Številka 211; Trst v četrtek 2. avgusta 1806. Tečaj XXXI. Izhaja va&jJ dan rdi rt leitital ii jiauiifc gd 5. uri, on poitdeiitii oa 9. ui Ditrai. loii.niične «teri!fce se prodajajo po 3 nvč (6 Btotink> v r: orih tcbakameb v Tr»tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju", £t. Fetra, Sežani. JitbTežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, D*mbergu. Solkanu itd. cre cjrlafCT rfičuuajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke , »T:m i: zh trgovinske in obrtne oglase po 20 Btot. ; r£ oeniiTriice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov : o £0 not. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na--;eI na vreta K 2. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa po 46 ctot. — Oglp.se sprejema inseratni oddelek uprave r^dinoirt". — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". dinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Naročclr.a s*»ai& za vae leto 24 K, pol leta 12 K. 3 cesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine »e uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo >u rokopisi se no vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pofiljati r.a upravo lista. UREDNIŠTVO: uL Giorgio G&latti 18. INA. Lastu i'c konsorcij liata „Edinost"'. — Natisnila tiskarna kouaorcija lista Edinost" v Trstu, u!iea Giorgio Galatti št. 18. ^sssc^s PoStno-hranilnični r&čun S t. 84i.e:>2. —- - TELEFOH *tov. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Javni shod v Plavjah. (Dalje.) Princip splošne volilne pravice. Ali tudi na volilni reformi, kakor jo je vsprejel odsek parlamenta, vidimo, kako težko si delajo v naši Avstriji pot nove ideje, popolna praviva. Da, tudi ta volilna reforma, da-si zasnovana na principu splošnosti in enakosti volilne pravice, je — krivična! Po tem principu bi morali imeti posamični narodi zastopstvo, primerno njihovemu številu. Avstrija je •ržava raznih narodnosti, glavni skupini pa =,ta : nemška in slovanska. In ker tvori ta poslednja skupina okroglo dve tretjini prebivalstva, bi morala imeti tudi, — ako bi bila volilna pravica res splošna in enaka — dve tretjini poslancev v prihodnjem parlamentu. Ali poleg principa splošnosti uveljavlja nova volilna relorrna princip — nejednakosti! To pa so dosegli s krivičnim prikroje-liMii volilnih okrajev. Volilna pravica bo splošna, vsaki državljan — ki bo zadoščal določenim pogojem — bo imel pravico voliti. Ali ta pravica bo imela v raznih okrajih različno vrednost. Ustvarjeni so volilni okraji /. različnim številom prebivalstva. Je okrajev — da vzamemo dva ekstrema — kjer bo povprečno, še ne 40.000 prebivalcev volilo enega poslanca, in tacih, kjer bo 100.000 volilo istotako enega poslanca. K prvim spa-d.ijo Nem• i in 1 t a 1 i j a n i, k drugim M a -1 o r u s i. To se pa pravi: da bo imel glas Nemca in Italijana, več nego še enkrat toliko vrednosti nego glas Malorusa. Ubogi Malorusi so na najslabšem, ali bolj ali manje so zapostavljena vsa slovanska plemena v Avstriji. Na ta način, da so določili velike -lovanske okraje, a majhne nemške, dobe Nemci veliko več poslancev nego jim gre, Slovani pa razmemo manje. Tako je doseženo, da bo ena tretjina nemškega prebivalstva imela blizu polovico parlamenta v svojih rokah ! Na to je govornik pojasnjeval, kako krivico dela nova volilna reforma posebej nam Slovencem v vseh obmejnih pokrajinah. Izla-sti glede Istre je ilustriral to krivico s številkami in konkretnimi podatki. Posebno pa je opozarjal, da bo v Istri nad 42.000 Hrvatov in Slovencev stlačenih v „italijanske"* volilne okraje, torej, izgubljenih za nas. Glasovi teh 42.000 Hrvatov in Stovencev ostanejo brez praktičnega efekta, potapljali se bodo v morju italijanske večine. Tako se godi ravno Plav-čanom, ki so pripadniki velike miljske občine. Oni so potisnem v prvi italijanski vo-Jilni okraj z Bujci, Piranci in Koperci — v okraj z 51.603 Italijanov in 7128 Slo- vanov ! In tu je prišel govornik do zelo kočljivega vprašanja: kako naj se vedejo te slov ske žrtve krivice volilne reforme. naj se resignirano udajo v svojo usodo in se sploh odpovedo vršenju svoje volilne prince ?! Govofnik je za to, da tudi ti volilci aktivno nastopajo, da se udeleže volitve, da postavijo svojega kandidata, četudi pojdejo na volišče brez upa zmage. Svoje mnenje je podkrepil govornik v glavnem z dvema razlogoma. Prvič bodo Slovani v teh takozvanih italijanskih volilnih okrajih s tem, da oddajo svoje glasove za svoje kandidate, manifestirali svojo ekzistenco v deželi, in spopolne s tem tisto sliko narodnega značaja dežele, ki jo podajo oni trije slovanski volilni okraji. Tako spopolne dokaz o pretežno slovanskem značaju naše Istre! V drugo pa se z aktivno politiko, posebno pa z udeleževanjem na volitvah, naše ljudstvo politično uri in vsposoblja za na-daljne boje za svoje pravice. 111 tako ve ž-banje je potrebno ravno v teh takozvanih italijanskih volilnih okrajih Istre. Ne smemo namreč pozabiti, da so številke o narodnostnih razmerah, • ki se navajajo v volilni reformi, vzete iz j tiste glasovite statistike, ki laže tako grdo, I da jo je nedavno temu dr. Rvbar imenoval j „veliko lumparijo". Tisti trije „italijanski" i volilni okraji niso niti od daleč tako italijan-| ski, kakor izhaja iz statistike. Koliko je tam Italijanov, ki so — Slovani !! Število slovanskega jirebivalstva je tam mnogo veče, nego govori statistika, a temu primerno je število italijanskega prebivalstva manjše. Naj se le narodna zavest v teh naših ljudeh enkrat vzbudi in naj pridejo ljudje, ki nam tudi v teh navidezno izgubljenih krajih ustvarijo potrebno organizacijo : potem pride čas — na tem ni dvomiti — ko poj demo tudi v takoimenovanih italijanskih volilnih okrajih v volilni boj z upom — zmage. Zato treba, da se pripravljamo na prihodnje boje tudi v okrajih, kjer za sedaj ni pričakovati vspeha. Govornik je zaključil: Z novo volilno reformo se je sosebno istrskim Slovanom dogodila velika krivica! In to zbog pohlepnosti in požrešnosti italijanske gospodovalne stranke. Ali veči del krivde bi pripisoval jaz naši vladi. Da se doslej privilegovani narodi upirajo ravnopravnosti, enaki pravici, to je sicer res zelo krivično, ali je na vse zadnje umij ivo. Nikdo ne daja rad iz rok moči in gospodstva, a najmanje tedaj, če je bila to krivična posest. Ali vlada bi morala biti pravična in iskrena. Čim je uvidela, da tako ne more dalje in da treba odpraviti zistem privilegijev, je morala brez ozira na desno ali levo poslušati vse, da se izvede princip enakosti. Te iskrenosti in doslednosti ni na naši vladi, ki se je postavila na stališče, ki je naravnost absurdno : lotila se je, da odpravi privilegije stanov, ob enem pa je delala poklone teoriji o — privilegiranih narodih. Naša