Celje - skladišče D-Per III 19/1990 Rlllllij COBISS e VESTNIK Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merx Številka 5 - Leto X - Maj 1990 Merx, sestavljeno podjetje sestavljajo: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinstvo in turizem Celje, Gostinsko podjetje Ravne na Koroškem, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Korotan Ravne na Koroškem, Kozjak Radlje ob Dravi, Izbira Laško, Jelen Slovenske Konjice, Jelša Šmarje pri Jelšah, Košenjak Dravograd, Lipa Šentjur, Meja Šentjur. Mlinsko predelovalno podjetje Celje, Mesarstvo Jurij Šentjur, Moda Celje, Potrošnik Celje, Potrošnja Zagorje ob Savi, Prodaja Šoštanj, Resevna Šentjur, RTC Golte Mozirje, Savinja Laško, Savinja Mozirje, Špik Šentjur, Teko Celje, Tok Šentjur, Toper Celje, Trgovsko podjetje Radeče, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Žila Slovenj Gradec. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica: člani: Danica Dosedla, Zdenka Mažgon, Darinka Oset, Zdenka Zimšek. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Naslov uredništva: Merx, sestavljeno podjetje, ul. 29. novembra 16,63000 Celje - telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je Vestnik Merx oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Kljub težavam je Toper v svoji panogi še vedno uspešen Merxprejel sedemindvajset milijonov din V dogovoru z vodstvom podjetja Toper in vodstvom Mera, sestavljenega podjetja, je bila imenovana posebna skupina strokovnih ljudi iz obeh delovnih okolij. Skupino vodi Zvonko Strašek, v.d. podpredsednika za razvoj. Njena naloga je priprava dolgoročnega programa tehnološke in organizacijske preobrazbe Topra. V bistvu gre torej za razvojno sanacijo Topra. Tudi v tem primeru, kot v primeru Teka, se je strokovna skupina odločila, da bo dala prednost takojšnjim oziroma kratkoročnim ukrepom, ki bodo zadevali predvsem področje trženja in finančne politike ter zmanjševanje vseh stroškov. Kot nam je povedal Zvonko Strašek, skupina uspešno pripravlja program, ki ga kolektiv Topra tudi že kar sproti izvaja. Nekatere dele programa pa bo pričel izvajati konec maja, predvsem s finančnega in tržnega področja, ki sta osnova za uspešno dolgoročno sanacijo Topra. Tega se v Topru tudi dobro zavedajo. Kakršenkoli zastoj zastavljenih nalog ali kratkoročnih usmeritev bi lahko močno oviral vsa kasnejša prizadevanja za dolgoročno prestrukturiranje in sanacijo tega kolektiva. Toper je kljub splošnim težavam v tej panogi še vedno uspešen. Z uspešno izvedbo programa pa si bo lahko zagotovil uspešen razvoj tudi v prihodnje. Potrjenih je triindvajset projektov in sredstva za manj razvita področja Priprave za izvedbo naložb v letošnjem letu so skrbno potekale že vse od jeseni preteklega leta. Usmeijene so bile predvsem v zagotovitev sredstev iz sklada za manj razvita področja in za razvoj. Tako je tudi pripravljenih oziroma pričetih največ naložb s temi sredstvi in na teh manj razvitih področjih. Pri nekaterih naložbah, je sicer do manjšega zamika prišlo, ker so bila sredstva za manj razvita področja odobrena šele v mesecu maju. Nekatere naložbe pa so bile dokončane že pred tem obdobjem z lastnimi sredstvi. Od 30 zahtevkov za sredstva z olajšavami za manj razvita po- dročja je bilo sistemu Mera odobrenih 23 projektov. Neodobreni so predvsem nekateri projekti iz koroške regije, ker so vsa sredstva, namenjana za to področje, angažirana v izgradnjo poslovno trgovskega centra. Sredstva z olajšavami za manj razvita področja so bila odobre na desetim Meraovim družbenim podjetjem. Tako so jih dobila v Šentjuiju ŠPIK za Obrtni center, Meja za več večjih in manjših programov (med njimi je najpomembnejša izgradnja hladilnice in rekonstrukcija nekaterih gospodarskih objektov), Lipa za dokončanje blagovnice in Mlin Vrbno, Toper za tehno- Tudi agencija za ekonomsko-komercialno svetovanje Merx marketing do danes Marketing je ena izmed treh temeljnih funkcij, ki sojo članice prenesle na Mera, sestavljeno podjetje, dokaj različno, kar je razvidno iz podpisanih pogodb. Tako so trgovske organizacije prenesle v Mera marketing predvsem podpis letnih pogodb pri dobaviteljih, proizvodne organizacije pomoč pri nabavi repromateriala in prodaji gotovih proizvodov, gostinsko turistične pa predvsem ekonomsko propagando in delno pogodbe o nabavah. Podjetje Toper pa se v zadnjem času obrača na Mera marketing po pomoč pri tako imenovani posanacijski aktivnosti, razreševanju finančnih in komercialnih vprašanj. Glede na to, da so vse pogodbe s članicami podpisane, v Merau marketing od prvega aprila ni več svobodne menjave dela, ampak si delavci, zaposleni v tem sektorju, z lastnim delom služijo prihodek, katerega del namenjajo tudi za pokrivanje osebnih dohodkov. V petmesečnem delovanju je Mera marketing ugotovil, da bo sedanji sistem dela moral prilagoditi sedanjemu gospodarskemu položaju. Zato je že na prvi, ustanovni seji izvršilnega odbora Mera marketing predlagal, da bi deloval tudi agencijsko kot organizacija za ekonomsko komercialno svetovanje, in to predvsem na področju nabave in prodaje trgovskega blaga. Ta dejavnost naj bi bila prvenstveno usmerjena na članice znotraj sistema Mera. Kazala bi se kot akcijska prodaja proizvodov Meraovih dobaviteljev, od iskanja prodajnih trgov, preko ekonomske propagande do izračuna učinkovitosti posamezne akcije. Glede na sprejeti sklep na prvi seji izvršilnega odbora vabimo vse članice Mera, sestavljenega podjetja, naj se samoiniciativno obračajo na vodstvo marketinga in povedo svoje želje za organiziranje akcijskih prodaj. Te so v zadnjem času ob nenehnem upadanju prometa zelo pomembne za vsako posamezno članico. Ob nenehnem padanju likvidnostne sposobnosti je velik problem pri zbiranju sredstev - nakazil, iz katerih se Mera marketing financira. Zato se bo nujno potrebno znotraj sistema Mera dogovoriti o politiki plačevanja našim dobaviteljem, kajti nekatere članice stalno zavlačujejo plačevanje pri istih dobaviteljih, kar negativno vpliva na poslovnost sistema Mera. V ta namen je že tudi pri Mera banki formirana tako imenovana likvidnostna komisija, katere član je tudi direktor Mera marketinga. Ta naj bi s svojo nevtralnostjo in strokovnostjo pomagal, da bo naša likvidnost vsaj na videz boljša, predvsem pri tistih dobaviteljih, ki smo jih sedaj pri plačevanju zapostavljali. upa PRODAJNI CENTER ŠENTJUR stopek za pridobivanje sovlagateljev in refundacije. Pri sredstvih za razvoj pa sta bila od desetih zahtevkov odobrena le dva, in sicer za Toper in Savinjo Moziije. Vsi drugi so še v postopku. Hkrati pa iščejo še dodatna sredstva, za katera so še druge možnosti. Druge tekoče naložbe so predvsem v podjetju Blagovni center. Najpomembnejša naložba je diskont v Metliki, sledijo pa ji odkup objekta v Slovenj Gradcu in nekaj manjših naložb. Več naložb je v letošnjem letu predvidenih tudi v Mlinsko predelovalnem podjetju, kjer načrtujejo predvsem ureditev lokalov v Žalcu, Ravnah na Koroškem in Ljubljani, ter nekaj posegov na področju proizvodnje. V letošnjem letu lahko po dolgotrajnih pripravah pričakujemo tudi, da bodo začeli graditi Poslovno trgovski center v Slovenskih Konjicah, Potrošnikov trgovsko poslovni objekt pri Vrtnici, in več manjših obnov in revitalizacij, ki so potrebne za boljšo in kvalitetnejšo ponudbo. loško opremo, Mesarstvo Jurij za tehnološko in ekološko sanacijo klavnice, Gostinstvo in turizem Celje za sanacijo motela Šentjur, Jelša za izgradnjo marketa Podčetrtek, Mlinsko predelovalno podjetje za opremo za pekarno Rogaška Slatina ter v mozirski občini Turist Nazarje za gostinski objekt Solčava in Savinja Mozirje za penzion Raduha. Sredstva pa niso dobili v celoti KZ Laško, Košenjak Dravograd, Kozjak, Radlje, Avto Celje. Sredstva so torej odobrena. Iz sredstev za manj razvita področja je Mera prejel 27 milijonov dinarjev, zato se je že pričel po- Merc razvojni inženering sodeluje pri dolgoročnem izboljšanju poslovanja v Teki Zaradi težkih gospodarskih razmer in zmanjšane kupne moči prebivalstva se položaj trgovskih Meraovih podjetij slabša iz dneva v dan, še predvsem tam, kjer nimajo osnovnega lastnega kapitala, kjer je odliv kupne moči sorazmerno večji zaradi cenejše Avstrije, in tam, kjer niso izpeljali še vseh ukrepov za prilagoditev sedanjim pogojem tržnega gospodarstva. Zaradi navedenih vzrokov se je Mera razvojni inženiring dogovoril s podjetjem Teko za strokovno sodelovanje pri dolgoročnem izboljšanju poslovanja v tem delovnem okolju. Imenovana je bila posebna skupina - vodi jo v.d. podpredsednika za razvoj Zvonko Strašek, sestavljena pa je iz delavcev Mera, sestavljenega