejah možnosti namerava srbska vlada šo nadalje zboljšati stanje svojega uradništva.
Izredni izdatki so razdeljeni v glavnem na postavke za podpiranje beguncev, izplačevanje podpor družinam, katerih redniki so v vojnem ujetništvu, izplačevanje prejemkov tistim državnim urednikom, ki so v vojnem ujetništvu in za srbsko delovno službo.
Investicijski izdatki v višini 162,002.200 dinarjev so določeni za kritje stroškov samo za najnujnejša in neodložljiva dela. V ta namen je srbska vlada izdala posebno odredbo o izvrševanju javnih del iz trimiljardnega kredita.
Proračunske postavke, ki se nanašajo na državne dohodke, so razporejene takole: dohodki državne uprave so predvideni v višini 4.269.368.757 dinorjev, dohodki samostojnih državnih uprav pa v znesku 4.210,631.243 dinarjev. Predvideni dohodki v novem proračunu so za 3.480,000.000 višji kakor pa so znašali v lanskem proračunu. Povečanje sloni na doseženih dohodkih v letih 1941 in 1942 ter na podlagi tistih, ki jih je srbska državna uprava uvedla lansko leto.
V finančnem zakonu, ki je stopil istočasno v veljavo z državnim proračunom, je določilo, po katerem lahko srbska državna uprava pritegne člane srbske delovne službe k delu za zboljšanje obstoječih državnih cest in za graditev novega cestnega omrežja.
Knjižni trg v 1.1941-42
(Konec.)
Filozofija: V tem času je izšlo eno najvažnejših del slovenske filozofske znanosti, celotni sistem sholastične filozofije dr. Aleša Ušeničnika v Zbranih spisih v IX. in X. zv., katerima je dodal v posebni knjigi Filozofski slovar. L. Puš je napisal disertacijo O kmečki duši.
Pedagogika: Pedagoški zbornik šolske Matice za leto 1940, prevod Tothove vzgojne knjige Pomladni viharji, ter ver-sko-vzgojno pojasnilo Bregar M.: Odkod sem, mati?
Umetnostna zgodovina: Dve veličastni knjigi je dala ta panoga, namreč monu-mentalno zbirko Plečnikovih arhitektskih del in osnutkov, s katerimi je mesto Ljubljana počastilo mojstrovo 70 letnico: Ar-chitectura peraennis s študijami teoretičnega značaja o arhitekturi prof. Steleta in Terstenjaka. Druga pa je zbirka »Slovanski lesorez. Sem bi spadali tudi razni
katalogi, kot Kralj: Moderna slovenska umetnost, Kat. Neodvisnih itd. Kos Fr. pa je tiskal disertacijo Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem, s katero posega že v — etnografijo.
Etnogiafija: tu so knjižno izšli predvsem ponatiski iz zadnjega Etnologa, ter jih imenujemo zaradi važnosti tudi tu: Grafenauer I.: Prakulturne bajke pri Slovencih; Orel B.: Carodejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih običajih ter Zenito-vanjski običaji na Dravskem polju niže Ptuja. Kos F.: Slovenska kmetska skrinja itd.
Arheologija: Važno delo R. Ložar-ja: Razvoj in problemi slovenske arheološke vede, ponatis iz Zbornika za umet. zgod., osnovna razprava za slov. arheologijo.
Zgodovina: KrošI A.: Zemljiška odve-
za na Kranjskem, ena prvih razprav iz zgodovine trgovine. Izredno pomembna pa je razprava dr. Mala: Osnove karan-tanskega ustoličenja, ki je ijšla kot se-parat.
Literarna zgodovina: Knjiga prof. dr. Grivca: Zarja stare slovenske književnosti, ki odkriva nove poglede na književno vrednost brižinskih spomenikov ter njihovo zvezo s sv. Cirilom in Metodom. Važna za vznik slovenske književnosti po delu sv. Apostolov.
Pravo: Izredno pomembni učbenik mednarodnega prava pod naslovom Vojno in nevtralnostim pravo, ki ga je spisal prof, dr. Tomšič. Prof. dr. Odar je orisal s teoretično organizacijskega stališča Temelje organizacij (I. del). Dr. Urbanec A.: Dodatek k advokatski tarifi. Dr. Svetek L.: Odpravnina.
Zdravništvo: Dr. Oto Bajec: Poškodbe in njihovo zdravljenje. Dr. Springer: Žena — domača zdravnica.
Uateinatika: Vidov I.: Kleinovi teore-
mi v teoriji diferencialnih enačb (v izdaji Akademije).
Gospodarske knjige: Muck ing.: Uspeh z umetnimi gnojili; dr. Koren: Gospodarska reja koz; Gospodarska reja kuncev; Kunčnica; Splošne in posebne uzance Ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z lesom. Remec Marija: Domača kuha; Riževa jedila; Kaj naj danes kuham.
Razno: Kuret Miklavž: Delajmo jaslice; Kuret: Pavliha, knjiga o lutkah; Kuret: Veselja dom.
Koledarji: med našimi slovenskimi koledarji je največji prav naš Slovenčev koledar (3), kateremu sledi Mohorjev koledar, potem Misijonski (večji in manj-.' ši), Gospodinjski, Trgovski, Kmetovalčev,. Gledališki, razne pratnke (Družinska, Velika itd. itd.), razni Ceniki, razpredelnice, vozni redi itd. itd.	j
To bi bil sumaričen pogled na knjižni trg v letu 1941-XIX—1942-XX. Ne trdimo, da so zaznamovane prav vso knjižne izdaje tega leta, prepričani pa smo, da jih mnogo nismo prezrli. Delali smo^ po zapiskih, kakor so prihajali na knjižni trg. Nimamo prostora, da bi na tem mestu delali smiselno bilanco iz tega gradiva, primerjali jo s prejšnjimi leti po številu ali morda celo po duhu, ne: hoteli smo samo zbrati našo knjižno žetev, da vidimo, kako živimo kulturno in kaj ustvarjamo v tem času, ki je zgodovinski po vsem svojem pomenu in značaju. Največ pa zato, da bi se vnela v našeif človeku še večja ljubezen do tiska in knjige, ki je zrcalo narodove duše in razmer, pa tudi najzvestejši spremljevalec človeku. Naj bo čas kakršen koli, knjiga človeka vedri, ga tolaži, mu ljubeznivo govori o največjih sproščen jih domišljije in srca.	td.
inserirajfe v ,.Slovencu" I
novice
Koledar
Nedelja, 10. januarja: 1. po razglašenju; Sveta Družina; Afjaton, papež.
Ponedeljek, 11. januarja: Higin, papež ln mučene?; Pavlin II., oglejski, škof; Honornta, dec
Torek, 12. januarja: Alfred, opat; Emest, škof; Tacijana, mučenica; Modest, niučenec.
Osebne novice
Promocija. Dne 30. novembra 1042 je promo-viral na medicinski fakulteti v Zagrebu za doktorja vsega. zdravilstva g. Vladimir Juvan iz Ljubljane, čestitamo!
Nov podlistek »Slovenca«
V prihodnji številki našega lista začne izhajati nov izredno zanimiv podlistek
»!z vzrokov vojne nastaja orožje miru«
Podlistek bo na nazoren in napet način popisal pot politične moči petroleja in
njegovo usocfno vlogo v sodobni zgodovini človeštva.
Naročajte »Slovenca«, ki prinaša vsak dan v podlistkih lep roman, napeto detektivsko zgodl)o, zanimiv opis zapletov sodobne zgodovine in živahno mladinsko slikanico!
— Spravna pnbožnnst za bogoskrunstvo Najsvetejšega v Ajdovcu. V stolnici bo v nedeljo 10. januarja 1943 od pol 4 do pol 5 popoldne spravna molitvena ura v zadoščenje Najsvetejšemu, ki je bilo dne 11. decembra 1942 v Ajdovcu 7, vso cerkveno opremo vred požgano. Spravno pobožnost borno opravili v sledečem redu: po izpostavitvi Najsvetejšega bo meditacija v obliki nagovora, nato bomo molili žalostni del rožnega venca s petjem v dveh zborih, litanije presv. Srca Jezusovega s f>osvetilno molitvijo in končno blagoslov z Najsvetejšim. — Vernike vljudno vabimo, da so te zadostilne pohožnosti iz vse Ljubljane v velikem številu udeležite. Pridite, molimo in za-doščujino!
Oče domovine
(bi. Nikolaj de Fliir) krasen življenjepis zaščitnika Švice. Cena 1 L.	Naročite se na knjižiee
— Knjižne nagrade, ki jih za leto 1943 razpisuje »Družinska prati k a«, bo razdeljeval žreb dne 15. marca. Do tega dne poslane rešitve nagradno uganko bodo vse uj)OŠtevane pri žrebanju. Seveda mora rešitvam biti priložen zadnji rli več izrezanih kuponov iz zadevne strani Dr. Pr. in dodan natančen naslov reševalca. Izvode našo pra-
Samo še ta mesec lahko kupite
pozneje bo prodaja po odredbi Via. Kom. ustavljena
vaze, kipe, pepelnike, sirciftške, plakete, sewise Itd.
