Gli^auo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj. Prešer- nova 7 — Telefan 156. NTB Ptuj 643-T-206 — Si. 18 — Letnik VIII Urejuje uredniška udbor — Odgovorni urednik Jože Vrabl — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskaima — Cena din 10.--Letna naročnina 500 din po4- letoa MO din PTUJ, 5. maja 1955 Leu>:.»iji »naj je Mcei z no- vimi političnimi dogodka dalj- nosežnega pomena. Letošnji drugi maj je bil dan, ko so se začeli veleposlaniki držav, ki so okupirale Avstrijo, resno po- gajati o sklenitvi avstrijske državne pogodbe, petega maja se konča okupaclia Zahodne Nemčije, 11. maja bo v Varšavi konferenca držav vzhodnega blcka zaradi formalne ustano- vitve vzhodnega vojaškega blo- ka, in Istega dne bo prevzel svoje dolžnosti novi predsednik italijanske republike. Začetek mesecea pa poteka tudi v zna- menju začetka predvolilne bor- be v Veliki Britaniji, pripravah na več važnih konferenc v Parizu kakor tudi na konferen- co stilih velikih sil ter drugih več aH manj pomembnih med- narodnih dogodkov. Konferenca veleposlanikov na Dunaju, ki je prve dni še kar ugodno iK>tekala, se je v zad- njem času menda nekoliko za- taknila na že tradicionalno za- ostrenih točkah nasprotovanja med zahodnimi in sovjetskimi predstavniki. To so vojaška do- ločila osnutka državne pogodbe, katerih pomen je sedaj, ko je tudi s strani SZ izražena pri- pravljenost na nevtralni status bodoče Avstrije, tem važnejši Avstrija bi naj imela po skle- nitvi državne pogodbe 53.000 vojakov suhozemske vojske in 5000 letalcev, ne bi pa sama smela izdelovati vojaških po- trebščin. Osnutek tudi določa da ne smejo priti na komandne položaje v novi vojski bivši na- cisti in osebe, ki so imele v bivši nemški vojski višje polo- žaje. Pri prvih težavah, ki so nastale na konferenci sicer Se ne M smeli soditi o celotnem njenem na- daljnjem poteka, vendar nas nenadni predl<^ sovjetskega za- stopnika, da bi naj vse okupa- cijske sile zapustile Avstrijo do lct<^njega 31. decembra ne gle- de na potek pogajanj za skle- nitev pogodbe, navaja na glob- lje razmišljanje © toaadevnih izgledih. Konec okupacije Zahodne Nemčije pravzaprav ni prišel nepričakovano, ker je o tem go- vora že precej časa, posebno v času po pariških sporazumih. Letošnjega petega maja so po- stali visoki zavezniški komisarji v Zahodni Nemčiji veleposlani- ki svojih držav pri suvereni vladi zahodnonemške republike. ZanUnivo je, da so s tozadevnim sklepom pohiteli sam© štiri dni pred desetletnico dokončne in brezpogojne kapitulacije hitler- jevske Nemčije. Posebne pozornosti v svetu tudi nI zbudila v zadnjih dneh objavljena novica o ustano- vitvi vzhodnega vojaškega blo- ka, kar se hn zgodilo, kakor to poročajo iz Berlina, letošnjega 11. maja. Tudi ta stvar je bUa predhodno napovedana, vendar ni nezanimiva zaradi tega. V ^etu namreč obstoja mišljenje, da se s tovrstnimi sklepi v Varšavi, torej s formalno usta- novitvijo vojaškega bloka ne bo pravzaprav nič spremenilo, ker se bo s tem le legaliziralo de- jansko že obstoječe stvarno sta- nje. Na Zahodu celo smatrajo, da je pomen varšavske konfe- rence edino v tem. da hoče sov- jetska vlada pospešiti oboroži- tev Vzhodne Nemčije. Koncem preteklega meseca so izvolili v Italiji novega pred- sednika republike. Po štirikrat- nem glasovanju .ie bil izvoljen kandidat levega krila vladajoče demokristjanske stranke Gron- chi, katerega kandidaturo so podprli krščanski demokrati, so- cialfsti in komunisti. Kljub te- mu. da je bil izvoljen z veliko večino (658:81), n.fegova izvoli- tev ni naletela tudi sorazmerno na takšno odobravanje. Posebno n^dovolini so t izvolitvijo Saragatovi socialisti, ki obtožu- jejo demokrščansko večino v vladni koalioiff. zakaj ni zago- tovf!;^ pri volitv?h novega nred- sedpi-fca renublike enofn-ga staMšč=« koelicije. Z iTvolitvi"o Oronrhija r^t mesto m^cp^nika tndi ni Ti»dovonno ameriško ve- Ierkf>«il3n?štr-o. Velika Rritam'ia pa je dofi- TJ!?etek Te+^^T^iega mai^ v vrdn^in »»»•»»fvoliln«' borbe, ker •ta hr'*!»reki natverii ctr^nki — vlis-^^i^Pa 1T» nno- zlcUska laburistična — skoraj hkrati objavili svoje volilne programe. Ta država je torej pred živahnim notranjepolitič- nim dogajanjem, katere rezultat pa bo zopet za nekaj let odlo- čilne važnosti tudi za zunanjo politiko države in glede na njen kljub \-semu še vedno vpli- ven položaj v svetu, tudi na splošno svetovno politično doga- janje. se pripravljalo na občinski praznile v Cirkulanah vse kaže, da so v teku temeljite priprave na občinski praznik, ki bo 8. ma- ja 1955. Obveznosti za pravilno in pravočasno izpeljavo spore- da so prevzele množične orga- nizacije, zato so na delu naj- agilnejši člani. Občinski odbor- niki so do podrobnosti izdelali načrt za vse, kdo bo kaj opra- vil, kje bo to ali ono, kdo bo kaj prispeval itd. Ni čudno, da imajo odborniki sami polne ro- ke dela, saj se je treba vedno znova posvetovati, porazgovoriti, intervenirati in prijeti za delo. Načrt za to svečanost, velika udeležba na njej in dobra vo- lja sodelujočih zasluži, da se potrudijo. Kronist bo zapisal o prvi svečanosti te vrste le ne- kaj besed našim zanamcem o vtisih navzočih. Samo pogled na osnovno šolo in nižjo gimnazijo vas prepriča. da gre za resno stvar. Nešteto šolarčkov je pod sposobnim vodstvom opravilo več nalog, zlasti pa je olepšalo okolico, kakor se spodobi. Prostovoljno gasilsko društvo je ponosno na novopostavljeni gasilski dom. Lepo urejen bo dočakal občin- ski praznik. Tesarji, zidarji, električarji in ostali so pripo- mogli, da bo ob teh slovesnostih tudi otvoritev gasilskega doma. Tudi ponoči ni počitka. V šoli in prosvetni dvorani dolgo ne ugasnejo luči. Člani prosvetne- ga društva se tudi pripravljajo. Igra »Divji lovec«, pevske vaje in druge priprave zahtevajo svoj čas. Podnevi so ljudje dru- gače zaposleni, zato se zberejo zvečer in se vračajo domov ob pozni uri. Upamo, da bodo udeleženci proslav iz vseh priprav videli neizmerno dobro voljo tukajš- niih delovnih liudi. d^ bi se naši kraji čim dostojne je od- dolžili spominu na zmage, na- pore in žrtve druge svetovne vojne, da bi čim dostojneje proslavili 10-letnico osvobodit- ve. O pomenu našega praznika ni potrebno na tem mestu več pisati, ker bo o njem več po- vedal predsednik občinskega, ljudskega odbora v nedeljo, 8. maja, predpoldne na svečani seji, za kar si je tudi pripravil slavnostni govor s podatki o vseh važnejših dogodkih naših krajev v zadnjih 15 letih. Ob tej priložnosti ponovno vabimo v Cirkulane na naSe praznovanje bližnje in domače prebivalstvo ter številne goste, ki poznajo naše Haloze in nji- hovo ljudstvo, njegove zmage in težave in smo prepričani, da se bodo vračali zadovoljni, da so med nami preživeli lep, zgo- dovinsko važen dan. K. J. . rtu5LAVA 10-ietnice osvoDoditve v ptuju 1. v soboto, 14. maja 1955, od 13. ure dalje polaganje vencev na katafalk heroja Jožeta Lacka in 9otK>rcev v I>«>- mu JLA. 2. V nedeljo, 15. maja 19 55, ob 10. ixri prenos posmrtnfli ostankov v ^cupno grobnico z žalno svečanostjo na Titovem trgu in p>okopGHšču. 3. V petek, 20 maja 1955, ot> 20, uri v gledališču aka- demija Aerokluba Ptuj v počastitev 10-letnice ustanovitve Letalce zveze in Jugoslovanskega vojnega letalstva. 4. V soboto, 21. maja 1955, ob 20. uri na Titovem trgu okrajna akademija TVD »Partizan« Ptuj. 5. V nedeljo, 22. maja 1955, OKRAJNA PROSLAVA 10- LETNICE OSVOBODITVE s sledečim progranvMn: DC«>OIZ)NE: 1. Ob 6. uri budnica po mestu 2. Ob 9. uri branje skupin za povorko na stadionu SD Drava m Ormoški cesti. 