podjetja, in vodstva podjetja Teko - ki bo do konca junija pripravila dolgoročni program izboljšanja poslovanja ter usmeritve prilagodila sedanjim in bodočim pogojem poslovanja. Ker pa se stanje na splošno v gostinskih in trgovskih podje- tjih, tako tudi v TEKU, nepredvidljivo hitro slabša, je skupina dala prednost takojšnjim ukrepom za izboljšanje poslovanja. Ukrepi zadevajo področje trženja, pospeševanja prodaje, tehnološke ureditve blagovnice, prilagoditve prodajnih programov, dalje, organizacijsko in finančno področje. Skupina se zaveda, da bodo potrebni koreniti posegi, če želijo doseči rezultate, ki bodo omogočili dolgoročni izhod iz težav. Zato je že izdelala konretne predloge na kratkoročnem področju s konkretnimi nosilci izvajanj in odgovornostjo delavcev tako Meraa kot tudi podjetja TEKO. Konec maja bodo ukrepi že pripravljeni za izvajanje in tudi usklajeni s kolektivom podjetja TEKO, kajti skupina se zaveda, da je tako zahtevno nalogo možno realizirati le s konkretnim sodelovanjem s kolektivom. Še vedno so namreč mnenja, da je možno ukrepe izpeljati brez kakršnih koli posledic za kolektiv, seveda s čimvečjo vključitvijo vseh zaposlenih. MERK VESTNIK MAJ 1990 Iz samoupravljanja v upravljanje Naš sogovornik je Albin Ojsteršek, predsednik DS Merxa Izobraževalni center Merx Program izobraževanja e e e •• Merx banka odprla prvo agencijo Vse delavce, upokojence in štipendiste sistema Mene obveščamo, da je MERX - ZDRAVILIŠČE DOBRNA RAZPISALO OBVEZNICE v dinarski vrednosti Na prvi seji delavskega sveta Mera, sestavljenega podjetja, so delegati za predsednika delavskega sveta soglasno izvolili Albina Ojsterška iz Blagovnega centra, za njegovega namestnika pa Danico Goijup iz Mlinsko predelovalnega podjetja. Danes smo si za pogovor izbrali Albina Ojsterška, v naslednji številki pa boste lahko prebrali nekoliko več o njegovi namestnici. Albin Ojsteršek se je izučil za avtomehanika in se zaposlil v podjetju Avto Celje. Leta 1976 se je zaposlil v bivšem tozdu Blagovnega centra Transport na dela in naloge voznika motornih vozil in že leta 1980 prevzel nalogo vodje avtoparka takratnega Agroprometa. Ob delu je končal srednjo prometno tehnično šolo in leta 1984, ko seje Blagovni center preselil v nove prostore, prevzel nalogo vodje celotnega avtoparka podjetja Balgovni center. Kljub napornemu delu v službi in opravljanju številnih pomembnih funkcij v matičnem podjetju in Zvezi šoferjev in avtomehanikov v Celju, pa Albin Ojsteršek uspešno zaključuje ob delu višjo prometno šolo. Funkcija predsednika delavskega sveta ti ni povsem nova, saj si to nalogo že uspešno opravljal v svojem podjetju. Pa vendar me zanima, kako se boš znašel v čisto novi vlogi, v vlogi predsednika delavskega sveta Merx, sestavljenega podjetja, ki ima po današnji zakonodaji povsem drugačne pristojnosti. Albin Ojsteršek: »Mislim, da sem prevzel zelo odgovorno nalogo, še posebej v teh zapletenih razmerah in novi zakonodaji, ko je delavski svet prešel iz samoupravnega v upravni organ. Gre za bistveno vsebinsko razliko, zato tudi od novega delavskega sveta Meraa, predvsem od delegatov, ki imajo število gla- sov po vloženih sredstvih, pričakujem malo drugačen pristop k delu in k reševanju problemov.« V prejšnjem delavskem svetu si bil y vlogi delegata, ki je kar velikokrat povedal pripombe in dopolnitve k posameznemu gradivu. Danes pa si v povsem drugačni vlogi, predsednika, ki je zadolžen za vodenje in koordinacijo ter usklajevanje pripomb na sami seji. Kako se počutiš? Kakšni so bili tvoji občutki po prvi seji? Albin Ojsteršek: »Če sem čisto odkrit, se ta prva seja delavskega sveta po vsebini dela še ni veliko razlikovala od prejšnjih. Tudi razprave je bilo bolj malo. Večinoma so razpravljali tako kot v preteklosti, strokovni delavci Mera, sestavljenega podjetja. Prav tako se je na tej prvi seji pokazalo, da bodo nekateri delegati le prihajali z nekoliko drugačnimi mnenji svoje baze in da bo včasih kar malo težje usklajevati in sproti na seji spreminjati že vnaprej pripravljene sklepe. Menim, da bi se morali o vsaki točki dnevnega reda prej resnično dobro pogovoriti v družbenih poodjetjih, tako da bi delegati prišli z usklajenimi mnenji. V nasprotnem primeru bo velikokrat prišlo do preglasovanja.« Torej meniš, da so delegati sedaj v veliko težjem položaju? Albin Ojsteršek: »V težjem položaju so takrat, ko je gradivo za sejo delavskega sveta že predhodno usklajeno na poslovodnem svetu, na izvršilnih odborih, potem pa se delegat na seji delavskega sveta pojavi s povsem drugačnim stališčem. Mislim, da v takšnih primerih nosijo odgovornost predvsem direktorji in strokovne službe podjetij, ne pa delegati sami, ki pač na seji povedo tisto, kar so jim ,doma’ naročili.« Misliš, da boste na seji delavskega sveta tudi kdaj povsem ovrgli pripravljene sklepe, jih dopolnjevali? Albin Ojsteršek: »Mislim, da smo sedaj še v nakakšnem prehodnem obdobju iz samoupravljanja v upravljanje. Navaditi se bomo morali tudi na to, da pač delegati ne bodo vsega sprejeli ali pa da bodo sklepe dopolnjevali. To ni nič slabega, še posebej ne, če se vsi skupaj zavedamo, da novi delavski svet odloča o zelo pomembnih stvareh. Več ljudi pač več ve, in delegati bodo morali znati tudi malo bolj razmišljati s svojo glavo. Prav tako se bodo morali včasih tudi sami odločati na hitro na sami seji, ker bodo pač včasih prišle na dnevni red tudi takšne točke, ki jih ni bilo mogoče prej uskladiti na izvršilnih organih.« Kako pa si bil zadovoljen kot predsednik s tehnično organizacijo seje, s pripravo gradiva? Albin Ojsteršek: »Po tehnični plati je bila prva seja dobro pripravljena, tudi prostor za sejo je dober. Gradivo je bilo pravočasno pripravljeno. In slabosti? Ne smemo si več dovoliti, da pridejo popravki sklepov in nekatere dopolnitve na samo sejo in seje morajo biti krajše. Hvala za pogovor. Želim ti veliko uspeha pri opravljanju tvoje nove funkcije. J.M. za maj m junij Izobraževani center Mera je za mesec maj in junij pripravil krajši program izobraževanja, ki zajema sedem predavanj in seminarjev za vodilne delavce in za operativne delavce v gostinstvu. Kot se da razbrati iz posameznih tem, so v izobraževalnem centru Mera ta dva meseca pred začetkom dopustov namenili predvsem funkcionalnemu izobraževanju vodilnih in vodstvenih delavcev, torej vsem tistim, na katerih sloni največje breme odgovornosti za poslovni uspeh naših podjetij in posredno uspeh in razvoj našega poslovnega sistema kot celote. Tudi izbor temu ni bil naključen. V izobraževalnem centru so se ga lotili z vso skrbnostjo in premišljenostjo, ki nam jo nalaga težaven čas korenitih družbenoekonomskih sprememb. Pri tem jih je vodil cilj, da bi se vsi na sistematičen način kar najbolje in najhitreje usposobili za dobro opravljanje poslovodnih nalog in s tem omogočili našim podjetjem pospešen in trdnejši korak na poti v tržno gospodarjenje. Ali bo program izobraževalnega centra lahko izveden v celoti ali ne, pa je v veliki meri odvisno od posameznih direktorjev in njihove potrebe po izobraževanju; ta pa je bila v preteklosti dostikrat večja od udeležbe na predavanjih. MERK BANKA je odprla vrata svoje prve agencije, ki posluje od ponedeljka do petka, 9.00-12.00, 13.30-17.30, ob sobotah 8.00-11.30 ure, v ulici Ivanke Uranjek 4 v Celju (nasproti Študijske knjižnice). VLOGE NA VPOGLED 33% (mesečni pripis obresti) VEZANE VLOGE nad 1 mesec 35% nad 3 mesece 37% nad 6 mesecev 39% nad 12 mesecev 41% Kdor varčuje, si srečo kuje! Najvišje obrestne mere Sredi meseca maja je Mera banka odprla v Celju svojo prvo agencijo. V nakdanjem poslopju Reklame Celje v Ulici Ivanke Uranjek št. 4, nasproti študijske knjižnice lahko v okusno urejenih prostorih aganicije vsak dan med 9. in 12. uro ter od 13.30 do 17.30, ob sobotah pa od 8. ure do 11.30 postanete nov imetnik Meraove hranilne knjižice z najmanjšim pologom 140 dinarjev. Mera banka pa ni pozabila tudi na vse druge občane, ki bi želeli postati člani te agencije, in uvedla tako imenovane komercialne zapise, vrednostne papirje, ki se vnovčujejo kot sredstva na vpogled in jih je mogoče tudi vezati. Obrestne mere so visoke. Letna obrestna mera za vloge na vpogled znaša 33 odstotkov in jo v Meraovi agenciji sproti pripisujemo vsak mesec. Vezane vloge za mesec, 3 mesece, pol leta in leto dni pa v Mera banki obrestujejo s 35, 37, 39 in 41 odstotoki. Pri vezanih sredstvih boste prejeli obresti ob zapadlosti vezave. »To pa še ni vse«, nam je povedal Srečko Gorenjak, pomočnik direktorja za hranilništvo Meraove banke. »Če bo imel varčevalec na vpogledni vlogi vsaj 21.000 dinarjev več