Mto LXX_Štev. 221 a_V LJubljani, v soboto, 26. septembra I942-XX	Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno	^^^^^ ^^^^^ ^^^^ A. mm^mb—^ ^^	^ ^^^^^^^^	^^^^^ Abbon.meoti: M..«
sHH d^j jjT^MT^^ V %	fTT^^^ šSSErs
inozemstvo 50 Lir.	W	W0f	iMI M ^ Jflf	g ^SMj fi^	B	[f C^j^UbuL«
in 10.349 ta inserate.	"	^^^	W	^	——'	1. ta.eriloni.
Podružnica«	lzl,a|a mk dan «|otr«| razen p ooedelfk« la dneva po prainOra.	FlHelel
Novo mesto.	Noto me« t o.
.	5 Urednlitvo la oprav«! Kopltertev« 6, Llobllaoa. g
izključna pooblaSčenka ca oglaševanje italijanskega in tnjega	E Redazlone, Amminlstreztonei KoplUr)eva 6, Lnblana. i	Concesrionaria esclnslva per la pubblicita di provenleoza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	| Teleton «001—«005. |	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano.
Vojno poročilo št. 851 |
Letalski napad na Gibraltar]
V	Egiptu delovanje topništva
in letalstva
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Egiptu topniško streljanje in ogled-niško delovanje letalskih oddelkov.
To noč so nnši bombniki za velike razdalje napadli oporišče v Gibraltarju. Na ciljih so nastali požari. Vsa letala so sc vrnila y oporišče.
Boji v Kavkazu in Stalingradu
Napad na letališča pri Stalingradu — Na danskem bojišču so italijanske čete odbile sovražni poskus priti
čez reko — Napadalni in obrambni boji na ostalih odsekih
Hitlerjev glavni stan, 25. septembra: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V kavkaškem področju so nemške in zavezniške čete z napadi na trmasto hranjene postojanke zopet napredoval? in odbile več protinapadov.
Pri napadih na ladje pred kavkaško obalo stn t>i 1 i l bombami zelo poškodovani dve fovorni ladji.
Visoka požrtvovalnost italijanskih kmetov
Operacijski pas, 2(5. septembra. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani v Severni Afriki je poslal poročilo, v katerem popisuje delovanje vojaškega kurata v majhnih bolnišnicah po raznih talioriščih, ki so posajene vse od tunizijske meje pa prav do ožine pri El Alameinu. Oblečen je v posebno vojaško suknjo, ki ga razlikuje od ostalih častnikov. Razlikuje se pa še posebej [>o mirnih kretnjah, po stalni resnosti in še po rdečem križu, ki ga nosi na prsih. Kjer koli je, deli življenje z drugimi, z vsemi. Če ga v zaledju sprejme kak majhen šotor ali če se bliža liojnim črtani, kjer mu grozijo sovražne nakane, mora tudi on živeti v tesni luknji, kakor pač vsi bojevniki. Vsi napori, nevarnosti in veselje ostalih vojakov so tudi njemu bistveni v življenju.
Srečal sem jih ,te naše kurate. vzdolž Bal-bijeve ceste, ki seka neskončno prazno puščavo, ter videl, kako so šli po hrano, kakor vsi drugi vojaki. Njihova prtljaga je neznatna: oltar, velik kakor vojaški zabojček in še majhen kovčeg z raznimi potrebščinami. Povsod jih vidiš ,celo v najbolj izpostavljenih točkah bojišča, včasih jih udi.š, kako so brez sredstev. Tako ravnajo, kakor mnogi, ki žive na tej zemlji: zaupajo usodi in sreči. Videl sem tudi vojaške kurate na motornih vozilih, ki so jih kot goste siprejeli visoki častniki, videl sem jih pa tudi na tovornih avtomobilih, v ambu-lancah in celo na motornih kolesih. Vsa zemlja, ki smo jo osvojili tja do ožine pri El Alameinu, je brez cerkva. Zadnja, ki so vojaki nanjo naleteli na zmagoslavnem pohodu, je bila cerkev v Bardiji, od katere 6e pa le dvoje kril dviguje proti nebu. A zaradi tega našim vojakom vendar ne primanjkuje verskih znamenj. Naš vojak na zahodu v ozkem šotori ali v tesni luknji živi med slikami svojih dragili in jc kako( majhen svetnik. Pred seboj pa ima svetnika svoje zemlje, ki mu ga je dala mati ob slovesu. Preprosta, toda vztrajna je vera nagega vojaka. Sovražniki nosijo v prtl jagi krasno sv. pismo, ki ga je nalašč zanje dal tiskati angleški dvor, seveda s propagandnim namenom. Naši vojaki pa nosijo s seboj svetnike svoje zemlje. Povečini so to kmečke matere, ki objemajo živega angelčka, šop klasja, sade/a življenja zemlje. Če sc vera meri tudi po zuna-
njih dejanjih, lahko zatrjujemo, da prekašamo sovražnika tudi v tem.
Obširno je poslanstvo vojaškega kaplana, ko je zgradil majhen oltar v senci šotora ali pa kar nn golem v puščavi in je odmaševal. Njegovo delo še ni končano. On ne spodbuja samo vere v vrstah tistih, ki sn pripravljeni žrtvovati se za visoki ideal pravičnosti. On ne skrbi samo za ranjene in ne tolaži sama umirajočih, marveč opravlja v vsakem trenutku visoko moralno delo. Zadošča njegova umirjenost, ena sama njegova dobra beseda, da potolaži in opogumi žalostno srce. Tisti, ki žive pri borcih, postanejo sami borci. Bore se brc/ orožja, vodijo nekrvavo bitko, toda bore se. Njihova vera ima junaško vsebino in njegovi vojaki se napolnjeni z njo bližajo sovražniku. Vojaški kurati hodijo z oglcdnicami, da tešijo in takoj tolažijo ranjence. Pri nekem zadnjem nastopu na bojišču pri LI Alameinu je neki naš vojaški kaplan v valovanju, ki je pri spopadih neizogibno, ostal pred bojno črto. Skrbel je za ranjence, dokler ni izpolnil svoje dolžnosti, potem pa se ja podal na pot. Toda kam? Proti našim postojankam, ko jo bilo skrajno tvegano. Toda tam so bile duše, za katere je moral skrbeti. In med ognjem se je vrnil med maloštevilne vojake. Podobne dogodivščine so vedno v zvezi z njihovim vsakdanjim življenjem. Prve junijske dni jc bil vojaški kurat, ki je služil pri neki veliki enoti, ranjen. Njegovo stanje se je poslabšalo. Hoteli so ga odnesti na varno. On je to odklonil. Hotel je ostati med svojimi vojaki. In 9. junija je govoril spodbudne besede tistim, ki so bili okrog njega, nato pa je izdihnil. 26. junija je bil neki drugi kaplan presenečen pri letalskem napadu in je umrl skupno z generalom Baldas-sare in Placenza. Drugi so bili ranjeni na bojišču. Nekatere je zopet odnesla bojna vihra in se niso več vrnili: so med*pogrešanimi. Ponižni in dobri ter nad vse vdani svojemu poslanstvu prihajajo italijanski vojaški kaplani na vse strani afriške zemlje. Dvigajo križ z odločnostjo in vnemo, s kakršno naš vojak dviga orožje: kajti tudi" oni so vojaki, vojaki Kristusa in domovine, najplemenitejši in najbolj vneti vojaki. In kot borci imajo tudi oni svoje mrtve, svoje ranjene in svoje pogrcšance.
V mestnem področju Stalingrada so napadalne čete v trdih bojih od hiše do hiše zavzele nova utrjena oporišča. Razbremenilni napadi na severno krilo so bili v trdili bojih odvrnjeni, pri tem je bilo uničenih 36 tankov.
Podnevi in ponoči so bila bombardirana P tališča vzhodno od S t a I i n g r a d a. Nočni bombni napadi so zopet zažgali petrolejska skladišča pri Saratovu.
V ustju reke Volge in vzhodno od vele-toka sta bili poškodovani dve petrolejki ladji, dva tovorna čolna poškodovana ter napaden vlak s strelivom, ki je eksplodiral.
Nn bojišču pri Donu so italijanske čete odbile holjševiški poskus priti če/, reko.
Pri V o r o n e ž n je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so se nadaljevala lastna napadalna podvzetja. Sovražni protinapadi in sovjetski krajevni napadi jugovzhodno oil II-menskegn jezera .so bili odbili z obrambnim ognjem.
Angleški bombniki so zadnjo noč izvedli vzuemirjevalne polete na Vzhodno in Severno morje. Nočni lovci so sestrelili eno letalo, mornariško topništvo in prednji čolni pa pet angleških letal.
Po učinkovitih ni/.kih dnevnih napadih lahkih nemških bojnih letal na vojaške cilje na južni angleški obali je bilo preteklo noč bombardirano neko prometno križišče v jugozahodni Angliji.
Pri nspešni obrambi pred močnimi sovražnimi razbremenilnimi napadi pri Stalili gra-eradu se je posebno odlikovula 76. branden-Tiurška pehotna divizija.
Japonci v Atlantskem morju
Tokio. 23. sept. AS. Glavni japonski stan sporoča: Del japonskih pomorskih sil je prispel na Atlantik in je sedaj zaposlen v strategičnih operacijah, ki se vrše v tesnem sodelovanju z ladjami osnih sil. Japonska podmornica, delujoča na Atlantiku, je pred kratkim pristala v nemškem pomorskem oporišču in je potem odplula v operacijsko |>odročio. Glavni japonski stan poudarja. da so ti nastopi japonskih pomorskih sil v Atlantiku v zvezi z nastopanjem nemških sil v Indijskem Oceanu in so zelo značilni, ker pomenijo popolno sodelovanje pomorskih sil Japonsko iu sil Osi proti sovražnikom držav Osi.
Berlin. 25 sept AS. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil sporoča: V okviru skupnega vojnega pomorskega poveljstva sil trojnega pakta so japonske bojne ladje prišle v stik s pomor-ekinii silami 0>i, ki delujejo na Atlantiku. Potem ko so neinške pomorske sile že od začetka vstopa v vojno Japonsko sodelovalo z japonskimi pomorskimi ediniratnl v Indijskem oceanu, je bilo prvič doseženo na Atlantiku popolno sodelovanje, ko <o se tam pojavile tudi japonske podmornice. Iz vojaškega vidika je to dejstvo izredne važnosti. Neka japonska podmornica, ki jo bila poslana v neko nemško oporišče, je že odplula v svoje delovno vojno področje.