PAPIRNICI
m
Pred škofijo 5 in v podružnici
N I i M A N
na Miklošičevi cesti 5 Pohitite I
tiko dobite pri vseh prodajalcih, dokler traja zaloga. Naročite tudi lahko po pošti, če priložite znamko za 2 liri.
—	Člani Pokrajinske delavske zveze morajo predložiti tekom meseca januarja 1943 svoje članske izkaznice Pokrajinski delavski zvezi, da podaljša njih veljavnost za leto 1943. Podaljšanje izkaznic bo izvršeno brezplačno. Člani iz Ljubljane in bližnje okolice naj oddajo članske izkaznice zaupnikom v podjetjih, kjer delajo, da jih ti oddajo v pisarni svojega oddelka oziroma naj posamezni člani, kjer ni zaupnikov, prinesejo izkaznice med uradnimi urami v pisarno svojega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Člani iz pokrajine naj predložijo izkaznice Zvezi preko občinskih sindikatov ozironu okrajnih zastopnikov PDZ v Črnomlju, Logatcu, Novem mestu in Kočevju. Kjer ni občinskih sindikatov oziroma okrajnih zastopnikov, naj člani svoje izkaznice pošljejo v podaljšanje po pošti.
—	Naročnina »Knjižic« za 1. 1943 je 12 lir. Dvojna številka izide enkrat na mesec. — Januarska knjižica prinaša vesel življenjepis bi. Nikolaja de Fliie. Dogodek na nebu 13. majnika 1940 je vzbudil po vsem svetu zanimanje za »očeta domovine«, kot ga rojaki hvaležno imenujejo. — Naročite se na Knjižice!
d£/oMjatuz
1 V ponedeljek 11. januarja poteče eno leto od tragične smrti Petra in Zdravkota Frakelj. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v ponedeljek ob 7.30. Sorodniki, prijatelji in znanci vabljeni.
I Namesto venca na grob svoje tovarišice profesorice Sabino Wraberjeve je daroval profesorski zbor državne klasične gimnazije 300 lir za Podporno društvo na istein zavodu.
"ELITEV! -
I Dr. Ivo Benkovič,
odvetnik >
do sedaj Beethovnova ulica št. 14, palača „Dunav", se 11. januarja 1.1. preseli v Puharjevo ulico 14/1. nad.(
vila »Adac za Narodnim domom, tel. 21-34; dohod z Hleivveisove ceste, poleg .Kigovca" proti Tivoliju. Uradne ure douo.dne, le po dogovoru popoldne okrog 4. ure.
1 Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec januar bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo v torek
12. t. m. na vrsto potrdila s številkami 1 do 100, v sredo 13. t. m. številka 101 do 200, v četrtek 14. t. m. številke 201 do 300, v petek 15. t. m. številke 301 do 400, v soboto 16. t. m. številke 401 do 500, v ponedeljek 18. t. m. številke 501 do 700 in v to-
rek 19. t. tn. številke 701 do 900. Dne 20. januarja
začne urad sprejemati reklamicije. Opozarjamo, da
bodo upravičenci dobili nakaznice samo 6 potrdi-
lom, obenem pa ojx>minjamo jxxljetja, naj vrnejo decembrski seznam številka III. Urad bo v ta na-
men posloval vsak dan od 8. do 12. in od 15. do
18. ure.
1 Preskrba z drvmi. Ker so nekateri trgovci brez drv, 6porača mestni preskrbovalni urad, da
si upravičenci, ki so 6e naznanili pri teh trgovcih,
lahko nabavijo žagana drva na mestni pristavi v
Povšetovi ulici 12 ali pa na športnem prostoru SK
»Ljubljane« na Ciril-Metodovi cesti. Mestni preskrbovalni urad poziva V6e trgovce 6 kurivom, ki drv nimajo ali pa si jih iz skladišč mestnega pre-skrbovalnega urada ne nameravajo nabaviti, naj
takoj predlože sezname upravičencev za prejem drv za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1. 1. in sicer kar na mestni pristavi, kamor naj pridejo po
drva tudi oni. ki drv za dobo od 1 oktobra do 31.
decembra I. 1. še niso prevzeli. Na nakaznice za
kurivo, torej za čas od 1. januarja do 31. marca t. 1. pa lahko potrošniki dobe tudi žagana drva razen v skladišču na mestni pristavi tudi še na športnem prostoru SK »Ljubljane«. One upravičence, ki še niso prevzeli drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra 1. 1.., pa mestni preskrbovalni urad obvešča, da jih lahko dobe tudi še od 10. januarja dalje.
1 Sindikat mesarjev in klobasifarjev obvešča, da se bo v ponedeljek, 11. jan. prodajalo meso pri vseh mesarjih. Mesarje obvešča sindikat, da pridejo v nedeljo 10. jan. od 8—10 na klavnico zaradi dodelitve mesa. Sindikat mesarjev v Ljublj.
1 Razstava Mušič, Sedej, Zonič v Jakopičevem paviljonu bo odprta samo še danes v nedeljo.
1 Italijanščina, nemščina, francoščina in angle-ščina. Novi tečaji iz vseh štirih jezikov po odlični, preizkušeni metodi se začno 11. t. m. Kdor se hoče v treh mesecih priučiti enetja teh jezikov, naj se prijavi na Korepetitorij, Mestni trg 17, I. nad., od
V „Slovenčevi knjižnici" Je izila nova knjiga Iz nje diha življenje prepro-
_	—	_ stih in marsikomu nepozna-
Drm med omenim -
ki jo je napisal mladi pisatelj JOŽE KRIVEC
Kupujte to lepo izvirno delo, z ilustracijami in v opremi akad. slikarja Franca Miheliča. Dobile jo po vseh knjigarnah in trafikah!
8 do 12 in od 14 do 16. Začetni, nadaljevalni in dopolnilni tečaji. Mislite na bodočnost, učite se
jezikov!
1 Cajkovskega Peta simfonija se bo izvajala
pod taktirko dirigenta Draga Marija šijanca jutri, v ponedeljek 11. t. m., točno ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani. Izvajal jo bo naš simfonični orkester. Če bi hoteli to znamenito Cajkovskega simfonijo, na kateri koli način interpretirati, je to najboljše povedati s kratkim stavkom: »Skozi noč k luči«. To je vodilna misel Pete simfonije. Notranja žalost je premagana in iz splošno potrtosti gre zmagovit vzpon. To dokazuje tudi izpeljava vodilnega motiva, ki se razvija iz temnega e-mola proti koncu simfonije v blesteč E-dur. V tem pogledu je Peta Cajkovskega simfonija ravno nasprotna njegovi šesti, ki je znana pod imenom Patetična. V šesti je sijajen začetek, ki pa pada potem v globoko žalost in bolečino. Pota Cajkovskega simfonija se ie prvič Izvajala v Ljubljani na koncertu Olasbone Matice dne 6. januarja 1899 pod taktirko Mateja Hubada. Poleg te simfonije bomo slišali še Corollijev Concerto grosso in Adamičev Scherzo. Podrobni koncertni sporedi in vstopnice, kolikor jih je še na razpolago, so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. — Ponovno opozarjamo, da bo začetek točno ob 18.30.
1 Dnevne instrukcije, Novi trg 5. Dijaki(nje) srednjih in meščanskih šol, ki težko uspevajo v kakem predmetu, se pod vodstvom diplomiranih filozofov na toplem pripravljajo za šolo dnevno ali vsak drugi dan. Dopoldne od 9 do 11, popoldne od 3 do 5. Priprava je važna zlasti za letošnje male maturante. Prijavljanje Novi trg 5. — Honorar nizek. Poučujemo tudi nemščino in italijanščino.
1 Učite so strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. Učnlna zmerna. Vpisovanje dnevno. Specialna strojepisna šola: največja moderna stroje-pisnica, raznovrstni stroji. Novi prospekti s slikami na razpolago. Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Bliža se prvi semester. Starši, če hočete biti brez skrbi za svojega otroka, ga prijavite v naš korepetitorij, kjer bo imel dnevno tri ure inštruk-cij za nizek honorar (okrog 1.50 lir ura!). Razlagajo, popravljajo naloge, izpisujejo in vodijo skrb na šo!ah le brezposelni profesorji. Velja za gimnazije, meščanske, ljudske, trgovske in druge šole. Prijavljanje dnevno od 8 de 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17, I. nad. Pripravljamo ludi za privatne izpite.