kot 6 mesecev, mu za to celotno vlogo pripadajo 38-odstotne letne obresti. Tudi te obresti bo varčevalec imel obračunane in pripisane ob koncu meseca, v katerem je poteklo 6 mesecev. Obrestne mere so torej mnogo višje kot v poslovnih bankah in s tem se je tudi Meraova banka zelo uspešno vključila v sedaj že konkurenčni bančni prostor. Konec tega leta pa nameravamo za naše varčevalce in imetnike komercialnih zapisov uvesti kreditne kartice, kakršne imajo, denimo, v sistemu ljubljanske Emone. Z njo bo mogoče plačevati v vseh Meraovih trgovinah po Koroškem in Celjskem, kupec pa bo pridobil pri obremenitvi svojega računa tudi do mesec dni. Naj na koncu še enkrat poudarim, da imamo poleg te naše nove agencije v vseh podjetjih sistema Mera že ustanovljene ali v postopku ustanavljanja blagajne, kjer lahko poleg zaposlenih delavcev tudi drugi občani zapisujejo komercialne zapise. Tako lahko imetniki Meraovih hranilnih knjižic in komercialnih zapisov poslujejo na vseh do sedaj odprtih blagajnah in agenciji ter tudi na nekaterih pooblaščenih PTT enotah. Katere so to, vas bomo obvestili posebej. Naj višji dvig brez najave oziroma primerjave je 1.200,00 dinarjev, sicer pa Mera banka zagotavlja vsakemu imetniku hranilne knjižice ali komercialnega zapisa dvig celotne hranilne vloge ob pravočasnem sporočilu, dan prej. Menim, da sem povedal najbolj bistvene stvari. Kaj naj še rečem? V pričakovanju vašega zaupanja vabim vse delavce sistema Mera, upokojence in tudi vse druge občane, da se nam pridružite in nam zaupate svoj denar v hrambo. S tem boste omogočili svojemu podjetju tekoče izplačevanje osebnih dohodkov in odpravljanje likvidnostnih težav, sebi pa boste zagotovili visoke obresti. -jan v apoenih po 500 in 1.000 DEM >o°. 0 o oO o O. O o o° Oo ° O o O 0°° O ° O o o ° o O o O O o° o o O ° o o o°°, °oc o o. 'o o°° o° ° o « =\o o o °o °0 . ° o o ° O o ° o, oOo 0 'O ° o °0° ° °°0 o o ? n o O o o 0°° °o 0 = O o o o „ o o ° O o OO ° o ° o 0 ~n dobnna Z nakupom obveznic Zdravilišča Dobrna bo vaš denar naložen varno in donosno. Zakaj varno in zakaj donosno, preberite v Vestniku, kjer boste ob številnih ugodnostih prijetno presenečeni. Za delavce vseh članic’ Menca, sestavljenega podjetja, je omogočeno obročno plačevanje vpisanega zneska obveznic, in sicer v štirih mesečnih obrokih, za delavce Zdravilišča Dobrna pa na enak način v petih mesečnih obrokih. Z vpisom zneska se delavec nepreklicno strinja, da se mu v štirih oziroma petih mesecih odtegne znesek od osebnega dohodka za kupljene obveznice. Ko je vplačan celotni znesek kupljenih obveznic, se delavcem vroči obveznica. Nakup obveznic bo potekal od 31. maja dc 30. junija 1990 na naslednjih prodajnih mestih: - na blagajni recepcije hotela Dobrna, Dobrna 50, - na blagajni MERK banke, Ulica 29. novembra 16, Celje, - na blagajni MERK banke, Agencija št. 1, Ulica Ivanke Uranjek 4, Celje ali po položnici na žiro rač. Mene - Zdravilišča Dobrna št. 50700-603-30463. MIERX ° o° o ° o° ° ° °o 0°° ‘.O o°° O o o o ° O qO o°° °0o«o ° ° o o ° ° o0 °0O O o O o o o ° O 0 o °=o o n °°o ° o ° o ° °°° ° A 0°=°o° °-0°0 o 00Q ° O o°° O ° 0° ° ° 0° ° o °0 n A O o o »o, O o O o ° O o" ~ ~ ° o o "O = o o O O zdravilišče DOBRNA MIERX VESTNIK MAJ 1990 Pravice presežnih delavcev po zakonu o delovnih razmerjih Novi zakc i o delovnih razmerjih ugotavlja (Skupščina Republike Slovenije ga je sprejela dne 29. 3. 1990), daje treba izenačiti pravice delavcev ne glede na to, iz kakšnih razlogov je njihovo dele postalo nepotrebno. Tako zakon našteva tehnološke, organizcijske, ekonomske in razloge, ki nastopijo zaradi ukrepov družbenopolitične skupnosti. Tako izhodišče je v skladu s konvencijo št. 158, kije seveda glede na ratifikacijo prav tako zvezni zakon, kot zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih našteva načine reševanja presežka delavcev, ne glede na razloge nastanka presežka. Delavcu gredo enake pravice po zakonu, ne-glede na to, ali je tehnološki oziroma ekonomski presežek, prav tako se mora tudi postopek izvesti po istih pravilih, ne glede na razlog zaradi katerega je prišlo do presežka. Upoštevajo se isti kriteriji in ista merila, kar pomeni, da se obveznosti delodajalca do delavcev ne spreminjajo glede na razlog nastnaka presežka, povsem drugo vprašanje pa je, kako se pravice dejansko realizirajo. Pristojni organ ne more ugotavljati presežka delavcev po prosti presoji, kot je sicer zagotovljeno delodajalcu po konvenciji št. 158. Zakon o delovnih razmerjih skuša zagotoviti varnost zaposlitve v organizaciji nekaterim kategorijam delavcev, sicer pa zahteva, da se presežek ugotavlja na podlagi kriterijev in meril, ko organizacija sprejme program reševanja presežnih delavcev. Že zvezni zakon zagotavlja delavcem - invalidom trajnost delovnega razmerja, saj ti delavci ne pridejo v postopek za ugotavljanje presežnih delavcev, če se sami ne strinjajo s tem, da se jim zagotovijo pavice kot drugim presežnim delavcem (npr. odprav-njnaj. dokup zavarovalne dobe, Jprekvdlifikacija itd.). , 'Pri' opredeljevanju kriterijev in, meril je treba upoštevati tako jintereif organizacije, da ostanejo v organizaciji tisti delavci, ki bodo usposobljeni za delo v novih tehnoloških, organizacijskih ali strukturnih pogojih. Novi sestav delavcev mora ustrezati programu razvoja in poslovanja, saj se mora hkrati zagotavljati tudi nadaljevanje poslovanja organizacije. To je zlasti pomembno za tiste primere, ko se v organizaciji ugotavljajo ekonomski presežki, zaradi katerih mora organizacija zmanjšati število delavcev, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do stečaja. jih določa že zvezni zakon, dodaja pa tudi druge, tako da lahko te pravice razvrstimo po naslednjem vrstnem redu: 1. prezaposlitev v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu na podlagi pisnega sporazuma pristojnih organov oziroma sporazuma z delodajalcem, 2. preusposobitev v drug poklic ali dodatno usposobitev v istem poklicu z namenom, da se delavcu zagotovi v organizaciji drugo delovno mesto ali pa zaposlitev kot je opredeljena pod 1, Iz pravne prakse Pravila postopka predvidevajo možnost ugovora zoper vsako individualno odločitev o pravici in odgovornosti delavca, zato velja ta ugotovitev tudi za odločitev o tem, da se delavec šteje kot presežni delavec in da mu gre določena pravica v okviru programa razreševanja presežnih delavcev. Če je odločitev dokončna, potem jo mora delavec upoštevati, sicer mu po preteku odpovedanega roka preneha delovno razmerje v organizaciji. Zakon o delovnih razmerjih je ta rok določil na 30 dni. Predvidel je tudi, da mora delavec spoštovati dokončno odločitev o ponudbi ene izmed pravic in sicer ne glede na to, ali mu pravico zagotavlja sama organizacija, ali s pomočjo zavoda za zaposlovanje. To je povsem logično, kajti dokler je delavec v delovnem razmerju v organizaciji, toliko časa o njegovih pravicah odloča pristojni organ organizacije in ne organ zavoda za zaposlovanje. Vrste pravic, ki se zagotavljajo presežnim delavcem Zakon o delovnih razmerjih upošteva sicer vrste pravic, ki 3. dokup zavarovalne dobe za delavce, ki so dopolnili 35 let pokojninske dobe oziroma delavke, ki so dopolnile 30 let pokojninske dobe, 4. dokup do pet let zavarovalne dobe za delavce, ki so dopolnili 60 let starosti oziroma dealvke s 55 leti starosti, ki sicer ne bodo izpolnili pogojev polne pokojninske dobe, 5. dokup zavarovalne dobe invalidom II. oziroma III. kategorije invalidnostno, ki se jim zaradi starosti ne zagotavlja pravica do prekvalifikacije in dokvalifikacije v invalidskem zavarovanju. 6. dokup zavarovalne dobe do petih let zaradi pridobitve pravice do predčasne pokojnine, 7. izplačilo odpravnine, 8. prezaposlitev v drugo organizacijo ob delu s skrajšanim delovnim časom in s pravico do denarnega nadomestila za preostali delovni čas ali ob pridobitvi delne pokojnine, 9. razporeditev v drugo orga-nizacino oziroma k delodajalcu za določen čas, 10. čakanje na zaposlitev z nadomestilom osebnega dohodka. 