Pomorska sila Mussolinijeve Italije
Helsinki, 25. sept. AS: V listu »Helsingin Snnomat« je izšel članek, posvečen pomorski sili Mussolinijeve Italije. Oblikovitost Sredozemlja zahteva največjo moč in izkušenost od mornarice, ki ga hoče obvladati. List poudarja, da hoče Mussolini svojo domovino, ki je izšla razočarana iz prve svetovne vojne, neupogljivo opremiti z mornarico, ki ima izdatno moč. IVato pisec našteva hitre uspehe fašističnega" režima. pri gradnji vojnih ladij, pripominjajoč, da je bilo leto 1935 odločilno za pomorsko moč italijanske mornarice. Dovolj je, če pomislimo na mogočne bojne ladje, na najmodernejše in najhitrejše krdelo kri/ark, rušilcev, torpedovk in hitrih motornih čolnov, ki sestavljajo italijansko mornarico, pa dobimo sliko o pomorski
moči. s kalero je Italija stopila v sedanji spopad. List nato povzdiguje dolgo vrsto razburljivih nastopov italijanskih enot v Sredozemlju ter nastopov podmornic in hitrih motornih čolnov v vseh morjih. To jc neovrgljiv dokaz odločilnega prispevka italijanskega orožja k borbi za svolxido Evrope iu nezlomljive volje Italijanov v zmago. Povsod so Angleži dobili od Italijanov najtrše udarce vse do njihovih najoddaljenejših in najbolj utrjenih skrivališč, kakor so Giliraltar, Siula. Malta in Alcksan-drija, kjer so napadalni oddelki fašistične mornarice pokazali sovražniku moč svojega oro/ja in pogum svojih posadk. Članek se zaključuje z ugotovitvijo, da so minuli časi angleške pomorske nadmoči v Sredozemlju.
Obnova v Grčiji
Plemenito delo italijanskih zasedbenih oblasti
Atene, 25. sept. AS. Vsi lisli objavljajo izjave profesorja na Kr. univerzi v Cataniji, Corbelli-nija, zastopnikom atenskega tiska o nekaterih važnih vprašanjih Grčije, zlasti glede vodne preskrbe v prestolnici ter proizvodnje goriva, kakor tudi pomorskih železniških zvez. Za preskrbo pitne vode v Atenah je začel delovati lela 1931. velik in moderni vodovod iz Maratona, ker niso več zadoščali stari rimski in Hadrijanov vodovod ter dva druga grška vodovoda. Kapaciteta sedanjih vodovodov znaša 24 milijonov kub. metrov na leto. Ker pa je število prebivalstva v Atenah in Pireju, ki je znašalo leta 1927. 800.000, naraslo na 1,124.000, je narasla tudi potreba po pitni vodi. Za letos se predvideva uporaba 27 milijonov kubičnih metrov. Zalo ne zadošča niti maratonski vodovod. Zato so se odločili za znižanje gladine Maratonskega jezera za okoli 9 metrov. Če bo drugo leto poraba vode takšna kakor letos in če ne bo dovolj dežja, je nevarnost, da se Maratonsko jezero posuši. Za odpravo te nevarnosti so se pospešila dopolnilna dela na Maratonskem jezeru, kamor bodo dovedli vodo od drugod z deli, ki jih je že začela grška vlada ter so jih izdatno podprle italijanske zasedbene oblasti. Profesor Corbellini je nato izjavil, da italijanske oblasti posvečajo veliko pozornost vprašanju lignita, da bi se vsaj deloma zagotovila grška samo-zadostitev glede kuriva. V teku je že gradnja železnice, ki bo prevažala premog iz rudnikov. Glede električne energije je profesor Corbellini izjavil časnikarjem, da ima Grčija vodopade, katerih izkoriščanje bi omogočilo 400 milijonov ki-
lovatov. Izdelan je že tudi program za izpopolnitev sedanjega železniškega omrežja, za gradnjo mostov in za osuševanje. Italijanske zasedbene sile so v ta namen delale že 180.000 ur. Atenski listi pišejo: Profesor Corbellini je zgovorno z dejstvi iu številkami popisal resnično stanje ter
11
Sv. oče sprejel vojvodinjo d Aosta
Vatikansko mesto. 25. septembra, s. Nj. Svetost papež Pij XII. je sprejel včeraj dopoldne v slavnostno avdienco vojvodinio d'Aosta — vdovo, ki so jo spremljale kneginje Margherita, Maria in Cri-stiana. V njenem spremstvu pa je bil tudi Eksc. (iuariglia, italijanski veleposlanik pri Sveti stolici. K\> sla se kneginji ob 11.20 pripeljali z avtomobilom v Vatikan, so ju na dvorišču Sv. Damaska sprejeli tajnik kongregacije msgr. Nardone in drugi dostojanstveniki s papeževega dvora. V raznih dvoranah so izkazali vojaške časti tudi oddelki oboroženih sil, ki sta jim vzvišeni gostji odgovorili z rimskim pozdravom. V predsobi je kneginji sprejel msgr. Arltbrio di San Elia ter ju pospremil v papeževo zasebno knjižnico, kjer ju je potem zelo prisrčno sprejel sveti oče. Med razgovorom, ki je trajal štirideset minut, je vojvodinja d'Aosta poklonila papežu starinsko sliko, ki predstavlja sveto družino. Slika je iz XV. stoletja in jo je naredil slikar Francesco Ubertini. Papež pa se je oddolžil za ta dar s tem, da je vojvodinji poklonil Madono iz srebra in niklja, vsaki od kneginj pa je podaril lep rožni venec v srebrni škatlici. Po razgovoru jo vojvodinja d'Aosta predstavila sv. očetu člane svojega spremstva, nakar so se vzvišene osebnosti podale na obisk k vatikanskemu državnemu tajniku msgr. Maglioneju, ki se je z njimi dolgo časa razgovarjal. Slednjič se je vojvodinja s svojim spremstvom podala po notranjih hodnikih v baziliko svetega Petra, kjer sta jih sprejela dva kanonika in mojster ceremoniala. Molile so v kapelici, posvečeni sv. zakramentom, dalje pred Marijinim oltarjem ter na grobu sv. Petra. Ko je vojvodinja d'Aosta s svojim spremstvom, v katerem je bil tudi msgr. Narbone z drugimi cerkvenimi dostojanstveniki, zapustila cerkev, je velika množica ljudstva, ki se je bila medtem zbrala na trgu pred cerkvijo svetega Petra, priredila navdušene manifestacije.
Popoldne se je vatikanski državni tajnik Ma-glione podal na Kvirinal, da vrne obisk. Sprejeli so ga tam z vsemi častmi.
Iz nemirne Indij«*
Rim, 25. sept. AS: Predstavnik indijske vla-
de je izjavil, tla je moralo neko angleško letalo, ki je obstreljevalo indijske vstaše.^ pristati, ker so ga vstaši zadeli s strojnico, člane
odstranil mnogo predsodkov. P postavil privid industrijske Grčij
Pred naše oči jo postavil privid industrijske Grčije. Ne vemo, ali naj se čudimo njegovim preudarnim dokazom, ali molčečemu delu italijanskih tehnikov ali malomarnosti naših jiolitikov, ki niso nikdar poskušali resno izkoriščati zakladov, skritih v naši blagoslovljeni zemlji.
Vzhodno bojišče: Trcn italijanske armade v Rusiji na pohodu.
posadke, to jc enega častnika in štiri vojake, so kmetje nato ubili. To se je /godilo v provinci Hi n« r. V drugih krajih sta bila ubita dva angleška častnika. V Minapuru je KUMMl Indijcev napadlo policijsko stražnico; mnogo policistov je bilo ubitih in nekatere jc razjarjena množica žive polila s petrolejem in jih nato zažgala.
Visoko nemško odlikovanje
Rim, 25. sept. AS. Nemški veleposlanik von Mackensen je osebno izročil podpredsedniku zbornice fašijev in korporacij Ezio Maria Graytl odlikovanje nemškega orla za odlične zasluge za skupno stvar.
Italijanski industrijci pri kralju Borisu
Sofija, 25. sept. AS: Kralj Boris je sprejel italijanske industrijce, ki se te dni mudijo t Sofiji. Kralj Boris se je z njimi dolgo prisrčno razgovarjal.
Japonski uspehi na Kitajskem
Peking, 25. sept. AS: Uspehi japonskih sil v severni Kitajski v mesecu avgustu v jasni luči prikazujejo zlaganost propagande Cang-kajškove vlade, ki se je v pomanjkanju vojaških uspehov morala zatekati k lažem. V avgustu so imeli Japonci 1556 spopadov s približno 161.000 nasprotniki. Ujeli so 604S Kita jcev, vojni plen pa znaša II možnarjev, 8 težkih in 150 lahkih strojnic, 4750 pušk. 1055 revolverjev in mnogo drugega gradiva. Na bojiščih so imeli Kitajci v avgustu "855 mrtvih.
Nove ameriške izgube
Buenos Aires, 25. sept. AS. Severnoameriško vojno ministrstvo sporoča: Rušilec »Jarvis«, ki je bil poškodovan pri japonskih letalskih napadih pri Guadalcanaiu, se smatra za izgubljenega. ker ni prispel nn določeno mesto, kamor je bil poslan v popravilo. Verjetno ga je potopila sovražna podmornica. Potopljena je bila tudi severnoameriška pomožna prevozna ladja >Little< pri nastopih na Salomonskih otokih. Polovica posadke je rešena.
Odlikovani nemški letalci
Berlin. 25. sept. DNB. Ilitler je odlikoval z viteškim križcem železnega križa na hrastovem listu kapitana letalskega krdela nadporočnika Friedricha Karla Miillerja. Na predlog vrhovnega poveljnika nemškega letalstva maršala Go-ringa je podelil tudi odlikovanje viteškega križa na železnem križu poveljniku nekega letalskega krdela, nadporočniku Tonneju.
Popravila v Gibraltarju
Ialinea, 25. sept. AS: Iz Gibraltarja poročajo, da tamkaj mrzlično popravljajo pristaniške vojaške naprave, ki so jih poškodovala napadalna sredstva italijanske vojne mornarice. V v/hodnem delu pristanišča se nahaja veliko število zažganih in poškodovanih ladij.
Novo ameriško nasilje
Lisbonn. 25. sept. AS: »Times« poroča, da »o se Amerikanci izkrcali v ekvatorialni Afriki. Prišli so v mesti Bra/zaville in Leopoldville.
Karte v Združenih državah
Rim, 25. sept. AS: Zelo kmalu bodo v Združenih državah racioniraii nileko, presno maslo in sir.
Važni sklepi v Turčiji
Carigrad, 25. sept. AS: Predsednik vlade Saradžoglu je predsedoval zliorovanju republikanske ljudske stranke, na katerem so "bili sprejeti važui sklepi, ki pa se drže v tajnosti.
p
Eksc. Visoki komisar na razstavi slikarja T. Gorjupa
Včeraj popoldne jo Eksc. Visoki komisar obiskal razKiavo slikarja Tineta Gorjupa v Jakopičevem paviljonu. Tam so ga sprejeli predsednik Narodno galerije dr. Wlndischer Frane, predsednik Društva likovnih umetnikov g. Saša šau-telj kakor tudi slik »ir uorjup.
Dnevni red št. 8
Izšlo je mesečno glasilo Italijanske liktorske mladino v Ljubljani — Dnevni rod št. 8. Bogato ilustrirana revija prinaša na uvodnem mestu s posebnim poudarkom članek »Pomoč dem, ki obravnava socialne akcije v korist mladini. Vse te so sedaj združene v šolskem patronatu v Ljubljani, čigar organizacija, podrobno delo in namen je točno objasnjeno. šolski patronat jo v neposredni odvisnosti od GILL-a In bo združil v sebi vse pomožne akcije, ki so jih doslej izvajale javne in privatne ustanove. Vso delo vodi odbor pokrajinskega šolskega patronata. Občinski šolski putronati pa se lahko ustanove po vseh občinah. Prisrčni in z ljubkimi slikami ilustrirani so članki o poletnih kolonijah mladine tako v koloniji »Antonio Rrajer« kakor tudi sličice iz povratka iz obmorske kolonije. Živahna posebnost so »Pisma iz taborišča -, v katerih mladi sodelavci GILL-a opisujejo svoje vtise iz življenja v počitniških kolonijah.