Iz Novega mesta
Obrtniki pozor! Vse mizarje v območju novomeškega poverjeništva obrtniškega odseka opozarja to poverjeništvo, da čimprej dvignejo pri svoji obrtniški ustanovi nakaznice za nakup mizarskega kleja. — Vse one krojače, šivilje, čevljarje in sedlarje, ki do sedaj še niso mogli dvigniti nakaznic za nakup sukanca, opozarja strokovna organizacija, da to store čemprej.
Občuten mraz je pritisnil. Po božičnih praznikih smo dobili sneg. ki je za Novo loto zmrznil. Nebo se je zjasnilo in tako smo dobili mrzlo, a zdravo vreme.
Iz Kočevja
Cenjene naročnike naših listov ▼ Kočevju
vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za vse naše liste, t. j. za »Slovenca«, »Slovenski dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, kakor tudi naročnino za »Slovenčevo knjižnico« v naši podružnici, ki se nahaja v pisarni Ljudske posojilnice v Kočevju, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki na omenjene liste. Istotam se dobe vse ostale informacije.
_ ____ ______s> Vr^.
/ve iiTHn,
3.
Ves Štefanov prosti čas sta prijatelja porabila tako, da sta izdelovala majhna letala, ki sta jih vesela spuščala po letališču. Tom se je v sestavljanju letal tako izuril, da je sam sestavil prav dobro letalce,
4.
-CS __
Štefan je dečka lepo pohvalil. Tom pa je pilota poprosil, daj ga ob priliki vzame s seboj v veliko letalo. Že dolgo si je želel poleteti v višave. — In Štefan mu bo izpolnil željo. Tomu so oči kar žarele.
Dne 7. januarja je umrla v 36. letu starosti gospa
Sabina Wraberieva
profesorica na dri. klasični gimnaziji v Ljubljani
Pogreb bo dne 9. januarja ob pol Štirih iz kapelice sv. Frančiška na Kalah na pokopališče pri Sv. Križu. Dragi tovarisicl in odlični učiteljici ohranimo trajen spomin. — Sveto mašo zaduSnico bomo opravili v soboto, dne 16. januarja 1943 ob osmih zjutraj v ursulinskl cerkvi.
V LJubljani, dne 8. Januarja 1943.
Učiteljski zbor in ravnateljstvo drž. klas. gimnazije v Ljubljani.
Drobna Ifublfanska kronska
Po sneženju lahen mraz. V petek je , So motno sne/.ilo takole do lil dopoldne, na-1 kar se jo počasi začelo jnsniti. Popoldne je zavel jug in bilo je razmeroma za ja-jiuar toplo, knjti dnevni maksimum je prestopil ničlo in dosegel 0.6 C. nad ničlo, ko je bil drugo dneve tudi maksimum pod ničlo. So ponoči jo lalmo snežilo. Od petka do sobote zjutraj .ie bilo 1.3 nun padavin. V soboto zjutraj oziroma žo ponoči jo za-vnlovil lahen mraz. Okoli 1 zjutraj je toplomer dosegel —5.3° C. Zjutraj nekoliko manj. Tendenca barometra je dvigajoča. V soboto zjutraj 763.8 mm. Lani !). januarja je močno snežilo, bilo pa je tudi mrzlo, zjutraj —7° C in barometer 757.2 mm.
Prijave tujcev. Sindikat hišnih posest-inikov v pnlači Bntn je založil tiskovine za prijave tujcov, ki so po uredbi Visokega komisarja zavezani tem prijavam.
Tlnimcrmansovi »Trije kralji« — pro-pnl lovec, pastir in berač bo predstavniki vsega človeškega rodu in njegove telesne ter duhovne revščine. V izvoljenem trenutku pa niso zakrknili svojih src božji ljubezni ter so po zaslugi enega samega dobrega dela našli v zmedah življenja pot do svojo sreče. Ta njihov boj skozi vse drobne vsakdanje težave so igralci »Rokodelskega odra* predstavili s tako življenjsko resničnostjo, da je vsak gledalec v njihovih ustvaritvah mogel najti on delček samega sebe ter jo v njem snme.n ^i*lvel najlnpSI, a včasih najbolj skrit svet odre-Sujočn dobroto. Zaradi velikega zanimanja in vrednosti dela vns opozarjamo na poslednjo uprizoritev, kl ho danes, v nedeljo, 10. januarja ob S popoldne.
Razstava v Jakopičevem pavlljonn Se danes odprta. Poročali smo. da je umetniška razstava Maksimn Sede.ia. Zorana Mu-«1*8 In .Invana Zoniča v Jakopičevem pa viljonu, ki je bila odprta ves mesec, doživeta prav lep moralen uspeh ln rekorden obisk. Občinstvu ugajajo Hedejeve dovršene krajine in izvrstne figuralne kompozaci.ic, i fjklušičeva tihožitja, odeta z neko starinsko
patino in pa Zonlčeve nekoliko romantično slike ter risbe. — Znradi velikegu zanimanja občinstva bo ta razstava odprta danes, v nedeljo, vše dan, na kar občinstvo opozarjamo.
Ponesrečenci v Ljubljani. Na cesti jo padla in se hudo poškodovala na desni roki zasebnica, 35 letna Cirila Florjančičeva. — Angela Sla.ipahova, 45 letna raznašalka listov jo padla po stopnicah in si izpahnila desno nogo. — Pri sankanju jo padel in si zlomil-desno nogo 8 lotili delavčev sin Tonček Zupančič. — Pri sankanju so jo hudo poškodoval 12 letni dijak Boris Skrhlnšek. — Po hrbtu so jo hudo poškodoval 54 letni delavec Anton Kome, ko jo spodrsnil in padel.
Danes ob Stlrlh popnldno bo v frančiškanski dvorani mladinska predstava Vombergerjevo božične drame »Vrnitev«. Cene vstopnicam za to zadnjo predstavo »o znižano. Od 6 lir navzdol, stojišča 1 liro. Vabimo vse, ki Se niso imeli prilike, da se udeleže te lepe igre. Posebno pa vabimo našo mladino. Vstopnico dobite pri hlngajnl frančiškanske dvorano od 9 do 12 dopoldno in dve uri prod pričelkom predstave.
Kupčije 7. zemljišči In hišami. Olga pl. Plautz, posestnica v Ljubljani, Stnri trg št. 30 je prodala Franu Kopušnrju, posestniku v Ljubljani. Erjavčeva cesta St. 4 in Ludviku Kunaverju, realltetnemn posredovalcu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 50 zemljiške parcele štev. 1103-79 štev. 1103-113 In Stev. 113(1-78 kat. občine Vič v skupni izmeri 1010 m' 7,a 10.000 lir. Prodane parccle so travniki. — .Tagcr Jožefa, posestnien v Bizoviku Stev. 09 je prodala Jožetu 1'orentl, trgovcu ln posestniku v Ljubljani, Povše-tova ulica št. 96 parcelo Stev. 876 kat. obč. Bizovik v Izmeri 4129 ml za 30.000 lir — Kambič Ljudmila, posrstnica v Ljuljanl, 1'liea .1. mam st. 3 je prodala Katarini Stailtovl, vdovi po poštnem kontrolorju v Ljubljani. Blelwclsnva cesta št. 35 pnr-cio štev. 2061-00 kat. obč. TomUelj. travnik v izmeri 5295 m' za 8000 lir. Barjanski trav-
nik. — Branstiitter Jože, krojač in posestnik, Vič št. 134 in njegova žena Jožefa sta prodala Ani Kordišovi, poscstnici na Viču, . Abramova ulica št. 13 nepremičnino vlož. štev. 1145 k. o. Vič (hiša in vrt) za 46 8110 lir. \Veber Fran, posestnik v Ljubljani, Krakovski nasip št. 20 je prodal Alojziju Skufci, mesarju in posestniku. Ljubljana, Draveljska ulica št. 26, nepremičnino vlož. štev. 526 k. o. Dravlje (hiša in vrt) za 72.500 lir.
Nesreče na deželi. V zndnjem času so 17, raznih krajov pokrajine pripeljali nekatere ponesrečence v ljubljansko splošno bolnišnico. V Ribnici je s konja padel 12 letni posestnikov sin Ludvik Drobnič in si zlomil desno roko. Pri nekem lesnem podjetju na Vrhniki zaposlenemu delnvcu Jožetu Ifara-verju, 25 let staremu, je padel Iztirjeni vagonček na levo nogo in mu .io zlomil. — Na Jezici stanujofn ključavničar jeva hčerka, 2 lelna Mnrjelka Zajčeva si jo pri padcu zlomila desno roko. — Posestnikov sin, ,12 letni France Šcnio na Krki je pri krmljenju živine v hlevu padol in si zlomil desno nogo.
Nedeljsko zdrnvntSko dežurno službo
bo opravljal od soboto od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ctbcr Franc, Štefanova ulica Stev. 7-1.