3 Po povorfei ob 10. urislavnostno zborovanje na Tito- vem trgu z nastopom združenih moških, mešanih in pio- nir^cih zborov ter sodb na pihala. POPOLDNE: ob 14. uri telovadni nastop vseh ot.deitojv TVD »Parti- zan«, vojske in gasflstva, Po nastopu ljudska veselica na prostoru Oki\^e gospodar- sdce razstave. (Mkrajni pf^iravljalni odbor Vabimo Vas, da se udeležite 8. maja 1955 OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE CIRKULANE — BORL V HALOZAH Spored: 7. maja ob 2t. uri igra »DIVJI LOVE^-r 8. maja ob 4. uri BUDNICA ob 9. uri SLAVNOSTNA SEJA ob 10. uri GASILSKI NASTOP ob 13. uri SPREJEM PARTIZANSaIIH PATROL NA GROBU TALCEV ob 14. uri OTVORITEV OBNOVLJENE SOLE IN GASILSKEGA DOMA Po končanem sporedu PROSTO RAJANJE Ob slabem vremenu je poskrbljeno za prostore ODBOR V nedeljo, 8. maja 1955 se prične predvojaško taboren e v Lovrencu v soboto 7. maja t. 1. se bodo zbrali v Ptuju mladinci — pri- padniki predvojaške vzgoje iz cbčin Zavrč, Markovcev, Rogoz- nice, nekaj mladincev iz Ptuja ter iz občine Hajdine, ki bodo letos začeli taborjenje ter bodo na njem ostali 14 dni. S tem taborjenjem začne za pripadni- ke predvojaške vzgoje iz ptuj- skega okraja nova oblika ta- borjenj. ne več s sedežem v šoli, temveč v lepi naravi pri Lovrencu na Dravskem polju, kjer bodo postavljeni novi, plat- neni šotori, kuhinjska baraka. nadstreSnica za predavanja v slabem vremenu in jedilnica. Tekom 14 dni predvojaških vaj, fizkulturnih nastopov, iger ter ostalih oblik zaposlitve in raz- vedrila mladih ljudi iz mesta in vasi v naravi, se bo izkazalo, da so sredstva, ki so bila po- trebna za nabavo šotorov in za pripravo taborjenj v naravi dobro naložena in da služijo splošni in patriotični vzgoji mladega rodu, ki se bo mnogo bolje počutil v senčnem goz- dičku kot v šolskih klopeh in na šolskem dvorišču. V 5 izmenah po 14 dni se bo na taborjenju zvrstilo lepo število pripadnikov predvojaške vzgoje iz ptujskega okraja. Prva izmena se bo tudi udeležila parade v Ptuju, ki bo za 10. ob- letnico osvoboditve. Takrat bo- do nastopili v uniformah pred- vojaške vzgoje, zagorelih obra- zov in številnih izkušenj s ta- borjenja v lepi majski naravi V času taborjenja bodo prišli v tabor na obisk zastopniki ljudske oblasti, nmožičnih orga- nizacij in JLA iz Ptuja pa tudi iz Maribora, Ljutomera in Va- raždina. Verjetno bo odšel na obisk k mladincem tudi ta ali oni pevski zbor iz okraja ter jim zapel nekaj narodnih pesmi. Ozvočenje v taboru bo v marsičem koristilo pouku, za- bavi in razvedrilu mladincev pa tudi gostov, ki se bodo tam za- držali po par ur. Vse razumevanje za novi način taborjenj predvojaške vzgoje sta letos pokaMla oba zbora OLO, ki sta odobrila iz družbenih sredstev za opremo, stroške taborjenj in ostalo v proračunu tajništva za prosveto in kulturo nad 7 milijonov din, poleg tega pa so se izkazala za nabave uniform že lani neka- tera ptujska podjetja oziroma kolektivi, ki so omogočili že lani mladincem, da so vadili v okusnih in trpežnih uniformah. Po vsem prednjem se vidi. da je velika skrb vsega nažega delovnega ljudstva, da bi imela naša mladina dovolj možnosti in priložnosti za splošno izobra- ževanje, pridobivanje vojaških spretnosti in medsebojno zbli- ževanje v zavesti, da bo sposob- na in pripravljena braniti svojo domovino pred vsakim sovraž- nikom in s tem braniti mir, ki S4 ga želi vse ljudstva. smo lepo proslavili Praznik dela in 10-letnico osvoboditve Letošnja i^omajska proslava in 10-Ietnice ocroboditve bo ostala vsem Makolčanom in gostom iz Ptuja in Majšperka ter iz drugih krajev t najlepšem spominu. Šte- vilni mlaji po vaseh, zastave in zetenje so darjaH zunan^ videz prazničnemu razpoloženju Makol- ČMIOV. V soboto zrečer 30. aprfta 1.1., Se je ob kresu zbra4a množica in počastila spomin na padle borce in talce s polaganjem vencev na grobove t Stodrežu, na {»kopa- lišču in na skupni spominski plošči. Ob 20. uri je bila t 5a«t 10-lctnice osvoboditve svečana akademija Id jo je priredila niž- ja gimnazija. Obema prireditvi ma sta prisostvovala predsednik OLO tov. Jože Tramšek, načelnik vojnega odseka OLO podpolkov- nik tov, Tepcič ter partizanski borec tov. Zvonko Sagadin. V nedeljo, 1, maja t-l. ob 9. url, sc je zbrala množica do- mačinov in gostov od blizu in daleč p»ri Sagadinovi hiši t Sre cah kjer jc bila komcmoracija za 10-letnico napada fašistov na prehodno bolnico v Srečah in smrt 7 borcev. E^i komcmora- cip jc sodelovala godba na pi- hala 'Z Majšperka, pela sta pev- ska zbora in folklorna skupina iz Laporja, nekaj pcSmi pa je zapel tudi makolski pionirski pevski zbor. Z največjim zanimanjem so navzoči poslušali zveznega po- slanca tov. Ji^eta Potrča kd je govoril ob grobu padlih borccv v Srečah o odločnosti ia hrabrosti našega ljudstva v borbi za svo- bodo, neodvisnost in mir ter mednarodno sodelovanje m po- moč v borbi proti zaostalosti. S svojim govorom je tov. Potrč na- kazal svetle perspektive naše bo- dočnosti na podlagi aktivne med- narodne koeksistence, ki ima vedno več pristašev v svetu in ki kaže tudi prve rezultate med drugim tudi v zmanjševanju voj- ne nevarnosti. S ploskanjem so navzoči pritrjevali tov. di. Potrču in pozneje tov. Francu Belšaku, ki je govoril navzočim v Imenu Okrajnega odbora ZB NOV Ptuj. Polaganju številnih vencev jc sledila otvoritev krajevnega mu- zeja NOB v obnovljeni Sagadi- novi hiši v Srečah, ki so si ga številni domačini in gostje z za- nimanjem ogledali. Po sporedu jc bil družabni po- poldan. Izredno lepo vreme ozelenela in cvetoča narava se jc skladala s prazničnim razpoloženjem na- vzočih delovnih ljudi, ki so sc spomnili tiste pomladi pred de- setimi leti, ko jc naše ljudstvo zopet svobodno zadihalo, ko so na prcranih grobovih f>adlih bor- cev zacvetele rožice ali je ozele- nela trava ko so sc vrnili z vsch strani borci NOV, intcrniTanci, Izseljenci, ujetniki in ostali sino- vi in hčere naše domovine ki jih jc po vsem svetu razkropdl vojni metež Kljub veseli pomladi pa sc j« takrat in tudi sedaj orosilo marsikatero mater no žcn-ino ir otrokovo oko ob vesti, da »e mnog: niso in ne bodo vrml . ker so padli v borbi za našo svobodo neodvisnost, za mir n enako- pravnost vseh narodov v cvetu B. V. Stran 2 Ptuj, 6. maja 1955 Kmetijske izkušnje France Novak: Tabela o gnojeniu z umetnimi gnojili v decembrskih številkah na- šega »Tednika« je bilo objav- ljeno, koliko in kakšna gnojila dajemo vinogradu m sadnemu drevju pri sanaciji. Med zim- skimi predavanji v posameznih vaseh pa se Je pokazala potreba, da napišemo o gnojenju z umet- nimi gnojili še kak sestavek, da bi kmetje bili s tem resnično dobro seznanjeni Za posamezno kmetijsko rast- lino Je potreben poseben recept gnojenja Za vsako zemljo je težko svetovati pravo količino sestavine, ki bi jamčila polno žetev. Tabela je sestavljena po povprečju za naše potrebe Upo- števan je zaporedni plodored. Količina umetnega gnojila je potrebna pri rednem gnojenju s hlevskim gnojem. Kdor s hlev- skim gnojem ni pognojil pred dvema letoma (vsaj ,200 mtc na 1 ha), mora prikazano količino umetnega gnojila pomnožiti z 1,10 do 1,20. To bi pomenilo za pšenico, posejano za okopavino, 600 kg X 1,10 = 660 kg ali 600 kg X 1,20 := 792 kg umet- nega gnojila iz primera A. Zapomniti si je treba, da v zemlji brez humusa ni organ- skega življenja. Humus dobi zemlja iz odmrlih rastlinskih delov (slame, koreninic rastlin, ki ostanejo po žetvi v zemlji). Humus dodajamo s hlevskim gnojem, steijo. slamo, zelenim gnojem itd Zemlja brez humusa je kot bela ali krušna moka brez kvasa. Ne vzkipi, ni ranel okusni luTAh, marveč »brus« kot pravimo. V kruhu oziroma v moki je bilo vsega dovolj, sa- mo glivic kvasa ni bilo, ki bi spravile moko v kipenje. Enako je z zemljo. Zemlja ima lahko vsega v izobilju, predvsem pa ji je treba življenja drobnih bakterij. Id jo poživijo, da se poraja hrana za naše rastline. V našem »Tedniku« 24. de- cembra 1954 smo prikazali po- sledice na naših rastlinah, ko jim manjka posamezno hranivo, zato tega ne ponavljamo. Pono- vimo samo, da bo žetev polna, če smo dali zemlji zadostno ko- ličino vseh znanih hranil Brž ko manjka eno, prehrana rast- line ne bo popolna in tudi žetev ne bo polna. Predvidena umetna gnojila, ki dopolnjujejo hlevski gnoj, s^o preračunana za sledeče hektar- ske donose r žitarice 18—35 mtc, pesa 300—500 mtc. krompir 150 do 300 mtc suha detelja 75 mtc ali 300 mtc zelene detelje, 40 mtc koruznega zrnja, 80 mtc trave 100 mtc grozdja itd. Polna žetev, ki je s trajnim gnojenjem