Slede drobna poročila, med katerimi bo posebno zanimal šolsko mladino šolski koledar za leto 1042-43. Velja za osnovne, nižje in višje srednje, ženske in umetniške šole. Zanje se bo začelo
Dopisovanje z vojnimi ujetniki in civilnimi vojnimi i nt urni ranči v kraljevini je dopustno samo s posredovanjem Italijanskega Rdečega Križa, av-tououino sekcije v Ljubljani, na posebnih dopisnicah, ki se dobe pri poizvedovalnem uradu I It K v Puharjevi ulici št. 2-1 v Ljubljani ali pri Pover-jeništvih IRK v Novem mc6tu, Kočevju in Logatcu.
Na eni strani teh dopisnic sme biti napisan f/imo naslov prejemnika in pošiljatelja, na drugi strani pa pismena sporočila izključno strogo osebno družinskega značaja in pisana v latinici razločno s črnilom ali pisalnim strojem v italijanščini, slovenščini, nemščini ali srbohrvaščini.
Ta korespondenca se oddaja v poseben nabiralnik pri poizvedovalnem uradu IRK v Puharjevi ulici 2-1, pošiljatelji izven Ljubljane pa oddajajo dopisnice najbllžnjemu izmed zgoraj navedenih l'o-
Eksr. Grazioli se jo llvo zanimal zn vse različno razstavljene umetnine in končna izrazil slikarju Gorjupa svoje zadovoljstvo.
Nato se io zadržal Eksc. Grazioli v razgovoru s predsednikom Narodne galerije in i njim razpravljal n zadevah, ki se tičejo galerije.
šolsko leto 1042-4:1 1. oktobra. Razdeljeno bo v dve dobi: od 1. oktobra do 15. decembra ter od 10. februarja do HO. junija. Med obema dobama bo zimski odmor. Zadnje strani revije so posvečene delavnosti GILL-a, kjer so objavljene razne osebne novice, organizatorne novosti in podrobnosti iz posameznih UILL-ovih uradov.
Nova določila glede zatemnitve
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo od 6. junija 194I-X1X in 20. avgusta I942-XX smatra za potrebno odrediti nove ure za zutemnitev in
odloča:
Čl. I. Do nove odredbe mora trajati zatemnitev od 20.30 do 6.
Čl. 2. Vsa druga določila glede zatemnitve v odredbi z dne b. junija 1941-XIX ostanejo nespremenjena.
Čl. 3. Sedanja odredba stopi v veljavo dne 26. septembra 1942-XX in bo objavljena v »Služ-. benem listu«.
verjeništev IRK. Pošiljateljem se priporoča, naj no pišejo več kot eno dopisnico tedensko.
Ta poštnine prosti način dopisovanja je veljaven samo za vojne ujetnike in civilne vojne internirance v taboriščih v kraljevini, zato se ne more na navedenih dopisnicah pisati političnim konfini-rancetn v določenih občinah, kaznjencem v kaznilnicah (Časa penale) ali jetnikom v sodnih zaporih (Carccri giudiziario). Za vso to veljajo splošni poštni predpisi kot za ostali civilni poštni promet.
Za dopisovanje z vojnimi ujetniki v Nemčiji se smejo uporabljati le dopisnice nli pisma za odgovor, ki jih pošiljajo ujetniki iz Nemčije. Ta korespondenca 60 oddaja lahko v vsak poštni nabiralnik.
Korespondenca, ki ne bo povsem odgovarjala zgornjim določilom, 6e ne bo odpremljala naslov-ljencem.
poklicev in umetnikov
delovne pogodbe in sporazume o ureditvi kolektivnih gospodarskih odnošajev, ki bi obsegali splošne koristi v zvezi vključenih strok; dajati posameznim skupinam svobodnih poklicev in umetnikov vsako mogočo pomoč, podporo in subvencije zn dosego gospodarskih in strokovnih koristi po možnostih lastnega proračuna.
Odseki, sindikati, združenja in podporni zavodi.
V zvezi so vključeni naslednji sindikati, razdeljeni na štiri odseke:
I. odsek: gospodarsko pravni odsek obsega sindikat zdravnikov, sindikat veterinarjev, sindikat lekarnarjev, sindikat zobozdravnikov, sindikat babic in sindikat izprašanega bolničarskega osebja.
III.	odsek: tehnični odsek obsega sindikat inženirjev in sindikat tehničnih svetovalcev.
IV.	odsek: umetniški odsek obsega sindikat upodabljajočih umetnikov, sindikat glasbenikov, sindikat režiserjev, scenografov, opernih in dramskih igralcev, sindikat skladateljev in pisateljev, sindikat diplomiranih zasebnih učiteljev in sindikat novinarjev.
Na predlog predsednika se po zaslišanju sveta in upravnega odbora ter v sporazumu s posameznimi sindikati lahko po dva ali po več sindikatov združi v en sam sindikat. Na enak način lahko zveza ustanovi nove strokovne sindikate, če je to potrebno in umestno.
Pravice in gospodarske ter poklicne koristi smejo zastopali samo sindikati, združenja (društva), ustanove in zavodi, vključeni v zvezi. So nepriznani strokovni sindikati, združenja in podporni zavodi, ustanovljeni po pravilih sindikatov, ki želijo biti sprejeli v zvezo, morajo predložili prošnjo s prepisom pravil in poročilom o delovanju od ustanovitve dalje ter seznam članov in funkcionarjev. Včlanjenost v zvezi obvezuje sindikate, združenja in pomožne zavode brez časovne omejitve in obsega obveznost podrejati se odredbam in navodilom, ki jih zveza izda v okvir« svoje pristojnosti, ter dajati zvezi vse zasnutke, poročila in podatke, ki bi jih zahtevala v izvrševanju svojih statutarnih namenov. Sindikati, združenja in zavodi, ki bi se jim preklicalo pravno priznanje, izgube svojstvo zve-zinega člana.
in muha plešeta. Skladateljici se pozna, da je sama izvrstna pianistinja: piše v lepem klavirskem slogu, značaj in možnosti instrumenta dobro izrabi, tako da že te male skladbe prav lopo zvenijo. Tudi glasbeno so skladbe dobre, zato so tudi bile deloma nagrajene deloma odkupljene od Glusbene Matice. Glasbeni izraz skladateljice je nekaka združitev sturejšega sloga z njegovimi ustal jenimi funkcijami akordov, s tipičnimi prehodi ni sklepi ter novejše svoliodnejše šole z njenimi pridobitvami v harmoniji, v bolj podčrtani linearnosti, v medsebojni razrahljanosti in nevezunosti glasov in akordičnih tvorb. Izraz ji je pri vseni tem jasen, stavek gladko tekoč. Oblikovno so skladbe pregledne: vsebinsko po možnosti odgovarjajo naslovu. Z njimi bo mladina dobila v roke novega materiala za študij, pa tudi na nastopih lximo te skladbo vedno zopet rudi slišali,
Tome Matija: Mgle variacije na nesem »Od kneza Marka« za klavir štiriročno. Naša piani-stiena literatura za štiriročno klavirsko igro jc dokaj revna, zato bodo te variacije dobrodošle učeči se mladini. Zložene so na krepek ljudski napev, ki ima značaj junaške koračnice. Prvi igrulec ima dokaj lahko nalogo, drugi mora biti že bolj izvežbun. Skludba bo primerna za |Hiuk v šoli. kjer prevzame spremljajoči del učitelj, pa tudi za nastope. Prav bo pa prišla tudi v domačem krogu, saj imajo po mnogih družinah celo več kot piunistične igre vešča člana.
Tome Matija: Galjot. Mešan zbor. Razme-
Predsednik.
Predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, vodi
in predstavlja zvezo. On je odgovoren za njeno delovanje in upravo in je po svojem položaju predsednik sveta in upravnega odboru. Nadzoruje in skrbi za red, opravlja vse lunkcije po pravilih, po zakonih, pravilnikih in odredbah pristojnih obla-stuv. Zlasti Je pristojen, da zastopa vključene stroke glede njih skupnih koristi pred političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi; da vzporeja delovanje sindikatov; da ščiti vsem strokam skupne koristi; da odreja po zaslišanju upravnega odbora ali 6veta predstavnike v ustanove, organe in komisije; da priobčuje z morebitnimi pripombami Visokemu komisarju kolektivne pogodbe, ki jih sklenejo sindikati in ki se morajo preko zveze predložiti Visokemu komisarju ter zakonito objaviti; da izvršuje pravice, ki mu jib glede upravnega računovodstva podelijo Visoki komisariat, svet ali upravni odbor, in pravice, ki mu jih morda podelijo sindikati ali vobče višje ustanove; da sklicuje seje sveta in upravnega odbora ter sestavlja dnevni red; da skrbi za namestitev In odpuščanje osebja ter za disciplinske ukrepe; da odloča po zaslišanju upravnega odbora o pritožbah zoper odklonitev prošnje za sprejem v sindikate ali združenja ali zoper izključitev, pri Čemer se prizadeti lahko pritožijo na svet; da nadzoruje delovanje sindikatov, združenj in zavodov, zahteva od njih poročila, odreja preglede in preiskave in uporablja ostale ukrepe in sankcije po zakonih, pravilnikih in pravilih; da odloča o pritožbah odstavljenih članov društvenih organov sindikatov, združenj In zavodov; da izvršuje v nujnih primerih pravico upravnega odbora, pri čemer morajo biti skleni odobreni na prvi naslednji seji odbora; da predlaca Visokemu komisarju imenovanje tajnika. Kadar |e predsednik odsoten ali zn-držan, prevzame njegove posle začasno podpredsednik.
Svet.
Svet tvorijo predsednik, člani upravnega odbora in po dva odposlanca vsakega sindikata; če ima sindikat preko 50 članov, sme odrediti tretjega odposlanca. Vsak udeleženec ima pravico do enegn glasu. Marti upravnega odbora ne glasujejo pri sklepanju o njih poslovnih in finančnih poročilih.
Svet se sestane najmanj enkrat na leto na redno zasedanje, in sicer do konca maja, na izredno zasedanje pa ga skliče predsednik v enem mesecu, če to zahteva upravni odbor ali nadzorni odbor, ali ena tretjina odposlancev. Pismena vabila na zasedanje se morajo poslati najmanj 15 dni pred zasedanjem, v nujnih primerih pa se In rok lahko skrči na pet dni. Svet- sme razpravljati samo o predmetih dnevnega reda in je sklepčen ob prisotnosti najmanj polovice članov. Ce ob prvem sklicanju ne bi bil sklepčen, je seja sklepčna pol uro nato, če je navzočih vsaj petina članov. Predlogi, prošnje in priložbe na svet se morajo vložili pri upravnem odboru vsaj osem dni pred sejo. Predsednik določi način glasovanja in se sklepa z absolutno večino glasov, ob enakosti pa odloči glas predsednika, ki sicer ne glasuje. Če je glasovanje po odredbi predsednika ali na zahtevo absolutne večine tajno, je predlog ob enakosti glasov odbit. Udeleženci, ki se vzdrže glasovanja, se ne štejejo v število glasujočih.