Cerkveni vestnik
Praznovanje farne znščltnlce sv. Družine v Moduli. Danes prnznuje tukajšnja župnija god svoje znščitnioo sv. Družine. Sv. maše so ob nnvndnetn času in sicer zn odrasle ob 6. 7, 9 ln 11. Za dijake ob 8. zn mladino ljudske šole ob 10. Pri vseh božjih službah za odraslo je darovanje za cerivVene potrebo. Ob 9 slovesna sv. inašn z orkestrom. Izvaja se Missa de Nativitato D. N. .1. Clir. Op. 92, zložil Josip Oruher. ; Graduale A. Hribar: lina petio a Do-. rntr.o, Offortorlum A. Hribar: Tuleriint. ; Jesnm parentes. Sehmlt: V Zakramentu. Po maši: V. Vodopivce: Sv. Družina. Ponoldne ob 2 govor in slovesno litanijo Matere božje.
Gledališče
OPERA: Nodelja, 10. januarja ob 16: »Sestra Angellka«. 7. simfonija. Izven. Ceno od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 11. januarja: Zaprto. — Torek, 12. januarja: Zaprto.
DRAMA: Nedelja, 10. januarja ob 14: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol.Oh 17: »Hamlet«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek 11. januarja ob 15: »Mali lord«. Zaključena predstava za GILL. — Torek, 12. januarja: Zaprto.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja, 10. januarja ob 5 popoldne »Trije kralji«. —
Opozarjamo na prodprodajo vstopnic, kl ho na dan predstave ol) 10 do 12 in dve url pred pričetkom v društveni pisarni, 1'etrar-kova 12-1., desno.
RADIO. Nedolja, 10. januarja. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 8.15 Orgelski koncert Izvaja Ulise Matthey
—	11 Prenos pele mašo iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino) -12.15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Sokovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12 15 Pesmi in nnpevi — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnegn Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Vaše ime — 13.40 Operna glasba — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D .M. Sijanec. Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Ing HRIBAR Leopold: Vzgoino bolezni pri živini — predavan ie v slovenščini
—	17.35 Lahka glasba — 17.4,1 Moderne pesmi vodi dirigent Zeme — 10.30 Poročila v slovenščini - 19 45 Pisana glasba - 20 Na-
I poved časa. Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini Filmsko glasbo Izvnla orh.-r.ter. m-; di dirigent Segurini — 21.15 Koneert ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifor -I Violina, A. Dermelj _ II. violina, Su-1 StorSič — viola, C. Šedlbauer — čelo) ~ 22
Predavanje v slovenščini — 22.10 Koncert ščini "Lmona< ~~ 22'45 Poročila v italijau-
Ponedljek, JI januarja. 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini - 12.20 Plošče - 12 30 Poročila v slovenščini - 12.45 Operetna glasba - 13
lsai5°VPoJ?fna- vP£r°8lfa v„ »"liianščinl -žnniV «-T°č'>0. Vrlmvnoga Poveljstva Oboroženih bil v slovenšč nj — 13.90 Glashn in pesmi vodi dirigent Zeme - 4 PoročUa v Italijanščini - 14.15 Koncert radijskega orkestra, vod dirigent D. M Sijanec - Glasba za godalni orkester - 14.45 Pisana glas-i ,,Va v italijanščini — 17 Napoved časa. Poročita v italijanščini - 17.15 Prenos iz rimskega gledališča ELTSEO- Kon-I", organizira rimska Kr. Filharmonična nkadcmlja: koncert pianista Carin Vldussi-j,	J®30 Prenos javnega simfoničnega
koncerta in dvorane »Union- v Ljubljani, koncert vodi dirigent D. M. Si.innec — 19 30 slovenščini - 19.45 Komorna glasba - m Nanoved časa. Poročila v italijanščini - 20.20 Komentar dnevnih dogod-kov v Slovenščini - 20.45 Simfonično pri-.PT'.\,f,'mov - simfonični orkester družno ATAR vodi dirigent Fcrrero — 2130 t>ahko glasbo vodi dirigent Pelraltn — -m t redavanjn v slovenščini — 22 Godalni o--kester vodi dirigent Angelo — 22 ?n Pred-igre in intermezzt znanih oper — 22 45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno služho tmato lekarne: v nedeljo: dr. Kmet. Bleiweisova cesta 43: mr. Trnknczv ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar. Selenburgovn ulica 7. — V ponedellek: mr. Bnknrčič, Sv Jakoba trg 9: mr. Ramnr, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmaycr R., Sv. Tetra cesta 78.
Poizvedovanja
Krušna Izkaznica na ime Tome Marija je hiln najdena in se dobi v Rožni dolini cesta ITI K.
. Izgubljeno. Zgubila sem v četrtek, dne 9. januarja črno rokavico gtazc od Ljudske tiskarne do tovarne Relch. Pošten najditelj naj jo odda uptuvl »Slovenca«.
Kako živi 272. naslednik sv. Petra
Pij XII. je »Pastor Angelicus« v pravem smislu besede, obenem pa tudi nadvse sodobni mož, ki se poslužujo tudi radia, filma in pisalnega stroja
Za božične in novoletne praznike so v Rimu prvič predvajuli film, ki nosi naslov »Pastor Angelicus« in na zanimiv način prikazuje življenje papeža Pija XII. 2e precej časa so bili napovedovali ta svojevrstni film in ni čudno, če so ga ljudje s tolikšno nestrpnostjo pričakovali. Vprav za božič se jim je ta vroča želja izpolnila.
»Film »Pastor Angelicusc, ki ga je vrtela katoliška filmska centrala jb sodelovanju najboljših italijanskih filmskih strokovnjakov, prikazuje na 3000 metrov dolgem filmskem traku pomembnejše dogodke in prizore iz življenja sedanjega papeža od zgodnje njegove mladosti do današnjih dni. Da tudi drugod vzbuja ta film tolikšno zanimanje, je vzrok še v tem, ker lepo kaže tudi apostolsko in politično delovanje rimske Cerkve. Ni čuda, du je uprizoritev te^ja filma bolj ko katerega koli drugega vzbudila v svetovni javnosti pozornost na izredno osebnost sedanjega sv. Očeta, ki je v treh letih svojega papeževanja dokazni, da je vreden predstavnik »Pastorja Angelicusa«, o katerem
so pobožni menihi iz vs:ch krajev krščanskega sveta že pred stoletji v najtežjih letih papeštva sanjali. Kako torej živi ta mož, ki ga rimsko ljudstvo v svojih toplih čustvih do njega imenuje kar »Papa Pacelli«?
Odkar je izbruhnila sedanja svetovna vojna, papež Pij XII. še ni zapustil Vatikana. Odpovedal se je celo svojim poletnim počitnicam v Castel Gandolfu. Pod nobenim pogojem noče zapustiti rimskega ljudstva — piše posebni dopisnik »Pester Lloyda« iz Rima.
Od ranega jutra do poznega večera skoraj brez počitka
Ves dan, od tričetrt na sedem zjutraj, ko vstane, pa do poznih večernih ur, si sv. oče ne da nobenega miru, le po kosilu si ga privošči za tričetrt ure. Zjutraj najprej mašuje in opravi dolge molitve. Po skromnem zajtrku, ki obstoji iz bele kave in koščka kruha, se potem ob devetih dojxildne začno zasebne in javne avdience, ki trajojo navadno do ene popoldne, dostikrat pa celo do pol dveh. Nato sledi skromno kosilo, ki oljstoji iz mlečnih izdelkov, zelenjave in sočivja, ki ga dobiva s posestva pri Castel Gandolfu. Včnsili je opoldne tudi nekaj mesa. Pri tem je treba pripomnili, da se sveti oče strogo drži vseh tistih omejitev pri prehrani, kakor so obvezne za druge. Po kratkem, komaj tričetrturnem počitku odide na sprehod po vatikanskih vrtovih, a to ni sprehod v pravem pomenu besede, saj sv. oče tudi med tem dela. Globoko je zatopljen v branje najsodobnejših knjig in drugih spisov. Nn »sprehodu« mu v primerni razdalji vedno sledita njegov osebni tajnik in strežnik. To je za sv. očeta tisti trenutek, ko se pripravlja za svoje pridige ali za druge govore. V poletnem času gre navadno dvakrat na »sprehodi, in sicer prvič zjutraj po zajtrku in pred avdiencami, drugič pa po kratkem opoldanskem počitku.
Nočno delo — posebna značilnost v življenju Evgena Pacellija
Po jutranjem sprehodu slede, kakor rečeno, avdience, nakar sv. oče vselej stopi v notranjo kapelo, kjer se zatopi v globoko, dolgo molitev Večerja je prav tako skromna kakor kosilo
Po večerji sledi ura razgovora z nn jzaupnejšimi možmi in s tem je dnevno delo sv. očeta pri kraju. A to le na videz, zakaj potem, ko se vsi drugi podajo že k počitku, ostane sv. oče še vedno |>okoncu in študira, bere ali piše. Dostikrat se zgodi, da se to njegovo delo zavleče do polnoči ali celo prvih jutranjih ur. In prav to temeljito delo je najznačilnejše v življenju Evgena Pacellija. Večino svojega dneva pa preživi v svoji delovni sobi, obloženi s knjigami, za pisalno mizo, na kateri čaka vedno vse polno listin na rešitev. V tej svoji sobi se papež tudi posvetuje s svojimi najožjimi sodelavci.