'Mita /'zlato/ °r.O O o °o p MODNIH OBLAČIL prodajalna MIERX ) O ^ f . .u o O - n=l«) CIEI.JIE Franc Ban, poslanec ZZD republiške skupščine Problematika trgovine mora dati svoje mesto v skupščinskih klopeh Na predlog podjetja Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic in Gospodarske zbornice Slovenije je bil izmed številnih kandidatov za poslanca zbora združenega dela republiške skupščine za področje blagovnega prometa izvoljen Franc Ban. Vsi ga prav dobro poznamo kot dolgoletnega gospodarstvenika, ki je s svojimi idejami veliko prispeval k razvoju trgovine na širšem celjskem in koroškem območju in pripomogel, da je ime Mera postalo znano v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Danes bi ga radi predstavili nekoliko drugače, kot poslanca zbora združenega dela republiške skupščine za celjsko regijo, Zasavje, Posavje, vse do Novega mesta, torej za področje, ki obsega 18 občin z dokaj dobro razvito trgovino, ki pa se ji v zadnjem času ne obeta nič dobrega. Ko sva se pogovarjala, mi je zaupal, da ni pričakoval, da bo izvoljen, kajti izbor kandidatov je bil zelo širok. Toda sedaj je poslanec in pravi: »Tale hip še ne vem, kako bom v stiku z bazo, ki me je izvolila. Verjetno bo najbolj sprejemljiv moj predlog, da bi se ob kjučnih vprašanjih, o katerih bo odločala skupščina, poskušal prej posvetovati z območnimi zbornicami. Mislim, da bi tako najlažje prišel do stališč gospodarstva, ki ga zastopam.« Tovariš Ban, kakšni so vaši osebni občutki po prvi »maratonski« seji zbora združenega dela republiške skupščine, ki je trajala do jutra? »Moji občutki po tej prvi maratonski seji so bili mešani. Mislim, daje treba upoštevati, da je bilo to prvo zasedanje in da smo se kar preveč držali nekaterih določb poslovnika, vsaj v tem uvodnem delu, ko bi izkušeni ljudje gotovo lahko bolje opravili delo. Moje mnenje je, daje popolnoma nenormalno, da seja skupščine traja do štirih zjutraj, ko se ne da več trezno razmišljati. Glede na to, da se je tudi na drugi seji dogodilo nekaj podobnega, ni slučajno, da postajamo nesklepčni, kajti naslednji dan je za nas poslance normalen delovni dan in delovne obveznosti v tem kriznem gospodarskem obdobju terjajo od nas, da smo na delu«. Ali menite, da boste lahko v sedanji, večstrankarsko organizirani skupščini zbora združenega dela zastopali interese svoje baze, ki vas je izvolila na to funkcijo? »Položaj trgovine se iz dneva v dan slabša, zato bo tudi ta problematika tako ali drugače morala dobiti svoje mesto v skupščinskih klopeh. Vzrokov za takšno stanje je seveda več, zato bodo gotovo potrebne podrobne analize o ekonomskem položaju v trgovini. Zato mi bodo poleg finančnih kazalcev rezultatov prvega trimesečja in seveda pojletja zelo dobrodošle vse pobude in stališča ter mnenja delegatske baze. Izkoristil bi to priložnost in prek našega glasila pozval vsa družbena podjetja te panoge, da me o problematiki na kakšen način informirajo, tako da bi lahko ustrezno deloval kot poslanec v zboru združenega dela Skupščine Slovenije.« Kaj menite o pobudi, kije bila podana na prvi seji, za profesionalizacijo funkcije poslanca? »O profesionalizaciji, ne samo poslancev, ampak sicer, mislim, da je treba odločno v smer deprofesionalizacije. Na žalost tudi prvi znaki nove vlade kažejo, da stvari ne gredo v tej smeri in da bo zato zelo velika bitka tudi v skupščinskih klopeh o stroških družbene nadgradnje in stroških države. Po mojem mnenju bo delna profesionalizacija poslanca možna šele potem, ko bomo in če bomo uveljavili enodomni sistem.« In nazadnje še vprašanje, ki delno zadeva tudi delo novinarja v združenem delu. Kaj menite o napadu Demosa na novinarje? »Pokazalo se je, da je bila zadeva enostranska in nepremišljena. Po moji oceni ni bilo nobenih razlogov za tako grob napad, preprosto zato ne, ker je vse, kar se je odvijalo v skupščinskih klopeh, preprosto dejstvo, mimo katerega enostavno ni bilo moč iti. Pravzaprav je izostren pogled na delovanje takega mehanizma, kot je skupščina, po mojem mnenju le prispevek k temeljitejši pripravi in veliko bolj odgovornemu delu vsakega posameznika, ki seje znašel v skupščinskih klopeh ali pa na drugih funkcijah. V prihodnje bi se morali takih in podobnih pavšalnih kritik odločno izogibati.« J.M. Prva seja izvršilnega odbora za finance Predsednik Irena Šmerc iz Potrošnika Prvo sejo izvršilnega odbora Po sprejemu poslovnika o za finance je začel v.d. direktor- delu izvršnega odbora in infor-ja Mera banke Tone Guzej. Za matiji o združenih sredstvih predsednico odbora je predlagal članic v ustanovni sklad Mera Ireno Šmerc iz Potrošnika, za banke je bilo največ razprave o njenega nbamestnika pa Toheta velikih dajatvah, ki jih je mora-Iršiča iz Mlinsko predelovalne- la Mera banka plačati iz pri-ga podjetja. hodka. •;i jf’ jX ".Gl i i Ul -'JU '; : Obvezujoči sklepi 30 o ..........:::: zli -v .f- v'■■■ • ’ Več akcijskih prodaj Pred kratkim je bila prva seja izvršilnega odbora za trženje. Pod vodstvom predsednika odbora Vilija Kregarja iz podjetja Avto Celje so ob navzočnosti večine članov sprejeli več pomembnih sklepov. Prvi izmed njih je zadeval način evidentiranja in obračunavanja super rabatov ter problematiko nakazovanja le-teh. Spregovorili so tudi o problematiki formiranja maloprodajnih cen pri nekaterih dobaviteljih, predvsem pri proizvajalcih, kar ustvarja na tržišču določen nered in nelojalno konkurenco. Dogovorili so se tudi za iz- vedbo večjega števila akcijskih prodaj blaga določenih proizvajalcev, s pomočjo katerih bi si posamezna okolja ob nenehnem padanju kupne moči pridobila dodaten vir dohodka. Mera marketing bo pripravil program posameznih akcij skupaj z ekonomsko propagando in jih v dogovoru s članicami organiziral tako, da si le-te ne bodo med sabo nelojalno konkurirale. Na koncu so spregovorili tudi o novem načinu obračunavanja embalaže pri Perutnini Ptuj in zadolžili Mera marketing, da ta problem razreši in o tem obvesti vse članice. -an Na tej prvi seji so^člani tudi obravnavali in potrdili periodični obračun za prvo trimesečje letošnjega leta in potrdili nekatere dolgoročne kredite za naše članice iz najetega depozita pri Zavarovalni skupnosti Triglav Celje. Tako sta kredit dobila Avto Celje v znesku 800.000,00 dinaijev za obratna sredstva in Blagovni center Celje v višini 3.000.000,00 dinaijev za osnovna sredstva. Člani izvršnega odbora za finance pa se niso strinjali z razdelitvijo sredstev v višini 2.000.000,00 dinaijev za proizvodnjo in pridelovanje hrane. S sklepom so zadolžili strokovne službe Mera banke, da do prihodnje seje izvršilnega odbora za finance pripravijo nov predlog razdelitve. -m.j. • e • Odločite se, • postanite ] | naš dopisnik! S ••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeS MAJ 1990 Pogovor s Cveto Mežnarič predsednico sindikata DP Potrošnik Dobitniki srebrnega znaka sindikata v letu 1990 Slovesna podelitev srebrnega da je prejela tudi Priznanje sa- VE ST NIK: Ste predsednica sindikata v enem večjih podjetij Merxa, v Potrošniku. Prosim, da nam na začetku tega pogovora poveste, česa se boste najprej lotili v sedaj novo organiziranem, svobodnem sindikatu. C. MEŽNARIČ: Najprej bomo opravili včlanjenje v sindikalno organizacijo. Pri članstvu ni več nobenega avtomatizma, ampak bo vsak, ki bo to želel, moral podpisati izjavo, da želi biti član novega svobodnega sindikata. Naslednja aktivnost bo, da si izborimo oziroma dosežemo položaj enakopravnega partnerja v podjetju, saj smo edina legitimna organizacija delavcev. Preučiti in konkretizirati moramo tudi vse dokumente, ki smo jih sprejeli na prvem kongresu svobodnih sindikatov. In na koncu, veliko dela nas čaka tudi pri sestavljanju kolektivne pogodbe. VESTNIK: Sindikat je k svo-i jemu imenu dodal besedilo »svobodni«. Ali gre le za kozmetične spremembe ali je sindikat resnično osvobojen tutorstva partije, države in podobno? C. MEŽNARIČ: Resje, daje bil sindikat ves čas pod vplivom drugih družbenopolitičnih organizacij, vendar sedaj to preprosto ni več možno in je osamosvojitev in osvoboditev nujna in skoraj neodvisna od naše volje. Tu ni kozmetike in taktiziranja - to je nujen proces, ki ga želimo le pospešiti in pravilno usmeriti. In ker bomo delovali popolnoma svobodno, smo to tudi zapisali v imenu organizacije. VESTNIK: Organizacija je pridobila novo ime. Kaj bodo pridobili člani? V čem bo razlika med delavcem članom in delavcem nečlanom sindikata? Kaj bo imel prvi in za kaj bo prikrajšan drugi? C. MEŽNARIČ: Pri sklepanju kolektivnih pogodb bomo zastopali interese vseh delavcev, članov in nečlanov. Pri morebitnih kršitvah kolektivne pogodbe bomo varovali naše člane, drugi si bodo morali pomagati sami ali pa poiskati pomoč pri drugih. Vse druge ugodnosti bodo natančneje navedene na hrbtni strani članske izkaznice in v pristopni izjavi. VESTNIK: Pomemben del denarja, s katerim razpolaga sindikat, so sredstva iz sklada skupne porabe, kar pomeni, da so to sredstva vseh delavcev, članov in nečlanov sindikata. Ali imate namen še naprej razpolagati le s tistim denarjem, ki izvira iz članarine? C. MEŽNARIČ: Vprašanje je zelo zanimivo in malo nepričakovano, saj temu problemu do sedaj nismo posvečali večje pozornosti. Brez