Naloga sveta je, sklepati o vprašanjih večjega pomena o splošnih smernicah, volili podpredsednika zveze in člane upravnega in nadzornega odbora, sklepati o poslovnih in finančnih poročilih predsednika in upravnega odliora, o računskem zaključku in o proračunu zveze, določali prispevke sindikatov itd. Za veljavnost sklepov o spremembi pravil Je potrebna navzočnost dveh tretjin članov in večina dveh tretjin glasovalcev. Tajnik zvezo posluje kot zapisnikar.	•
Upravni odbor.
Upravni odbor tvorijo predsednik, podpredsednik in osem članov, ki jih izvoli svet, tako da zastopata vsak odsek po dva člana. Mandat članov traja dve leti. Upravni odbor se sestane vsaj enkrat vsake tri mesece, vrhu tega skliče predsednik, kadar to smatra za potrebno ali na zahtevo dveh tretjin odbora ali pa nadzornega odbora. Pismena vabila se morajo poslali pet dni prej, v nujnih primerih pa dva dni prej. Seje so sklepčne, če je navzočih vsaj pet članov. Sklepa se z absolutno večino glasov. Pri javnem glasovanju odloči ob enakosti glasov glas predsednika.
Naloga odbora je skrbeti za oslvaritev statutarnih namenov zveze v soglasju s sklepi 6veta, sklepati o proračunu in zaključnem računu za predložitev svetu, sklepati o sprejemu sindikatov, združenj in pomožnih zavodov, sestavljati službene pragiuatike in sistemiz;rati osebje, izdati ukrepe za denarno poslovanje zveze, sklepati o najemnih in odsvojitvenih pogodbah, o nabavi in nakupu predmetov ter o službenih in delovržnih pogodbah, sklepati o smernicah za kolektivno pogodbe, ki naj jih sklene zveza, o razdeljevanju podpor med zvezo in njene sindikate, združenja in zavode, skrbeti za predlaganje zastopnikov v ustanove, organe in komisije, oddajati mnenje o stvareh, ki jih predloži v proučitev predsednik, izvrševali v nujnih primerih pravico sveta in opravljati naloge po zakonih, pravilnikih in odredbah oblAslev ter sveta.
Nadzorni odlmr.
Nadzorni odbor je sestavljen iz štirih članov in štirih namestnikov (po en za vsak odsek), ki jih izvoli svet. Nadzorni odbor nadzoruje upravno delovanje zveze in o tem poroča svetu. Člani odbora 6e smejo udeleževati sej upravnega odbora,
Jožef Lobel
Povest o insulinu
»Seveda,« je zmedeno zamrmral. »Pankreas je krvna žleza, prav tako kakor šoitna žleza. Saj tudi tu ne izloča svojega soka navzven, temveč navznoter, naravnost v krvni obtok.«
Zdaj je razburjenje objelo Wellcrja. Zakaj šele zdaj je popolnoma razumel smisel Mlnkov-skega poskusov, šele zdaj se mu Je posvetilo, kako veliko in [lomembno je Io odkritje.
Oči so so mu kar iskrile.
»Gospod doktor! Je krlknll, »saj potem niste odkrili samo ene stvari, temveč kar dve! In drugo odkritje je vočje od prvega! Najprej ste pri-bili, da trebušna slinavka ni, kakor smo doslej mislili, zgolj prebavni organ, temveč da je vrh tega še pristna, krvna žleza. Drugič ste pa dokazali, da uravnava sladkorno gos|>odarstvo v telesu.«
Minkovski |e zagodel. »Dokazal nisem prav nič, samo domneval sem! Dokazano bo šele tedaj, ko se nam bo posrečil preizkus na zgledu samem.«
»Kako neki boste to napravili, gospod asistent?« je vprašal pomočnik, neznanski se veseleč novega in zanimivega dela, ki ga čaka.
To boste še o pravem času izvedeli, mister \Veller. Vas se zdaj najprej tiče Io, da bova po-trel>ovula spet nekaj pnov, in vaša prva »vela naloga bo. da nama jih knr najhitreje priskrbite. Zukaj zdaj pride najvažnejše: preizkusiti morava svojo trditev nn zgledu. Zalo tecite, dragi kolega, tecite, kar vas vaše mlade noge neso, in priskrbite nama ekseinplarjev za najin preizkus!«
Ves v vnemi je planil pomočnik iz labora-torija.
Njegov mojster se je pa spet posvetil prekinjenemu delu. Glasno in veselo žvižgaje je sedel za mizo, snel ščipalnik izpred kratkovidnih oči in pokukal v drobnogled.
Pregledoval jo preparat, ki ga je napravil iz izrezane trebušne slinavke. Videl je v njem one najmanjše, trebušni slinavki toli podobne tvorine in med njimi skrivnostne oločiče drugega tkiva, ki jih jo — natanko dvajset let je minilo od takrat — odkril in prvič opisal leta 1800 anatom Langerhans. Namena jim živ krst ni poznal. Tudi Minkovski ne. ko jih je danes, dvajset let po odkritju, zamišljeno opazoval, še sanjalo se mu ni, da utegne iz teh »oločičev» izvirati ona snov, ki prehaja naravnost v kri in tam uravnava množino sladkorja. Niti nn um mu ni prišlo, da jih bo zgodovina medicine nekoč povezala z njegovim imenom in njegovimi poskusi zakaj kako neki bi mogel slutili, da bodo kesneje nekoč iz teh Langerliansovih oločičev ... pridoibvali insulin'.
Obsedla ga je zgolj želja, da bi svoje dognanje čim prej |>otrdil s preizkusom na zgledu samem.
Med tem si je njegov pomočnik brusil pete po vsem Strasbourgu, da bi priskrbel psov.
Tako so ga bili prevzeli poskusi, ki jim je kumoval, tisti, ki so i>ili že za njim, in tisti, ki ga še čakajo, da ga je zvečer, čeprav je bil na smrt utrujen od svojih 'potov, prijelo poželenje, da bi mogel s kom o tem govoriti. In čeprav morda saino s 6vojo gospodinjo. Šele nekaj dni jo stanoval pri njej; pred kratkim je bila ovdovela in je sprejela ameriškega šludenta na stanovanje in hrano samo zato, da bo imela nekaj pribllka k vdovnlni.
Ko je začel VVeller pri večerji obema ženskama, gospodinji ln njeni lepi bledlknsti hčerki, ves navdušen pripovedovati o svojem delu, je seveda govoril tudi o svojem mojstru Minkov-skem. Toda komaj je zinil njegovo ime, je mati odložila vilice in nož in se obrnila stran. Wcller Je opazil, da je nesluto dregnil v skrito rano. __(Dalje.)
' Zdravilo za sladkorno bolezen. V latinščini (medicinsketn jeziku) in nemščini stvarno utemeljena besdna igra: otok, otočič = insula (nem. Insel).
La/ je orožje komunistov. Ne nasedajte lažnim govoricam, ki jih siri jo komunisti!
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Rli
nimajo pa glasovalne pravice. Njih mandat traj> eno lelo.
Prispevki.
Za kritje proračuna zveze, ki ga sklene upravni odbor in odobri svet, se predpiše vključenim sindikatom prispevek, določen za vsak posamezni sindikat. Prispevek 6e pobira v polletnih obrokih vnaprej in mora biti upoštevan v proračunu sindikatov. Prispevek ne 6ine presegati polovice rednih letnih dohodkov posameznih sindikatov. Če zveza z dohodki ne bi mogla kriti proračuna, sklene upravni odbor izredne prispevke, ki jih odobri svet.
Za ustanovno dobo 1942-43 določi začasni pred-sedstveni odbor proračun zveze, in začasne prispevke mora odobriti Visoki komisar. Urad zveze vodi tajnik, ki ga imenuje Visoki komisar na predsednikov predlog.
Pravila so objavljena v »Službenem listu« z dne 23. t, m. v 10. kosu.
Pravila Zveze svobodnih
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo o ustanovitvi Zveze svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine odobril pravila te zveze. Glavne določbe pravil so naslednje:
Namen in naloge zveze.
Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov zastopa splošne koristi poklicnega m umetniškega udejstvovanja v pokrajini in pospešuje njegov razvoj. Samo ta zveza zastopa in ščiti gospodarsko in stanovske koristi, ki so skupne raznim včlanjenim skupinam svobodnih poklicev in umetnikov. Zato skrbe za doseganje kar največje enotnosti v proučevanju in presoji vprašanj in zadev splošnega pomena, ki se tičejo včlanjenih sindikatov. Nadalje je naloga zveze: urejati sindikalno vključitev skupin svobodnih poklicev in umetnikov; nadzorovati upravno poslovanje vključenih sindikatov, ustanov in zavodov, odobravati njih sklepe, ki presegajo mejo redne uprave, kakor njih proračune in zaključne račune in nadzorovati ustanavljanje in poslovanje služb v skupni prid vključenih sindikatov ustanov in zavodov: prizadevati si, da se zgladijo nasprotja in spori, ki bi se pojavili med zvezinimi sindikaii in združenji, oziroma med temi in drugimi sindikalnimi organizacijami, kakor tudi za to. da se izravnavajo koristi v raznih organizacijah vključenih strok; pospeševali ustanavljanje zavodov za gospodarsko pomoč, strokovni pouk in nravstveno vzgojo v skupno korist skupin vključenih v raznih združenjih; predlagali in imenovati svoje predstavnike v vse ustanove, organe in komisije, v katerih je njih zastopstvo določeno in dopuščeno po zakonih, naredbah in ustroju Ljubljanske pokrajine; skrbeti za proučevanje in vzporeditev vprašanj. ki jih nameravajo zvezini sindikati predložiti pristojnim korporacijskim organom, kadar tn vprašanja zadevajo razno stroke; sklepati kolektivne
K<lor podpira ali agitira za partizane, podpira morilce, roparje, požiralce in nasil-nike!
Nove edicije Glasbene Matice
Poleg novih glasbenih izdanj Glasbene Matice, ki so bile že pred časom omenjene na tem mestu, je v isti založbi izšlo še nekaj skladb, bodisi čisto novih ali pa novih v toliko, da jih je moglo občinstvo tem potom prvič dobiti v roko (Gallus). Omenimo jih po vrstnem redu skladateljev.
Gallus-Petelin Jakob: Veni, Domine, et no-li tardare. Skladba, zložena zn dva štiriglasna rnešona zbora, nosi še letnico 1941 in jo je v lepem notnem tisku natisnil L. 1'uks v Zemu-nu. Prireditelj, ki je prenesel skladbo v moderno notacijo, ni omenjen. Zu tedanji način skladanja je skladba značilna in poučna: po zunanjem izrazu od sile preprosta, vendar oči-tuje v vsakem pogledu iznajdljivost iu duhovitost skladatelja. Primitivnost, kot jo v starejših umetninah mi danes gledamo, je lc navidezna. Na vsak korak se lahko prepričamo, da je šel človeški duh vedno v vseli stoletjih za visokimi cil ji, le njegova usmerjenost je bila v raznih dobah različna in njegovi ideali drugačni. V tej skladbi zlasti občudujemo spretne, kanonično peljane imitacije, ki si sledijo včasih v večjih razdaljah, včasih pa tesno druga zu drugo. Boljši in številneje zasedeni zbori bodo skladbe veseli, ravno tnko pa tudi tisti, ki se Zanimajo za študij stare glasbe.