Posebno fvoglavje v življenju sv. očeta pa obsega njegovo
duinopastirsko delo
Odlično se to delo kaže med drugim tudi v številnih sprejemih večjih skupin romarjev od drugod ter domačinov. Sprejema jih navadno vsako sredo in jim vselej ob takšni priliki tudi spregovori. Niso to le formalni nagovori ali dobrodošlice, pač pa dolgi, temeljito pripravljeni govori, ki tvorijo nekako organično celoto, in so tako rekoč nekaka posebna poglavja njegovega življenjskega dela. Papež si spiše te govore sam lastnoročno na pisalni stroj, ki mu dokaj hitro teče. Njegove pisalne mize si brez pisalnega stroja pač ne moremo misliti.
Tri bogate knjižnico
Njegovi govori so polni citatov ne samo iz svetega pisma in iz spisov cerkvenih očetov, temveč tudi iz del svetovno znanih pisateljev,
modroslovcev, pravnikov, zgodovinarjev in pesnikov. Vse te citate si ie papež sam nabral iz številnih treh knjižnic, ki jih ima vedno nu razpolago. Prva knjižnica je v njegovi delovni sobi, kjer panež sprejema posamezne odličnike. Druga je velika »Biblioteca apostolica Votica-na«, iz katere si da prinesti posamezne knjige, ki jih pri svojem delil nujno potrebuje. Tretja pa je njegova osebna knjižnica, ki jo je sam sestavil od mladih let do danes. To knjižnico je imel s seboj tudi tedaj, ko se je mudil v tujini, kakor na jirimer v Mtinchenu in v Berlinu. Urejal si jo je z velikim veseljem in jo v dolgih letih obogatil s številnimi prvovrstnimi knjigami.
Eden največjih govornikov sedanje dobe
K učinkovitosti njegovih govorov pa mnogo pri|ximorc tudi njegov izredno razločen in zveneč glas. Pravijo celo. da je sedanji vrhovni cerkveni |>oglnvar tudi eden največjih govornikov sedanje dobe.
Nekaj izrednega pa je tudi način njegovega občevanja z ljudmi. Za vsakogar nujde bescuo, ki je najprimernejša zanj. Zna se vživeti v najpreprostejšega človeka, odličen pa je njegov nastop tudi pred najbolj prevejanim diplomatom. Pravu beseda je pri njem vselej res nn pravem mestu. Sedanji papež je brez dvoma silno učen in po svetu široko razgledan- Zna mnogo jezikov in kadar sprejme kakšno večjo skupino romarjev iz kakšne tuje dežele, jo navadno vsaj z nekaj besedami pozdruvi tudi v njihovem jeziku.
Živ dokaz njegove priljubljenosti pri Rimljanih
Tako živi Pij, dvanajsti napež tega imena in 272. naslednik sv. Petra, »Pastor Angelicus« v pravem jiomcnu besede, obenem jia tudi nadvse sodobni mož, ki se za dosego svojih ciljev poslužuje tudi radia, filma in pisalnega stroja. Ob priliki svečanosti, ki so bile prirejene S. decembra I942. na Marijin praznik, ko se je v baziliki sv. Petra in nn prostranem trgu |>red njo zbralo na deset tisoče ljudi, se je najbolje videlo, kako veliko priljubljenost uživa v javnosti. Rintsko ljudstvo najbrž ni še nikdar tako globoko čutilo, da »Somino Pontifice« ni samo vrhovni poglavar katoliške Cerkve, temveč tudi rimski škof.
Začetek vojskovanja i letali
2e leta 1783 je nek francoski časnikar predlagal uporabo balonov, prednikov današnjih oglednih letal, tudi na bojišču
Vojskovanje z letali, ki je danes zavzelo že tolikšen obseg in je za dosego uspehov na bojišču, pa tudi v daljnem zaledju izrednega fHJinena, ima svoj začelek v Parizu. Če gledu-nio stare slike, ki predstavljajo prizore iz vojne leta 1870, zlasti pa še slovito obleganje francoske prestolnice Pariza po nemških četah, nam kaj hitro padejo v oči neokretni baloni nad nasprotnikovimi bojnimi vrstami, ki so razpostavljene za naskok. In v kabinah teh balonov, ki se zibljejo j>o zraku, polnem umazanega dima z bojnih poljan, vidimo tu pa tam tudi kakšnega »letalskega« častnika v blesteči uniformi in olmroženega z dolgim, nerodnim daljnogledom. V teh slikah je torej ovokovečen vojskovodja z letali.
In da boino še nekoliko natančnejši, pove-mo, da je že leta 178*5 nek urednik lista »jour-nal de Pariš« predlagal v nekem svojem članku, naj bi balone ttj>orublja.li tudi v boju s sovražnikom. Opazovanje jiremikov sovražnikovih čet z višin bi bilo že jvo mnenju tega časnikarja iz 18. stoletja brez dvoma zelo koristno. Tako se je res zgodilo, da so se Francozi v bitki pri Fleurusn 26. junija 1704 kot prvi poslu-žili balona, z vrvmi privezanega k tlom.
Napoleon ni pripisoval balonom nobene važnosti
A čeprav so s tem prvim »letalskim« nastopom dosegli brez dvoma precejšnje uspehe, je nil vendar Na|ioleon Bonaparte mnenja, da je uporaba balonov v vojne namene brez vsokega haska, in je odločno nasprotoval, da bi se te vrste orožja razvilo in izpojiolnilo. šele v vojni leta 1870 so znova začeli uporabljati balone na bojišču ter z njimi dosegli uspehe, ki jih ni mogoče zanikavati. Nemci so sestavili v Kolnu dva ločena vojaška oddelka, od katerih je vsa.k štd jx) dvajset mož in ki sta bila oborožena tudi z baloni. Naloga teh dveh oddelkov je bila, opazovati zviška premike francoskih čet. Napeljana brzojavna žico in številni visoki koli j>o hmeljskih nasadih so zelo ovirali manevriranje z baloni.
Med obleganjem Pariza
so Nemci večkrat poskušali spustiti v zrak k tlom privezane balone, a francoski tojiovi so streljali 'le predaleč, da bi se Nemcem to moglo jx>srečiti vsaj v tolikšni bližini francoske prestolnice, da bi bilo za oblegnnce to nevarno. Nasprotno pa so Francozi v obleganem Parizu tedaj uj»orbal jali balone v tolikšni meri kakor dotlej še nikdar. Na Trgu sv. Petra je bil štirinajst dni neprenehoma »zasidran« francoski balon, s katerega so Francozi opazovali sovražnikova premikanja okrog Pariza ter tako lahko sj>roti dajali povelja svojemu topništvu, kam naj strelja, da bo učinek največji. Francozi so se torej že tedaj z velikim pridom po6luževaM balonov tudi v boju s sovražnikom.
Zimski mraz in megla pa sta potem naredila konec uspehom s to najnovejšo in tako koristno iznajdbo. Vojaške oblasti so tedaj pro-
dale vse svoje balone pariški Poštni upravi, ki je upala, du bo z njihovo pomočjo lahko organizirala poštno zve/o s tujino.
V dobi od konca septembra tS70 do 2N. januarja 1871, ko so pruske čete vkorakale v francosko prestolnico, se je kar
G4 balonov dvignilo iz obleganega Pariza
v zrak. z njimi pa Ot potnikov, tri milijone pisem, od katerih je bilo vsako težko tri grame
in 363 golobov — poštarjev. Tri od teh Imlonov
so Nemci sestrelili. 12.'novembra IH70 so I ruši prvič uporabili »protiletalski top«, ki ga je nalašč v ta namen izdelala tvrdka »Krupp«. Bil je to prednik današnjih protiletalskih topov, in je njegov kaliber znašal 37 mm. Ta prvi protiletalski top iz leta 1870 je bil nu kolesih. V zve-zi s tem je zanimivo povedati, da je nemška vojska imela že leta 1006
prvo orotiletnlsko motorizirano topniško baterijo
Ker je bilo samo podnevi mogoče streljati na Imi Ione. se je Pori/anom porodila misel, da bi balone spustili v /rak jx>noči. ko ni bilo nevarnosti. da bi jih zadevale topovske krogle. Od omenjenih štiri in šestdesetih balonov, ki so se dvignili iz oblegane francoske prestolnice, preden so v Pariz vkorakale pruske čete. stn dva pristala v Nemčiji, dvo sta tMidla v morje, eden pa jo prispel celo na Norveško ter naredil 1.500 km dolgo pot. Vsega skupaj jih je 56 prispelo na krnj. kamor «o bili namenjeni, ter tako redili nekaj ljudi in pošto.