dosegljiva tudi pri nas! O umetnih gnojilih je po- sebno ponoviti še sledeče: du- šična hitro delujoča gnojila so: čilski soliter, kalkamonsalpeter; srednje hitro delujoča: amoni- jev sulfat; počasi delujoča: apneni dušik Kalijeva gnojila se hitro to- pijo v vlažni zemlji in takoj delujejo. Fosforna gnojila hitro deluje superfosfat, počasi pa tomaževa žlindra in kostna moka. Iz tega Je razvidno, da upo- rabimo za hiter učinek le hitro delujoča gnojila, za počasno de- lovanje pa ostala Vedeti je še treba, da iz zemlje hitro izhla- pijo hitro delujoča dušična gno- jila ali pa jih dež izpere v spod- nje plasti zemlje, kamor ne prodrejo rastlinske koreninice. Zaradi tega Je treba taka gno- jila trositi v obrokih. Najbolje Jih Je trositi: polovico, ko odga- njajo rastline v rast, polovico pa mesec pozneje, ob okopava- nju, ob cvetenju, torej v času, ko rabijo največ hrane. Pri trošenju gnojil ne mešamo apnenega dušika s superfosfa- tom, lahko ga pa mešamo pri trošenju sproti s kalijevimi sol- mi. Več o posameznih vrstah gno- jil v prihodnji številki »Tedni- ka«. Sedaj pa še najpotrebnejše za pravilno čitanje tabele, ki si jo ohranite za poznejšo rabo Tabela predvideva tri recepte za gnojenje zato. ker se vsa gnojila ne dobijo v trgovinah, da Jih lahko zamenjate z dru- gimi Prvi primer gnojenja z označ- bo A pove. kako bi gnojili če kupite od dušičnih gnojil, ki imajo označbo D (dušik), kalka- monsalpeter ali amonsulfat Obe gnojili sta enakega učinka Od kalijevih gnojil je tu upošte- vana 40-odstotna kalijeva sol, ki ima dodan znak (x) kot opo- zorilo na nevarnost škode ki lahko nastane ako trosimo ka- lijevo sol ob setvi nekaterih rastlin Kalijevo sol trosimo pri gnojenju navedenih rastlin vsaj eden do dva meseca prej Od fosfornih umetnih gnojil navajamo superfosfat ali toma- ževo žlindro Torej vedno eno ali drugo gnojilo Superfosfat lahko trosimo pri setvi, toma- ževo žlindro pa zgodaj spomladi, ker rabi več časa do delovanja kot superfosfat. V primeru nabave gnojil za drugi primer, naveden pod B, najdemo D gnojila ali čilski so- liter. ki hitro deluje in ga dež izpere in počasi delujoči apneni dušik ki požge rastline, če ga trosimo pri setvi Trosimo ga žitaricam jeseni pred setvijo vsaj 14 dni. jarinam pa zgodaj spomladi in ga v vsakem pri- meru pomešamo z zemljo. K- gnojilo je kalijev sulfat, ki ni škodljiv rastlini, zato ga trosimo lahko pri setvi. F-gnojilo je enako kot gnojilo v predelu primera A. V primeru nabave gnojila za tretji primer, naveden pod C, Je prikazano, koliko in katera gno- jila moramo dati posamezni rastlini, če želimo gnojiti kot v primeru A ali B. Nitrofoskal deluje počasneje, zatQ ga trosimo vsaj 20 dni pred setvijo, da rastlinam ne bi ško- doval dušik in kalij. Nitro- foskalu je treba dodati še manjšo količino D gnojila, ker ga ima premalo (za oves, peso, koruzo itd,). Prav tako dodamo Se K in F gnojila, kjer je v tabeli prika- zano. da manjka te hranilne snovi v nitrofoskalu. Primer gnojenja A, B ali pri- mer C prikazuje, koliko posa- meznih vrst umetnih gnojil da- jemo. znaki D, K, F pa pome- nijo dušična, kalijeva in fosfor- na gnojila. Označbe 2x pomenijo — trosi polovico gnojila ob setvi, polo- vico pri okopavanju, ker bi si- cer šlo gnojilo v izgubo. O posameznem gnojilu sledi nadaljevanje prihodnjič. V Ptuju bo 8. maja pozdrav pomladi Društvo prijateljev mladine v Ptuju je pripravilo za nedeljo, dne 8. maja t. 1., popoldne »POZDRAV POMLADI« s sle- dečim sporedom: Ob pol 14. uri pri »Mladiki« zbiranje pionirjev in cicibanov v spremstvu odraslih ali samih in formiranje povorke. Ob 14 uri odhod povorke proti Trgu svobode, po Kremp- lje vi ulici, čez Kvedrov trg. Miklošičevo ulico, po Ljuto- merski cesti v Ljudski vrt V Ljudskem vrtu bo rajanje otrok ob sodelovanju družtev Ptuja, ki bodo otrokom prika- zala svojo dejavnost na polju- ben način. Za prigrizek in brezalkoholne pijače poskrbljeno. Očetje in mamice, udeležite se skupno z otroki tega otro- škega veselja v prebujeni zeleni in cvetoči naravi I Odbor. JURŠINCI-GOM LA ob 1. mafu V Jušinoih, kjer je predviden sedež bodoče komune, je bdi 1. maja dopoldne slavnostni se- stanek za počastitev 1. maja. V dvorani v Juržindh 9o se ob 8. uri zbrali odbori in kolek- tivi iz centra v Juršincih: kme- tijske zadruge, člani občinskege odbora, novega komunskega odbora SZDL ter zastopniki ostalih množičnih organizacij Skupna seja je bila posvečena prvomajskemu delav.skemu praz- n:lku, desetletnici osvoboditve ter spominu na padle borce za svobodo s področja občane Jur- šinci. Delovni kolektiv Kmetij- skega gospodarstva Juršinci Je popoldne 1. maja v Hlaponcih priredil proslavo za svoj kolek- tiv v po^stitev 1. maja. 1. maj popoldne je CJomila pri Juršincih enako dostojno proslavila. Kakor pri Juršincih tako je tud: na Gomili na pred- večer zagorel kres Ob kresovih so zadoneli tudi možnarji. Dne 1. maja je bila na (jomili otvo- ritev turistične sezone. Otvor- Jen je »Bife« v razglednem stol- pu. Nadvse zanimiv je bil IX. redni letni občni zbor Turistič- nega društva na Gomili, k: je pričel ob 15. url. Na tem obč- nem zboru je izročil zastopnik Turistične zveze Slovenije iz Ljubljane pismeno priznanje za dosežene uspehe pri delu. Pred pričetkom občnega zbora je na- stopil na Gomili domači turi- sti^ pevski zbor, ki Je zapel nekoliko pesmic in je žel veliko priznanje. 'Prvega maja so Go- milo obiskali mnogi turisti, ne- kaj pa jih je prišlo na Gomilo naslednji dan — 2, maja. Juršind in Gomila sta v po- mladanskem cvetju dostojno proslflv^la 1 mai. H F Za 10-ietnico narodne osvoboditve: knjige Pre- družbe v vsako hišo! razpolagal z 89,629.000 din proračunskih scedstev Na zadnji seji LOMO Ptuj 29. aprila t. 1. sja bila potrjena predloga družbenega plana in proračuna LOMO Ptuj za 1955 ter nekaj zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1954 in nazadnje še rešenih več tekočih gospodarskih vprašanj Po lanskem pregledu izvrše- nih investicij v Ptuju je zahte vala največ sredstev nabava cevi za ptujski vodovod. 17 mi- lijonov 849 456 din je šlo v ta namen iz lastnih sredstev, 33 milijonov 45.853 din pa iz repu- bliškega kredita. Preureditev zunanjega in notranjega kopa- lišča Je stala 6,667 736 din, zgra- ditev 12-stanovanjske hiše v surovem stanju 4,190.263 din, dograditev 4-stanovanjske hiše 2,859.435 din, ureditev gasilske- ga avta 1.520 400 din, zgraditev transformatorja za vodovod 1,357 315 din. ureditev garaže in popravilo gasilskega doma 1 mi- lijon 62.601 din, ureditev sej- mišča, zunanja ureditev klav- nice, dokončna ureditev fasade stanovanjskega bloka na Viča- vi, popravilo upravnega po- slopja LOMO, elektrifikacija predmestja, zaklonišče ter han- gar Aerokluba pa ostale manjše zneske, tako da je bilo lani skupno investiranih iz lastnih sredstev 38.177.136 din, iz repu- bliških pa 42,939.527 din. Letošnja skupna sredstva LOMO Ptuj so preračunana na 89,629.000 din. od katerih od- pade na investicije 57 milijonov 708.000 din. za mestni admini- strativni proračun in proračun- sko rezervo 29.048 000 din, za 6% obvezno rezervo od v letu 1955 doseženih sredstev 1,915.000 dinarjev in za 3% kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš od skupnih sredstev LOMO Ptuj 958.000 din. Od skupnega zne- ska investicij odpade 14 mili- jonov 427.000 din za zidanje stanovanjskih hiš od skupnih sredstev investicij, 1,731.000 dm za kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš od skupnih sredstev LOMO Ptuj ter 147.000 dinarjev za obvezno rezervo od v letu 1955 doseženih sredstev (izven proračuna). Od ostanka za investicije 41,403.000 din bo odpadlo največ 22,056.000 din za nadaljnjo graditev vodovoda in nove stanovanjske hiše, 11 mi- lijonov 561.000 din na sklad za dvig proizvodnje, 4,911.000 din na obresti od osnovnih sredstev, 1,200.000 din na vodni sklad, 1,00.000 din za zaklonišče pod gradom. 