Mirco Soncin: Iz mladih dni. šest klavirskih sklab za mladino. Skladbe, ki so izšle v j dveh zvezkih, so naslovljene: Razigranost. Sil- j UauUu, Romanca, Koračnica, Uspavanka, Komar 1
roma široko razpletena skladba je zložena na naroden, iz štreklja vzet tekst. Značilno zanjo je, da se dosledno ogiblje kromatike, pač pa pride lineurnost do precejšnje veljave. Za izvajanje zahteva številno zasedenega zbora s kvalitetnimi glasovi. Tudi dirigent mora biti na mestu. Ne nudi pa skladba tiste vrste tež-koč, ki so jih imeli zbori glede čistega zadevanja težko izvedljivih intervalov, kromatično pisanih glasov in ulteriranih akordov. Tudi oblikovno je jasna. — V tisk se je vrinilo nekaj napak: tako naj ima alt v fugiranem odstavku na str. 2 v drugem taktu svojega vstopa »fis« nnmcsto >gis«; bas na str. 3 zgoraj v petem taktu »gis« namesto »a«; alt na str. 5. v drugem taktu četrtega sistema četrtinko »dis« namesto >e« (kot na odgovarjajočem mestu na 2. strani).
Vse omenjene skladbe razen Gallusa je iasno in pregledno natisnila opalogralija M. Kunaver.	M. T.
Nova Premrlova masna skladba
Stanlslaus Premrl: Missa in honorem s. Stn-nislni Kostkae. Labaci I942-XX. Skladatelj je zložil to svoje najnovejšo delo za mešan zbor z orglumi, posvetil ga jc pa ljubljanskemu stolnemu pevskemu zboru, katerega je več desetletij vodil. Mašo je izdal in razmnožil Roman 1'ahoE Stane p«: partitura v knjigarni 40 lir, pri skladatelju 33 lir. Glasovi so po 3 lire. Ze prvi pogled na nartituro pove, da se je skladatelj v tem delu močno odklonil, čc žc
ne čisto poslovil od zgoščenega kromatičnega sloga, ki je bil zanj v prvi dobi skladanja tako značilen. Pevske linije vodi jasno, melodijozno, skoraj dosledno diatoniCno; na ta način je vnesel v pevsko stran skladbe prozornost, gibljivost, skoraj gracijozno lahkotnost. Slednja jc tudi posledica kratkega, v sekundnih postopih gibajočega sc začetnegu motiva, s katerim skladatelj pričenja prav vsak masni del, porablja ga pa tudi večkrat v teku skladbe za kratke imitacije v raznih glasovih. Ta motiv, ki je verjetno prosto iznajden. lahko pa tudi namenoma vzet iz kakega koralnega speva, skladatelj vsakokrat v tekstu in taktu primerno ritmično spremeni. Razen omenjenih kratkih imitacij, ki dobijo v Benedictus celo obliko dvo-glasnegn kanona, maša skoraj nima polifonih mest, ampak je vseskozi harmonično grajena. Orgelska spremljava je samostojno izpeljana in kaže v nasprotju z zborom dosti močnejše kroinutične poteze. Jasnosti v zboru s tem nc ubije, ampak zbor lc podčrtava in mu pripomore do večje izrazitosti; posebno izrazit in močan je konec v Sanctus in Benedictus. Mešan zbor, prekinjen mestoma s kratkimi vložki moškega zbora, se zgosti včasih do šestero-glnsja. ki se po da, če zasedba glasov ni zadosti številna, izvajati tudi šliriglasno, ker da orgelski del zadosti gosto podlago.
V splošnem lahko rečemo, da je poklonil skladatelj s to mašo zborom glasbeno dobro delo, po izrazu splošno lažje, vendar vseskozi zdravo in jedrnuto.	M. T.
Dopisovanje z n\mm\ ujetniki in civilnimi vojnimi
internirane!
Komunistični voditelji beže iz partizanskih oddelkov
Takim propalim in mednarodno priznanim zločincem so nasedli mnogi Slovenci! — Kidrič, Kardelj, Leskošek
in njih žalostna zgodovina
Partizanski oddelki, ki se povsod po deželi predajajo, so polni ogorčenja nad lastnimi voditelji, ki so jih sredi hoja pustili na cedilu ter pohiteli nn varno. Dočim so bili ti prej prepolni hvalisanja o junaštvu partizanskega vodstva, so zdaj sramotno pobegnili in pustili zapeljane ljudi na milost in nemilost nasprotnikov. Se preden so zbežali na varno, so zabičali svojim pristašem, naj se pod nobenim pogojem ne predajo, kajti vsi, ki se predajajo, so brezpogojno ustreljeni. Seveda zdaj že partizani sami vedo za resnico in se predajajo v velikem številu, da se na ta_ način izognejo smrti. Mnogim so se žo odprle oči, ko so videli in spoznali vso zlaganost in zločinski značaj komunistične borbe, zlasti pa, ko so spoznali, koga 60 imeli prav za prav za voditelje.
Gorostasne obljube o zmagi, s katerimi so zahrbtni voditelji nasičevali neuke in neizkušene mlade ljudi, so se ob golih dejstvih kmalu razblinile v prazen nič in pustile za sabo strahovito razočaranje in obup v partizanskih vrstah. Tudi lažni obeti o skorajšnjem koncu vojne niso mogli nikakor potolažiti demoraliziranih fantov, čeprav se je vodstvo na vse načine trudilo, da bi s takimi sleparijami vzdržalo med pristaši disciplino. Vodstvo je v tem oziru šlo celo tako daleč, da je pod smrtno kaznijo prepovedalo širiti med partizani mnenje, da pred zimo vojske še ne bo konec. Toda vsi ti ukrepi niso nič pomagali. Ob prvih krepkih udarcih, ki so jih prejele partizanske tolpe, je nastalo razsulo. Kakor smo že omenili, 60 se oči mnogim zapeljancem odprle zlasti takrat, ko so spoznali, kdo jih prav za prav vodi in kakšne cilje imajo njih voditelji. Če hi mnogi fantje vedeli, kaj 6e skriva za imeni Kidrič, Baebler, Leskošek, Kardelj itd., bi se pač stokrat premislili in se ne bi dali kar tako zapeljati. To zdaj ie vedo, toda za marsikoga je že prepozno.
Boris Kidrič in njegovi zločini
Kdo je torej- Boris Kidrič? Slovenska javnost vo o njem samo to, da je eden glavnih voditeljev takozvane »osvobodilne fronte« in eden glavnih krivcev vsega zločinstva, prav malo pa pozna njegovo zgodovino kot enega glavnih voditeljev komunistične partizanske revolucije.
Boris Kidrič je sin profesorja ljubljanske univerzo dr. Franca Kidriča. Že kot srednješolec so je začel vidno udejstvovati pri terorističnih akcijah slovenske komunistične stranke. Kot šestošolec je že delil komunistično propagando in nosil strelno orožje, s katerim je grozil svojim pajdašem, kadar ga niso hoteli ubogati. Ze takrat je pokazal svojo teroristično in zločinsko naravo.
Nič čudnega torej, če so ga zaradi njegovega nasilnega in zločinskega značaja zapustili celo njegovi lastni pajdaši in ga iz strahu pred smrtjo, s katero jim je Kidrič grozil, izdali oblastem. Oblast ga je nato v šoli aretirala ter našla pri njem dva samokresa. Na vprašanje policista, čemu ima samokrese, je izjavil, da zato, da bi policista ustrelil, če bi mogel. Bil je nato iz šole izključen in zaprt. Zato je osmo šolo študiral privatno, io takrat se je začel ukvarjati s teorijo komunizma ter študiral najrazličnejša komunistična dela, ki mu jih je posredoval iz vse-u."iliške knjižnice njegov oče, profesor na univerzi, ki je obenem tudi oče in glavni pobud-■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Lado Potokar ujet
Ljubljana, 25. septembra.
Z Višnje gore smo dobili sporočilo, da je bil od vojaških patrol in od oddelka vaških straž iz Višnje gore zaj-t zloglasni partizanski komandant na Polici, Lado Pofokar. Zajet je bil dne 23. septembra, še prejšnji dan je šel s kakimi petdesetimi partizani skoz Polico ter se bahal pred ljudmi, češ, tukaj sem, zdaj me lahko primete, če si upatel Nato je š?l proti Grosupijn, kjer ga je pa napadla vojaška sila ter njegov oddelek razkropila. Patrole so zatem lovile posamezne razkropljene skupinice po gozdovih. Neka patrola je skupno z vaško stražo zajela glavnega tolovaja Lada Potokarja in ga spravila na varno. Pri njem so našli revolver in igralno karfe.
Ko so ljudje zvedeli za ta veliki uspeh, so dali povsod duška svojemu zadovoljstvu. Lado Potolčar jc bil eden izmed najhujših strahoval-cev v višnjegorski okolici. V njegovem taborišču je bilo zaklanih naravnost neverjetno število nedolžnih Slovencev. Kakor po Potokarju, tako bo padla roka pravice tudi po drugih partizanskih voditeljih.
nlk slovenskega kulturnega boljševizma. Zato je naglo napredoval v komunističnih vrstah, bodisi zaradi teoretičnega znanja, bodisi zaradi velike teroristične aktivnosti, v katero ga je priganjala njegova neurejena narava.
Vpisal se je na univerzo ter tam študiral en letnik kemije. Bil pa je spet kmalu aretiran zaradi komunističnega udejstvovanja, a kmalu izpuščen na intervencijo svojega očeta v Beogradu, kjer je imel oče pri tamkajšnjih frama-sonih močno zaslombo. Ker so mu pa kljub temu jx>stala tla doma prevroča, je pobegnil v družbi poljskih judovskih komunistov, med katerimi sta bila zlasti znana Feuerhcrg in Izak. Ti .Judje so mu omogočili pobeg v inozemstvo. Nekaj časa se je skrival v Zagrebu, nato je zbežal na Dunaj, odkoder je odšel tudi v Moskvo. Na Dunaju se je končno naselil bolj stalno, prevzel vodstvo SKOJa (Savez komunistične omla-dino Jugoslavije) ter od tam vodil vso podtalno in teroristično akcijo bivših jugoslovanskih komunistov. Ker se jo tedanji avstrijski |>oliriji zdelo njegovo delovanje škodljivo ne samo za bivšo Jugoslavijo, temveč sploh za mednarodni mir in red, ga je zaprla. Brez dvoma bi Kidriča, ki je tam živel pod imenom dr. Dressler, doletela najhujša kazen, namreč usmrtitev, če se ne bi potegnil zanj človek, ki se mu jo pozneje prav isti Kidrič za njegovo veliko dobroto zahvalil s tem, da ga je dal ubiti. Ta Kidričev dobrotnik je bil pokojni vseučiliški profesor dr. Lambert Ehrlich.