vlada je pokazala se svojim postopanjem povodom volilne reforme, da se na Dunaj 11 še ni oživela vest, da se še ni oživel čut pravičnosti do tlačenih in zatiranih. Principa privilegijev niso odpravili, ampak dali so mu le nekoliko renovirano in modernizirano obliko. Dunajske vlade se ne morejo in ne morejo povspeti 11a stališče enake pravičnosti. — Vendar pa ne obupujmo ! Spominjajmo se : če je narod odločen v borbi za svoja piava, če je nevpogljiv in nepremakljiv, če ga ne plašijo momentanni nevspehi, mora priti dan, ko se bo morala udati pred voljo naroda tudi najkrivičneja vlada ! Od vas, od nas vseh, od naroda samega je odvisno, da-li zmagajo njega pravice. Zato vas poživljam v imenu pol. društva „Edinost" : bodite vstrajni in zvesti v boju za pravično stvar Hrvatov in Slovencev v Istri!! (Zvršetek pride.) PODLISTEK. Na poti k ciljem. SI. Viiinski. i. „Francelj, dobro se ti ne godi v Gradcu, vedno se mi zdiš bolj bled in slab." „Kaj to, živi se že!" se je glasil odgovor. „Glej, Francelj. če bi bil šel v lemenat, bi se ti ne bilo treba mučiti. In jaz bi bila vsa srečna, ako bi te videla pred oltarjem. Tako pa sva oba nesrečna in oče te tudi ne mara več. Oh, zakaj nisi poslušal mene ?!" zaihtela je in si pritisnila robec na oči. »Ne morem, mati... ne morem... Nočem hliniti čustev, ki jih nimam... Rad bi, mati, toda ne morem.... Potolaži se in ne misli več na-me !" „Oh, če bi bilo to možno da bi mati ne mislila na svojega otroka !" „Nikar ne skrbi, jaz jiremagam vse zapreke, s trdno voljo boni hodil naprej in si ogladim pot do sreče!J ' „Da bi se ti le posrečilo, Francelj !" je vzdihnila in počasi odšla iz sobe. France je vstal in se oblekel. In takoj mu je prišel na misel prejšnji večer. Rdeče rože na Verinem klobuku... njeno gorko lice... par mehkih kodrov črez... in ona neumnost... Glasno se je zasmejal, ko se je spomnil vsega tega. „Pijan si bil fant !u si je dejal, „pa si neumnost napravil, da je ni veče !" Zunaj je bil svetel dan. Po zraku je plaval pomladni vzduh, ves svež in čist, po travi so se svetile male kaplje kakor brilanti in od hruške, cvetoče v vrtu ob ograji, se je širil prijeten duh. Odprl je okno in veselo zrl v ta jasni dan, ki ga je poslalo nebo nad mlado na-! ravo. Zrak je bil popolnoma miren ; solnce je ravno vzhajalo iznad Holma, tam na obzorju se je izgubljalo še par belih oblačkov nekam I daleč... daleč... Na gredi pod oknom je grulil golob in j se ljubeznivo sukal krog mile družice... Na strehi pa so čebljali in kričali razposajeni i vrabci. Vesel je bil France, a nenadoma se mu je zmračilo lice, ko je zagledal doli očeta. Z j vidnim zadovoljstvom je zrl oče naokrog in 1 pušil iz kratke pipe. Ko pa je zagledal Franceta na oknu, se mu je čelo nagubančilo ; . naglo se je obrnil in odšel. Kongres jugoslovanskih novinarjev bo otvorjeu dne 26. avgusta t. 1. v Sofiji v veliki dvorani „Slavjanske Besede". Doslej je prijavilo svojo udeležbo mnogo književnikov in novinarjev ter 4 društva, ki so doslej pristopila zvezi in sicer: „Društvo bolgarskih novinarjev v Sofiji", „Srbsko književno društvo v Belemgradu*', „Hrvatsko književuo društvo v Zagrebu" in „Slovensko društvo književnikov in novinarjev v Ljubljani". Borba med Bolgari in Grki v Makedoniji. Iz Carigrada poročajo, da so vesti o protigrških demonstracijah v Plovdivu zelo vznemirile tamošnje vladne kroge, ker se boje, da odvrnejo Grki z represalijami in da se bodo grške bande maščevale nad Bolgari v Makedoniji. Grški odposlanec v Sofiji je, kakor poročajo od tamkaj, uložil na bolgarski vladi protest radi protugrškili demonstracij v Plovdivu ter je zahteval odškodnino za grške podanike. Bolgarska vlada je proti izgrednikom izdala najstrožje odredbe ter zaukazala, daje agitatorje in voditelje aretirati. V večili pokrajinskih mestih je vojaštvo vzpostavilo mir, v nekaterih vaseh trajajo protigrške demonstracije še nadalje. Iz Aten pa javljajo, da se je vršil tam — Ne mara me videti — je pomislil France in se odmaknil od okna. In grenko mu je bilo ; saj je vedel, da ga oče črti od tedaj, kar ni hotel v semenišče. In še domov mu dovoljuje prihajati tako nekako iz milosti. Franceta je to peklo; vzel je klobuk in odšel. Morda pozabi vse to tam zunaj v mladem dnevu. Šel je skozi vas. Pot ga je vodila mimo šole, a sklenil je trdno, da ne pogleda na okna. Nemara bi zrla Vera doli; obrazek rdeč in oči vesele kakor svetlo jutro naokoli, pa oni mehki kodri bi se spuščali ob licih navzdol... A on bi jih ne bil rad videl, ker bi ga spominjali na snočnjo neumnost... Naglo je šel dalje. Kmalu se je oddaljil od vasi, gorkota in jasna svetloba se je sprostirala krog njega in veselje ga jc obdalo. Ni šel po cesti, marveč krenil je po stranski poti, ki se je vila navzgori v hrib. Ob strani se je penil potok in od daleč se je čulo hreščanje žage. Spomnil se je, da sedaj v njej Jožef Zdenčar, nekdanji njegov sošolec v drugi gimnaziji in njegov prijatelj še potem, ko je zapustil šolo. Genijalen človek je bil, toda nesrečen. Učil se je pozneje ministerski svet pod predsedstvom kraljevim ki se je bavil s poročili grških zastopstev v Makedoniji o bolgarskih naskokih na grške cerkve. Takoj po posvetovanju se jc podal minister za vnanje stvari, Skuzes, k vsem odposlancem velesil, kjer se je energično pritoževal proti bolgarski vladi, katero je označil kakor odgovorno za dogodivšo se izgrede. V podkrepljenje tega svojega obdolženja se je grški minister skliceval na okolnost, da je bilo 11. pr. v Plovdivu dovolj vojaštva na razpolago, ki bi bilo moglo preprečiti one vandalizme. Grška bo zahtevala odškodnino petih milijonov frankov za škodo, Id jo je trpelo grško prebivalstvo. Iz Hrvatske. Hrvatski ban grof Pejačević se je podal v Karlove vari, kjer ostane več časa na dopustu. Mesto Zagreb namerava najeti za razne nove investicije posojilo 10 mil. kron. Dogodki na Ruskem. Mnogo se je te dni sosebno po nemških in židovskih novinah sumničilo ruskega mini-sterskega predsednika Stolipina, češ, da tira neiskreno dvoumno politiko. On da zatrja sicer, da njegov kurz ostane svobodomiseln in prijazen potrebnim reformam, v resnici pa da je le slepo orodje črne reakcije, ki so jej na čelu Trepov, Ignatjev, Pobjedonosce. itd. Nu, razne enuncijacije, ki prihajajo zaporedoma od Stolipina, ne kažejo na to, da bi bil ta mož tako silen in zagrizen reakcijo-narec. V nekem pogovoru z dopisnikom „Vos-sisehe Zeitung" je celo iskreno priznal, v koliko da je tudi vlada kriva na tem, da je prišlo do razpuščenja dume. I11 to, kar je rekel, se zdi jako verjetno. Duma se ni izkazala dorastlo svoji nalogi — to je fakt, ki ga ne utaje vsi njeni oboževalci. Istotako pa je res, da je ravno vlada kriva na tem. Zakaj — to je povedal Stolipin. Nje krivda