Kako ie ušel iz Pariza zunanji minister Gambetta
6. oktobra 1S70 se je tudi zunanji minister Gambetta skušal rešiti in niti z balonom iz obleganega Pari/a nn varno. Baje je prav malo manjkalo, da ni padel Nemcem v roke. Balon, s katerim se ie vozil zunanji minister, je veter zanesel v bližino Creila. komaj 300 metrov proč od neke pru«ke j>o«tojanke. Častnik se je tako prestrašil, ko je zagledal francoski balon, da je dolgo časa ugibal, ko j bi storil. S tem pa je dul francoski popadki na balonu toliko časa. da je spustila 7 rtnlonn obtožilo, se naglo dvignila ter liila n« varno. Nem^kn krogla je sicer lahko ranila ministra GnmbcMu v roko. a je kljub temu srečno prispel v Montidier. odkoder se je podal v Tours, da tam organizira nadaljnji odpor.
luuuuiiuuiiiuiiiiiiuiiiiiiiiuuiiiuiitiiiiiiiuiuiiiiiiiiiniiiiiuiiumTitnnmi
larošaite »Slovenca«!
In vcndltn In tntte te tarmnele Dobi se v vsaki lekarni
II mio bambino 6 a tetto con 1'influenza ... Moj otroR /e zbolel ya iniluenco ...
Le cosi detle lorme influenzali comprendono, accanlo alla vera influenza, quel complesso di malaltie invernali rappresentate da losse, lebbre, faringili, Iracheili, bronehiti. In tutti • malanni da rnffreddamenlo e rimedio sovrano la „RODENA"
7ako zoane oblike mfiucnce obsegajo, poteg resnične influence, še množico zimskih oboienj, kakor so kašelj, mrzlice, onelja grla in sapnika, bronhitis.
Proti osem boleznim prehlada Vam pomaga
E-FNUTILE SOFFRIRE! ZAKAJ BI TRPELIt
R O D I N A
(ontra II raffredtfor« e le forme influenzali
Zoper prehlad in oblike in/luence
Vsemogočni je poklical k Sebi našo drago mamo, staro mamo teto, sestro, taščo,
gospo
Vermoutf) in Cremamarsala
izredne kvalitete pri
VOJKO BRAZ
trgovina z vinom MEDVEDOVA CESTA 7
HIT i i® Zaman
roj. ZaSokar
po težki in dolgotrajni bolezni, prevideno s svetolajslvi v 72 letu starosti. Pokopali smo jo na župnem pokopališču v Škocjanu v petek, dne 8 januarja 1943.
DobruSka vas pri Škocjanu dne 6 januarja 1043.
Žalujoče družine:
Prijatelj, Pire, Bevc in Sclak

TOMAŽ POKLUKAR: ggpTOli.jMMaijli'ftt IPEtoFE.... ....
j j ',i lil.....it u i I .i i ■ . ■ . .«» .......... i > > >1	'	,iip
, IBEI1LK ZVEZDE v
Mm v „: -i„ ,jt m » , <r .....lil mm
i
M i ll .i:!::.«-!!!!.....l'Il'l li'il. i1 'l::i
Odmevali so zamolkli udarci, brenčala je jeklena žaga, padalo je drevje. Kdaj in kdaj so je oglasil vesel vrisk, ki so ga vrnile stene komaj slišno in jx> daljšem času. Krepke roke to zarile v zemljo krampe, lopate in motike. Inženir je meril, stavbenik ukazoval, vozniki so vozili kamenje, fantje so opravljali svoj prostovoljni kuluk.
Tu je preživel Matevž nekaj lepih dni. Pomagal je od jutra do večera, dokler je čutil odvišno moč v mišicah in dokler ga ni vleklo srce spet v dolino.
V mestu je ostal samo še do zaključka predavanj, jiotem pa se je vrnil k Andraževim. Majda mu ni prinesla potice na i>ot kakor o božiču, pač pa šop velikih rdečih nageljnov.
»Na Cirilov grob jih položi,« mu je naročila.
Vse poletje je ostal Matevž pri očetu in materi. Vpq se ie posvetil delu.' le oh večerih je prebiral knjige: o živinoreji, poljedelstvu, sadjarstvu. Sele na jesen 6e jo vrnil v meslo.

inin;!!;ni||i 19
iiliiiiiiiiiiiiii. .|j||i ."'i!
Ji
u:: ::::
lil?	I: . ..i.i-i
Drevje so obletuje
Marsikatero noč ga je Majda gledala v duhu, kako vihti bič in poganja vole. Vedela je, kdaj je čas košnje, kdaj žetve, kdaj bodo kopali krompir. Predstavljala si ga je vselej z zavihanimi rokavi, prijaznega z ljudmi, dobrega z živino, veselega in podjetnega. Tudi to je vedela, da se razume na les in na žago, na sadno drevje in vinograd.
Ljudje ga imajo gotovo radi; najbrž ga tudi spoštujejo. Saj vsakogar razume, vsakomur ve povedati kaj šaljivega in dobrih rok mora biti.
Marsikdaj se ji je zdelo, da hodi ob njem in mu pomaga. Nerodna je še, on pa se ji smeje. Poučuje jo kakor otroka. Takrat zapre oči, da bi dolgo gledala to podobo. Sprijaznila se je z mislijo, da bo kmečka gospodinja na trdnem gruntu Andraževih.
Starši pa se niso sprijaznili s tem.
»Matevž naj bo odvetnik ali sodnik, če pa mu je za kmetijo več kot za tebe, ga boš pustila in poznbila. Ne boš ostala sama in našel se bo čic -ek, ki ga boš imela rada, mogoče še r- jši.«
Tako so govorili iz dneva v dan. Tudi
tete in strici so bili takih misli. Vsi, razen sester in bratov. Ti so poznali Matevža, radi so ga imeli in so mu zaupali.
jOtrok si in rineš svoje,« se je jezil oče. »Samo dobro ti hočemo, ti pa tega ue razumeš ali nočeš razumeti.«
Majda bi rada govorila o srcu, ki čuti po svoje. Vendar, o tem je lahko govorila samo z Matevžem. Z drugimi ne. Pač, 'kdaj pa kdaj se je razjokala pred materjo. Ni našla pravih besed, tudi pravih misli ni znala razodeti. To je trdila, da delati ni sramotno in da mora vsaka žena delali. Tudi one, ki hodijo v svili in nosijo dragocene nakite.
»Mamica, saj tudi ti delaš od zore do mraka. Ti držiš svinčnik v rokah in pregleduješ račune, jaz pa bom kuhala, šivala, plela in žela. Za težka dela imajo pri Matevževih hlapce in dekle.«
»Otrok moj, ti nisi za grunt, si prešibka in preveč razvajena.«
»0, veš, kaj mi je obljubil Matevž? Da bo otrokom prav tako mehko postlano kakor je bilo nam pri tebi.«
»Ne govori neumnosti, ko si še sama otrok.«
Majda pa ni bila otrok. Vsa je dozorela kakor hruška v oktobru, vsa je lepa kakor jablana, ki žari v cvetju.
Nista samo Matevž in Janez, ki zar-devata. kadar jo srečata. Marsikdo bi rad govoril z njo še kaj drugega kot o vremenu. o knjigah in športu. Zato pa je Majda gluha! In čc kdo le preveč zarde-va in jecla, mu začne pripovedovati o Matevžu. Toliko, da ve, pri čem je.
Rada hodi na kopanje; kadar ni v vodi, se zlekne v travo in čita knjigo .ali pa igra odbojko. Tudi veslati gre rada, čoln pa mora drseti hitro po vodi, kakor smuči po klancu. Samo z Matevžem se ie rada zaustavila na Barju in se pri po-vratku prepustila toku, da ju je nesla voda nazaj. Kadar je z Janezom v čolnu, veslata oba in hitita, da jima teče pot po čelu. Samo športna tovariša sta in nič več.
Na jesen se je vrnil Matevž z doma. Tri mesece je bil očetu v oporo Iz dneva v dan je hodil na njive, v gozd in na senožeti; vezal je pšenico, sušil travo. j>o-diral drevesa. Veliko lepega je doživel, marsikdaj pa so bile ure dolge in otožne.
Koliko drobnega dela je s senom, preden pokosiš travo, jo sušiš in obračaš, jo zlagaš v kopice, nalagaš na voz in zme-češ v kozolec! Drobno delo je to. ki zahteva časa. marljivosti v malem in po-trpljena. In če te zaloti ploha, je bil ves trud zaman. Vse moraš začeti zopet iz-nova.