Dr. Ehrlich reši Borisa Kidriča
Dr. Ehrlichu so je smilil mladenič, ki je slabo vzgojen zašel na zločinska pota komunizma. Sklenil je, da bo interveniral zanj pri bivših avstrijskih oblasteh, da ga oprostijo in spuste domov. In to se mu je posrečilo. Kidrič je profesorju Ehrlichu obljubil, da bo opustil vsako komunistično delovanje in se poboljšal. Le pod temi pogoji ga je dunajska policija izpustila na svobodo, toda komunist ne sme poznati častne besede in nobene poštenosti! Komaj je bil Kidrič na svobodi, že je začel zopet rovariti proti redu ter pozabil, da ga je vezala častna beseda, ki ga je rešila smrti. Dr. Ehrlichu se je lastna dobrota in usmiljenost bridko maščevala. Spomladi letošnjega leta je dr. Ehrlich padel na povelje voditelja OF Borisa Kidriča v Streliški ulici pred Ljudskim domom, od istega Kidriča, ki ga jo Ehrlich rešil smrti.
Mednarodni rovar prvega reda
Ko je bil na Dunaju pomiloščen, je odšel v Pariz ter od tatn vodil prevratno akcijo v domovini. Tam je delal skupaj z Baeblerjem ter drugimi zastopniki in voditelji domačega komunizma, kakor dr. Vogelnikom ter zlasti z enim, ki pa je kmalu nato sprevidel komunistično zločin-stvo ter se odkritosrčno vrnil k poštenosti in pravi človečnosti. Še celo pariška policija, ki je sicer dopuščala komunistično udejstvovanje, ga je začela preganjati. S Pariza se je vrnil v Ljubljano kmalu pred začetkom vojne. Doma je bil zaslišan, toda, ker so še vedno mislili, da bo držal obljubo, ki jo je dal dr. Ehrlichu, so ga spustili na svol>odo, a kmalu nato spet zaprli, ker so videli, da je Kidrič nepoboljšljiv. V ječi mu je zopet dr. Ehrlich izposloval, da se je mogel poročiti z Zdenko Armičevo. To je bilo v jetnišnici šentpeterske vojašnice. Čez nekaj časa je bil spet izpuščen, nakar je kmalu izbruhnila vojna. Od tistega časa dalje se je skrival pred oblastjo ter strastno organiziral komunistično revolucijo. Ko je izbruhnila vojna med Rusijo in Nemčijo, je vodstvo komunistične stranke poverilo njemu organiziranje takozvane »osvobodilne fronte«. V tej lastnosti jo deloval ves čas. Posrečilo se mu je, da je pritegnil v to komunistično organizacijo tudi nekatere drugače misleče ljudi, ki so spregledali šele takrat, ko je bilo prepozno, ko so namreč videli, s kom prav za prav imajo opravka.
Temu rovarskemu in zločinskemu človeku je torej |>odrejena slavna »osvobodilna frontac slovenskih partizanov! Zares, koliko idealizma mora biti združenega v partizanski borbi, ko jo vodijo taki, že od prej znani mednarodni rovarii in izvržki človeške družbe, kakor je Boris Kidrič.
Edo Kardelj,
kolovodja komunistične stranke
Nesporni voditelj komunistične družbe med Slovenci in oče vsega gorja, ki ga je zasejal med Slovence komunizem, je Edvard Kardelj, bivši učitelj iščnik in komunistični publicist Pisal je mnogo v razne komunistične spise pod dobro znanim imenom »Sperans«. Po postavi je pohabljen, f>o značaju pa prekanjen in krut. Do leta 1033. se je udej-stvoval kot aktivni pristaš komunizma doma. Prvič je bil aretiran l. 1928. skupaj z zdravnikom dr. Mi-helčičem, ki je sedaj poveljnik partizanskih tolp na Gorjancih. Leta 1933. je pobegnil na Češko, od tam pa je odšel v Moskvo, kjer ga je kdminterna postavila za profesorja na komunistični propagandni visoki šoli. Tu je predaval zgodovino ko-minterne ter socialno vprašanje Slovenije. V Moskvi je bil nad dve leti. Bil je tudi o Odesi, kjer je vežbal za komunistično akcijo emigrante iz bivše Jugoslavije. Nato se je vnil domov. Tu je v glavnem živel v Zadobrovi skupaj s Pepco Maček, ločen od svoje prve žene. Leta 1910. je izginil in od takrat se skriva ter iz svojega skrivališča vodi vso akcijo komunistične stranke On je dejanski ini-ciator in nesporen politični vodja komunizma ne samo v Sloveniji, marveč sega njegova beseda tudi v druge balkanske dežele.
Po značaju^je zelo podoben Kidriču: boje? in nervozen se trese pri vsaki stvari ter s tem dobro razodeva svojo zločinsko naravo.
Franc Leskošek,
tajnik komunistične stranke
Ta kolovodja je bil prej tajnik socialistične organizacije »Saveza metalskih radnika Jugoslavije«. Dejansko pa je bil že takrat organiziran komunist. Bil je glavni iniciator stavk pri kovinski industriji v Celju in v Trbovljah te'r duša vseh nemirov in prevratnih dejanj, ki so jih uprizarjali komunisti na ozemlju bivše Slovenije. Pozneje je odkrito prestopil v komunistično organizacijo ter postal tajnik Centralnega komiteja komunistične stranke 1. 1938. Oblasti so ga večkrat zaprle. Izdajal je z lastnim denarjem komunistični časopis »Ljudsko pravico«. Ko je bil ta list po oblasteh ukinjen, je začel izdajati enako usmerjen list »Novo ljudsko pravico«. Pripravil in izdal je tudi znani komunistični manifest Kaj hočemot. On je bil eden izmed najaktivnejših komunističnih ro-varjev pred zlomom bivše Jugoslavije.
In ti naj bi bili voditelji slovenskega naroda!
Komunisti so seveda skrbno prikrivali imena Iz vodstva »osvobodilne fronte«, ker so vedeli, da bi ljudje takoj spregledali, čim bi zvedeli, kakšni zločinci vodijo vso akcijo. V ospredje so porivali manj kompromitirana imena, s katerimi so zapeljevali nepoučene ljudi in krepili na ta način vrste komunizma. Toda nobena 6tvar ne more ostati dolgo prikrita. Slovenska javnost zdaj ve, kakšni zldSinri so si prevzeli voditeljsko vlogo pri tako pogubni partizanski akciji. Jabolko ne more pasti daleč od drevesa Partizanstvo je kmalu po svojem nastanku začelo roditi 6adove, ki so vredni njegovih zločinskih voditeljev. Čudno je le to, da so nekateri ljudje tako slepo šli za lažnivimi gesli -osvobodilne fronte«, ko bi vendar mogli slutiti, če ne vedeti, da se za vso akcijo skriva zločinslvo, ki ga je že prej policija vseh evropskih kulturnih držav zatirala kot mednarodno in človeštva nevredno zablodo. To lahkovernost sedaj mnogi po-plačujejo z bridkimi izkušnjami, ki so toliko brid-kejše, kolikor bolj so se dali zapeljati od komunističnih kolovodij.
Važno delo čebelarjev
Slovenski čebelarji, sledeč svetlim tradicijam svojih pradedov. ki so znali v naših krajih in tudi v Evropi organizirati uinno čebelarstvo, bodff v neiteljo polagali račune in bilance o svojem neumornem in smotrenem delovanju za zadnji dve leti, ki bosta pač v kroniki slovenskega čebelarstva zapisani kot važna mejnika. Društveni funkcionarji IkhIo podali svoja poročila na občnem zl>oru, ki je sklican za 9. uro 30 minut v Janševem domu na Bleivveisovi (prej Tvrševi) cesti št 21. Društveni tajnik je sestavil kratka poročila, kj so bila že objavljena v društvenem glasilu »Slovenski čebelar«.
Kakšno je bilo delo društva v letu 1940? Zaradi raznih dogodkov v tem letu ni društvo moglo sklicati reducira občnega zbora. Društveno delovanje je nilo živahno. Društvo jo takrat štelo 170 podružnic ,ki so imele do 3WvS članov. K tem se je pridružilo še 262 direktnih članov. Med člani je bilo, kakor lahko potrdijo vsi poznavalci našega čebelarstva, veliko zanimanje /a »Slovenskega čebelarja«, ki se jo tiskal v 3K)0 izvodih. Urejevan je res vzorno in zanimivo.
Leto 1940 je bilo vremensko skrajno neugodno. saj je bilo n. pr. septembra takrat zelo deževno ob času. ko cvete jesenska ajda Bilo je 10 deževnih dni in je padlo do 226.5 mm dežja. Zaradi skrajno slabega vremena skozi vse leto. je bila čebelarska letina usodna. Čebelarji so pokrinili 20 vagonov sladkorja. Kljub temu je propadlo na tisoče panjev. V mnogih čebelnjakih je nastopila nosemavost, pogostokrat skupno z grižo, kar je nesrečo še povečalo.
Poslovno leto 1941 pa so čebelarji začeli z najlepšimi upi in nadomi. Začrtan je bil točen program smotrnega dela. Društvo je v tem letu štelo 48 podružnic in 1027 članov. Od prejšnjih 35 ima društvo sedaj 8 opazovalnih postaj. Zaradi slabega vremena, ki jc tudi v letu I94t vladalo p) naših krajih, je bila čebelarska letina tudi v letu 1941 skraino slaba. Društvo jo vse leto razdeljevalo sladkor med svoje člane. Na račun proizvodne dobe 1940-41 je društvo prejelo 70.000 kg natnriranega sladkorja. Iz nove proizvodne dobe 1941-42 pa je društvo prejelo s posredovan jem Fašističnega Združenja italijanskih kmetovalcev, od oddelka italijanskih čebelarjev v Romi. 60.000 kg sladkorja, ki je bil denatiiriran s česnovim eksfl-nktom. Čebelarji so bili z njim prav zadovoljni. PolrelH) je društvo utemeljilo in številčno dokazalo, rla irnn Ljubljanska jvikrajina 17.611 A. Z. panjev, 264-8 kranjičev in 186 prašilčkov, skupno 20.438 čebeljih družin.
Vprašanje širjenja medečih rastlin je zelo važno. Ožji odlior se je globoko zavedal, da je neobhodno potrebno načeti z vso resnostjo vprašanje širjenja medečih rastlin. ?e leta 1940 je odbor razdelil med svoje člane 800 hiserni-kov. Pokrenil je akcijo za razmnoževanje vrb. Blizu šole na Barju je dala mestna občina ljubljanska v najem zemljišče, ki so ga čebelarji rigolali in tam posadili 2500 vrhovih potaknjencev zvrsti, ki jih posebno priporočajo in ki cveto v razdobju 2 mesecev. V raznih podrobnostih so pokaže tudi veliko delo društva, ko jc skrbelo za napredek našega čebelarstva.
73.5 milij. kun. od česar odpade na sladkorne tvornice 50 milijonov kun.
Gradba tvorniee sladkorja v Hrvatski Mi-trovici. Iz Zagreba poročajo, da je oddelek za javna dela ministrstva za promet in javna dela izdal odlok o razlastitvi potrebnega zemljišča za tvornico sladkorja v Hrvatski Mitrovici za skupno odškodnino 3,566.612.50 kun.
Likvidacija Zadruge hrvatskih likovnih umetnikov. Zadruga hrvatskih likovnih umetnikov v Zagrebu jc stopila v likvidacijo.
Hrvatski poštni promet z inozemstvom. Hrvatski poštni uradi sprejemajo sedaj poštne pakete za odpravo v Bolgarijo, Turčijo in Romunijo. Odprt je tudi brzojavni promet z Dansko. llolandijo. Norveško in Španijo.