je bila v tem, da ni preskrbela dumi nikakega dela, da ni predložila dumi nikacih zakonskih načrtov, tičočih se vsaj najnujnejili reform! Mesto da je vlada tem možem v zbornici, polnim ognja navdušenja in visokoletečih načrtov dala materijala za resne stvarne razprave, jih je se svojo nemarnostjo ali nerodnostjo uprav silila, da so besedičili in besedi-čili veliko več in dalje preko mej, nego je bilo koristno za narod in za ugled mladega parlamenta samega. Stolipin je torej uvidil pogreško, ki jo je napravila vlada in je ob enem zatrdil, da se je termin za ses'anek prihodnje dume določil tako na daleč ravno v ta namen, da se storjena pogreška popravi, slikarstva pri daljnjem sorodniku, a ko mu je ta umrl, je pustil vse skupaj in se vrnil v domači kraj. Poljanšek je pospešil korake in kmalu je stal pred žago. Vstopil je. Ostri zobje so hreščali skozi debeloj hrastovo deblo, evileče in neprijetno. Na polici ob okencu je stala steklenica vode in čaša, zraven pa knjiga, Jurčičev „Deseti brat". Nikogar ni bilo v žagi, le črn maček je čepel na nizkem stolcu pod polico in gledal v Francelj a. France je že stopil k vratom, ki so vodile v stanovanje žagarjevo, malo kuhinjo in sobo zraven. Morda je bil Jožef tamkaj. Tedaj so se odprla vrata in France je zagledal Zdenčarja. „Fanti kako se imaš ?" ga je vprašal in mu stisnil roko. „Žagam, kakor vidiš!" je bil odgovor, „pa umiram zraven". Zdenčar je sedel na hlod in ponudil Francetu stolec. „Umiraš — kato to ?" je vprašal Poljanšek. „Jetiko imam in toži se mi po življenju. Glej, France, tako me vničuje kakor žaga ta-le hrast." Hrast je bil prerezan in Zdenčar je vstavil žago. Stran TI. »EDINOST« št. 211. V četrtek, dne 2. avgustu 19«i; to je : da vlada v tem času koristnega dela za dumo. Kar se tiče prizadevanj ministerskega predsednika za sestavo nove vlade, v katero naj bi vstopili možje iz dume, se glase poročila zelo različno, in si celo direktno nasprotujejo. Nekatere včerajšnje predpoludanske vesti so zatrjale, da se pogajanja razvijajo vspešno. druge pa so trdile nasprotno ; da so se definitivno razbile. Sinoćnje vesti se glase zopet ugodno, češ, da prevladuje mnenje, da se Stolipinu posreči sestava nove vlade, v katero pripravi dovolj Japonci v južni Rusiji lit Sibiriji. „Odeški List" piše, da dan na dan pri- hajajo Japonci v Rusijo ter da si prizadevajo, da bi s svojimi izdelki prišli na ruska tržišča. V zadnjem času so bila v Rusiji ustanovljena tri velika trgovska podjetja, ki so nakupila dva tovorna parnika „Dobrovoljne flote" za prevažanje izdelkov iz Japonske. V Nižem Novgorodu se nekoliko japonskih eksporterjev pogaja z ruskimi trgovci radi ureditve trgovinskih odnošajev. Iz TiHisa javljajo, da so radi pogubo-nosnega štrajka, ki vlada v onih krajih, umeii občinske zgradbe sklenejo še le po tozadevni ne bi brneli sploh ničesar grajati, k -prejšnji licitaciji. j jezi na-me, ker sem povedal resnico, ki si Imenovanji in premeŠČenje. Orožni- niti moj nasprotnik ne upa tajiti, ški titularni stražmešter Ivan G r i z i 1 a je; Morda pa si dopisnik domišljuje. da imenovan policijskim kancelistom na policij- oni moj dopis veljal le zanj in se zato tak skem ravnateljstvu ; računski podčastnik I. izpodtika nad njim ? Ne. ne. bil je za vseh reda Ferdinand Z u p e 1 je imenovan policij- In za mojega nasprotnika, seveda, tudi, £e skim kancelistom na policijskem okrajnem ko- tudi on pozdravlja po cestah v misarijatu v Miljah. jeziku. Policijski kancelist Anton Debelak je Jaz italijanskem da vstopi tudi vodja stranke za mirne refor- japonski agentje v Tiflisu, Baku in Batuniu izposlovati mnogo naročil za japonske trgovske tvrdke, katerih so agentje. Mnogoštevilno se priseljujejo Japonci tudi v Sibirijo, kar provzroča velikih skrbi tamošnjim oblastnijam. Iz Moskve javljajo, da tamošnje velike tovarne sukna, platna in papirnatih izdelkov tožijo radi težkega boja, ki ga imajo vzdrža-vati z japonsko konkurenco. me Hevden. Proglas stranke za mirne reforme. Voditelji te nove stranke, ki se jej v obče obeta lepa bodočnost, grof Hevden, Lvov in Strahovič, so izdali poseben proglas na narod. Glavni momenti v tem proglasu so : Na pravici carjevi za razpuščenje dume ni dvomiti. Podaniška dolžnost zahteva, da se pokore tej odredbi; pa tudi trdno uverje-nje, da bi bilo zločinsko, ako bi <1 K t t notri sredi zmešnjav in nevarnosti, kijih1 m . 8KnP"ouw' v... .. , .i-. , (Brzojavno poročilo), preživlja Rusija, hoteli izpod- k o p a v a t i o h U s t c a rj e v o ! j BELIGRAD 1. Skupščina je nadaljevala Proglas obdolžuje vlado, da ni dajala' ?ebato ° pevskega predsednika dumi nikake podpore ter jo je s tem po- Pa"€a ^/»^Pelacijo glede carinskega spora. gnala v boje. v katerih ni bilo možno nikako * eUi° xr ■ t 4. j ; opazko finančnega ministra Pača. češ, da so skupno delo. — T svojem manifestu od 22.. . _ • . ;ni;;« ^ ui- i i - j i I bili od strani Avstro-Ogrske uvedeni v poga- juiija je obljubil car vnovič, da se konstitu-!. . . • •____, , j - • u - • j i iianja o trgovinski pogodbi politični razlogi in cijonelni red v državi ohrani in da se zastop- J. . , - , i j i v-, - rr . da je po zimi motila srbsko-bolgarska cann- nikom naroda ne bodo krčile pravice. Zato . * i* i ska zveza, poživlja proglas volilce na mir in proti vsa- „ " . , . ..... i^™,. -i t i u • s Saumolović (naprednjak) se je izjavil za kemu nasilju. Le s skrbno pripravo „ . , , , -, - , . - 'odločnega nasprotnika carinske vdnne. Vlada -za volitve investnem vršenj e m i , . . r , , . J volilne pravice dokaže narod, dalmora delatl na to' da brezP°S°Jno sklene tr" mu je ležeče na svojem zastopstvu in na ude- [ S0™15^0 pogodbo. ležbi na zakonodaji. Narod mora razi?.muQ vt>- j liti svoje zastopnike in vsako na^li^v neredi*'1"1' ^ skuPšiiina Ministerski predsednik Pasič je pripom-izbero topovskih vzorcev 'mirno prepusti poklicanim faktorjem, ki sta iz Milj premeščen na policijsko ravnateljstvo v Trst. Velik dar istrski družbi Sv. Cirila in Metodija. Bivši blagajnik Alleghenske „Narodne Obrane", g. A. Srivanić, je poslal nedavno ravnateljstvu družbe sv. Cirila in Metodija za Istro 4000 kron. Naše hibe. (Nekokoliko odgovora na surov napad dopisnika iz Bolj unca.) Omika me uči, da brez povoda se ne sme žaliti nikogar. Tega pa najbrž boljunški dopisnik ne ve, ker mi je brez nikakega povoda nadel psovki ; „neznačajnež" in pa „lažnjivec'". Seveda stopita ti dve psovki v veljavo še-le7 ako jaz ne preklicem svojih izvajanj v rEdinosti", kjer sem namreč ožigosal dejstvo, da v Bolj uncu nimajo niti razglednic s slov. krajevnimi imeni, ampak da imajo one z „S. Antonio in Selve" in „Bagnoli~ ter da iz j občine Dolinske (seveda ne izključena vas j Boljunc) ljudje kaj radi pozdravljajo po italijansko itd. To je nekega dopisnika tako zbodlo, da je vso svojo jezo stresel v „Edinost". Ker pravijo, da resnica oči bode ; sem jaz kar naenkrat postal „neznaoajneži:" in jJažnjivec*4. Pa pustimo ćo in naj javnost sodi, komu bolj pristojata ta „častna'" naslova : ali meni ali pa dopisniku, ki me poživlja. da naj prekličem ! Kaj g. dopisnik res i misli, da ima opravila s kakšno propalico, kaj si res domišljuje. da bom resnico spreminjal v laž ?! Urezal se je pošteno* Niti na in kršenje zakona ni le zloči-iSk0) ampak na-,"""" . !. "" ~~~ T J J'™ prihaja kaj tacega. Morda bi g. rivnnst h 11 7 n o ker ir . - j vojaška komisija in vlada; ako nima pa skup- - . , ... . . ° ravnost o lažno, Ker \r naistrožje od- ... . , , .. , • . , - . - dopisnik storil kaj tacega, da bi enkrat gc- redbe od strani vlad' V . . . ščina do vlade mkakega zaupanja, tedaj jei! 1 . , >■ „is. r„ ;n t T obramb0 mt<;gnte e je vsak čas svobodno, da si sestavi novo vlado. vorU resn,c0' Potem pa prekhcaval =>! Jaz mu '^.ost državljanov in bo ^zahtevalo J dobre re5itve top0Tskega ne pnp.sujem te grde lastnost, a hudobni je- W m/ •• Kri W tck,a inneizmereugreh, presseu poroča? da angiežka srednjemor-decembra 1904 v Port Arturju, so se od 17'gka e$kadra ^ sredi t& križariti navzočih viših častnikov, le 4 izjavili za ka- da bo gkozi 4 tedne križari]a p0 Jadran. jer obišče glavne itahjanske , . , in avstro-ogrske luke. med temi najbrž tudi dance je pa bilo v trdnjavi živil še za mesec in pol. Kazenska razprava proti Steselju prične £ ^ t še tekom tega meseca. pitulacijo. Poveljnik topništva je rekel, da je skem mo • k-streljiva še za mesec dni. Po izvestjih inten-'- Poljanšek je zrl prijatelju v obraz. Bil je suh in bledf videl se je še bledejši, ker je bil obdan od črnih las. Krog oči so bili temni krogi, utrujenost in muka je ležala na obrazu. Le oči so bile žive in so kazale, da živi v njem duša, polna hrepenenja in nemira, polna želja po daljnjih, nedosežnih ciljih... Oba sta molčala. Solnce je sijalo skozi široka vrata na kup desk ; pred njimi je zelenela ograja in nekje v bližini se je glasil ščinkovec. Za žago pa je šumela in se penila t voda vez jez. „Glej, Francelj je začel Zdenčar, rv tihih nočeh me prijemlje bolečina v prsih, da ne morem spati. Skozi pljuča mi gre in skozi srce in pred-me stopu nekaj groznega in strašnega — morda je smrt... Tedaj vstajam in odhajam veu k jezu. Tiha in temna je tam voda. dna se ne vidi. A vabi te in kliče s sladkim glasom ; in ako bi ne imel, matere ki je bolna, že davno bi bil tam doli v globočini... A zavoljo matere..." „Jožef, pusti te žalostne misli !a nPojdi z mano !* je rekel Zdenčar trpko, vstal in odprl vrata v sobo. V sobi se je širil težek vzduli. Zdenčar je stopil k postelji v kot in odgrnil temne zavese. (Pride še.) v**anje no vin v francoski vojski. Vojni minister je odredil, naj mu predlože od vseh vojaških kazinov seznam, iz katerega bo razvidno, na kake časopise so naročeni. Na ta način hoče vojni minister i1 "T"V™, izvedeti, v koliko da so opravičene pritožbe,! ruz° ki dohajajo v zadnji čas, češ, da v vojaških: kazinah uživajo nacionalistični listi posebno prednost. i Panislamsko gibanje v Egip-t u. Glasom najnovejili vesti se v Egiptu pripravlja nevarna u staj a proti Angležem, gležkn vlada odpošilja v Egipt neprestano vojake in streljivo. Novi srbsko-pravoslavni vladika kotorski. Cesar je imenoval kon-zistorijalnega arhimandrita Doziteja Jo-vica srbsko-pravoslavnim vladikom v toru. napisi ? Čemu naj bi preklic a val to, saj pripoveduje dopisnik sam, da se je z italijanskimi razglednicami ogenj zakuril! Torej..... so bile italijanske razglednice. Naj rečem, da jje debela laž to, da je bilo na razglednicah „Bagnoli" in „S. Antonio in Selve" ? Po pravici pravim, da se še rajši prepiram z g. dopisnikom, nego pa da bi resnici rekel laž. Mari naj rečem, da sem sam vprašal po italijanskih razglednicah in da so mi bile vsled tega dane ?! No, mislim, da tega niti g. dopisnik ne zahteva. Naj rečem morda, da je g. K. imel zraven onih italijanskih tudi slo-i venske razglednice ? Tega ne vem. sodim, da kakor trgovec bi bil g. K. rad vstregel moji želji, ako bi jih bil imet. To je dokaz, da jih ni imel. Ali naj rečem, da so v Bolj uncu imeli razglednice s slov. napisi, a da jih nisem šel iskat ? ! Da so jih imeli v Bolj uncu, tega ne izključujem, a kdo naj mene sili. da bom hodil od gostilne do gostilne iskat razglednice s slov. napisi, ko bi jih vendar morala imeti vsaka zavedna gostilna! Naj-li j prekličem morda trditev, da s. K. ni imel Ko- Domače vesti. Dnevni red XIII. javne seje mestnega sveta, ki se bo vršila v petek dne 3. avgusta 1906 o 12. uri opoludne : 1. Čitanje zapisnika XII. seje; 2. poročila ; 3. predlog za nakazanje zneska za tržaški trgovski muzej in volitev 4 členov mestnega sveta v kuratorij omenjenega zavoda; 4. predlogi o spopolnitvi odseka za oskrbovanje vode ; 5. poročilo delegacije glede predloga občinskega svetovalca dr .a Cuzzi-ja, naj se najemninske pogodbe za za Slovence ? Tega pa ne, ker ■razglednice s spačminii krajevnimi imeni niso za nas ! Vam, gospod urednik, pa le čestitam, ker ste bih tako srečni, da ste dobili slov. razglednice iz Bolj unca ; jaz nisem bil rojen ^ i pod tako srečno zvezdo. Morda pa jih je g. ' dopisnik še le iskal in je zato tako zakasnel se svojim odgovorom na moj dopis?! Če pa g. dopisniku tudi to ne ugaja, pa naj me udari po zobeh, ali uverjen naj bo, da imam gradiva in da bom znal vračati. Je-li g. dopisnik zadovoljen s tem, kar sem „preklical"4 ?! Ce je, naj molči, če pa ne, naj me še na kakšno točko opozori. „Preklicujcm" rad vse, kakor vidi iz tega mojega. Kar se pa tiče pozdravljanja v italijanskem jeziku, bom z g. dopisnikom takoj pri kraju. — On pravi namreč, da naj se pogleda v vasi pri Kopru, kako pozdravljajo ! Bravo! Če torej jedni delajo greh, delajmo ga — vsi!! In, če smo videli kje kake nepristojnosti, bi morali molčati ?! Kaj se ne zdi g. dopisniku: ali ni bolje, da učimo ljudstvo, da je opozarjamo na nepristojnosti, da je spravljamo na pravo pot, nego pa da j pa sem vsaj deloma dosegi stoj namen s tem, da so šle razglednice iz San Antonio in Selve in Bagr^li v peč. V kratkem pridem v Boljunc kupit razglednice s slovenskimi krajevnimi imeni. Na svidenje ! Iredenttzem v Trstu, Praška Politik-piše pod tem naslovom : Povodom otvor j en j;; nove železnice se je pokazal iredentizem u površje na uprav mučen način. Italijani Trsta so vršili nasproti novi železniški zvezi — ki pomenja -a Trst začetek nove nade-polne povzdige — naravnost žaljivo abstinenco. Niti ene zastave ali dekoracije ni bilo na hišah. Pač pa je bilo policije v toliki možini, da so slavnostni gostje .meli občutek, kakor da so — eskortirani. Tržaški irrede:;-tisti so skozi desetletja preprečali gradnje te železniške zveze. Konečno niso» hoteli dovoliti niti malega zneska, ki se je zahteval od občine tržaške. Bi>ie se namreč,, da bi površni italijanski videz mesta j>o novi zvezi » severjem obledel in da bo ta zveza ovirala načrte za bodočnost — priključenja k Italiji. Novinstvo tržaško se je iznebilo tega dogodka z nekoliko brezbrižnimi, ali celc- žaljivimi noticami. Slavnostni gostje so bili od tega te:u. nemileje zadeti, ker je ta žaljiva hladnost. ^ katero so bili vsprejeti v Trstu, kontrastiraiu z navdušenim vsprejemom v slovenskih kraji t Graška rTagesposta" pravi, da se je Trst blamirah Resničneje pa bi bilo, ako bi rekli da se je blamirala avstrijska uprav« s a svojo poitalijančevalno politiko v Primorju. Italijanski živelj v Primorju ie protežiran na vse možne načine. Vsa železniška in pristaniška dela — ir. mej temi tudi tako. ki imajo zavarovati |mejo proti jugozapada — so izvrševali Italijani iz kraljevstva, ki menijo, da imajo pravico, da z gotorimi „prihranitvami^ povečujejo svoj dobiček. Jeden pomolov v Trstu se je zrušil takoj po do-zidanju, razni vodovodi ne moreio naiti poti do svojega cilja. Kličejo se sem kraljevstva, da le domačini nii rezultat vsega utegne biti ta, d ski generalni štab bolje ii vrednosti in strategičnem UUlMVttH - . -želozniške zveze, nego pa--— avstrijski,.. ! Izlet na Črno prst, ki ga je „Slov. plan. društvo" moralo preložiti z ozirom na zakasnelo otvoritev bohinjske" železnice, se bo vršil v nedeljo dne 5. avgusta. Ta dan proslave planinci novo železnico in na najvišjem vrhu romantične bohinjske doline zbranih bo na stotine planincev. Členom tržaške podružnice nudi se zelo ugodna prilika za udeležbo na tem izletu. Isti se lahko pripeljejo v soboto zvečer do PodbrJa. kjer prenoče, a za rana zjutraj polete proti vrhu. Skupen sestanek na vrhu Črne prsti bo od 9.—10. ure zjutraj, v Orožnovi koči od 11.—1. ure. Razhod poljuben. Za jed in pijačo bo poskrbljeno. Izleta udeleži se tudi češki alpski krožek ter mnogo letoviščarjev Slovanov, ki bivajo na Bledu, v Bohinju itd. Planinci v nedeljo vrh Črne vrsti! ! Odprto pismo! Dragi udje in ud inje ! Naša in Vaša želja se spolnjuje. Velika slavnost o priliki 25-letnice se bliža ; „Tržaško podporno in bralno društvo" dobi novo krasno zastavo v spomin tega dne. Vaša dolžnost je, da se v nedeljo dne 5. avgusta udeležite polnoštevilno in pridobite še druge. V impozantneni sprevodu boste korakali za svojo zastavo prihodnjo nedeljo ob 4. uri pop. k sv. Ivanu. Nihče naj ne zamudi te prilike, da izkažemo čast svojemu društvu, svoji zastavi, da pokažete tudi drugim navzočim društvom, ki bodo spremljali naš prapor z razvitimi zastavami. da ste tukaj tudi Vi edini v slogi za stvar delavstva i njega čast. Torej v nedeljo bomo korakali vsi za svojo zastavo. V to Vas vabi Vodstvo. TržaSka statistika. Od 22. do 28. julija t. 1. se je v tržaški občini poročilo 17 parov. Rodilo se je 144 otrok in sicer 74 moških in 70 ženskih : od teh je bilo 24 'nezakonskih. Umrlo je 108 oseb, in sicer r>7 moških in 51 ženskih. Državni poštni avtomobili na Krasu. puščamo vse v mini ?! Po mnenju dopisnika1 Postna uprava namerava uvesti na Krasu V četrtek, dne 2. avgusta 1906 * EDINOST* štev. 211. Stran IH poštno avtomobilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanjelom in Dutovljami. med Štanjelom, Komnom, Nabrežino in Kostanjevico. Novo mašo je pel ininolo nedeljo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Holaček, bivši oticijal južne železnice. Neznani so vdrli v delavnico čevljaija Alojzija Markoviča. ki je ob enem vratar hiše j formatu z reprodukcijami 50 del hrvatskih št. 18 v ulici Giuseppe Gatteri. Iz delavnice, slikarjev in kiparjev, prava salonska knjiga. ... . ... __ ----- .. bo Število slovenskih članov ^Matice Hrvatske". ki je zadnja leta močno padalo radi naše brezbrižnosti, pa mora tudi zopet rasti, da naš idealizem ne ostane na papirju. ^ Clenarina ».Matice Hrvatske" je za Slovence sedaj znižana na 3 K, a knjig dobimo 9. reci: devet, leposlovnih in poučnih. Med njimi bo Je letos nekaj posebnega: „Kolo h r v. u m e t n i k o v", zbornik v velikem ki je v veži hiše, so ukradli dva para novih in en par starih čevljev, v skupni vrednosti 27 kron, ter omot usnja, vreden 1(5 kron. Poskus samomora. Sinoči pozno je Drug velik zbornik je „Hrv. Kolo", kjer poleg povesti in črtic tudi par razprav o Slovencih v slovenskem jeziku. Končno pa je zlasti poudarjati „Antolo-logijo (Cvetje) slovanskega pesništva" od 27-letna Viktorija Lmvv, stanujoča v ulici sv. Vodtaika do najnovejše dobv. Priredi jo prof. Frančiška št. 29, v svrlio samomora izpila nekoliko karbolne kisline. Prenešena je bila nemudoma v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec in ji s tem rešili življenje. Radi pretepa. 45-letni ogljar Anton C. in njegov 23-letni brat Andrej sta bila včeraj aretovana. ker sta dne 29. m. m. v pretepu ranila svojega brata Frana C. Vsi trije bratje stanujejo skupaj v ulici del Molino a vento št. 72. Na policiji so oba brata pretepača vzeli na zapisnik, a potem so Antona izpustili, Andreja pa pridržali v zaporu. Aretovan je bil sinoči 23-letni dninar Armand C., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, in sicer na zahtevo Dominika Piacentini. ki stanuje v ulici Petronio št. 9. Piacentini je bil namreč še meseca junija izročil Armandu 2 para malo ponošenih čevljev, vrednih 24 kron, naj bi jih prodal. Armand je čevlje res prodal, a izkupljeni denar je zapravil sam. Istotako je bil neki Vincenc Rebunato izročil Armandu žepno uro iz kovine in en dežnik, vredno oboje 20 kron. Armand je tudi to prodal in tudi iz tega izkupljeni denar zapravil sam. dr. Ilešič. Doslej nismo imeli Slovenci take antologije. Že radi te antologiie mora pristopiti k „Matici Hrv." vsak Slovenec, ki mu je mar naše književnosti. Sploh bo odšle „Matica Hrv." izdajala tudi eno slovensko knjigo. Vsak novi slov. člen „Matice Hrv." dobi hrvatsko-slovenski slovarček navrli. Gg. slov poverjeniki se opozarjajo na znižano članarino. Koledar la vreme. Danes: Alfonz, škof; iSojan ; Leposlava. — Jutri: Najdenje sv. &tefano; Stra-imir; Miraea. -- Temperatura včeraj: ob 2. uri popo u ne 3t (»• Celaius. — Vreme : vroče. Društvene uesfi in zabave. Odbor tržaške podružnice „Slov. plan. društva" vabi svoje ude, da se mnogoštevilno udeleže izleta, ki ga priredi osrednji odbor dne o. avgusta t. 1. na „Črno nr"St Radi časa sestanka na „Črni prsti4* opo-ja se na obvestilo v „Planinskem Vestniku" . 7. Tržaška podružnica „Slov. planin- društva" naznanja svojim členom, da je Osrednji odbor v vseh svojih kočah po julijskih in kamniških planinah, Karavankah itd. ter po vseh zavetiščih znižal prenočnino soprogam členov in tudi nedoraslim otrokom, so v njih spremstvu, na polovico redne pristojbine. Ob enem se opozarja člene, ki polete v ta ali oni kraj našega planinskega raja, da vzamejo seboj društvene izkaznice, ker brez izkaza istih morajo plačati vse pristojbine kukor neudje. Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani vabi ponavljaje vse častite rodc-liubkinje in cenjene rodoljube na svojo XXI. redno veliko skupščino, ki se bo vršila danes v četrtek, dne 2. avgusta 1906 v Logatcu. Brzojavne vesti. Prinosi k skupnim stroškom. DUNAJ 1. „AViener Zeitung" je objavila lastnoročno pismo cesarjevo na minister-skega predsednika barona Becka, s katerim se določajo prinosi obeh držav za skupne stroške za eno leto, kakor so bili dosedaj. »AViener Zeitung" je objavila tudi potrjene sklepe delegacij. BUDIMPEŠTA 1. Uradni list je objavil cesarjevo lastnoročno pismo glede določbe kvote za čas od 1. julija 1906 do 30. junija 1907 v dosedanjem razmerju. Enaka kvota je določena za dobo od 1. julija 1905 do 30. junija 1906. Potrjen proračun za leto 1906. BUDIMPEŠTA 1. Zbirka deželnih zakonov objavlja potrjen proračunski zakon za leto 1906. Ministerski predsednik v Išlu. IŠL 1. Ministerski predsednik dr. We-kerle je bil ob 11. uri predpoludne vsprejet od cesarja v avdijenci. Toliko ministerski predsednik dr. AVekerle, kolikor tudi minister za notranje stvari grof Andrassv sta bila povabljena k cesarju na obed. ISL 1. Avdijenca ministerskega predsednika dr.a AVekerle je trajala eno uro. Ministerski predsednik je predložil predloge ogrske vlade o dobi delegacije in o bivanju cesarja v Budimpešti. Nato je bil vsprejet v avdijenci *~inister vnanjili stvari, ki je poročal o stvareh svojega ministerstva. Lakota na Kitajskem. ŠANGAJ 1. (Reuterjev biro). Taotai je pooblaščen, da nakupi riža ter ga po nakupni ceni odda bedotrpečemu prebivalstvu. Beda je razširjena po mnogih pokrajinah. Gibanje proti tujcem v Meksiki. BEROLIN 1. Lokal-Anzeiger" poroča iz New-Jorka, da so meksikanske tajne družbe izdale geslo : „Smrt tujcem ! Meksiko meksi-kancem!" Za dan 16. decembra napovedujejo ustajo proti Združenim državam. Finance Združenih držav. WASHINGTON 1. Državni prihodki meseca julija so znašali 52,298.853 dolarjev, stroški pa 65,810.000 dolarjev. Španska kraljeva dvojica. COAVES 1. Kralj in kraljica španska trša danes zjutraj dospela semkaj. Sestanek cesarja Viljema in kralja Edvarda. BEROLIN 1. rNordd. Allg. Zeitung" poroča : Cesar se hoče udeležiti odkritja spomenika deželnih grofov v Homburgu. Zato se niki so odgovorili z bombardiranjem iz 40 lahkih topov trdnjavskega topništva. Govori se. da so bili skoraj vsi častniki ubiti. Pun-tarjem so se pridružili mnogi oboroženi civilisti in rudeča garda. Iz dve uri oddaljenega Revala je dospela flota in pri naskoku na trdnjavo podpirala pehoto, ki je ostala _ zvesta. Položaj ni še normalen, ker je možno, j da pride do novih izbruhov. Oborožene čete finskih gard so razstre- j lile železniški most pri Rihinjaku ter so postavile straže. Bati se je delavskega štrajka, j : Zupan v Helsingforsu je izdal proglas, v ka-| terem opominja prebivalstvo na mir ter istočasno prosi, naj isto ne zapušča stanovanj.; Poveljnik 22. armadnega zbora je odpotoval v Helsingfors. HELSINGFORS 1. (Petr. brz. ag.) Po noči je bila zopet popravljena proga na potu v Viborg. Splošni štrajk, ki so ga napove-, dali delavci združeni v rudeči gardi je izve- j den le v privatnih tovarnah. Rudeča garda je na mestih pretrgala tudi brzojavno zvezo ; zveza med mestom in trdnjavo je zopet vzpo- j stavljena. V Sveaborgu je trajala kanonada vso noč. \ Danes opoludne so dospele tjakaj sveže čete.' Nadejati se je, da bo kmalo ponehala v trdnjavi vojaška oblast. PETROGRAD 1. „Dvadsati Vjek" po-j roča iz Kišeneva : Zidje so se začeli zopet iz-' j pvflfl PETROGRAD 1. „Birš. Vjedomosti" po-' ročaj o, da odpotuje Muromcev teh dni v Švico, kjer se nahaja že njegova rodbina. PETROGRAD' 1. Bivši poslanci delav- j ske stranke so izdali na vojake in monarje ; revolucijonaren proglas. Govori se. da se jim j I je posrečilo, da so ga skrivaj natisnili. ! PETROGRAD 1. Revolucijonarni pro-I glas na vojake in mornarje je bil predsinoči v 5000 iztisih u tihotapljen v Kronstad v nekem čolnu. o Ne čita] s amo ^ ampak, prepričaj se, da nihče ne more ie&moirati z narodno zalogo olja IUflN MILLONIG TUST Piazza Sarrioa št. 3, TRST FILI.TALKO lampo 8. Giacomo št. 16. Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno. Ceniki na razpolago. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 32 minut zju- j bo xet dni mudil na g,.a(lu Friedrichsliof. V tem času dospe tjakaj na obisk angležki kralj Edvard. Angležka zbornica. LONDON 31. Spodnja zbornica je vspre-jela proračun kolonijalnega urada. Tekom debate je državni tajnik Churchill načrtal novo ustavo za Transval. iurška S 163.00 2. pop včeraj danSA ViO.^O 100.45 100.40 100.50 117.85 117.65 99.<50 99.60 8tf.60 89.6U 113.03 113- 94.35 94.80 84.85 84 95 1725 — 1744 — 667 25 66750 240.12'/=240.12».* 117.271 ,117.30 23.46 23.46 19.10 19.12 95.50 95.45 11.31 11 31 troj : dohod ob 6. uri 30 minut; od Trsta sem dohod ob 8. uri 20 minut. Začetek zborovanju ob 10. uri in pol dopoludne v prostorih hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu. Po zborovanju skupni obed istotam. Ob 5. uri tukaj vrtna veselica. Ob 10. uri 13 minut zvečer odhod v Ljubljano ; odhod proti Trstu ob 6. uri 33 minut. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija ;. R u PETROGRAD s i j a. 1. Kakor poročajo listom v Ljubljani. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: Prostovoljno gasilno društvo" v Iderskem. iz Terjoki (Finska), je bil včeraj tamkaj z revolverjem ustreljen bivši člen dume Herzen-sten. ko se je s soprogo in hčerjo sprehajal ob morski obali. Streli so prišli iz neke hiše, v kateri nihče ne biva. Hči je bila ranjena v roko. Storilec je zbežal. HELSINGFORS 1. (Petr. brz. agent.). Darovi. ... . ___.___Upor v pristanišču je bil sinoči udušen. Ska- Na veselic, pevskega društva „Slo- s0Pzasedle čete. Mestni svet opominja """ " v nekem proglasu prebivalstvo, naj bo mirno, Borza* poročila dne 1. avgusta. Tržaška borza. N»?0!-K53i K 19.10—19.13, angleikre Hrs K —.— do —.—, London kratek termin K 240.15 V-—240.40 ! Francija K 95.46--95.60, Italija K 95.4795.65— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.30—117 50. nemški bankovci K — avstrijska eonotsa renta K 99.40—9i ».70. ogrska kronska renta K 94.75—93^55. italijanska renta K —.— —,—, kreditne akcije K 665.50 — 667 50, državne ielezaiee K 672.00-674 00 — Lom b» ril K 165 25—165 25 Llojuove afccre K 732— 736 — S r e C k e Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—r Bodenkrsdit 1390 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1389 K 302.— 310.—. do 16 .00 Srbeke —.— do —.— Dunajska borza oo Državni dolg v papirja p n ■srebru Avstrijska rente v zlatu „ * kronah y* Avstr. investicijski renta 3, , Ogrvka renta v zlatti 4*,, m „ krouaii 4a. 'Jt; n O t9 Akcije nacijonalne baake Kreditne akcije London, 10 L^r. 100 driava:h meui 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir CesarBki cekini Parižka in londonska borza. P a r i z : (Sklep.) — Fraacozka renta 97.17, italijanska renta 102.20. španski esterieur 95.85, akcije otomanake banke ola -. Menjice na London 251.50. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde —.— unificirana turška renta 96.50 avstrijska zlata renta 99.70, ogrska 4% zlata reuta 94.15, LAnderbank —.—, tusške srečke 147.75, parižka banka 15.1S, italijanske meridijon&ine akcije 8.27, akcije Rio Tinto 16.51. Trdna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.13/t, srebro 30.*/ia, Lombardi 7.—. španska renta 95.— italijanska renta 10l.*/4 tržni diskont 31/®. menjice na Dunaju 24.35. Stalna. Tržna poročila 1. avgusta. Budimpešta. Pšenica za oki. 14.86 do (Dalje na četrti strani) Tujci v hotelu „BALKAN". NOVOST! NOVOST ? Danes, v četrtek ob 8. uri zvečer bo Veliki koncert ▼ kav&rni-rast&Traciji DEPRETIS na Aeqnedotia glasbenega in pevskega društva ,VESELA ŠUMADIJA* iz Sfaedereva v narodni noši pod ravnateljstvom NIKOLE PETROVIČA. To društvo je prepotovalo celo Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo. Bosno, Hercegovino, Bolgarsko. Črno goro jn Makedonijo. JOSIP ROŽE mizarski mojster ▼ Trstu- ulica Raffaele Zovenzoni 6 izvršuje usakoursfna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsumnim, posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe. Posojila za častnike, uradnike, penzijoniste in privatnike, ki se zamorejo amortizirati tudi V 18 letih s poroštvom ali brez poroštva. — Hipoteke na prvem mestu. Agencija, Via Nuova 11, IX. n. od 10.—1. in cd 4.-7 ure. Na novo so došli: Monas. učitelj, PAZIN; Loffler. trgov., PA-ZSANY; Prc-gen, dijak, DUNAJ; Kratochwil. ura-1 . KEKA; Skotik, župnik, ADAMOV ; Ciara, zasebnik, j TRST; Bojanski, častnik, KRAKOVO; Radicicli, ; ? V zaseb., CAIRO ; Flusa. zaseb., TRST; Bulik, zaseb.. i j —^^rŠ^T^T/o. ■ s>\■ o ■, o > ■ o>»o» CAIRO; Stiuki, saseb., CAIRO; Oravec, zasebnik J j i 5?---- Kuntz, uradnik, PULA; Novotnv, potov.. GRADEC ;J j Missler, zaseb., DUNAJ; Hočh, zaseb., PULA;lj|-| Vozin, učitelj, L1VARR; Kamaoiiuska, zasebnica, i i GRADEC ; DoBtal, uradnik, PRAGA . Simon, PRAGA, j van 4 v Padričah so preplačali vstopnino nastopni gg.: J. Urbaučič 5 K, M. t ok 2 K. A. Gr^ič 1 K. Gruntar. N. N.. A. Trobec, •T. Križmančič, Stefanuti, Vidic po 50 stot.. V. Skrjanc 40 stot.. Pehlić 30 stot. Srčna hvalu! _ Književnost in umetnost. Pristopajmo k „Matici Hrvatski lu _ . . ^redi političnih kriz sta stopili rMatica Slo- tem ko so ob 1. uri zjutiai bili vsi častniki venskain „Matica Hrvatska" v ožjo zvezo, vjeti od vojakov, so si ti posledici izvolili đa bi očuvali dedino naših preporoditeljev in! svoje *astne voditelje ter so obsodili ujete (•varovali tisočletno našo zajednico. ! častnike na smrt. Neku ladija za mine in en V sled tega dobiva „Mat. Slov.po Hr-! križar sta pričela takoj streljati na vojašnice *atsk<-m nove poverjenike in več članov, nego 1 upornih fortov. dočim so pretrgali kozala pro-jili ie ;meia doslej. * 1 met med Helsingforsom in Sveaborgom. Upor- naj podpira oblastnije v njenih prizadevanjih ter naj vzdržuje mir in red. Upor v trdnjavi Sveaborg udušen. PETROGRAD 1. Po daljšem boju je bil udušen upor v trdnjavi Sveaborg. Vojaška straža je ujela 110 mornarjev in 11 civilistov. Forte so zasedle čete. Govori se. da je mnogo oseb ubitih in ranjenih. Glasom privatnih vesti. je trajal boj v trdnjavi do polu noči. Po- V Kobdilju pri Štanjelu ■T! Sprejemajo m vsakovrstna delm tadt po fOMbnik aačetih. Tovarna pohištva "Ml Aleksander Zevi Jfozi ■lica Teta It*. 52. A (1m«m Mta). ZALOGA: ! ilrtzzn ROSfIRiO (Sotsk« paslofH- || f priporoča se slavnemu občinstvu iz Tr- j I o«n#f mm — ni mci n«b«n« h*n4tur«no«. g sta in okolice dobro urejeno 10 minut j od kolodvora oddaljeno gostilno „pri Jffahmčn" Toči izvrsten kraški teran, belo vi pa v-j sko, p i kuli t iu D r e li e r j e v o piv o. Kuhinja vedno preskrbljena s svežimi in mrzlimi jedili. Filip Mahnfč posestnik in gostilničar. Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, st „MALI OGLASI" v „Etinosti" Stran IV. * EDINOST c štev. 211 V eeirtek, dre 2. av^-.-i.i !!,k'»J K ra « fct K 12 58 do 12-tiil, oves ra ost. 4.,s K i u ...» ; j '-j, koruza za julij 12". (J ^o ".v 1 -- >2 J .-nodle in pcirpra^ffvrjt sreunje, t, . f* ".r>:.!.3. — FkckS^s : 30.000 met. swt.,; .t ; žitH vz ržano. Vreme: vroče, j H a ra b u r £ <^klep pop.) Ka^ Santo? good | • »nage za september 40—, za december 4f»3., za1 narec 41'/ , za 413V Stalno. — Kava Kio ua-*alnu '"Co* -42'na»s»1na r eina 4.°.--14 navadna dobra 4 3—4<». H a m S u-L'. — Sladkor za julij 17.25 *» avgust 17-:."». r.; ^rpteiuber 17-35, za oktober iT-jj. za n tvH .jiKr 17V>, za dec. 17.S5, za januar i 7.65. — Trd >». - Vre ue: lepo. N f V> - V r k. (Otvorjenje) Kava Kio za bo-«!o'e dobave. Tr no. za 15 do 25 stotink nižje. — Prodaja : ve«.". Ha vre. (Sklep) Kava Santos good averag^ za tekoči rne«ec —.—. za sept. 49'—. Trdno. London. Sladkor iz repe surov S*/,* Srb ; Stalno popolne tovarniške naprave za. kakcrico koli industrijo Z?tog3 sssaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih pre&metov kakor Trinelle za stroje in kotle, Ktingerit, Rscolil. Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Meni mi Moatalbeiti Uiica Sanita 10. j Velika zaioga koles (bic; kijev) Bersrssnia in ISaaiirj mi na tein (lotociHet) ROSSLER & JAliEH; . pri kolesih Ir: motocikletah potrebnih pritiklin Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne t"" nmu oguss. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mantnoiiakane beaede »e računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. — Plača se takoj. — ■ ~ Kdor Izven Trsta p:«meno naracl *ai ..KALI OGLAS", naj r cilje den2r w naprej, ker drugača ne bo njejov oglas objavljen, če nI oseba poznana Upravi lista. Tarifa Je natisnjena na Čelu „KALIH OGLASOV" In vsaido l.hko preračuni, koliko mu Je plačati c tem. da presteja bssečo Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edino:«". Na vprašanja potom pisem ba dajal „IHSERATNI ODDELEK" informacije edino le, če bo pismu priložera znamka za odgover. Gostilna „Alla Costanza" • Via Nun v.s ?t. 18). Toči ne vsakovrstna rina. posebno pa krv.^ki teran. Priporoča se b!. občinstvu Henrik Košić Uorir Ql/rHlo ("lica Rafifineria st. 3). Tovarna nuni. OlVlUla aladčič, konfetur in kanditov. Zmerne rene. PoSiljntve na deželo. 361 Pnhlčtvn svetI° flli ten-.no, se prodaja; po-■ UlIlolvU polne sobe in prs;unezni komadi Izbera stolie. Cene. da e ni bati tekmovanj*. Ulica Torrente 34. A. <4 u 11 i c h. " 451 Msls rfMI 7111 fl Obstoječa iz treh oseb, iSče ■TICaIC* Ul U/.illd njalo h snovanje z vrtom, vodo, ako mogoče pliu v ulicah Fabio Severo. R magra. Commerciale. ali v Skorklji blizu mestu. Podpisala bi t-e pogodba za več let in vzelo bi se tudi Manovanja v j odnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene preime ..Inf-fratni cddelek Edinosti" pod „M a 1 a družina". 888 Gostilničarji kateri si žele nakupiti vino J. vrste iz vinograda brača V e-1 en i ća brez <*a odpotujejo v I-tro, za zmerno ceno franko Trst naj se obrnejo za nasvete in vzorce v ulico S. Francesco d'As«i»i ;t (Trat) Pel agi j T u j a k. K28 f^lpl ril I/1 l'° r°x i železnici idite k Ž i v e c u t£ltslllllll v Skcpo, kjer dobite deber teran in sploh dobro postrežbo. 8'i8 If llhopSPO hišna opraviteljica »e sprejme-IVUIIOI I l/a Ponudbe naj te pobija A. D o lene v Ajdovščini. 843 Krčma „Al Trifoglio" S*?fggll istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja PJporcča se si. občiustvu Katarina Vatovec. Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST— ulica delV Istituto št. 5 zvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah- kuhinjska oprema r kiiiln, tisila, in litega želega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. Velika zaloga APNENEGA KARBIDA W prve vrste ^^ do K 26 ?a IOO Lp čiste teže* prosto vozarine za Istro in Goriško pri Paolo TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. Vfciita zaloga loftioiin io kap za Mjafce in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru. KOLESA (BICIKLJI) , Cleveland, Vestfiett, Colnmbia, svetovnoznane znamke SB3T modeli 1905 Kolesa Courier najnoveji sistem 13 kg, najfineja oprava FiOKčtik ir.e Trste. Jamči se n dfe leti. Modeli 1506. Cene zmerne. francesco bedhrr Trat, ali o a PoateroiM it. 4. I t Prvo primorsku podjetje zii prgvažank pohištva ia spelidjsko podjetje RUDOLF EXNER - TRS V Tolefono št. 847. - vir, dulla StJ zione Žt v. 7. - Telafoao tt. 347 Fifijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prccaianie pohiStva na vso L:rajo tu- in inoaamat^a v aaprtili patsntEiili vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. ===== o. stanovanja. i krtor ima za prodati }ii>f. polja, dvorce : Ir *or žfli posojil a 4 vknjižbe iti!., prodati a'i kn: iti premičnins? a!l s^.Iob rabljeno predmet' itd. it i. tiaj se posluži kalih oglasov v „E d 1 n o b t i4 , ki so najeenejl. največ Tit i 1 in najbolj pripravni v riosetro niunnia. ( »I p" v Gorici-Solkan V ^ >TRST Vlfl DEIRETT0R11 (R05flRI0) ^^^ c. p. PflLflČflMAREMZI PoDRUŽNlCt :5PUET, REKA ¥ Telefon N?I631 t iT- .--'■•^r » ^ -. Ucilišče in vzgojevališče za deklice Tem el i it pouk ]>o učnem načrtu za osenirazredue Ijtul^ke žole na Primorskem. Letna plača 450 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj. krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. \ Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem n an- \ gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih \ ročnih delih, v risanju in slikanju. ---- Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi št. 6 - - Trst Podpirajte družbo sv. Cirila in Za bolne na želodcu. Vsakateremn, ki si nakoplje želodčne bolezni s prelilajenjem ali s prenapolnenjem Želodon, vživmije pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kak>>r n ur. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavžianje alf zasUŽenje priporoča se dobro domaČe zdravilo. kat£ega izvrstno zdravilno JelmanjVje i* izza već let pre.skuseno. To zdravilo je Hubert mirich-ovo zeliščno vino. To seliftčno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravlnomočnili zelišč in dobrim vinom, ja£i in oživlja prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerodnosti v krvnih ceveh in je vspeino za novo napravo zdrave krvi. S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega viua pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza-vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. Zapiranje človeške potrebe njein tudi strmenje krvi v jetraii, vranici in sistemu vratuih živcev (haemorrhoi-dične bolečine), odstr&njnjo se se zeliščnim vinom hitro iu voljuo. Zeliščno vin.3 odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav-nemu zistemu povzdigo in -jdstrauja iz Želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. —— —^— Mršav pogled človeka, in pomanjkanje krvi, ^„^iL^ slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi ' in bobdmega stanja jeter. Pri popolnem pomankanjn volje dO jedi. pod nervoznem zbeganjem in otoftnostjo kakor tudi pogosti glavobol in nespai^Je provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. BJF' Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežs vspodbujo. (J^T" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspeSuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo iivljenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino *e prodaja v steklenicah po K 3.— in 4.— v lekarnah v Trs u, Skednju, Miljah, Kopru, Sežani, Tržiču, Sonkah, FiumiČelu, Ogleju, Giadežu. Izoli. Piranu, Pazinu, Buzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini, Goric?, Gradišču ob cšjči, Korminu, Ajelu, Ktmansu, Camplungu, Cervinjanu, Umagu, Bujah, Vižinadi, Motovunu, I Auro titi < V* _______T» _ • TI 1________ očeE; tudi zastarela po neki p >• sebni metodi, ki nt- |>r«i-vzroča nikakib bolečin. Zagctovlja ozci avljenje . a-raščeuih nohtov tudi težj h zi ozdravljenje, jednostavno brez :sva-.!':a Marljiva dezinfekcij — Cene zcierr.e Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsa ca oseba "rc dobila navodilo higigijen:čnega ravnanja = nogami. Patentom divan-uosteJja .a i!iQil odlikovan v Florenciji 1905 se ziato kolajno in nagrado. je edini divan. . i (.»b jed nem tudi za j' steljo zimnicu .11 }>• <1-zglavjem in neobhodno < troiicr onim, -, m ot oko les itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniSkih cenah. TELEFOfl 5tev. 1734. P. FertOt urar TRST - ul. 1'oBte nuovc ft. 9 priporoča velik" izbor ur: 0.71:52. r&T Schaffhau8e, Longines, Tavanes itd. fc - kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar za birmo Sprejema popravljanja po nizkih ce>i&n Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male o.: in v obče kakorSno koli vrsto oglasov spr ):"' „In^eratni oddelek" v ulici Giorgio Galatt: '' (Narodni dom) poluoadstropje, levo. LTr^ i odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 3. p v Po noči se sprejema v „Tiskarni Edino ^t*