Bili so dnevi, ko ie imel veselje z delom, prišli pa so tudi takšni, ko je premišljeval o ljudeh, ki imajo svoje službe, svoje ure in svoj prosti čas. Po osem ur delajo, potem pa se posvetijo umetnosti, znanosti, razvedrilu, družbi, športu ali kavarni. Za kmete pa veljajo drugačni zakoni: šest dni ca kličejo stoteri opravki. sedmi dan na ie njegov. Samo sedmi dan I
To, o čemer sanjaš, je vedno lepše od resnice. Zadnji dnevi adventa so prijet-
nejši od božiča, velika sobota polnejša od nedelje.
Izletniki, ki so hodili mimo Andraževih v hribe, so zavidali fantu na njivi, ki je vse poletje na letovišču Matevža pa. ki jih je gledal, ko so se vračali v dolino, je vleklo za njimi. V mestu si je želel pluga in kose. ko pa jo bil doma, je bil marsikdaj zamišljen: v duhu je gledal mesto, kjer teče življenje hitreje in vedrejše.
Minule so počitnice in fant se ie spet vračal v mesto Srce mu je vriskalo, ko je vozil vlak mimo Dev. Marije v Polju in ko je od daleč zagledal silhueto prijaznega mesta. Na polju so se vrstile lične hišice, nad morjem streh so štrleli znani zvoniki, na obzorju ie dremal grad, okrog mesta pa so se razgrinjali skrivnostni gozdovi v zgodnjih jesenskih barvah
Razveselil se je železničarjev na kolodvoru in prav tako nosačev, ki so čakali z vozički Študentje so se mu zdeli živahni, mlekarice prikupne, meščani zanimivi. cinglanje tramvaja lako domače. Tudi gospe in ženice, ki so postajale na pločnikih in se pomenkovale brez konca in kraja, mu niso bile v spodtiko.
Taka je Ljubljana, tak ie njen utrip in njen slog življenja Človek ie vselej vesel, kadat se vrne v njeno sredino Sele čez nekai dni. ko čuje spet prepire z nasprotnega balkona, ko srečuje iste obraze pred pošlo in ko mu postane mestni vrvež dolgočasen, se zave vsakdanjosti, ki je malenkostna In neizogibna.
A. Fogazzaro:
70
Palača ob jezeru
Edita je vprašala, kaj je z markizo. Župnik ji je povedal, da je zdrava in da jo jo videl prejšnji večer.
»Po večerji ivova šla v Palačo, kaj ne, očka?« je čez nekaj časa dejala Edita.
»Brez dvoma.«
Pogovor ni bil več tako živahen kot prej! Ko je bila večerja pri kraju, se je Steinegge nenadoma spomnil, da mora h grofu.
»Počakajte šo na kavo,« mu je dejal don Inocencij. »Mislim, da bi jo lahko šli pit na vrt.«
Odšli so na vrt, ki je bil poln prijetnega pomladnega vonja. Sonce je prodrlo skozi oblake in se je skoraj dotikalo gričev na zahodu. Okna župnišča so se lesketala, kakor da bi bila zlata. Edita jo hotela sama prinesti kavo. Don Inocencij in Steinegge sta sedla na ol>zidek.
»Marta je zelo dobra ženska,« je dejal don Inocencij, »a velika klepetulja. Čudne stvari se godijo v Palači. Poleg drugega se je tudi vrnil tisti Silla.«
Steinegge je od presenečenja kar poskočil.
»Saj to ni mogoče! Saj je bil še predvčerajšnjim v Milanu pri meni in mi ni nič povedal.«
»Že mogoče. Zdaj pa je tu.«
»Ste ga videli?«
»Brez dvoma.«
»Nemogoče!... Oprostite, a zdi se mi, da sto se morali zmotiti. Nemogoče je, da bi'bil ou tu!«
Dvignil so Je In začel naglo hoditi ob zidu ler medtem nekaj mrmral po nemško.
Nenadoma pa je obstal. Neka misel mu je šinila v glavo.
»Morda so ga pozvali?« jo dejal. »Morda je dobil brzojavko?«
»Morda, a ne verjamem, kajti o grofu sem vam povedal, v kakem stanju je, markiza ga ni mogla videti že, ko je bil zadnjič tu. Grof in grofica Salvador pa ga ne poznata.«
»A kaj dela tu?«
> 11 m I Dobro veste, ka j se jo, jo govorilo o njem. Ker je prišel prav zdaj sem. so zdi, da jo trn v pet i markizi ter grofu in grofici Salvador«
»Zaradi dediščine? Oh, to je luž in grdo obrekovanje!« je ves razburjen vzkliknil Steinegge.
Oprostile, gos|>od župnik, vi tega še ne veste. Nikar ne verujte tem govoricam. Gospod Silla nikakor ni to, kar se govori in niti najmanjšega dvoma ni o tem, da ni prišel s tako umazanim namenom sem, kakor se mu podtika.«
Duhovnik mu je namignil, naj molči. Marta je stopila na prag in bolela odvzeti Edili podstavek s kavo.
»Nikar, gosjiodična.« je ugovarjala; »to ni delo za vas. Pa storite, kakor hočete.«
Edita se je vsa nasmejana približala župniku in očetu s podstavkom v roki. Zahajajoče sonce jo je vso ožar jalo.
»Ne veš. da je gospod Silla tu?« ji je oče dejal v nemščini.
Obstala je in za hip molčala, ne da bi se pokazala presenečeno. Nato je mirno vprašala:
»Kje, tu?«
»V Palači.«
Edita je postavila podstavek na obzidek in
vprašala župnika, če mu jo ljubša sladka ali pa grenka kava.
Steineggo se je čudil, nad njeno nebrižnostjo. Morda je že prej vedela» Morda ji jo Silla zadnjič kaj povedal?
Ne. Silla ji ni povedal nič in ona ni prav nič vedela. Brijiomnila je, da so ga morda poklicali potoni brzojavko.
»Nikakor ne,« je dejala Marta, ki se je neopa-žena približala. Župnik je bil tako zaverovan v razgovor, da je ni opazil.
»Kaj pa vi veste o tem?« ji je dejal.
»Zakaj bi tudi jaz česa ne vedela?« je odvrnila Marta. »Tisti gos|iod je prav zares padel iz oblakov. Nihče ga ni pričakoval. Samo Ivanka ga je vesela, ker ve. da ga je gospod grof imel rad. Od ostalih ga nihče ne more videti, še najmanj pa donnn Marina. Meni sicer gos|>od župnik nič ne |iove; kljub temu pa vem. da ga je snoČi donna Marina j>oval>ila na vrt, kjer si ga je pošteno privoščila.«
»Kako neki veste te stvari?« jo je ves začuden vprašal don Inocencij.
»Še marsikaj drugega vem. Ali morda ni res?«
»Res je, da ga je povabila na vrt. Kaj mu je rekla, tega pa ne vem niti jaz niti vi.«
»Slišal ju res ni nihče. Kdor ju je videl in kdor ju jKizna, pa sodi, da mu je velela, naj odide. Saj je tudi prvič odšel zaradi nje.«
»Je odjiotoval?« je vprašala Edita.
»Ne, gospodična, ni odpotoval; vsaj mislim tako. Ste ga videli danes, gosjjod?«
»Da. Srečal sem ga na stopnicah.«
»Ali greva, Edita?« je vprašal Steineggo.
»Ne, očka. Zdi se mi, da ni primerno, da bi zdaj šla tja tudi jaz. Le pojdisain. Jaz pa ostanem pri gospodu župniku.«
»Nocoj imamo šmarnice,« ji Jo dejal župnik.
»Dobro. Šla bom v cerkev.«
Steineggeju je bilo žal, da Je moral Hi sam. Vendar |>a ni ugovarjal hčerkini odločitvi in je odšel. Marta se jo vrnila v kuhinjo s skodelicami, tako da sta Edita in župnik ostala sama na vrtu.
»Kako je dober!« je dejala Edita. »Mnogo boljši od mene Kako zelo vas ima rad. Tako zelo si je želel priti k vam. Snoči sva se pogovarjala o veri in dejala sem mu, da so nekatere duše kakor nalašč ustvarjene, da j>osredujejo med Bogom in ljudmi. Vi, gospod župnik, ste eua izmed teh duš.«
»Oh, gospodična Edita!«
»Da, res je to. Oče je izjavil, da je o tem zdaj tudi on prepričan.«
Glas ji je drhtel od ginjenosti.
»Pomirile se,« ji je dejal duhovnik; »vaš oče je morda bližje Bogu, kakor si morda predstavljate. Srečen sem, da se je Bog poslužil moje nevredne osebe, da ga zopet privede v naročje Cerkve. Nagnjenje, ki ga čuti do mene, nevrednega, bo pripomoglo, da pozabi na preteklo gorje, ki se je kakor zid postavilo med Boga in njega. Še več bomo dosegli. Sicer pa ste ravnali popolnoma prav, da niste preveč silili vanj.«
»Ubogi očka!« je dejala Edita in vzdihnila.