Privilegirana hrvatska industrijska in trg. d. d. v Zagrebu objavlja svoj prvi računski zaključek. iz katerega je razvidno, da je podjetje za lansko leto imelo pri glavnici 50 milij. kun čistega dobička 4.96 milij. kun.
Hrvatsko-bolgarska pogajanja. Te dni prido v Sofijo posebna hrvatska dcicgacija, ki bo vodila pogajanja za podaljšanje gospodarskega sporazuma, ki poteče dne I. oktobra letos.
Ureditev delovnih in plačilnih odnošajev na Hrvatskem. V Službenih novinah v Zagrebu je objavljena naredba ministrstva za korj>oracije o strokovnih zajednicah delojemalcev in o kolektivnih pogodbah. Na osnovi te naredbe je omogočeno sklepanje kolektivnih pogodb skupno za vso stroko. Te pogodbe se nanašajo na delovne odnošaje in na plačilne pogoje. V vsaki jx)godbi mora biti predviden tudi osrednji vskladnjevalni odl>or, ki ga tvorijo v enakem številu delodajalci in delojemalci.
Vse značilnosti krvoloka
Po značaju je Boris Kidrič boječ in nervozen. Strese se pri vsaki stvari in drhti, kar je dobro znano znamenje krutosti in krvološtva. V zasledovanju svojih prevratnih ciljev se je Kidrič vedno pokazal brezkompromisnega in neod-jenljivo krutega. Med tovariši je slovel kot tak, ki sprejema in izvršuje moskovska navodila za vsako ceno, do pičice, naj stane, kar hoče. Po značaju je prikrit in nikoli ne moreš vedeti, kaj misli in kaj hoče. Smatral se je vedno vzvišenega nad navadnimi komunisti ter vedno druge pošiljal v nevarnost, dočim je sam vedno iz ozadja vodil vso prevratno akcijo.
Iz hrvatskega gospodarstva
Hrvatska industrija. Ob ustanovitvi hrvatske države je obstojalo na Hrvatskem 2.236 industrijskih podjetij, od tega največ v kmetijski stroki: 584, v lesni 454, 237 elektrarcn, 235 tekstilnih tvornic, 231 gradbenih podjetij in 131 rudarskih podjetij. Od 10. aprila 1941 do 31. julija 1941 je bilo ustanovljenih 47 novih industrijskih podjetij, od tega 15 v kmetijski stroki, 12 v tekstilni stroki. 4 v kemični, v gradbeni, 5 v rudarstvu itd. Od 15 novih ustanovitev v kmetijstvu je bilo 8 delniških družb z glavnico
KULTURNI OBZORNIK
Ob 80 letnici Slomškove smrti
11. septembra t. 1. je minilo 80 let, odkar je umrl veliki slovenski škof in svetniški človek Anton Martin Slomšek. Kako je pretresla že tedaj ob njegovi smrti sodobnike njegova smrt, naj priča samo vzklik pisatelja Jos. Voš-njaka, ki je zapisal: »Slomšek je umrl! On, na katerega smo stavili vse svoje upe, ki nam je bil svetla zvezda, ki nam je svetila in nam je kazala pot, po kateri naj hodimo, da rešimo narod in mu pripravimo srečnejšo bodočnost!« Umrl je on, ki nam je dal s svojim zgledom, besedo in dejanji, z vsem svojim življenjem, pravo podobo pravega Slovenca, zasidranega v veri in zemlji in jeziku kot malokakšen slovenski človek, ter je nam še danes svetla zvezda na poti, ki naj jo hodimo, da rešimo narod in mu ustvarimo srečnejšo bodočnost!« Slomška, katerega 70 letnico smrti smo praznovali z vso slovesnostjo in prošnjo vsega naroda, da ga Cerkev postavi na oltar, smo mi sami postavili za zavetnika slovenske ljudske duše. Tiste slovenske duše, ki zajema svojo notranjo moč iz vere in narodne zavesti hkrati ter gradi na njuni harmonični podlagi plodno za razcvit kulture ln blagostanja, duhovne in gospodarske rasti. Tako je postal Slomšek utelešenje naše narodne tradicije, kajti on sam je gradil nov svet v skladu z najlepšo slovensko preteklostjo, in mi sami naj po njegovem zgledu gradimo naprej v skladu z bogastvom, ki so nam ga dali naši predniki. To — mislim — je ob 80-letnici smrti tega velikega slovenskega bu-ditelja in vzornika, pesnika, pisatelja, šolnika in gospodarja, škofa in svetnika, njegovo največje kulturno poslanstvo, resnično poslanstvo,
ki naj ga prevzamejo predvsem naši kulturni delavci, da bodo res slovensko kulturno gradili nov duhovni in gospodarski razvoj v našem duhu. Tako na j nam bo tudi v teh dneh Slomšek kažipot v lepšo bodočnost. Zakaj bi se zastrupljali s kalno vodo kapnie, ko pa iz gora izvirajo čisti studenci, tako čisti, da se v njih vidita nebo in zemlja in naš lasten obraz? In tak čisti vir naše zemlje je Slomšek z vsem svojim življenjem in delom, s svojimi večnimi načeli kakor sia — katolištvo in materni jezik, najtrdnejša temelja narodne omike, pa na njej
grajena vsa narodna, šolska in gospodarska izobrazba ter socialna pravičnost. Da, tudi socialna pravičnost, taka, kakor jo glasi Cerkev in zahteva božanski izvor človekove osebnosti. Ali naj navedemo za 80-letnico zopet tisti citat, tako obsojan od nekaterih v današnjih dneh, s s katerim je Slomšek pokazal na zahtevo krščanske socialne delavnosti ter na krivico družabnega reda: »Dokler se beraštvo ne bo po svetu poravnalo, se tudi ljudstvo ne bo popravilo. Iz navadne beračije domačih in tujih ciganov rasejo laži, krive in prazne vere, nam tatovi in roparji zore, ki jim je komunisti ime.« Zato pa: »mora vsaka srenja za svoje uboge skrbeti — to je vsake soseske krščanska dolžnost!« Tako je pokazal že tedaj na naše socialne dolžnosti, ki se dajo doseči le v krščanski ljubezni in veri, evoluciji, ne pa v revoluciji! Zato je kategorično zapisal besede: »Posebno pazite na podpihovalce, ki ogenj nepokoja in črne vojske vinar med preprostimi l judmi vne-majo; šuntarjev med seboj ne trpite!« Da se pa doseže razvoj po evoluciji in v skladu z duhovnim obrazom zemlje in našega človeka, mora »vsak k sreči svojega kraja po svojem stanu dolžnosti izpolnjevati. Ako vsak svoje stori, bo vse storjeno, kar je potreba k sreči dežele domače.«
To so stavki, ki jih danes ob osemdesetletnici njegove smrti ponavljamo kot aktualne, ker nas pozivajo k veselemu, plodnemu delu za narodov blagor, ki ga v temeljih izvršujemo že s stanovskimi dolžnostmi v skrbi za srečo dežele, kjer živi naš človek. Tudi to je znpisal Slomšek: »Svobodi je varuške treba, da se ne pobije. Varuška ji je modrost, varuh pa strah božji!«
Tnko je Slomšek učil naše starše in uči nas, kako naj živimo mi sami kot Slovenci in kristjani in kako naj upravljamo svoj dom, da bo vlada! mir in preljubo'vesel je in napredek na vseh poljih iz duha našega človeka in naše
zemlje. In kot veliki vzgojitelj tudi še po smrti skrbi po naših očetih za nov mlad rod: »Kadar mlado drevje sadiš, glej, da korenine globoko v zemljo posadiš, da bo drevo čvrsto rastlo in ga vihar izkorneinil ne bo: in 5e mu kako vejo odlomi, se ne posuši drevo, ki korenine globoko požene.«
Take globoke korenine je pognal sam Slomšek in postal simbol pravega našega harmoničnega človeka, ki v nobenem primeru ni bil izkoreninjen, temveč je rastel med nami naravnost v nebo kot hrast v naš ponos in našo čast in je nam svetel kažipot tudi na tem hudem razpotju usode.
Svetniškega škofa in zaščitnika pa prosimo, naj prosi pri Bogu za to, kar je že v življenju prosil: »za rešitev ljudstva«.
Širite najboljši slovenski list »Slovenec«!
Premišljevanja o svetem rožnem vencu
Knjigo jp spisal dominikanee J. L. Mons.i-bre. Izdala jo jc kotigregacija duhovnikov in bogoslovcev v Ljubljani. Gg. bogoslovci so s to knjigo zamašili zelo občutno vrzel, ki je vladala v našem nabožnem slovstvu, kajti že leta 1897. po Mohorjevi izdani J. Walterjev Sv.^ rožni venec je pošel. Toda četudi ne bi bil pošel, bi bil že. jezik neznanega prevajalca za danes nekoliko preokoren. Potreba po taki knjigi je bila in je velika, kajti nikolj si> še ni tako in toliko molil rožni venec ko se t teh
ao-^ice |»BOBRI«
I 1 K prijavi za gledališki abonma. Uprava Narodnega gledališča sporoča, da so stalni abonmaji Premierski, Sreda in Četrtek domala zasedeni, dobri sedeži so še na razpolago -
Koledar
Sobota, 26. septembra: Ciprijan, mučenec; Evzebij, papež: Justina, devica in mučenica; Vigilij, škof; Nil, oput in ustanovitelj reda; Kanadski mučenci.
Nedelja, 27. septembra: Kozmn in Damijan, mučenea; lliltruda, devica; Kaj, škof; Fideiicij, mučenec.
Novi grobovi
-f- Gospod Ivan Malga.j, magistralni uradnik v Ljubljani, se je preselil v večnost. Pogreb bo v nedeljo, dne 27. septembra ob 5 popoldne z Zal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu.
-f" Gospod Franc Praprotnik, mizarski mojster v Šiški, je 25. 1. m. v 47. letu stnrosti umrl. Pogreb bo v nedeljo, dne 27. septembra ob 4 popoldne z Zal, kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. K rižu.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Krasen roman
epopeja viničarske Prlekije
ki ga je napisal Stanko Kociper
MiCftHEC
(280 sir ) opremil arcli. V.Gajšek je pravkar izšel v zbirki »NA^A KNJIGA« kot prvi zvezek drugega oo'let;a.
Naročniki ga že lahko dobijo
Založba „Našo knjigo"
Ljudska knjigarna
Ljubljana, Pred Škofijo 5
—	Z mesecem septembrom se jc
končala pofcožnost devetih prvih petkov. Sedaj bodo verniki začeli obhajati novih devet prvih petkov. Tridnevnica pred petkom odpade. Povsod se l)o opravljala v četrtek kot priprava na zadoščevanje sveta ura z razgovorom.
—	Privatna dvorazr"dnn trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ul. št. 27 (Trgovski dom, poleg Vis. komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
■ rego s. ko
Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik) sporoča, da bodo popravni i/piti za učence, ki jih niso mogli prej opraviti, v sredo dne 50. septembra t. 1. ob 8.
—	Glasbena akademija in Srednja glasbena šola. Vpisovanje na Glasbeno akademijo traja od t .do 15. oktobra, vpisovanje na Srednji glnsbeni šoli pa od t. do 10. oktobra. Pouk individualnih predmetov začne takoj po vpisu, pouk skupinskih predmetov pn s 13.oktobrom. Podrobnejša navodila glede vpisovanja bodo objavljena na oglasnih deskah zavoda.