355.000 din za anuitete ter 320.000 din za ureditev fa- sade na hiši Vičava 16. Med viri dohodkov je na prvem mestu (19,032.000 din] ostanek dobička gospodarskih organizacij. (18,175.000 din) pre- sežek dohodkov od prejšnjih let, (15.208.00 din) ostanek dobička gospodarskih organizacij iz leta 1954, (8,500.000 din) 50% prom. davek iz zadružnega sektorja in od privatnikov, (6,350.000 din) zaostanek 1954 in tekoča do- hodnina od ostalih poklicev, (6,000.000 din )lokalni prometni davek, (4,911.000 din) obresti od osnovnih sredstev gostinstva in obrti, (4,000.000 din) dohodnina kmetov, (2.250.000 din) tekoča in zaostala zemljarina, (1,450.000 dinarjev) lokalne takse, manjši zneski pa od 1% prometnega davka od državnega sektorja fl,444.000 din), davka na dedi- ščine in darila, dohodek uradov in ustanov, ostali davek ter mestne anuitete. Letos je predvideno poveča- nje družbenega produkta zlasti v industriji, trgovini, obrti, go- stinstvu, kmetijstvu in gradbe- ništvu (866,903.000 din) in bo za 52% višji od lanskega. V indu- striji bo dosegla najvišji druž- beni produkt tekstilna tovarna Ptuj, v kmetijstvu zadružno gospodarstvo Osojnik, v grad- beništvu gradb. podj.' »Drava«, v trg. »Perutnina«, v zadruž. sektorju »SI. gorice« Ptuj, v go- stinstvu (drž.) restavracija in kavarna »Evropa« Ptuj, (zadr.) Zadružno gostinsko podjetje Ptuj, v obrti Podjetje za po- pravilo voz J2, Pletama Ptuj. Med Olepševalnim in turi- stičnim društvom iz Ptuja, Ma- ribora in Celja so navezani tesnejši stiki, zaradi katerih bo prišlo v kratkem do skupnega sestanka in posvetovanja o pro- blemih. ki jih društva rešujejo, in o pomoči, ki Jo imajo ta društva pri organih oblasti in pri prebivalstvu samem. V PTUJU SO ZBOROVALI V Ptuju je bila 29. in 30. apri- la plenarna seja širšega uprav- nega odbora Društva muzealcev in konservatorjev LRS. Na kon- ferenci so predvsem razpravljali o problemih ptujskega muzeja. Sklenjeno je bilo. da se zaradi nepopolne zaščite arheološkega terena na Grajskem griču (rim- ski kastel in staroslovansko svetišče) vse to področje zaisuje z zemljo. Le na ta način bosta objekta zavarovana pred razpa- danjem. Nadalje So sklenili od- straniti vse ruševine mnioritske cerkve. Ohranjen bo samo prezbiterij, ostali prostor bo spremenjen v park. Zavod za spomeniško varstvčile tudi razdor v kato- lliSci cerkvi Omenili bonrK> le nekatere najbolj znači ne. Višja duhovščina, ki je izha- jala iz vrst plemstva, si je na- grabila baina bogastva Mnogo- krat je kakšna viso-ka cerkvena o-seba imela vef bogatih cerk- venih služb Niso bili redki silu- čaji. da je imel škof razen do- hodkov svoje škofije še dohodke kakšnega kanonikata, pr'>Stl1e in več bogatih župnij. Izvrševanje cerlrvene službe so zanemairili, navadno so jo prepustili svojim, cesto neukim in slabo preskrb- ljenim namestnikom Cerkveni diostojanstveniki so se mnogo več bavlli s prosvetnim de om, kot z dušnim pastirstvom. — Nižja duhovščina je imela često skromno in nezadostno izobraz- bo, bila pa je tudi siromašna in zaradi tega se je bavila s po- stranskimi posli, največkrat s trgovino ali krčmarsftvom. — Veliko je pripomoglo k razši- ritvi Luthrovlh naukov nedo- stojno življenje nekaterih kato- liških duhovnikov Tako je za- beležil kat. vizitacijski zapisni- kar leta 1605, da so ormoški žu^k Janez Dvorčič. njegov kaplan, središki župnik Janez Simonič in miklavSki župnilc To- maž Grecinič ime i priiležnice in so bili »navidezno oženjeni«. — Sekovsiki škof Martin Brenner poroča iz leta 1593 in 1607, da eo člani nemškega viteškega reda v Veliki Nedelji živeli ne- dostojno, imeli pri sebi »nesram- ne ženske« in uganjali razne nedostojnosti. Katoliška cerkev jc postajala vedno bolj posvetna sila in kot taka je izgubila moč nad kr- ščanstvom. Moralno je propa- dala predvsem pa tedaj, ko je začela prodajati odpustke — To so bili spLoišni pojavi v Ev- ropi, ki ®o izzvali gibanje proti katoliški cericvl in ki je težilo za reformo — preosmovo cerkve Zato imenujemo to gibanje re- formacija. Reformacija je prišla k nam iz Nemčije, kjer ie Luther Mar- tin nastopil proti napakam ka- toliške cerkve in proti oapežu Predvsem je obsojal prodajanje odpustkov, ki jih je razpisal pa- pež Leon X., da bi dobil potreb- na denarna sredstva za zidanje cerkve sv Petra v Rimu Luther je učil, da je sveto pismo edini vir verske resnice Njegovi na- uki odklanjajo post, romanje in čežčenje svetnikov; priznajo le krst in obhajilo ki se podaja pod obema podobama Na mesto latinske maše so uvedli službo božjo v narodnem Jeziku, z mo- litvijo, pridigo In petjem Luthrove nauke so prinesli k nam trgovci, obrtniki, delavci, ki go hodili na Nemško, pa tudi študirajoča mladina ki se je šolala na nemških visokih šolah. 2^četniik nove vere na Sloven- skem je bil ljubljanski kanonik Primož Trubar, ki je v kratkem časfu pridobil mnogo ljudi Luthrove nauke Ker pa so ga cerkvene in svetne oblast? pre- ganjale. je moral leta 1548 za- pustiti domovino in se izseliti na Nemško. Tam je bi^ name- ščen kot predikant najorej na Bavarskem pozneje pa na Wiirtemberškem kjer je izdal leta 1951 prvi dve slovenski knjigi* Abecednik in Mali Kate- kizem. Abecednik, da bi se ljudstvo naučili branja. Mali Katekizem pa. naj bi jih sezna- nil z novo vero. Trubarjevi knjigi sta dosegli svoj namen: protestantizem se je razmalinil na Slovenskem. — Ker pa slo- venska luteranska cerkev ni bila organizirana, so deželni stanovi pok icali Trubaria v do- movino. naj to delo izvrši Po- stal je superintendent (škof); moral pa je čez dve leti ponov- no zapustiti domovino Odšel je zopet na Nemško kjer Je tudi umrl. Trubarjeva neminljiva za- sluga je da je dal slovens^cemu ljudstvu prvo knjigo v doma- čem jeziku Naglo napredovanje nove vere je spravilo državne in cerkvene oblasti v zadrego. Zato je leta 1528 nadvojvoda Ferdinand po- slal posebno versko komisijo v svoje dedne dežele, ki naj ugo- tovi. v kakšnem stanju je ver- siko življenje podložnikov. Ko- misija je prispela v Ptuj 15 ju- nija 1528 Vizitacijski zapisnik nam poroča da v ptujski oko- lici tedaj še ni bUo »krivover- cev«. O razmerah v samem Ptu- ju zapisnik nič ne pove. Najmočnejša protestantska po- stojanka je bila v Radgo'ia, ki je imela nemško obeležje, za- radi tega nas zanima le v toliko, kolikoj- se je od tukaj širila Luthrova vera po Slo^/enskih goricah. Murskem in Drav^em polju. Trd oreh za katolicizem je bil Vurberg Ondotna zemljiška go- spoda Franc m Ambrož Stuben- berS sta z vso vnemo p'xiDiraila in ščitila protestantizem Kro- nist nam pripoveduje, da so cer- kev prevzeli pristaši nove vere; iz cerkve so pometali kipe in slike: katolišk duhovnika oa so vrgli skozi okno Leta 161P je dobil Vurberg novega gospodar- ja FUiberta Schranza in z njim tudi katoliška cerkev svojega podpornika. V prvi polovici 17 stoletja je prenehala protestant- ska verska občina na Vurbergu Protestantizem se je natbolj razširil v Ormožu, Veliki Nede- lji in Dravskem polju Najmoč- nejša opora protestantizma v Ormožu in Dravskem Središču sta bila zemljiška gospoda Ja- kob in Mihael SekelJi ter Pro- testantska tiskarna v Nedelji- šču, v Medjimurju, ki je žirila svoje v hrvatskem jeziku tiska- ne knjige tudi v Ormožu Drav- skem Središču in na Murskem polju. Kraji ob madžarski in hrvatski meji so sprejeli kal- vinsko vero. To pa pod vplivom ormoških graščakov, ki so bili Kalvinci. — Neko poročilo pravi, da je bilo na koncu 16 stoletja v Dravskem Središču le 50 ka- toličanov, leta 1621 pa je njiho- vo število naraslo komaj na 160- Ko pa je postal baron Pette go- spodar Ormoža, ki j« bil kato- ličan, je začela nova vera pe- šati ter se je morala v prvi po- lovici 17. stoletja umakniti ka- toliš^ki. V Ptuju so bile verske razme- re precej •'■^motane. Sovraštvo med katol:' li in luteran se je tako poostrilo, da so biila te- lesna obračunavanja na dnev- nem redu. Ziapiski iz te dobe nam znajo povedati, da 90 bile žens>ke najbojevitejše luterank.e Se leta 1600 je bilo okoli 60 luteranov v Ptuju. Na Ptujski gori se omenja leta 1574 luteranski predikant, ki ga je namestil grasčaik Stu- bent>erg Vizitacijski zapisnik iz leta 1607 nas obvešča, da je ime a nova vera mnogo pristašev tudi v Ljutomeru, ki pa so se v prvi polovic? 17 stoiletja pod pri- tiskom graščaka DreSkoviča vr- nili v katofiško cerkev. — Isti slučaj je bil tudi v Verže;u, kjer so Ožegoviči prisilili ljud- stvo k vrnitvi h katolicizmu. — Nekaj časa je Mala Nedelja igrala precejšnjo vlogo v prid protestantizma, kamor so Ijudjje triHnoma hodi i posilušat tam- kajšnjega puredikanta Protestantizem je dobil moč- nega zaščitnika pri Lenartu v Skw goricah, hrastovškega gra- ščaka Herbersteina _ Tu bi omc«iili verske zablode ki so bili posledice razsula cerkvene- ga reda To so bile skakaške sanjarije, ki eo dobile trda tla pri Lenartu Skakači so si že leta 1599 postavili leseno kape- lo v Radohovi blizu Lenarta. V tej ka.peli so prirejaJi ponočne shode, kjer so se delali zair.ak- njene, se zvijali, metali po tleh dcakali, bičali in imeli razne prikazali. Zahtevali so od cer- kvene oblasti, da jim dovoli zi- danje cerkve, kamor bodo an- geli prenesli kristusov grob iz Jeruzalema; drugače bodo prišle hude nad'oge nad ljudi In bc konec sveta. Skakači so prido- bili precej pristašev po Slov goricah Oblast je kapelo leta 1600 razstrelila; skakače pa razgnala. Na koncu 16. stoletja se je katoliška cerkev resno priprav- ljala na odločen boj proti pro- testantizmu. To ji je bilo tem laže, ker je ime'a na svoji stra- ni državno oblast. Sestavili so verske komisije ki so obiskale vse kraje, izganjale predikante in uičitelje, podrle ali razstrelile protestantske cerkve, zaplenile protestantske verske knjige i" jih sežgale. V začetku 17 sto- letja je bil protestantizem na Štajerskem iztreb jen Izgnanci so pobegnili na Ogrsko; večina je našla zavetišče v Prekmurju kjer so se tudi naselili. — Vod- ja verske komisije na Štajer- skem je bil sekovski škof Mar- tin Brenner ki je svoje ^^^^ strogo izvršil Sedaj pa si oglejmo odnos protestantizma do kmečkega ljudstva Ugotoviti moramo da je bil protestantizem demokra- tično gibanje predvsem meščan- stva in malega plemstva Pro- testantizem. od katerega je ljud- stvo pričakovalo boliš« sociai ne razmere, je bil — ksikor kato- liška cerkev — ostro nasproten kmečkemu ljudstvu. Saj tudi naš Trubar pravi oziroma pripo- roča v svojem Katekizmu: .. Vy hlapzi inu slushabniki) bodite pocomi vashim telesnim gospudom) strahom inu trepe- tanom vti preprozshini vashiga serza) slushite nim) kakor Chri- tushu) nekar le tim dobrim inu mehkim temuzh tudi inu zhud- nim . ..«. Tudi protesta^ntsk- pre- dikanti iSO blagoslavljali plemi- ško orožje, s katerim so pobi- jali kmečko ljudstvo. Na splošno željo poverje- nikov in novih članov Pre- šernove družbe bomo pona- tisnili knjigo Vladimirja Ko- koleta DEŽELE SVETA To je poljudni geografski priročnik z osnovnimi geo- grafskim'", ekonomskimi zgo- dovinskimi in družbenimi podatki o vseh državah sve- ta, Knjiga je opremljena z okoli 130 slikami in devet- najstimi dvobarvnimi zemlje- pisnimi kartami Izvršen, pa so tudi nekateri poprivki v tekstu. V prednaročilu bo stala za člane Prešernove družbe 200 din, za nečlane pa 280 din. Naročniki izven Ljubljane* doplačajo 20 din za poštnino Knjiga bo po izidu znatno dražja, tiskali pa jo bomo v omejenem številu. Kdor želi knjigo vezano v polplatno in trd karton, do- r plača 120 din. Prednaročila sprejemamo do 10. julija 1955. knjiga pa bo izšla oktobra 1955. Prešernova družba Hrana vpliva na razvoj tele- sa njegovo odpornost proti na- lezljivim bolezmm in na delov- no sposobnost posameznika in s tem na celotno družbo. Ziato ni čudno, da posvečamo temu vprašanju v zadnjem času veli- ko pozornost. Skrb za zdravo prehrano nam je narekovala, da snvo imeli v programu letošnjega letnika zdravstveno prosvetnih tečajev Za dekleta že tudi 16 ur teore- tičnega in 5 ur praktičnega pouku o prehrani. Tako pri- dobljeno znanje pa naj bi de- kleta praktično uvedla tudi v način prehrane v svojih domo- vih To pa bo mnogokje težko, ker vemo. da se marsikaj tega, kar so predavateljice priporoča- le kot nujni sestavni del naše hrane na naših domačih vrtovih še ne sadi in ne goji. Potrebno pa je, da napravimo tudi glede tega revolucionarni korak na- prej. Vsaka naša kmečka hiša naj bi se obogatila z vzorno urejenim zelenjavnim vrtom, na katerem bo skoczi vse leto do- volj zelenjave in sočivja za te- koče potrebe in za zimo, pa tudi cvetja naj ne manjka. Kako pa bomo to storile? »Naša vas« glasilo Glavne za- družne zveze Slovenije bo v svo. jih štirinajstdnevnih izdajah ob- javila redno kaj sejati in kaj saditi v določenem letnem ča- su. Obenem pa bo prikazana tu- di vitaminska in hranilna vred- nost posameznih kultur in kar je pr^vsem važno, kako si ure. dimo tak vrt. V zvezi z navedenim poziva- nj vse osnovne organizacije in vodstva tečajnih centrov, da smatrajo to nalogo kot praktič- ni zaključek letošnjega leta in organizirajo to delo v sodelo- vanju z Zvezo zadružnic (ki ima isto obveznost) upoštevajoč vre- menske in krajevne razmere. V akcijo organizii i pritegnite tudi vsa ona dekleta, ki so že lani končala zdravstveno pro- svetne tečaje. Ta naloga naj bo obveznost v počastitev 10-letnice osvobo- ditve, ker le z zdravo prehrano bomo rodile in vzgajale zdrav rod tn zdrave, krepke gradite- lje socialistične domovine. LEPOSLOVNO-DOKUMENTA RNO DE1X) IZ NASE BORBE ZA SVOBODO IIAIS BR4 1 KO: TELESKOP Ponoči med 30. tn 31. avgu- stom 1942 je iz italijanskega koncentracijskega taborišča v Gonarsu pobegnilo skozi na skrivaj izkopam rov osem in- temirancev O t>egu so se raz- nesle najrazličnejše vesti, češ da so ubežnikom pomagali ita- lijanski oficirji, da jih je on- kraj žičnih ovir čakal avto itd. Seveda pa so bile vse te govo- rice izmišljene, kajti beg je or- ganizirala brez tuje pomoči — najmanj pa okupatorske — par- tijska organizacija intomiran- cev. Pobeg je bU junaško deja- nje, kajti intemiranci so v dveh mesecih z najprimitivnejšim orodjem, ne da bi okupator niti ostali intemiranci — prebivalci is^te barake — sploh kaj slutili. izkopali iz kleti baraike 60 me- trov dolg rov. Med pobeglimi je bdi tudi stari partij sld delavec Ivan Bratko. Ko je leta 1949 o tem fenomalnem begu poročal v Spominih na partizanska leta, je, opisujoč svoja kasneje padla tovariša Pirca-Maksa in Rav- barja, pristavil: »Oba predstav- ljata lik novih ljudi, kakršne b^ morala naša literatura real- no, razvojno obdelati ter tako posredovati njihovo delo mla- dim generacijam.« Nemara si le prav tedaj Bratko zastavil nalogo, opisaiti v leposlovni obliki ta pobeg. In tako imamo sedaj njegov roman »Teleskop«, ti ga Je na lepem papirju in v okusni opremi Uroša Vagaje iz- dala Mladinska založba. Ni naš namen pisati oceno knjige in obravnavati umetni- ške prijeme, ki se jih je poslu- nl pisec, pač pa bi radi opozo- rili na to. da je Bratku uspelo napisati napeto in nenavadno 7,andmivo zgodbo, ki je bralec z užitkom sledi od prve do ?.adnje strani. Ob glavna zgodbi: dramatičnem prikazu kopaičev rova, je pisatelj razgrnil pred nami pestro tn živo pisano po- dobo pet tisoič tntemirancev, ki se jim življenje raz\'ija v mo- reCem obroču taboriščnih žic. Imena resničnih oseb je sicer pisatelj zastrl z izmišljeninrri, vendar bo glavne med njimi zainteresirani bralec brez večje težave ugotovil s pomočjo Spo- minov na partizanska leta III, stran 76—98. , Knjiga je bogato ilustrirana s podobami pokojnega slikarja- intemiranca Niko Pimata. Pre- priča-ni ^mo. da bo našla števil- ne bralec v našem okraju, saj je tega tiKii vredna. Čudovit je bil letošnji 1. maj v nagli bujnosti cvetne pomladi. Edina skupina ljudi, ki brez svoje krivde ne more sodelo- vati v vsem pomladnem vese- lju so bolniki; ti ob prazniku posebno boleče občutijo svojo nesrečo, svojo nezmožnost sode- lovati v veselju, ki se tako obilno nudi zdravim In vendar je uspelo pionirjem, mladim umetnikom, učencem glasbene šole, pod vodstvom njihovih po- žrtvovalnih profesorjev, ustva- riti bolnikom ptujske bolnišnice praznik. Ne* vem, ali bolj z lepo in pestro sestavljenim in izve- denim programom ali pa z otroško ljubkostjo celokupnega njihovega nastopa, menda prav z združitvijo obeh, so nudili na- šim bolnikom nepričakovano prijeten doživljaj, ki jih je dvignil iz enoličnosti bolezni in popeljal v praznično razpolože- nje. Marsikatero oko se je jasne- je zalesketalo, marsikatera usta so se zopet nasmehljala, ko so poslušali in ploskali malim iz- vajalcem, orkestru in pevcem, klarinetistoma, čelistki, violi- nistki. klaviristki in trobentaču — ta nenavadna publika v bol- niških plaščih z bledimi lici, ki se je zbrala v bolnični obed- nici Mnogo iskrenih besed pohvale in hvaležnosti, ki so jih izrekle blede ustnice, naj naši mali glasbeniki in njihovi profesorji sprejmejo tudi po tej poti. IZ PTUJA Potovalna agencija »Ganda Tourisme« Gent — Belgija seje pozanimala pri ptujskem Olep- ševalnem in turističnem dru- štvu za pogoje skupinskega in posamičnega bivanja in zadrže- vanja v Ptuju in letoviščih ptujskega okraja Ptujsko dru- štvo jim je postreglo s potreb- nimi pojasnili, razglednicami, prospekti in podatki. rVAN POTRČ 18 Zagnal je z vso pilo žlico po mizi, da se je odbila m zletela prek Lizinc glave na sredo izbe, in odšel iz izbe z dolgimi ko- raki ko da b' se mu mudilo. »Ah!« je zastokala Lizika, se prav tako dvignila in šla »Tako je. mati! To jc zavoljo vas!« sem rekel m prav tako odložil žrco. »Zavoljo mene?« so vprašali »Zakaj?« »Zapisali bi — kateremu!« sem komaj izgolčal »Komu? Tebi?« so me vprašali in zdelo se mi jc ko da so sc posmehnili Potegnili sc si ruto na OČI, vstali ia o-dšll tudi om iz izbe. Strašno so se zjczili. Bil sem ▼es Srečen, da sem lahko nad nekom zatuldl, čeprav samo nad sestrama nad Manco in Olgo »Pa požrite vse sami. ali iaz pojdcm — od hrama pojdcm Vrag naj vzame tak hram in grunt! Naj ga Strafcla ima, ta »Lakota!« Ali tudd sestri sta šli. Jaz pa sem še to noč pobral nekaj, kar jc ostalo oblekla po ognju m sc, da 34 ne bi premislil, naglo pobral, odšel sem — tudi zato da bi mati storili kaj zavoljo grunta J a kako bj storili, da bi ga )az dobil, tega nisem vedel. A ko sem šel sem bil vseeno straš- no Iz Sebe. preklinjal sem. ko me ni nihče poklical nazaj ali mi vsaj jezo pokazal. Pri Toplekovih sem spal sprva na hramu, napravil sem si leži- šče nad hlevom ter si po večerih ko smo v hiši povečerjali m ko sem pogledal živino odpravil tja m se bolj zamotal v vojaško plahto, ko se pokril z njo; po ve- čerih jc že mrazilo. Toplcčka sc je tam pa tam mo- tala okol) mene vendar jaz go- vorjenja nisem nikoli načel ni- sem ga mogel načenjati preveč me je bilo sram: tako zavoljo nje same kakor zavoljo Topleka. a tud zavoljo sebe samega; na do- mače. enako na njeni dve pose- bej še na Tuniko sem se komaj kdaj r.misiil Ženska se je obirala pri drvah v kolarnici, pri štahn- kah 'n pri večerji ali pr obedu začenjala s s vej.m večnim »Juže- kom« m s pojočim pro?ečim glasom- »Južek ne bi šli po Ustje? Jutri bi šli . .« »Južek, posodo bi bilo treba pripraviti. . 'zmil bi jo 'n žveplal!« — »Južek, ajda pa kaže letos Zarantati bi jo bilo treba če ne. jo bo ta na- ša Tunika vso popasla... oh, jc- zus. krii je ,. I« Tako je končala po navadi z vzdihom in odšla Nikdar je ni- sem pogledal, to dobro vem ali še zdaj mi je v glavi njen zale- zujoči glas mi jc v očeh njena naprej nagnjena postava, ko da bi pred spovednico stala — v ka ter- sem vsak čas čutil nekoga ki si me po strani in zase ogle- duje. Svojega hlapca in mis-b na priložnost, kdaj S' me bo privo- ščila Bili so 6asi. ko mc je mi- kalo da bi pobegnil — preveč sem čutil njene oči To bi tudi storil, da nisem šel takrat skre gan od hrama: vrni] bi sc. samo, ko b' Strafcla šel samo. ko bi poslali mat; pome. aH bi mi rekli kaj zavoljo grunta Tako pa ... Tako pa se jc zgodilo vse dru- gačci zgodilo sc jc čeprav sem Se vsega bal a si na tihem ven- darle vsega žele — ie tega tega kako se bo končalo, n^sem mogel slutiti nib malo nc Tako, eh prekleto, resnica jel Niti malo nc Na večer sem metal v kolamdci koruzinjc z lojtrskega voza Pr š- la je po pocjah Toplcčka s praz- no košaro ko da bi se po kaj napotila se zagnala v kolarnici znenada na kure. }dh sprav:la v hlev se vrnMa postala pred pra- gom, s tisto prazno košaro pod pazduho, in obstala s pogledom na mčn' Obračal sem Sc po vozu in čutil, kako me znova nepre- mično gleda čeprav je nisem niti enkrat pogledal »Uh. kak hlad je že,« je vzklik- nila naglas, se stresla in s' stis- nila život z laktmi Tise vsaj meni sc je tako zazdelo, pa ie vprašala s tistim pojoč m, zatc- zajočim glasom: »Južek kaj te nič nc zebe ponoči — na hramu?« Zmetal sem zadnjih nekaj sno- pov 2 voza skočil na lla, se ote pel in odgovoril: »Kaj bi me zeblo ... « Dvignil Sem oje obrnil zadcn" ski voz in ga potegni] pod stre- ho v kolarnico. Iz hiše je prišla Hana in stekla s polnim škafom krminja k štalmkam; malo za njo je pr'tekla s škafom Tunika Svinje so se predramile, začele So butati z vekam; in kruliti. Kljub temu sem slišal Toplečkino prigovarjanje 'n Hanino zadi- ranjc »Hanika! Hanika!« je klicala gospodinja Hčerka ji je odgovorila šele, ko je pnšla drug.č od sviniakov »Kaj b- radi?« sc Je zarežala »Odcjo bi zanesla na hram« »Kaj?« se jc v drugo zarežala Se ustavila in jo pogledala z glavo ki jo je pomo'ela proti materi »Južeku.« je povedala matij »če ne. bo zmrznil.« »Kaj bi jaz nosila?« jc rekla z ihto za tem pa — po v^ej pri- liki me je zagledala — popravila z izgovarjanjem: »Nc vidite? Pol- ne roke opravkov imam.« Odš^a je v hram. za njo Top- lcčka, s košaro pod laktom s prazno, s kakršno jc prišla iz hrama »Križani otroci, kakšni ste!« je jadikovala. Ma!o kasneje, bil sem v hlevu pri živini — sem slišal njen, Toplcčkin počasni korak, kako je šla p>o pocjah mimo hleva to proti gumnu n še malo pa jc bila znova pred hlevom. »Odejo sem ti dala,« je rekla s pocij ne da b' stopila v hlev »Odejo m hodno rjuho Na Icstvo sem jo obelila.« Nato molk in za tem: »Da te ne bo zeblo.« »Dobro, dobro « sem zgol- čal, da sem nekaj rekel) obenem pa sem začutil kako me je po vsem telesu sprelctelo. bilo je nekaj ko vročica nehote sem po- stal z grabljam' in pjočakat. ali vse kar sem še slišal |e bilo podobno vzdihu, za tem pa Top lečkme korake Ko sem ta veder prišel po ti- hem. ko da bi $e česa bal, v pri- klet m v iibo k večerji, s«m za slišal Hanin smeh 17 kuh nje Hi- hitala sc je. nekaj govoričila in se znova hihitala Nehote sem postai ah sta me začut li ali kaj Tun ka je odprla vrata, mc za- gledala v luč; Iz kuhinje — in hihitanjc jc "pri prič prenehalo. »Kje je večerja?« sem vprašal »V h;š na miri!« jc rekla Tu nika ne da b: zaprla vrata ko da bi čakala, kda, bom šel. Stopil sem proti izbi, a preden sem dobro zaprl za sabo sem sM- šal, kako je bušil zadržan smeh iz Han:ke — ko da bi se mi za hrbtom smejala. Iz h-ške, od bol- nika, je prišla Toplcčka s piskrč- kom v roki si popravila lase za ruto in mi rekla: »Južek, k mizi sedi večerjali bomo.« Prisluhnila je smehu v kuhinji, reklar »Kaj se le toliko režita?« in začela od mize klicati: »Hanika, Tunika večerja se bo shladilal« Nisem si miogcl zamisliti, kako bi naj prišla k meni. na hram da ne bi kdo pri hiši, a.h Toplek ali dekleti, čeSa zaslutil ali česa zvede! — krave so se pri Tople- kovih bolj redko telile — vse- eno pa sem jo. svoi živ dan ne bom pozabil, vsako noč čakal, slednjo noč boli in bolj nestrpno. Nikakšnega spanca nisem več imel. vsake dvcrcc sem slišal vsakikrat, ko so zacvilile, za tem tist h nekaj stopinj po kamenja čez dvorišče do tratnice kjer se je vse končalo & počepanjem in znova z dvcrci in z zapahova- njem Sčasoma m ušla ušesom nobena več ločil sem jih, staro in mlad dve Neko noč — mladi mesec je bil visoko med zvezdami, moralo je biti že sred: noči sem zasli- šal Toplečko Zasl šale so se po- časne in coklaste ■^topinjc na prazno nataknjenih šo'nov naj- prci po peščenih dvoriščnih tleh, znenada pa po pocjah Koraki so bili sila oprezn (Nadaljevanje sledij Stran 4 Ptuj, 6. maja 1955 Veličastno praznovanje I maja v ISiajsperfiu 2e ves pretekli teden so zvoč- niki razglasne postaje in plakati vabili na praznovanje I maja in seznanjali ljudi z izredno pestrim orogramom. ki sta ga pripravili skupno obe sindikalni podružnici Tovarne volnenih iz- delkov in Tovarne strojil ter šole. 2e ves teden je bilo v obeh kolektivih dobro In veselo raz- položenje v zvezi z bližajočimi se prazniki, ki je v soboto do- seglo višek. Težko bi bilo potegniti mejo med koncem vseh priprav in za. četkom oficialnih slavnosti Ne- kako v soboto opoldne so de- lavci obeh tovarn postavili tra- dicionalno majsko drevo, ki je mogočno stoječe in lepo okra- šeno naznanilo 1. maj, praznik vsega delovnega ljudstva sveta Ob 20 uri se je zbrala pri to- varnah velika množica ljudi, kompletne' gasilske čete maj- šperškega sektorja, večinoma vsa šolska mladina z neštetimi baklami, a vsem prisotnim se je predstavila pomlajena in dobro izvežbana godba na pi- hala v novih uniformah. Po odigrani državni himni je kre- nila dolga povgrka ob svitu ba- kel z godbo na čelu na ruševine starega gradu, kjer je bil ob velikem kresu zaključen sobotni večer Nedeljo je že zgodaj zjutraj oznanila budnica godbe ki je nato krenila v sosedne vasi in k partizanskemu spomeniku padlih borcev — k Sagadinovi hiši na Srečah Tam je bila kratka proslava 10. obletnice strašne katastrofe, katero sta v kratkih besedah opisala tov dr. Jože Potrč in tov Belšak Pro- slavo je organizirala zveza NOB Makole Med tem se je na to- varniškem igrišču nadaljeval športni program Ženska in mo- ška ekipa odbojke je odigrala nekaj prijateljskih tekem z eki- pami Iz Kidričevega Gostje so bili v veliki premoči in sta tako obe domači ekipi podlegli. V istem času je strelska družina tekmovala z zračno puško. Ko se je vrnila godba, je sledil na- stop gasilskih čet — moške vaje z lestvami in ženske proste vaje Le-te so bile ob taktih godbe na pihala, kar je priva- bilo mnogo gledalcev, ki so z občudovanjem sledili izvajanju vaj. Gasilci so ponovno doka- zali svojo spretnost in stalno pripravljenost za reševanje ljudskega imetja, za kar jim je v lepih in t)odrilnih besedah po- veljnik Okrajne gasilske zveze, tovariš Canjko. izrazil vse pri- znanje in zahvalo. Popoldanski program se je začel ob 15 uri v sindikalni dvorani Tovarne volnenih iz- delkov Po državni himni je to- variš Kolenko v svojem po- zdravnem govoru v kratkem označil pomen praznovanja 1. maja. Nadaljnji program z raznimi vajami in plesi, ki so bili dobro pripravljeni, je izva- jala mladina majšperške osnov- ne šole in nižje gimnazije ter godba SKUD »Anton Ingolič«. Učiteljski kader je dokazal svo- je prizadevanje za telesno vzgo- jo naše mladine, godba pa se je ponovno predstavila s pri- jetnimi koncertnimi komadi. Poslušalci so izrazili godbi pri- znanje, ki je prehajalo že v po- nos, da bo le-ta zopet, kot nek- daj, reprezentirala in sprem- ljala vse naše množične orga- nizacije doma in izven kraja Da je temu tako, se pa vsi sku- paj lahko zahvahmo požrtvo- valnosti kapelnika tov. Kosija in tov. Svagana ter izredni vztrajnosti godbenikov, ki so ta svoj uspeh dosegli poleg vseh težkoč v dobrem letu intenziv- nih vaj. Ta izreden uspeh uživa resnično hvaležnost vsega maj- šperškega občinstva. Za konec je bila prirejena prosta zabava, a drugi dan je Planinsko društvo organiziralo še skupinski izlet na Boč, s ka- terim so delovni ljudje Maj- ^perka zaključili svoj delavski prpnik Vsi dnevi so potekli v prisrčnem in dobrem razpolo- ženju, ki ga je povečalo še iz- redno lepo vreme. Vsa sloves- nost se je razvijala brezhibno in je dosegla dostojno višino našega največjega praznika de- lovnih ljudi. -a »rUMENlK PADLIH iiOKCii-V NOV V SKiiCAH Pn še nekaj o Studijski kn ižnfci v kratkem bomo praznovali desetletnico narodne osvobodit- ve in delali bilanco vseh nešte tih pridobitev ki nam jih je pri- nesla v desetih letih ta naj- važnejša prelomnica v narodu, in socialni zgodovini jugoslovan- skih narodov. Novo življenje je začelo kliti tudi na številnih kut turnih področjih Med drugim je tudi slovenska knjiga vstala V težkega ponižanja ki ga ji je prizadejal osvajalec m našla zo- pet pot med slovensko ljudstvo. Iz temnih skrivališč je zopet pc dolgih letih zagledala svobodne sonce in napolnila police sloven- skih knjižnic Toda večina glas- nic lepe slovenske besede je po- stala žrtev tujčevega pustošenja le malo jih je rešila požrtvoval- nost slovenskih ljudi Toda knji- go še nekako nadomestiš slo venskih žrtev za svobodo pa ut moremo več obuditi k življe- nju Razen razširiene mreže Ijud^ skih knjižnic po Slovenskem štejemo med posebne pndobitv( po drugi svetovn: vojni tud mnoge študijske knjižnice v več jih slovenskih centrih Ljudski oblast jih je ustanovila z name nom da tudi »laikom« omogoča jo pot k splošni izobrazbi ii strokovnemu izpopolnjevanju Ti ustanove tvoriio danes nekal vmesni tip med znanstvenimi ii ljudskimi knjižnicami Njiho' glavni namen je zbirati pihane predvsem tiskano gradivo, ki nanaša na njihovo knj.žnični območje Zadovoljiti skušajo čir iirši-m potrebam bralcev v na- iprotju z ljudskimi knjižnicami, ci skrbe predvsem za zabavno ;tivo povprečnega bralca. Zato te dragi tovariš naj ne )dbija naslov »študijska«. To liso zaprašeni in temni prostori, tjer pajki razpredajo svoje mre- še po knjižnih policah ob sta- rinskih mizah pa sede sključeno Jradati m sivolasi »dihurji, ki 30Č in dan žro knjige« Ne, v teb svetlih obdravskih prostorih ve- je bogato življenje neštetih du- lov in generacij Dolge vrste le- x> vezanih knjig nam zgovorno pričajo o sončnih in lemmh stra- aeh naše preteklosti Njim pa se pridružujejo dela. ko so že sado- vi, dozoreli v novi. socialistični domovini. . Gotovo te zanima, dragi bra- lec kai se VSe dobi v taki usta- novi Pa začniva kar pn zgodo- vini kot le že to običajno ka- dar obravnavamo kako vpraša- nje Kdot piše o ptujski prete- klosti ali kdor se želi poučiti o njej, ta dobi v študijsk; knjižni- ci obilo gradiva Zbirke iz slo- venskega .eposlovja so še nepo- polne in jih uporabljajo pri svo- jih referatih in obveznem čtivu povečini dijaki Nemško slov- stvo je zastopano z dolgo vrsto njenih klasikov kar je slabega je dostopno samo v študijske svrhe Kdoi bi s' rad ogledal stvaritve 'z likovne umetnosti bo našel precej gradiva Za ra- zumevanje današnjega družbene- ga dogajanja je na razpoiayo tudi precej del iz tega področja. Kdor ima opravka s kmetif- stvom temu lahko postreže knjižnica s številnimi deli o teh panogah kot so vinogradništvo sadjarstvo, vrtnarstvo, živinore- ja in drugo Z oziram na agrarni značaj ptujskega okraja ?kuš^ knjižnica tudi v tej smeri iz- polniti svoje zbirke. Tudi > francoščini in angleščini lahko izpopolniš svoje znanje, kajti slovstvo teh jezikov je dobro za- stopano. In še mnogo drugih za- nimivih stvari, saj je okrog 40 tisoč različnih zveskov. Izposojanje na dom je omeje- no, v čitalnici, ki ima 12 sede- žev pa so vsa dela na razpolago, kakor tudi številno časopisje. Ce si v zadregi za predavanje ali iščeš starejše podatke, potem so ti na razpolago tudi starejši letniki In kdo to vzdržuje? Okraj, ker je to njegova proračunska usta- nova. — Sredstva, da taka usta- nova kolikor toliko posluje, so bolj skromna — Ce pa je toliko potreb m neodložljivih zahtev.. Ustanova pa svojih dohodkov ni- ma ker je izposojanje v študij skih knjižnicah načelno brez- plačno V zadnjem čaSu je usta- nova spadala pod muzej od 1. aprila 1955 pa je zopet samo- stojna proračunska ustanova, kar tudj odgovarja specifičnosti nje- nega dela in nalog Knjižnica obstaja že od 1. 1948, vendar velika večina Ptujčanov ne pozna te ustanove m ugod- nosti ki jim jo dajejo njene bo- gate knjižne zbirke Tudi veliko izobražencev in javnih delavcev, ki bi sc morali v večji meri za- teči v njeno okolje po pomoč pn svojem delu Se ni prestopilo njenega praga... Pa bo kdo rekel, kai bi « ta- kim »nebodigatreba«, ki nič »noter ne nese« — Če boš obi- kal čitalnico te kulturne usta- nove v poslopju Mestnega muze- ja, v nekdanji »dominikanski vo- jašnici« boš pa sodil drugače — To lahko storiš » ponedeljek sredo petek od II. do 12, ure, ob torkih četrtkih in sobotah pa od 13 do 19.30 -ej. DROBNE ZANIMIVOSTI TO JE GRMELO! Neki poUcist v Sao Paolu v Braziliji je prijavil svojemu predstojniku, da je izgubil služ- beni plašč škornje in alarmno piščalko. Pozneje so ugotovili, da je navedeno opremo zame- njal policistov sin za zbirko slik slavnih nogometašev Vedno hitreje, toda kam? Najnovejši modol francoske- ga reaktivnega lovca »Mystere« je v vodoravnem letu kot prvo serijsko izdelano letalo preko- račilo zvočno hitrost. Poskusm pilot je pozneje izja-vil, d& je doseglo letaj o pri poznejših strmoglaivih poletih še večjo hitrost Vajenec mora največ zaslužiti Neki možakar se je potego- val v neki tovarni za delovno mesto. Uslužbenec za personal- na vprašanja ga je vprašal o prejšnjih zaposlitvah, kakor tu- di o njegovi strokovni izobraz- bi. Potem je rekel: »Vse je v redu, toda vi zahtevate glede na svojo izobrazbo in skušnje preveliko plačo.« Mož se ni dal ugnati: »Ja, glejte, delo le ven- dar težje, čimmanj se človek nanj razume!« V STEKLENI HlSl Zena šolskega hišnika neke najmodernejše šole v Ang:iji mora vsakikrat, ko si nadeva klobuk, zastreti svoje novo sta- novanje To stanovanje se na- haja namreč v šoli. k» je celo zgrajena iz stekla Neprestano jo lahko. opazuje okrog 400 učencev te šole »Gotovo vam je dokaj neprijetno?« — »Cisto nič,« pravi hišnica »mene zlepa ne spraviš v zadrego Pozabiti samo ne smem zagrniti zaves, če se hočem počesati ..!« MEHIKANSKA POSTREŽBA Ko ie Emest Hemingv/ajr na- meraval nekoč odpotovati v mehikansko mesto Tulex je po- slal na naslov manjšega hotela v tem mestu brzojavko, v kateri je prosil za sobo e kopalnico itd. itd itd Takoi po prihodu so slavnega pisatelja vodidi sko- zi lepe sobe V zadnji sobi se je nenadoma ustavil »Kal Pa naj to pomeni?« je vprašal, ko je ves zmeden opazil na divanu tri papige, k= so ga pozdravlja- . le. Hotelir je odgovoril: »To so tisti trije itd mister Heming- way!« MerRuš Ana iz Lancove vasi je padla pod voz ter si poško- dovala roko in nogo. Gabrovec Marija iz Leskovca se je poparila po obrazu z vre- lim kisom. Rojko Štefanija iz Smolinc je padla ter si poškodovala levo nogo. Savra Martina iz Središča je prevrgla krava ter ga močno poškodovala po glavi. Vidovič Marija iz Lešja je padla ter si zlomila nogo. Rojko Terezija iz Muretinc je padla ter si poškodovala nogo Skledar Franc iz Makol je pa- del s kolesom ter si poškodoval nogo Habjanič Franc iz Zakla je padel in si zlomil nogo. Kukec Matija in Kukec Fran- ca iz Pavlove so napadli neznani 4 moški Oba imata močne po- škodbe. Peršuhu Alojzu iz Pleter je v službi odtrs^ilo roko v tovarni v Kidričevem. IZ PODVINC V razgovoru z ljudmi o knji- gah Prešernove družbe s« vidi, da jih ljudje radi čitajo, le da jim je treba svetovati, katera knjiga je njim lažje razumljiva in katera ne Naročniki tudi odkrito priznavajo da je letoš- nja Prešernova rdaja knjig prav razveseljiva Skoraj vsak bralec pravi »To &o knjige ?a nasi« Ljudje sicer radi potožijo da 'J denarja za knjige Prešernove družbe pa še vsakdo rad da tistih nekaj dinarjev Tako i® pač v Dornavi Poglejmo še malo v vas Podvince, kjer so večino- ma večji kmetje Tam je malo delavcev in obrtn kov Glede Pre- šernove družbe je v tej vasi žal in resnično čisto drugače kot v Doma vi Število naročnikov je neznatno Nikdo ne bi mogel tr- diti da je tako zaradi ofzadoH- ne agitacije Cesai ni propagandni material sana kot drugod, je poskušala nadomestiti poverjenica z obiskom vsake hi- še. W tolmačenju o vsebini knjig Prešernove družbe ki bodo izšle drugo leto je tu pa tam kak domačin dejal, da mu več koristi kos kruha kot pa knjiga. Različni ljudje imajo tam pač različne izgovore vendar pre- malo dobre volje razumeti to, kar prinaša lepa knjiga Med njimi so na srečo tudi taki. ki cenijo napredne knjige m so se vpisal; med člane Prešernove družbe. C. R ★ NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV Kakao se ne bo sprijel v gru- dice, ki se le težko razmešajo, če še suhega zmešamo 6 slad- korjem in oboje dobro razme- šamo Isto velja tudi za čokola- do v prahu. Spomladi, ko se nekoliko ogreje, marsikje prebelljo stano- vanje Gospodinje se tega dela boje, ker je vsa hiša narobe in je po končanem delu še veliko truda, da je stanovanje spet po- spravljeno. Posebno nas jeze in mude madeži od beleža. Od- stranimo jih če so z njimi za- mazana tla, da jih zdrgnemo s precej ostrim steklenim papir- ja, nato pa zmijemo s krpo. ki jo namočimo v močnem kisu. Tla nato še pomijemo oziroma skoraj eno in isto. toda ime je ime in mi vrtičkarji držimo na iobro ime. Zato tudi sovražimio otroke in kose. ki nam izvla- čujejo in zameštravajo listke z imeni ;in tako se lahko pripeti, da se začudimo: »Glejte, ta!e negnoj cvete prav kot planika. — to bo morda kak lok? len raz ■-ček a to je gotovo negnoj. sa po ribamo. Sobota, 1. maja, ob 20. uri: Hans Tiemeyer: »MLADOST PRED SODISCEM«, razprava pred sodiščem za mladoletni- ke v dveh dejanjih — Ena- indvajsetič in zadnjič! Izven. Nedelja, 8. maja, ob 14.30: 2ak Konfino: »V SOBOTO SE POROCIM«, komedija v treh dejanjih (štirih slikah). Stirinajstič Gostovanje v Ma- kolah (Prosvetna dvorana). Predprodaja vstopnic v Kme- tijski zadrugi Makole. Nedelja. 8. maja, ob 15. uri: John van Druten: »GRLICE GLAS«, :gra v treh dejanjih šestih slikah). Zadnjič! Izven. Nedelja. 8 maja ob 19.30: 2ak Konfino: »V SOBOTO SE POROČIM*, komedija v treh dejanjih (štirih slikah). Petnajstič. Gostovanje v Maj- šperku (Sindikalna dvorana tovarne volnenih izdelkov). Sreda, 11. maja, ob 20. uri: Pero Budak: »METE2«. dra- ma v štirih dejanjih Sedmič. Zadnja večerna predstava! Gostovanje Amolda Tovorni- ka, člana SNG v Mariboru. Izven. Predprodaja vstopnic pn gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo In na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9 do 11. ure ter eno uro pred predstavo. — Rezerviranje vstopnic dopoldne v gledališki pisarni, telefon št. 71. Dnevni spored za nedeljo, 8. maja 1955. 6.00—8.00 Jutranji pozdrav (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.05—6 10 Poročila in vremen- ska napoved. 6.30—6.35 Pregled tiska 7.00—7 15 Napoved časa poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda 7 30 do 7.35 Radijski koledar in prire- ditve dneva 8.00 Dr Metod Mi kuž: Narodnoosvobodilna borba — ena izmed oblik narodne re- volucije 8.15 Jugoslovanske zbo- rovske skladbe. 900 Osvoboditev Ljubljane — reporUža 9.30 Slo- venska solistična glasba 10.00 Prenos komemoracije s pokopali- šča talcev v Ljubljani 11 00 Od- daja za Beneške Slovence 11.20 Orkestralna dela jugoslovanskih skladateljev — vmes ob 12.00 do 12.10 Pogovor s poslušalci. 12.30 Napoved časa, poročila pregled dnevnega sporeda in objave 12.45 Zabavne melodije 13.00 Pol ure za našo vas. 13 30 Delovn: kolek- tivi čestUaio 15 00 Napoved ča- sa, poročila vremenska napoved in objave. 15.15 Zabavno glasbo Izvajajo domači ansambli. 16.00 »Na jasi — kot pred leti« ali »Vesele m bridke«, vendar bolj vesele kakor bridke iz partizan- skih dni. 17.30 Od Triglava do Ohrida (jugoslovanske narodne pesmi in plesi) 18.00 Jože Stok- Korotan: Zadnji pohod v belo Ljubljano 18.20 Orkestralna glasba. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Lahka glasba. 20.00 Parti- zanski skladatelji sc spominjajo. 21.00 Karel Dobida: Ob lO-letnid slovenskega slikarstva 21.15 Do- mača zabavna glasba. 22 00 Na- poved časa, poročila vremenska napoved in pregled sporeda z« naslednji dan. 22.15—23.00 V plesnem ritmu, 23.00—24.00 Od- daja za tujino — na »alu 327,1 m (prenos iz Zagreba). OBRTNIŠTVO IZ PTUJA ♦ priredi v SOBOTO, DNE 7. MAJA 1955, OB 20. tJRI OBRTNIŠKI DRUŽABNI VEČEb v prostorih gostilne »Slon« v Ptuju. Obrtniki, vljudno vas vabimo k čim stevihieidi udeležb?! GODBA - PLES - SRECOLOV ^ (mBOB Z DOPISI, ZBIRANJEM NA- ROČNIKOV, KUPOVANJEM USTA. OGLAŠEVANJEM IN REDNIM PLAČEVANJEM NAROČNINE PODPIRAJTE LOKALNI LIST!