Srečno in uspeha polno novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
IVAN PIELICK
trgovina z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo
LJUBLJANA
Pogačarjev trg * Telefon 45-47
t^l	Srečno novo leto želi
FR. P. ZAJEC
^Jj	izprašan optik in urar
$M LJUBLJANA, Stritarjeva ulica št. 6 (pri Frančiškanskem mostu)
sva
Srečno novo leto želi
Mesarija ZEVNIK LJUBLJANA - Bleiweisova cesta 41
Srečno novo leto želi
IVAN BERNIK
tovarna rolet LJUBLJANA . Linhartova ulica štev. 8

Srečno in uspešno novo leto
1943
želi
Srečno in blagoslovljeno novo leto želita
EDV. WOSTNER IVAN
kleparstvo / vodovodna instalacija
LJUBLJANA - Zaloška 36, Moste
J\e£u> novo lete/
želi vsem cenj. odjemalcem in prijateljem
Cvetličarna „5PLIT"
$Ke£tU> HOV& ie.t& ceni- odjemalcem
DIPL OPTIK Fr. P.

iruzna skalna
d. z o. z.
Ljubljana
Bleiweisova 17 - Telef. 30-67
£ J U BLJfl Q ft.PUSBŽBn 5BQTJ,Č H t K 0
Jao&LO novo Hata
želi svojim cenjenim odjemalcem Koncesionirano elektropodjetje
Franjo Perčinlič, Ljubljana
Ariele Rea cesta 16 - Telef. 23-71
Steklo f porcelan f steklarstvo JULIJ KLEIN
LJUBLJANA - Wolfova ulica štev. 4
JA«6U> hoj/O- teJti?!
LJUBLJANA - Bleiweisova ccsia št. 17
vpte&vo novo O&Jto
želi
Foto JUSTi"
Ljubljana, Bleiweisova 6
VEČ. SREČE
v novem letu želi 2ELEZNINA
SEKAVČNIK FILIP
LJUBLJANA Rimska cesta štev. 19,
Srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita
Milko in Marija Slamič
LJUBLJANA, Jegličeva 10
mesarija
Srečno in veselo novo leto
želim cenjenim strankam in se priporočam še nadalje
FRANC F(JJAN
splošno krovstvo
Ljubljana - Galjevica 9 — Telefon 43-83
Srečno novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
ZUPANČIČ JANEZ
Strojna mehanična delavnica Trgovina s tehničnim materialom
Trgovina s tehničn m materialom Bleiweisova c. 34
ČRNOMELJ 110 LJUBLJANA

Edgar Wa!lace:
43
Skrivnost skrivljene sveče
Romao
»Prišel je po stopnicah in odšel in ga nisem več videl. Ko ste prišli vi in se je odkril zločin, sem se nekoliko zmedel, ker sem se bal, da bi me zaradi nameravanega načrta zavohal kak vaš pes... Odšel sem v vestibul in našel tedaj na mizi neko pismo. Naslovljeno je bilo name.«
Premolknil je in T. Ks. mu Je pokimal.
»Dalje!« mu je nato spet ukazal.
»Nisem mogel razumeti, kako naj bi bilo pismo prišlo na mizo, a ker sem bil skoraj ves večer v kuhinji razen ono malo časa, ko sem šel in poiskal svojega tovariša ter ga obvestil, da ne bo z načrtom za to noč nič, ga je moral kdo postaviti nanjo, preden sem se vrnil. Odprl sem pismo. Malo besed je bilo v njem napisanih, a povem vam, da mi je srce hotelo raznesti prsi in da me je oblil ob njih mrzel pot.«
»Kaj pa je bilo takega v pismu?« je vprašal T. Ks.
»Svoj živ dan ne pozabim tega, gospod. Za vedno so se mi vtisnile tiste besede v možgane,« je resno zatrjeval mož. »Listek se je začenjal s številkami: A. -C. 274.«
»Kaj naj bi to pomenilo?« je vprašal T. Ks.
»To je številka, ki sem jo imel, ko sem bil zaprt v jetnišnici v Dartmooru, gospod.«
»Kaj pa je bilo v pismu?«
»Odidite takoj odtod!« — Ne vem, kdo je prinesel pismo, a jasno je bilo, da sem razkrinkan in da so mi na sledu. Zaradi lega si nisem upal nič več. To je zgodba od začetka do kraja. Potem sem slučajno naletel na gospodično Holland, to se pravi miss Bartholomevvovo, in ji sledil do njenega stanovanja na 1'ortman Plače. Bilo je tisti večer, ko ste bili tam.«
Tu. Ksu. je bilo nerodno, ko je začutil, da Je zardel.
»Ne veste nič drugega?« je vprašal.
»Nič drugega, gospod.«
»Rada bi vas nekaj vprašala,« je rekla drugo jutro gospodična, ko sta se srečala v Green Parku.
»Ce bi me radi vprašali glede tega, ali sem poizvedoval, kje je vaše stanovanje,« jo je ojio-zoril, »prosim, da lo opustite.«
To jutro se mu je zdela čudovito lepa. Sveži zrak ji je obarval lica in dal večjo prožnost njenemu koraku. Ko je stopala ob njegovi strani v svoji mladostni neskrbnosti, je bila kakor v soglasju z življenjem, ki se je že budilo v slehernem dnevesu po parku.
»Veste, da se je vrnil vaš oče v mesto in da bi vas zelo rad videl?« jo je vprašal.
»Upam, da niste šli in kaj besedičili o meni z očetom,« je rekla in so namrdnila.
»Seveda,« je odgovoril obupano. »Povabil sem tudi vse reporterje Fleet Streeta in jim dal vse podatke o vašem pobegu.«
Obrnila se je in ga gledala naravnost v oči.
»Saj ste tak, kakor kak mučenec iz prve dobe
krščanstva, ubožec,« mu je rekla. »Ali bi radi, da bi vas vrgli levom?«
»Rajši bi, da bi bilo vsega za vedno konec,« je razdraženo odgovoril.
»Ali ste tako nesrečni? Saj vendar imate vse, kar je polrebno za prijetno življenje!« ga je zavrnila.
»ITa ha ...« se je zarežal.
»Seveda, gotovo imate vsel Sijajno službo imate in vsi vas občudujejo in govorijo o vas. Ženo imate in družino, ki vas ljubi.«
»Vse to da imam?« je vprašal.
»Ali niste poročeni?« ga je tudi ona vprašala.
T. Ks. je pohrknil.
»Veste, vedno sem mislila, da ste poročeni,« je nadaljevala. »Večkrat si vas predstavljam v družinskem krogu, kako berete otrokom zanimive zgodbe o ,Malčku, povednem palčku', ki izhaja v Daily Megaphonu,«
Oslonil so je na ograjo in se ustavil.
»Ali naj sedeva?« je tiho vprašal.
Sedla je, se napol obrnila k njemu, bila resna in mirna in kar očarujoča.
»Prav imate, a glede otrok ste se le motili,« ji je nato rekel.
»Torej ste poročeni?« ga je vprašala, ne da bi pokazaia zaradi tega posebno veselje.
»Ali tega niste vedeli?« jo jo vprašal s posebnim poudarkom.
Gospodična je kakor nekaj požrla.
»No, saj se mene nič ne tiče in upam, da ste srečni.«
»Popolnoma srečen,« jo odgovoril T. Ks. za-
dovoljno. »Obiščite me kako nedeljo popoldne, ko lupim krompir. Kadar smem na vrt, sem kar ves iz sebe!«
»Ali naj greva?« je rekla.
T. Ks. bi prisegel, da so se ji orosile oči, in je bil prepričan, da ji njegove potegavščine niso bile ljube.
»Saj vas nisem razjezil, kaj?« je vprašal.
»O, ne ...« je odgovorila.
»Hočem reči, saj ne verujete mojim šalam, da bi bil poročen, in podobnim potegavščinam?«
»Ne zanima me, vsaj posebno ne,« je odvrnila in pridvignila ramena. »Z menoj ste bili zelo vljudni in grozna neotesanka bi bila, ako bi vam ne bila hvaležna. Res, nič ni na tem, ali ste poročeni ali ne, ker se lo mene nič ne tiče, kajne?«
»Seveda,« ji je odgovoril, »upam pa, da tudi vi niste poročeni, kaj?«
»Poročena?« je bridko odgovorila. »Pač, če bi bila z vami.«
Ko so ji ušle te besede, se je zavedela, kaj je rekla, a že naslednji trenutek je bila v njegovem objemu in jo je poljuboval v veliko pohujšanje nekega starega čuvaja parka, nekega zamazanega fantka in neme race, ki se je s svojimi rumenimi očmi kakor posmehovala ob prizoru, ki ga je videla. ^
»Belinda Mary,« jo je ogovoril T. Ks., ko jo je pozdravil, »morali bi zapustiti svoje letovišče, kjer koli Je, in se vrniti na Portman Plače. O, vem, da se no morete še vrniti. Nekdo je še z vami tam 1)3 lahko bi uganil, kdo je.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžii