------    124    ------
Kmetijstvo.
Gospodarska borba Ogerske proti Avstriji.
Ogri na vse mogoče načine skušajo oslabiti drugo državno polovico, da se le sami okoristijo, dasi k skupnim državnim stroškom donašajo jedva tretjino. Nasprotno so pa jako občutni, ako se kaj stori od naše strani proti njim. Po sklenjeni pogodbi mej nami in Ogersko ne sme mej Avstrijo in Ogersko biti nobene carine. Carine naravnost Ogri ne pobirajo, a znajo se drugače pomagati, da zabranjujejo uvoz avstrijskim izdelkom in pridelkom na Ogersko.
Na železnicah so nastavili tako neugodne tarife za blago, ki se uvaža iz tostranske državne polovice na Ogersko, da ti tarifi skoro huje tlačijo avstrijski izvoz nego bi varstvena carina. Pri sklepanji carinskih pogodeb mora za vsako ugodnost, ki jo kdo dobi, dovoliti drugi stranki primerno protiugodnost. Pri železniških tarifih tega ni.
Za blago, ki se privaža po cestah, se pa pobira nenavadna visoka mitnina in se tako zopet delajo največje ovire našemu blagu na Ogerskem. V naši državni polovici pa nimamo skoro nič mitnic ali je na njih mit-nino razmerno majhna in poleg tega ni tako uravnana, da bi v prvi vrsti zadevala tuje izdelke in pridelke.
V kranjskem deželnem zboru so se slišale pritožbe o konkurenci ogerskih parnih mlinov, še bolj jo čutijo na Češkem iu Moravskem. Cvetoča mlinarska industrija v tostranskih deželah je jela propadati vsled ogerske konkurence. Od kod pa prihaja ta konkurenca? Nikakor ne od ugodnih gospodarskih razmer na Ogerskem, temveč le od umetnega pospeševanja mlinarske obrti. Na ogerskem veliki parni mlini jedva plačujejo kak davek, kajti dobivajo posebne državne podpore za izvoz svojih pridelkov. Jednako se podpira druga industrija na Ogerskem. Z državnimi denarji se hoče Ogerska v gospodarskem ozira osamosvojiti od Avstrije in poleg tega celo s svojimi izdelki in pridelki poplaviti naša trgovišča.
Če češke in moravske tovarne še dosedaj toliko ne čutijo tega  pritiska,   je pripisovati  le temu,  da Madjari
nimajo nadarjenosti za veliko obrt, in se poleg tega ne odlikujejo s posebno marljivostjo. Toda stvar se utegne premeniti. Za vodstvo podjetij dobe tujce, trgovske stvari pa vzemo v roko židje, ki so pa tudi na Ogerskem ravno tako premeteni kakor drugod. Seveda jedna stvar precej ovira razvoj narodnega gospodarstva na Ogerskem, velike sleparije namreč Poneverjenja pri denarnih industrijskih zavodih so na dnevnem redu in seveda zatorej ogerska podjetja nimajo velicega kredita. Jedva je kaka dežela . na svetu, kjer bi se tuliko poneverilo in goljufavalo kot na Ogerskem. Seveda to le nekoliko ovira razvoj industrije, a preprečuje ga ne.
Tudi izvoz v druge dežele ovira tostranski državni polovici Ogerska, da tako njenim izdelkom in pridelkom dobiva širše trgovišče. Uvela je za blago, ki se prevaža preko Ogerske davek. Avstrijska podonavska družba je tako hudo prizadeta s tem davkom, da bi brez državne podpore ne mogla obstati, ko se jej je še v Budimpešti z državno pomočjo osnovala podobna konkurenčna družba. Vsi ugovori avstrijske vlade, da je to le prikrita vpeljava carine, niso nič pomagale.
Nasprotno je pa Ogerska jako občutljiva za vse, kar se ukrene njej v kvar v naši državni polovici. Tirolska ima že od 1804. leta pravico nakladati naklado na žito vpeljano iz druzih dežel. Sprva se je ta naklada porabljala za brambo dežele, sedaj se pa za deželne potrebe sploh. Ta naklada donaša Tirolski 420.000 gld. na leto. Ogerska vlada je sedaj nakrat jela nakladi ugovarjati, češ, da je to nasproti carinski in trgovski pogodbi z Ogersko, po kateri se ne sme nobena carina nakladati na pridelke ali izdelke druge državne polovice. Čudno je res, da Ogri še le po tolikih letih, od kar imamo dua-lizem pridejo na to, da je ta davek nepostaven. V resnici pa ni to nikaka carina, temveč le notranji davek, za katere pa v pogodbi ni druzega določeno, kakor da se mora jednako postopati z ogerskimi pridelki in izdelki, kakor z avstrijskimi. Tako se pa tudi faktično ravna, ker se od žita, ki se iz avstrijskih kronovin vozi na Tirolsko, tudi ta davek pobira. Za Tirolsko bi bil hud udarec, ko bi se ta davek odpravil. Ne bilo bi mu lahko najti nadomestila.
Letos se je v štajarskem deželnem zboru razgovar-jalo o pritisku Ogerske v gospodarskem oziru na avstrijske dežele. Nekateri poslanci so priporočali, da se bi na uva • žane ogerske pridelke in izdelke kar naložil kak deželni davek. Seve kaj tacega bi pa pač vlada ne privolila, ker bi bilo proti sklenjeni pogodbi. Pač se bi pa lahko napravile mitnice, kakor jih ima Ogerska in se postopalo po njenem receptu. Tudi z železniškimi tarifami bi se dalo kaj doseči. Sploh bi bilo treba, da naša državna polovica se odločno upre takemu ogerskemu postopanju in odgovori s primernimi protinaredbami. Dobro bi bilo, da bi se zastopniki tistih dežel, katere so prizadete v tej stvari, se sporazumeli mej seboj, kako je braniti domače koristi proti Ogerski. Pred vsem pa ni treba imeti nobenega  ozira,  kakor ga Ogri nimajo,   treba jim
je pokazati,  da ne privolimo v nobenem oziru,  da bi se naša država vladala iz Budimpešte.
-----    125    -----