omenjene dotacije sindikat vsekakor ne bo mogel izpeljati vseh začrtanih aktivnosti znotraj podjetja. Prepričana sem, da bomo te probleme uspešno rešili, saj je na primer sindikat lahko organizator akcije, v kateri pa lahko sodelujejo tudi nečlani. VESTNIK: Sindikat je postal razredna oziroma stanovska organizacija. Ali menite, da lahko postanejo člani sindikata vsi zaposleni, ne glede na funkcijo oziroma delo, ki ga opravljajo? VESTNIK: Bo vaš sindikat pripravil animacijski in jasen program dela, v katerem bo vsak delavec prepoznal tudi svoj interes in videl smisel lastnega delovanja? C. MEŽNARIČ: Nekatere usmeritve že imamo, morali pa jih bomo posodobiti in konkretizirati. Jasno je, da se bomo borili za čimvečji delovni in življenjski standard delavcev, za 40-umi delovni teden, za najnižjo plačo 600 mark, za razbremenitev gospodarstva, za rešitev problematike delovnih invalidov in podobno. VESTNIK: Kaj menite o profesionalizaciji funkcije predsednika sindikata? C. MEŽNARIČ: Glede na postavljene kriterije v republiki, v našem podjetju izpolnjujemo vse pogoje za zaposlitev profesionalca. O tem pa bodo seveda odločali vsi naši člani sindikata. -an znaka sindikata v letu 1990 je bila 25. aprila v poročni dvorani v Celju. Srebrni znak sindikata je prejelo 12 posameznikov in ena osnovna organizacija za izjemno aktivno in prizadevno delo v sindikatu. Med posamezniki sta srebrni znak sindikata v letu 1990 prejela tudi dva sindikalna delavca iz Blagovnega centra, in sicer: Anica Štucl in Stanislav Jezernik. Anica Štucl je bila v času svoje zaposlitve ves čas samoupravno, družbenopolitično, športno, -kulturno in delovno aktivna. Bila je članica in delegat številnih komisij, delegacij, delavskega sveta, izvršnega odbora OO ZS in sekretar OO ZK, ne samo • v TOZD Pražama, ampak tudi v DO in SOZD Merx. Zadnji dve mandatni obdobji je bila predsednik K OO ZS in si je prizadevala na vseh področjih doseči kar največ, kar je v interesu zaposlenih, zaradi česar je uživala ugled in spoštovanje. Prav zaradi tega tudi ni zamenarljivo, moupravljalca občine Celje in Zlato značko SOZD MERX. Vsekakor se ji za prizadevnost zahvaljujemo in ji iskreno čestitamo. Tudi Stanislav Jezernik, čeprav mlajši po letih in tudi po delovni dobi v Blagovnem centru, je bil svojem delu marljiv in vesten, zaradi česar so ga sodelavci izvolili za predsednika OO ZS. To funkcijo je sprejel z vso odgovornostjo in si je prizadeval ustvariti čimveč za vse tiste, ki so mu zaupali. Vedno ni uspel, ker je težko uresničiti vse interese zaposlenih, vendar pa je akcije in naloge, ki si jih je zastavil, uspešno tudi realiziral in uresničil. Sedaj je zamenjal delovno okolje, je vodja DE DISKONT Šempeter. Tudi tu so ga izvolili za sindikalnega zaupnika in pričakujemo, da bo tudi v prihodnje tako, če ne še bolj aktiven, saj bo v razmerah, ki so pred nami, aktivnost še kako potrebna. Tudi njemu zahvala in iskrene čestitke. ak C. MEŽNARIČ: V organizaciji prevladuje "stališče, da ne bomo nobenega, ne glede na to, kaj je in kaj dela, izganjali iz nje. Moje mnenje pa je, da bi vodstvo moralo imeti svoj sindikat, kajti zelo težko je zagovarjati različna stališča. Navsezadnje pa tudi ne moremo zahtevati, da bi isti ljudje zagovarjali različne interese, to je interese delodajalca in interese de-lojamalca. VESTNIK: Po novem bo sindikat imel pravico ocenjevati uspešnost vodstva podjetja in predlagati določene zamenjave. Ali boste priznali legitimnost pobudam tudi v obratni smeri? C. MEŽNARIČ: Vsaka pobuda je lahko legitimna, tudi ta. Vendar pa bo od članstva sindikata odvisno, ali bo to pobudo tudi sprejelo ali ne. VESTNIK: Prej ste dejali, da se boste borili za položaj enakopravnega partnerja v podjetju. Če je to tako, potem boste vsekakor morali imeti moč. Že prej sva ugotovili, da ta moč ne more izhajati iz denarja, ker ga sindikat nima, da ne more izhajati iz znanja, saj nimate strokovnih služb, članstvo kot edina resnična moč pa je vprašljivo, saj ne vemo, kolikšno bo. V čem je potem zares moč sindikata? C. MEŽNARIČ: Glede denarja sem že povedala. Imeli ga bomo toliko, kolikor ga bodo pripravljani člani dati. Vsekakor se bomo tudi zavzemali za močno strokovno vodstvo sindikata, ki bo po izkušnjah in znanju kos vodstvu podjetja. Kar pa zadeva število članov, je naše osnovno geslo boj za vsakega člana. Prepričana sem, da bodo redki delavci, ki bodo ostali zunaj naše organizacije. In prav v tem vidim največjo moč sindikata. MERK ZDRAVILIŠČE DOBRNA Dobrna je zdraviliško turistični kraj z več kot 450-letno zdraviliško tradicijo. Merx Zdravilišče Dobrna je bilo ustanovljeno leta 1955 kot enovita delovna organizacija in je članica Merx sestavljenega podjetja. Glavna dejavnost je medicinska rehabilitacija, to je zdravljenje in rehabilitacija obstoječih okvar po spoecifičnih metodah fizikalne medicine in tudi z uporabo naravnih faktorjev. Osnovno dejavnost dopolnjujejo stranske dejavnosti, kot so: turistične, hotelske in gostinske usluge, medicinska, kozmetična nega, kopališke storitve, rekreacija ipd. Vsi objekti, razen hotela Dobrna, kije bil odprt leta 1980, so stari, nefunkcionalni in neustrezno opremljeni, vendar pa zaradi svoje zgodovinske vrednosti izredno zanimivi. Prav zatadi tega smo se odločili za postopno revitalizacijo zdraviliških objektov, pri čemer računamo tudi na vašo pomoč. Izdali smo obveznice v dinarski protivrednosti 1.500.000 DEM v apoenih po 500 in 1000 DEM. Z nakupom naših obveznic boi vaš denar naložen varno in donosno. Za varnost vašega denarja jamči z vsemi sredstvi Merx Zdravilišče Dobrna. Za donosnost vaše naložbe pa jamčijo naslednji pogoji: — obveznice so izdane na 5 let in prinašajo 10-odstotne letne obresti, ki se izplačujejo vsakih 6 mesecev za nazaj, - namesto izplačila obresti se lahko v letu zapadlosti kupona posluiite naših uslug v višini pripadajočih obresti z 10-odstotnim popustom; - obveznici je dodanih 5 kuponov zu naslednje ugodnosti: * če kupite obveznico za 500 DEM, imate s predložitvijo tega kupona 10 % popusta pri dvodnevnem penzionu v Zdravilišču Dobrna; * prav tako imate pri obveznici za 1000 DEM 10 % popusta pri sedemdnevnem penzionu pri nas; — obveznice so nominirane v nemških markah, kar praktično pomeni devizno varčevanje; - kot imetnik obveznice Merx Zdravilišča Dobrna boste, glede na določila sedaj vejavnih predpisov, imeli možnost uveljaviti davčne olajšave pri obračunu skupnega dohodka ob predložitvi davčne napovedi za leto 1990; _ obveznice so konvertibilne, saj jih ob reorganizaciji Merx Zdravilišča Dobrna v delniško družbo lahko zamenjate za redno delnico in s tem postanete naš delničar; - obveznice lahko kadarkoli prodate. Obveznice boste lahko kupili od 31. maja do 30. junija 1990 na naslednjih prodajnih mestih: - na blagajni recepcije hotela Dobrna, Dobrna 50, Dobrna; - na blagajni Merx banke, Ul. 29. novembra 16, Celje; - na bldgdjhi Merx banke, Agencija št. 1, Ul. Ivanke Uranjek 4, Celje; - ali po položnici na žiro račun Merx Zdravilišče Dobrna št. 50700-603-30463 (namen nakazila: nakup obveznic). Vljudno vas vabimo, da se oglasite na omenjenih mestih ter z nakupom obveznic izkažete svoje zaupanje. S svojo varno in donosno naložbo v naše obveznice boste hkrati poskrbeli za svoje zdravje in denar. MIERX VESTNIK MAJ 1990 Preberite. . . Inšpekcijski nadzor SLO (nadaljevanje) Inštruktaie Inšpekcijski nadzor opravljajo po določenem načrtu in je izključeno »presenečenje«. Prihod inšpekcije javijo večinoma konec meseca za naslednji mesec. Izjema so le tako imenovani izredni inšpekcijski pregledi, nenadne in nenajavljene mobilizacijske vaje in pregled novih prostorov za namestitev in varovanje opreme in sredstev SLO po dogovoru z nosilcem planiranja oziroma na njegovo zahtevo. Inšpekcijski nadzor na področju SLO organizira, usklajuje in zanj daje pisno pooblastilo določenim osebam predstojnik upravnega organa za LO. V nadzoru so lahko le tisti, ki imajo za to predpisano strokovno 'izobrazbo in določene izkušnje pri delu na področju SLO. Ta inšpekcijski nadzor je nekoliko drugačen kot pri drugih dejavnostih, saj gre pri tem tudi za inštruktažo. Pri pomanjkljivostih se takoj predlaga tudi odprava le-teh. O vseh pomanjkljivostih inšpekcija ustno seznani najodgo- vornejše osebe (direktoija, predsednika komiteja za SLO idr.), da bi jih čimprej odpravili. Inšpekcijski nadzor poteka: z razgovorom, pregledom načrtov in drugih dokumentov SLO ter objektov in naprav, pomembnih za SLO, ter s praktično preveritvijo. Pogovaija se z osebami s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v zvezi z obrambno samozaščitnimi aktivnostmi, predstavniki določenih organov in teles ali pa s celotnimi organi in telesi nosilcev planiranja, pa tudi z določenimi izvajalci ukrepov in nalog. Cilj tega je odgovor na vprašanje, do katerega bi težko prišli z drugimi metodami. Pregled načrtov in dokumentov je namenjen: - vsebini realnosti in ažurnosti, - usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, samoupravnimi splošnimi akti in ustreznimi načrti ter dokumenti, - zagotovitvi planskih rešitev za delo v vojni in v drugih izrednih razmerah, z ljudmi, energijo, surovinami itn. S pregledom objektov in naprav ugotovimo njihovo stanje, pripravljenost za delo ter uporabo v vojni in drugih izrednih razmerah. Nadaljevanje prihodnjič: Popolni inšpekcijski nadzor. Postanite član SSS Članu z izkaznico zagotavljamo: - varstvo pravic iz kolektivne pogodbe, - brezplačno pravno pomoč in varstvo, - dodatno izobraževanje in usposabljanje, - posredovanje in pomoč v posredovalnicah dela, - pomoč v sindikalnih hranilnicah in posojilnicah, - solidarno pomoč iz solidarnostnih skladov, - pomoč iz stavkovnega sklada - počitnice v objektih sindikalnega turizma in podporo za preventivno zdravljenje, okrevanje in oddih, - organizirano ugodno nabavo v trgovinskih organizacijah ali sindikalnih zadrugah. Upokojitev - prelomnica v našem življenju Toper zmagovalec 13. tekstiljade celjske regije v kegljanju V letu 1972 seje v embalimi-ci trgovskega in proizvodnega podjetja v Celju zaposlila delavka Irena Salobir. Vozila se je iz Laškega in ni ji bilo težko. Pri svojem deluje bila vseskozi, vse do zadnjega dne, vzor: pridna, marljiva in vestna in tako je tudi počasi napredovala in opravljala različna dela in naloge. Pri tem pa ni bila smo delovno vzorna in aktivna, ampak tudi na samoupravnem in sindikalnem področju, saj je bila delegat in član delavskega sveta, IO OO ZS ter različnih komisij. Ob slovesu od sodelavcev je bila tiha, kakršne smo navajeni, vendar ganjena in ni skrivala solz. Vsekakor je bila v tem krogu 18 let, kar ni malo, in je slovo od vseh tistih, s katerimi si delil vse dobro in vse slabo, težko, čeprav je neizbežno. Rada se bo spominjala teh let, vendar pravi, da si želi biti tudi v krogu svojih najdražjih, le da bi bila zdrava. Rada se bo vračala na že tradicionalna srečanja upokojencev, da bo izvedela, kaj je novega, kakšni so rezultati. Mi seji vsekakor za njeno dolgoletno vestno in odgovorno opra- vljanje naloženih nalog iskreno zahvaljujemo in ji želimo, da bi bila zdrava in srečna v krogu svoje družine. ak V soboto, 12. maja 1990 je bilo na kegljišču ŠRC Golovec ekipno tekmovanje v borbenih disciplinah za moške in ženske (100 lučajev). Na tekmovanju je nastopilo 9 podjetij. Od Merxa je nastopila ženska ekipa Mode, ki je v ženski konkurenci zasedla dobro 4. mesto. Posamezno je nastopilo 74 tekmovalcev (43 moških in 31 žensk). Prireditelj in organizator tekstiljade je bila Tekstilna tovarna Prebold. Rezultati borbene igre: Ženske ekipno: 1. Toper 1465 kegljev 4. Moda 1239 kegljev Moški ekipno: 3. Toper 2268 kegljev kegljev Ženske posamezno: 1. Jeranko Lučka Toper 392 3. Dobrišek Marjana Toper 374 4. Ramšak Majda Toper 374 5. Ramšak Majda Toper 374 6. Gajšek Jasmina Moda 351 7. Gils Maijana Moda 337 11. Preložnik Terezija Toper 325 14. Kužner Nada Moda 312 29. Sivka Tatjana Moda 239 Moški posamezno: 7. Dobrišek Roman Toper 394 8. Šket Ivan Toper 392 12. Lončar Ivan Toper 388 16. Jug Matjaž Toper 375 27. Prelog Gabriel Toper 361 30. Korošec Marjan Toper 358 Ženski pari: L Jeranko-Ramšak Toper 766 2. Preložnik-Dobrišek Toper 699 5. Kužner-Gajšek Moda 663 12. Gils-Sivka Moda 566 Moški pari: 3. Dobrišek-Ločnikar Toper 782 7. Šket-Korošec Toper 750 11. Jug-Prelog Toper 736 Mešani pari: 3. Dobrišek-Dobrišek Toper 768 4. Ramšak-Ločnikar Toper 762 5. Jeranko-Korošec Toper 750 7. Preložnik-Šket Toper 717 Skupni rezultati moški-ženske: Podjetje Bor. igre Moški ekip. Ženske ekip. Moški posam. Ženske posam. Moški pari Ženske pari Mešani pari Skupaj 1. Toper 36 33 40 48 90 54 58 90 449 2. T. N. Polzela 33 36 33 64 36 66 40 54 362 3. Juteks 40 40 27 70 6 62 26 43 314 4. Modni salon/ 21 36 24 53 9 28 44 236 5. T. T. Prebold 24 24 21 16 10 28 26 V 13 162 6. Zarja 27 30 24 17 12 23 21 6 160 7. Dekorativna 30 27 18 6 11 25 10 15 142 8. Moda - - 30 - 47 - 31 - 108 9. Vrvica - - - 20 - - - 20 Z zmago na regijskem tekmovanju sije Toper zagotovil pravico udeležbe na republiški tekstiljadi, ki bo 26. 5. 1990 v Krškem. Veliko športne sreče! STRAN 6 MERK VESTNIK MAJ 1990 W Spanijaaaa... Odločitev je pravzaprav padla že lani. Pričnemo načrtno varčevati za izlet. Mesečno plačujemo obroke vnaprej. Pri Slo-venijaturistu so nam ponudili deber aranžma, Ažurna obala, Barcelona. Obetavna tura, apri-Isko-majski prazniki, lepo vreme, in kritični četrtek, 26. aprila ob 16. uri, se nas zbere vseh 47 na stari dobri avtobusni postaji v Celju. Prvi vtis je lep. Predstavi se vodička Tadeja, nasmejana, prijazna, izurjena v svojem delu, nas pozdravi in zaželi dobro skupno pot. Čakamo na avtobus. Je že tu. Dovolj preizkušen, klasičen, kot ga dnevno srečujemo ob delavnikih na srednjih lokalnih Izletnikovih progah; strokovno, bi rekli, vzet iz primestnega prometa. Spravimo se v vozilo. Po pravilu mlajši zadaj, tisti, ki se jim od vseh dobrot daljšega življenja že rado obrača v želodcu, pa bolj od spredaj. Še formalna kontrola po seznamu, predstavitev voznikov Karlija in Staneta. Celje, Žalec, Trojane ostajajo za nami. Nič se ne zgodi, tu in tam dobra šala. Tadeja nas opozori na potne liste, ki da jih moramo varovati pred potovanja željnimi zmikavti. Silne sitnosti, preden dopoveš uradnim osebam, kdo in kaj si ter kam sodiš, se menda ne poplačajo z nobenim, še tako dobrim nakupom v Španiji. Meja z Italijo. Nič novega za nas svetovljane, saj to je naš vsakodnevni prag v svet, v Evropo. Po Italiji se vozimo mimo, pojavijo se prvi znaki dehidriranosti, kar premagujemo iz zalog, za katere so brez večje propagande poskrbeli pristojni člani sindikata. Dan se je prevesil v noč. V prvi nepredvideni postanek nas prisili »poli-zia stradale«, ker je neki nepre-vidnež - zaspane z mercedesom sesul zaščitno ograjo in z levih voznih pasov pristal na naši strani. Spet zadremamo in naprej. Toda, glej zlomka, zadnja guma popusti in potrebna je zamenjava. Voznika opravita delo z rutinsko spretnostjo. Rezerva je sicer »zimska« in zato še »močnejša«. Stotine kilometrov predremamo, ne vidimo prekrasnih viaduktov in prebojev skozi planinski svet. Dodobra si pomanemo oči šele na italijansko-francoski meji. Nobepih težav. Obmejni mož postave se ne more odločiti, ali bo žigosal vse potne liste ali ne, končno nam vse vme. Kaj hočemo, Evropa pač. Opravimo v WC, ki je po higieni blizu naši kakovosti, in odrinemo v sveže jutro. Krasna narava, vsaka ped strmih pobočij je obdelana in na tisoče pokrith gred je znak, da v teh krajih zelo cenijo zelenjavo. Tabla ob cesti se z nasmeškom vendarle vrne, nadaljujemo pot. Smola. Zavijemo v ozko ulico, z obeh strani obloženo s parkiranimi avtomobili. Prometni znak sicer avtobusom ni naklonjen, toda šofer Karli pozna svoj posel, saj vodi , avtobus z milimetrsko spretnostjo. Iz kritične zadrege nam pomaga dobrodušni lokalni in nervozni prometni policaj. Peljemo se mimo filmskega dvoranskega kompleksa in naprej proti temperamentni bikoborski deželi. Med vožnjo, ki je polna humorja pa tudi raznovrstnih steklenic (po obliki in vsebini), ki krožijo od sedeža do sedeža in pot običajno začnejo in končajo v zadenjem delu avtobusa, »Santa Marie«, s katero je trmoglavi Kolumb odkril Ameriko, ker je zgrešil Indijo. Vrnemo se v Loret, na programu je plašni show flameco. Temperamentni ples španskih Ciganov, ki ga izvede profesionalna skupina brhkih deklet in fantov, je ocenjen za vsebinsko najbogatejši doživljaj izleta. Res super. Utrujeni v posteljo, odpornejši pa še za liter ali dva vina tinto - rdeče vino ali sangrije. Zjutraj ob štirih krenemo v Andoro, brezcarinsko državico na mejo med Španijo in Francijo. Pot se vleče, zgrešimo križišče ali dve, zgubimo nekaj časa. V Andori zgrešimo pravo glavno mesto. Razočarani in jezni ugotovimo, da tudi ta nakupovalna meka ni več tisto, kar je bila. Za ogled samostana Mon-serat je zjutraj prezgodaj, zvečer pa prepozno. mivosti Barcelone, pri tem pa še kaj kupiti v silni velemestni trgovski ponudbi, ostali žrtev glasovalnega stroja. Se bo pač treba tudi v prihodnje naučiti živeti s to obliko terorja. Vračanje je bilo v glavnem tekoče. Strokovno vodenje voznikov skozi dvomljiva križišča je zaposlilo cel avtobus. Vzeli smo si čas za morebitne zaplete, kar se nam je maščevalo na letališču, kjer smo, v glavnem že brez denarja, morali ta čas pridobiti. Dočakamo našo Adrjo airvveis in se brez težav »vkrcamo« v domače okolje. Še enkrat ugotovimo, daje bil velik dal Slovenije v Španiji. Nekaj sprotnih napotkov potnikom, ki so prvič »v zraku«, in radovednost, kje letimo, nas mimo in varno pripeljejo domov. Obvezen aplavz na Brniku, avtobus in domov. Sedimo, naravo poznamo, Monte Carlo se prične oglašati »močna zimska rezerva«. Tolče. Znan pojav, še posebno profesionalcu Toniju. Vedno slabše je. Šoferja trdita, da ropota pločevina notranjega blatnika, ki so jo zapustili prerjaveli vijaki, mi pa, da odstopa protektor. Do stav ne pride. Šoferja pa potrgata dobršen del uporne pločevine. Končno smo na španski meji. Na bližnjem hribu nas pozdravi velika kopija razjarjenega bika. Formalnosti so daljše, žigosanje vseh potnih listov se malo zavleče, kar nam preizkušenim Jugoslovanom še zdaleč ne pride do živega. Šoferja se vdata, ustavita, mi na pivo, onadva pa v trenutku odpreta improvizirano delavnico. Zamenjata gume, in glej zlomka, »pločevina« več ne tolče, uničena »močna rezerva« pa vso pot počiva v bunkerju in mirno čaka na domači odpad. Pozno pridemo v Loret de Mar, Hotel ETON, raven sindikalnega letovišča. Po predjedi nam povedo, da je bila to večerja. Najemo se še pomaranč, in lahko noč, amigos. Vse članice sistema Mera, sestavljeno podjetje, vabimo k oglaševanju v glasilu Vestnik po zelo ugodnih in konkurenčnih cenah. Poleg oglaševanja novih proizvodov in vrste propagandnih akcij vas vabimo tudi k oglaševanju prostih delovnih mest ter raznih razpisov za vodstvena in vodilna delovna mesta. No ja, pa saj samostan bo počakal. Če stoji že toliko let, bo pa ja še nekaj deset, da se vrnemo drugič. V hotelu se zaplete pri večerji, zamenjajo nas s skupino, ki je vzela hladno večerjo s seboj, in našim je ne dajo vsem. Jeza, tudi solze, raven organizacije pač. Skupine obiščejo nekaj gostinskih lokalov, del skupine pa pospremi vodičko na zasebni klavirski koncert v bližnji hotel. Izkaže se, da poleg jezikov odlično obvlada tudi ta instrument. Pozno v noč ležemo k počitku in razmišljamo, kaj bo novega dal naslednji zadnji dan. Preglasovanje nas je v demokratičnem duhu usmerilo na na- [! I i ZAHVALA rr: Pri zajtrku je že vrsta, samo- ----------------—------------ postrežba. Sam se postrežeš le s kupe v turistično razvpitem in priborom in kruhki, drugo ti dražjem Loretu. Tako smo tisti, oddelijo prijazna španska dekle- k* stno hoteli še. zadnji dan na-fv.vMja.v. lauia uu u«u ta. Izlet v Barcelono - 60 km ’ domestiti zgrešene kultumozgo-nas opozori, da smo v Monacu. vožnje. Ugotovimo, da Tadeja dovinske in arhitektonske zani Tadeja nam pokaže, da je tam še ni bila tu. Zna najmanj štiri jezike, ne pa Španščine. Nič hudega. Lokalna vodička je menda ušla s skupino pred nami. Sami iščemo. Od vsega napovedanega in lepega najdemo Sagrado fa-milio, arhitektonsko fantazijo čudaškega projetanta Guella, ki jo gradijo že 100 let. Po naših kriterijih pa jih toliko še rabijo. Španci pa, trmasti, hočejo končati to čudo sveta do olimpi-ade. Vso srečo. Zmanjkuje nam časa, »preskočimo« areno, ker pač ni bilo slišati »olle-olle«, obidemo olimpijski stadion, po čudnih peš poteh, »mehko tapeciranih«, iščemo vhod v Špansko vas, si ogledamo, kar vidimo, pristanemo pri Kolumbovem spomeniku in si vsak po svoje ogledamo Ramblo - ulica trg, tržnico, kjer se ti od ponudbe ustavijo možgani, in maketo objame nas tema, vsak zase dela zaključni račun. Videli smo, kar smo sami hoteli. Kaj če smo zgrešili nekaj križišč in ulic, Kolumb je zgrešil Indijo, pa kaj! Odkril je Ameriko. Tudi mi smo marsikaj odkrili, predvsem to, da je sindikalni izlet še vedno druga kategorija, čeprav je denar isti. Danes, ko srečam znance in mi hitijo pripovedovati, kaj so doživeli in videli v Španiji na enakem potovanju, sramežljivo pristavim, to pa je nekaj. Prej ko slej, ko\se mi bo ponudila podobna priložnost, pojdem tudi jaz. Ni hudič, da si tudi jaz ne bi mogel privoščiti tega udobja in videti te čudovite dežele Španijeeeevvv Tone ' Tff doli pred nami na levi Monte Carlo, mondena igralnica. Načrtovan informativni ogled je odpadel, ker je menda ob tem času monaški princ še v topli postelji, mesto, prazno po utrudljivi noči, pa..., kaj bi gladali zidoVe brez duše. Kofe-taiji se jadrno zastrupijo s prvo dozo francoske kave, ki jo plačajo s slabo menjanimi franki. Nica. Vidimo jo le skozi vedno zarosena okna avtobusa. Vodička nam vse lepo opiše z besedo. Kaj bi še gledali, vse je tako nazorno povedano, da je vsak čas za ogled samo zgubljanje drugih možnosti, ki nas še čakajo. Cannes na primer. Kdo ne bi vedel za mesto festivalov, filmskih, tudi naših seveda. Dvajsetminutni postanek nam izbrana skupina podaljša za pol ure. Ko Ob nenadni in boleči izgubi dragega EMILA GREGORJA poslovodja posl, Akustika-šport iz Slovenj Gradca se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sodelavcem iz kolektiva Merx-Trgovsko podjetje ŽILA Slovenj Gradec za sočustvovanje in izkazano pomoč. Hvala za številno spremstvo na zadnji poti in govorniku za ganljive besede v slovo! Vsi njegovi uživajte ob pitju kakovostnih aromatiziranih pravih čajev MIERX GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO... Lepa je ta moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase. Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo. Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič. ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne. Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo tiste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu.. . ali pa ne.. . Teh »lahko« je nešteto. Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turizem smo ljudje in turizem nas bogati. C } ti/vK i hq razveselite svoje prijatelje iMmmamz darilom, ki ste ga izbrali v prodajalni °DOM° STRAN 7 MAJ 1990 Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: GLOBUS, IKAR, AMA, ROBOTI, ROTOVNIK, OPAT, ATLETINJA, ZALET, DIANA, IAN, ZDRAVILIŠČE, PE, DA, SEV, DO, ST, TRIADA, ODZIV, KUALA LUMPUR, REN-NER, BRAMOR, KRANIO-LOGI, AVLIDA, REPETENT, MIA, ATEK, KMET, MANGO, ABERDEEN, DRS, TATAR, SAAR, NEPAL, NAT, ETA, EJSK, NITKE, ANE, RABIN, KASKARED, IV, AREKA, OGRAJA, OLIB, ZORKA, V A C, VOZ, AM, LEVEC, ABA, NONKOVIČ, VEK, EVIRAT, NN, HRABROST, INVAR, SANGVI-NIČNOST, AST, UNIATI, ANA, ERIK, PEKO, TI, MAKSIM Izžrebani nagrajenci: 1. nagrado 500 din dobi Rajko KOLEŽNIK, 62391 Prevalje, Perzonali 5 2. nagrado 300 din dobi Nežka GORENŠEK, 63000 Celje, Zagajškova 4 3. nagrado 200 din dobi Jožica BURKELJCA, 61240 Kamnik, Steletova 11 4. nagrado 100 din dobi Majda SUMARIČ, 63326 Topolšica, Topolšica 57 5. nagrado 50 din dobi Silva BIKOVŠEK, 63222 Dramlje, M. Dobje 34 Nagradni razpis: 1. nagrada 500 din 2. nagrada 300 din 3. nagrada 200 din 4. nagrada 100 din 5. nagrada 50 din Vsi, ki boste hoteli s svojimi rešitvami priti v boben za Žrebanje bogatih nagrad, pošljite rešitev križanke v zaprti kuverti in seveda z vašim naslovom, na naslov uredništva, najkasneje do 15. junija 1990. Na kuverto obvezno napišite: Nagradna križanka Uredništvo RAZPOTJE Ljudje moji, to vam povem, da sem zmeden in ničesar več ne vem, al' špas je aTsamo se zdi, da svet naš okrogli se v napačno smer vrti. Ni še dolgo tega, ko smo delali in govorili, da dovolj imamo vsega. Bili smo samoupravljala, enakopravni, bratski, šef, direktor - vsi delavci. Pa so se znašle glave, ki so nam razložile, da zašli smo v težave, ker smo ga preveč lomili, na poteh svobode, pravic in financ, lepe napake storili. Zdaj vse lepo popravljamo, nov sistem gradimo, vse na glavo postavljamo. Od temeljev, do strehe prenavljamo, čistimo, orjemo in zakopavamo stare grehe. Kar naenkrat, glej ga šmenta, tud’ tovarištva več ni. Vsak lahko te grdo oplenta, če ne rečeš mu gospod in adijo služba lepa ak’ ne delal boš kot trot. Nič več zdaj veljave nimaš, če privatnik ne postaneš in nikogar ne zanimaš, dokler služiš le si plačo, v rednem delovnem razmerju, si kot kamenček za fračo. Da nam ta naš nov sistem, so gospodje obljubili ne bo velik tak problem. Sjajno bo! Nam govorijo. Sam ’ še maV naj potrpimo, da nov zakon izvolijo. Dolgo sem poslušal, skušal razumeti, zdaj pa sem obupal, ker ne morem vse dojeti. Med privatnike se bom vpisal, tako direktor bom postal, se vsaj um ne bo mi skisal, ne bom več dajal - le jemal! Nena NASVETI ZA VSAKDAN Kako bomo škropili sadno drevje in vinsko trto na domačem vrtu Pogosto si razbijamo glavo z vprašanjem, kako bi najbolj enostavno zaščitili vrtne rastline pred boleznimi in škodljivci. Zlasti nas skrbijo drevesa jabolk, hrušk in breskev, posebej pozorno pa moramo zavarovati tudi trto, bodisi da jo gojimo kot brajdo ali pa imamo kar manjši vinograd, ki ga s posebnim veseljem negujemo. Nas vrtičkarje največkrat zmedejo različni strokovni nasveti, ki so včasih tudi zelo učeni, vedno pa omenjajo celo vrsto kemičnih pripravkov, katerih imena so našim ušesom tuja in si jih zaradi tega težko zapomnimo. Poleg tega nas strokovnjaki nenehno opozarjajo, da so pesticidi zelo strupeni, da je delo z njimi nevarno in da si vsi skupaj počasi, a vztrajno zastrupljamo okolje, v katerem živimo. Res je, da so vse te agroke-mikalije, ki jih uporabljamo, v resnici strupene in nevarne, vendar samo v neveščih rokah. Tisti, ki posamezne pripravke dobro pozna, ve, da ga ob pravilni, strokovni uporabi ni potrebno biti strah. Danes so mnogi tehnologi, ki imajo na skrbi varstvo rastlin, strokovnno dobro usposobljeni, saj odgovarjajo za velike površine oziroma plantaže kmetijskih kultur. Pridelek s teh površin mora biti zdrav in nadvse kakovosten, saj ga drugače ne bi mogli prodati na domačem, še manj na svetovnem trgu. Ti strokovnjaki morajo še kako pozorno spremljati razvoj in pojav parazitov, poznati in uporabljati pa morajo zato tudi vse kemične pripravke. V teh primerih je to nujnost, ki jo narekuje razvajenost potrošnikov in brezkompromisen boj na trgu. Kako pa je s temi rečmi v domačem vrtu? Tuje seveda vprašanje zaščite prav tako pomembno, še posebej, ker se na majhni površini gnete veliko število vrtnih rastlin. Nekatere, npr. različno zelenjavo, pa sproti uživamo. Poleg tega so tu navadno še otroci in domače živali. Vse to moramo upoštevati, ko načrtujemo škropljenje posameznih rastlin. Tudi ni nujno, in na to pogosto pozabljamo, da je sadež z domačega drevesa, ki ga imamo izključno za domačo uporabo in predelavo, popolnoma čist, brez vsake pegice in madeža. Prav tako ni nesreča, če je kakšen plod črviv, saj ga moramo pred uporabo očistiti. Pri zaščiti v vrtu si prizadeva- z mo, da čimbolj poenostavimo škropljenje, da pa vendar ohranimo rastline primemo zdrave in pri tem uporabljamo čim manj strupenih pripravkov. Zaradi tega svetujemo za sadno drevje v vrtu pripravek TO-PAS C, ki zaradi načina delovanja zanesljivo varuje jabolka in hruške pred dvema najbolj nevarnima boleznima: škrlupom in plesnijo. Dve jedilni žlici na 101 vode zadostuje in s tem pričnemo škropiti pred cvetenjem ter to ponavljamo vsakih 12 do 14 dni. Ker je TOPAS C malo strupen, je za vrt primeren. Če se nam med vegetacijo pojavijo uši, pa temu pripravku dodat-mo še insekticid ACTELLIC, ki ga proizvaja Pinus. Ta dobro Stotnija 1—y Iz domače lekarne Žensko-moške težave Pravijo, da ima 70 odstotkov žensk težave z menstruacijo in 100 odstotkov moških težave z ženskami. Za odpravljanje menstrualnih težav priporočajo veliko čajnih mešanic. Za zelo uspešno in univerzalno se je izkazala naslednja: 5 delov melise, 5 delov rmana, 4 dele koprive, 3 dele šentjanževke, 3 dele kamilice, 3 dele preslice, 2 dela materine dušice, 2 dela ognjiča, 2 dela plešca (če je menstru-alicja premočna) ali pa 2 dela žajblja (če je prešibka). Po eno čajno žlico preliva je potrebno piti dva tedna pred začetkom mestruacije in v času menstruacije (torej je premor teden dni po menstruaciji). Čaj lahko obogatimo z desetimi kapljicami švedske grenčice (ali pleterske), v času menstruacije pa grenčico zamenjamo s kapljicami Altalex. Ker je ženske v času mestruacije težje prenašati (imajo pravico in opravičilo za sitnarjenje), priporočamo moškim pomirjevalni čaj iz naslednje mešanice: zmešamo enake dele melise, poprove mete, šentjanževke, gloga, baldrijanovih korenin in kamilic ter dvakrat manjšo količino hmelja. Znano je, da je moške tudi težko prenašati, in to ne samo teden dni v mesecu, zato je mešanica pomirjevalnega čaja primerna tudi za ženske. zatira uši in zelo hitro razpade. V drugi polovici junija TOPA-SU C, proizvaja ga Tovarna dušika Ruše, dodamo enkrat do dvakrat pripravek DIAZINON, da sadje zavarujemo pred črvivostjo. In to je vse! Preprosto, lahko in dovolj nenevarno. Za vinsko trto priporočamo štiri do pet škropljenj. Nekje proti koncu maja, ko so lkisti trte vsaj 3 cm široki, poškropino z RIDOMILOM MZ + COSA-NOM, proti oidiju. To kombinacijo škropljenja še dvakrat ponovimo v presledku 12 do 14 dni. Pri zadnjem ali zadnjih dveh škropljenjih pa uporabimo CUPRABLAU + COSAN. Več ni potrebno. Če se masovno pojavi rdeči pajek, trto škropimo z enim od akaricidov. Dober je tudi naš MITAC. Škropimo, ko so poganjki dolgi 3 dc 8 cm. To je kratek opis škropljenja dveh pomembnih kultur, ki ju , gojimo na domačem vrtu. Še to: obvezno si moramo vzeti toliko časa, da v miru preberemo navodila, ki so priložena vsakemu preparatu. Le tako bomo te pripravke resnično pravilno in pravočasno uporabljali. A.P. Mercova kuhinja Porovajuha 1/2 skodele sojinih kosmov 4 krompirji, olupljeni in naribani na strgalnik 2 pora, očiščena in narezana na rezine 1 večji koren, nariban na ri-balnik 2 dag masla ščepec zmlete kumine 1 rumenjak 2 žlici belega zdroba sol in poper po okusu Krompir, por in koren zalijemo z vodo in kuhamo, da se skoraj zmehačajo. Dodamo suhe sojine kosmiče in kumino. Na maslu opražimo zdrob (ne sme porjaveti). Dodamo ga juhi in jo še popopramo. Preden postrežemo, vmešamo stolčen rumenjak in pustimo, da zakrkne. Sojine omlete 4 jajčni rumenjaki pol skodele sojinih kosmičev 3 dl juhe ali jušne osnove ščepec soli 4 jajčni beljaki 4 žlice vode 2 žlici olja Rumenjake penasto umešamo, dodamo sojine kosmiče, ki smo jih prej prelili z juho ali jušno osnovo. Dodamo še sol, v trdo stočne beljake z dodano vodo in oblikujemo omlete. Na vročem olju jih spečemo po obeh straneh. Postrežemo s solato. Sojina torta 23 dag sojinega pireja 6 jajc 15 dag sladkorja 1 vanilijin sladkor 7 dag drobtin 1/2 zavitka pecilnega praška malo ruma sladko smetano marmelado Rumenjake penasto umešamo s sladkorjem. Dodamo sojin pire, vanilijin sladkor, drobtine, pecilni prašek in malo ruma. Vse sestavine umesimo v gladko testo. V testo narahlo umešamo sneg iz beljakov. V pomaščen in namokan okrogel pekač damo testo in ga pečemo pri temperaturi 200 ° 3/4 ure. Ohlajeno torto prerežemo in spodnji del namažemo z marmelado (najboljša je marelična). Oba dela stisnemo skupaj in torto prelijemo s čokoladnim prelivom in okrasimo s stepeno smetano. e STRAN 8 MAJ 1990 Avto Celje sporoča vsem prijateljem zelene In čiste Slovenije, da prodaja nove programe avtomobilov: FIAT Panda, Uno, Tipo, Croma in kmalu tudi Tempra Lancia Y 10, Delta, Thema in Ded ra FORD Fiesta, Escort, Orion, Sierra in Scorpio. Vsi avtomobili so izdelani po predpisih Evropa 92. Vsi bencinski motorji so opremljeni s katalizatorji, na pogon z neosvinčenim bencinom, zato ne onesnažujejo okolja. Izberete lahko tudi avtomobile z diesel ali turbodiesel motorji. Na vseh sedežih v avtomobilu so vgrajeni varnostni pasovi. Pri različnih modelih lahko izbirate različno dodatno opremo - ABS zavorni sistem, okno na strehi, vgrajen radio-aparat, centralno zaklepanje vrat, električno dviganje Šip itd. Avtomobilejahko naročite po svoji želji in izbirate barvo. Pri avtomobilih FORD možnost doplačila garancije za drugo in tretje leto. . Oglejte si razstavljene avtomobile v avtosalonih in prodajalnah Avto Celja v Celju, Žalcu in T. Velenju. Pooblaščen servis v Celju, ravno tako oskrba z rezervnimi deli. Takšne avtomobile prodaja le Avto Celje! Možnost nakupa po sistemu staro za novo, možnost plačila carine in prometnega davka z bančnim kreditom. Dobavni rok od nekaj dni do nekaj tednov. Informacije In prodaja: Avto Celje, Ipavčeva 21 telefoni 31-919, 33-521, 34-065 in Titovo Velenje, Partizanska 3 telefon 851-060. Odgovoriti vam moramo če še na vprašanje: zakaj bi avtomobile FORD F!A T ah LANCIA kupili pri A VTO Celje? Po veljavnih predpisih ga lahko namreč brez težav uvozite sami! Najmanj tri prednosti dosežete, če ga kupite pri AVTO Celje: 1. Pregledali smo vse oglase tujih firm iz Avstrije in Italije in uqoto-vih, da so naše cene nekoliko nižje. 2. Avtomobile FORD, FIAT ali LANCIA lahko pri AVTO Celje kupi-te tudi po sistemu staro za novo m dosežete davčno olajšavo, kar pri samostojnem uvozu ne morete. 3. Za avtomobile FORD, FIAT in LANCIA smo uredili pooblaščeni servis m oskrbo z rezervnimi deli v Celju, če pa avto uvozite sami morate vse te stvari sami urejati v inozemstvu. TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE ^ AVTO CIZI-JIE 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 p.O. zasim« VUGO NOVOST AVTO CIZLJE