—	Spremenljivo vreme. V petek ob prvih jutranjih urah ji' bilo nebo kaj čudovito. Za-pad je bil popolnoma zagrnjen v goste, črne in deževne oblake. Krim je imel veliko, sivo kapo. Vzhod nasprotno jr bil čist in lep. Izza Golovca jc zgodaj nrisvetilo sonce. Lepa je bila jutranja zarja, ki pa slabo vreme ustvarja, kakor pravijo stare vrcmenaricc. Barje jc bilo v petek zjutraj brez megle. Ponoči od četrtka na petek je deževalo. Padlo je do 6.2 mm dežja, l udi v petek dopoldne se jc močno nagibalo k dežju in je padlo nekaj dežja. Baro meter pada in je v petek zjutraj dosegel stil nje 758.4, za las nižje od prejšnjega dne. V petek zjutraj je bilo izredno južno in toplo. Fo je pokazal tudi toplomer, ko je zaznamoval jutranji minimum +I6.4°C, ko ie bila v četrtek jutranja temperatura za dobrih 6 stopinj nižja. V četrtek pa se je temperaturni maksimum močno izboljšal napram sredi. Dnevni maksimum je v četrtek dosegel +22.8" C, za več ko 6 stopinj višjo kot v sredo.
— Letošnji september ima vremenske posebnosti. V zadnji dekadi septembra je vretne zelo spremenljivo in vihravo. Ko je v prvi polovici septembra zemlja močno potrebovala mokrote, jc ni bilo. bilo je prav mulo dežja, a druga polovica prinaša večje množine dežja Splošno lio letošnji september deževnejši kot lanski, toda mnogo toplejši od lanskega. Lani je bilo zaznamovanih le 6 deževnih dni, ko je padlo do 68.4 mm dežja. Letos imamo že It deževnih dni in 87.6 mm dežja. Torej primeroma velik presežek. Lanski september je imel samo dva topla dneva, ko je bila dnevna temperatu ra nad +23° C. letošnji september je zazna nroval kar 14 dni, ko je bila dostikrat dnevna
temperatura nad +23 ali celo nad 30° C. September leta 1140 pa je bil napram letošnjemu zelo moker, saj je padlo v 10 dneh kar 226.5 mm dežja.
—	I/šla je »Ascetika«, nauk o duhovnem življenju. Spisal jo je univ. prof. dr. Ciril Potočnik. Stane broš. 44 lir, v platno vezana 56 lir. Naroča se na naslov: Karmeličan-ski samostan, Ljubljana-Moste; dobi se tudi v Ljudski knjigarni.
—	Reden odtok vode nn Barju. Pri zadnjem deževju, ki je bilo sicer le kratkotrajno, smo na Barju zopet imeli priliko videti, kako dobro funkeijonira odtok vode, ki jc omogočen za rti di dovršene regulacije Ljubljanice in pa zaradi stalnega čiščenja jarkov in jiotokov v zadnjih letih, odkar je bilo poživljeno delo odbora za osuševanje Barja. Kljub nenadni plohi ni voda nikjer prestopila bregov in se ni nikjer razlila po travnikih, kar je bil prej običajno reden [>ojav in so bili Barjani na to kar navajeni.
—	Nevarnost jesenskih bolezni med kokošmi. V jeseni je za kokoši največja nevarnost, da se zarede in razpasejo med njimi razne bolezni, zlasti kokcidioza. Ker je težko zu pičo z zrnjem, si gospodinje pomagajo z raznimi nadometki. Zato ni nič čudnega, da pride pogosto do zastrupi jenja zaradi pokvarjenega zrnja ali moke. Znaki tega zastrupljen ja so driska, krči iti ohromelost. Gospodinje morajo v takih primerih prenehati s takim načinom prehrane ter obolelim kokošim večkrat na dan lajati grenke soli in olja. Prav tako nastanejo te bolezni zaradi enostranske hrane. Zaradi vlažnih hlevov se med kokošmi pogosto zarede razne plesni, lake kokoši moramo spraviti na suh prostor ter jim dnevno dajati na dan do ene žličke jodkalija. Med pitno vodo pa je dobro namešati nekaj zrnic modre galicc. Pogosta je v tem času tudi glistavost. Proti tej bolezni najbolj pomagata grenka in glauber-jeva sol. ki ju dajemo v raztopljeni vodi. Povrh tega pa moramo dajati oboleli perutnini tudi eno do dve žlički dnevno pravilni mešanici — pol na pol — terpentinovega in jedilnega olja. V resnih primerih pa je dobro, era se perutninnrji obrnejo za nasvet nn veteri-narsko-bakteriološki zavod, d« zvedo natančno, za čiui boleha njihova perutnina.
^uMjatia
I Morda še ne veste, matere, žene in dekleta, da je v nedeljo, 27. t. m. ob 5 popoldne za nas romanje k Mariji Pomočnici na Rakovnik. Pridigal bo priljubljeni ljubljanski govornik g. župnik Alojzij Košinerlj. Ne zamudimo te lepe pobožnosi:, kajti Marija nas že z veseljem pričakuje!
I Nn II. moški meščanski šoli v Ljubljani (Bežigrad) bodo izpiti za učence, ki še niso dobili dovoljenja za prestop meje, v torek, dne 20. septembra, in v sredo, 30. septembra. Izpiti se začno ob 8 zjutraj. — Ravnateljstvo.
1 Železnlčarska gospodinjska sola prične nove gospodinjske, kakor tudi šivalne tefaje s 1. oktobrom. Vse potrebne informacije se do-be v pisarni Zclezničarske menze (bivši »Ljubljanski dvor«), Pražakova 10.
1 Vpisovanje v uršulinsko ljudsko šolo bo 28., 20. in 30. septembra od 8 do 12 dopoldne. Za vpis v 1. razred je treba krstni list, potrdilo o cepljenju proti davici in o cepljenju koz.
1 Stenografski tečaj se prične v uršulinskem samostanu dne 7. oktobra. Dijakinje in vse, ki se zanimajo za stenografijo, vljudno vabljene! Plačilo "	........
I. del
je novo veliko delo našega najboljšega pisatelja planin Janezu Jnlcna
To je prvo slovensko književno delo. ki popisuje življenje na Barju in okolici pred tri tisoč leti.
Prodorni uspehi, ki jih je pisatelj dosegel lansko leto s svojima knjigama
»TROP niti]/ ZVONCEV« in »OVCAH MARKO«
so nam najboljše zagotovilo, rla nnm ho pisatelj z novo povestjo odkril k svojim očarljivim popisovanjem novi sVct mostiščarjev oh velikem Jezeru
— Ljubi JaOakem barju. Hes Je. da Imamo v spominu še bedne vttso o stavbah na koleh iz Šolske dobo. toda težko si predstavljamo takratno življenje, JANEZ JALEN pa je s f v o 1 o povestjo oživil takratnega človekn, rastlinstvo In živalstvo. Takratni človek, ki so Je moral trdo boriti za svoj obstanek, bodisi, da io moral braniti sobe pred tujimi rodovi, bodisi, da Jc moral skrbeti za svoje življenje predvsem z lovom na živali. Je dalo našemu najbolj (iiinncmu pisatelju hvaležno polje, da jc lasi 11 vse svoje glo-boko občutje do narave ln življenja v to poveet.
>150 851?U« T. tlel
so uvodna povest v zbirki knjig »Slnv. knjižnice«. Naročite to haJbolJSo družinsko zbirko knjig, takoj dokler Je Se čas. — Naročnike bomo sprejemali do tonca meseca oktobra t. 1. — Knjige bodo za naročnike po (1 lir. v polplatno vtznne po 13 lir, v celo platno vrz.ano pn pn 20 lir. Ea nenaroonlho »Klovenčeve knjižnice« bodo knjige flra/.jp. — Na zbirko knjig s<> lahko naroči prav vsak. tudi oni, ki niso naročniki naših listov. — Vsnk naročnik na »Slov. knilžnico« ho Imel tudi pravico dobili »SLOVENC-EV KOLEDAR po ugodnostni repi. — »Slov. knjižnico« naročite v upravi »RLOVRNCA.<, Kopltarlrva 6, v 1.maski ktrilgarnl. Pred škofijo, v podružnici na Miklošičevi eestt r> — pri naših zastopnikih, Inkasantlh ter po raznih ljubljanskih trafikah.
taMiinBHBaaaaaBBHnaHsaBRSEUMnMa
in vsi oni. ki niso izpolnili 16 let, deklice pu 15 let in ki ne nadaljujejo šolanja v meščanski, srednji ali stn>ovni šoli ali ne rgedo v obrt ali trgovino.
1 Vpisovanje zn III. deško ljudsko šolo (Vrtača) bo v vnanji uršulinski šoli v Nunski ulici za I razred 2«. septembra; za ostale razrede pa 20. septembra ob 8 do 12. Za vpis v I. razred je treba krstni list. potrdilo o ccu-Ijcnju proti davici in proti ko/am. Zdravniški pregled novovpisanili učencev bo 29. septembra ob II v vnanji uršulinski Soli.
1 Duhovn-" vaje za gospe in matere! Na posebno željo gospa bo še en tečaj duhovnih vaj in sicer od 5. do 9. oktobra. — Pridite slovenske matere, da si boste v dneh lihega razgovora z Bogom zadohilc novih duhovnih sil in utehe. Duhovnih vaj se lahko utlelr/e tudi vse tiste gospe, ki bi zamogle prihajati samo h govorom. Pričelek duhovnih va j bo 3. oktobra ob 6. zvečer. Prijavite pa se čimprej no naslov: Ijichtenturnov zavod, Ambrožev trg 8. Tu dobite nadaljni spored.
I Slovesen rei|niem za blagopokojno gospo Sesek Uršulo bo v soboto 26. septembra ob 8 v frančiškanski cerkvi.
1 Razstava Franceta Škodlarja podaljšana. V zadnjih dnevih se je med umetnost ljubečim občinstvom močno poživilo zanimanje za razstavo umetnika Franceta škodlarja v salonu Antona Kosa v prehodu nebotičnika. Zaradi tega sta se umetnik in lastnik salona odločila, da razstavo za nekaj «1 ni podaljšata, tako da bo imel sleherni priliko ogledati si razstavljene lepe umetnine. Na to lepo razstavo odličnega pokrajinarja, slikarja tihožitij in portretista ponovno opozarjamo.
1 Naši pianistki Silva Hrašovec in Marta
\r«l 1 .. I .. I. .. 1 « ... .... ■ ,, 1 ■ i, \ ,, ii, I n I , nL- M lin
abonmajih A in B, ki sta po cenah nižja od drugih. Prijave se sprejemajo v veži Drame vsak dan dopoldne in popoldne do vstevši nedelje dopoldne. Vse informacije, spored itd. so na ruzpolago istotam,
1 Pečarske in cementarske delavce in F°-močnike vabimo, du se udeleže sestanka, ki ^e vrši v nedeljo 27. septembra ob pol II dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, pritličje. Dnevni red sestanka je zelo važen zaradi tc;a so vsi navedeni delavci in pomočniki vljudno vabljeni. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
| Tapetniški pomočniki so vabljeni, da se
udeleže sestanka dne 27. septembra ob 9 dop. v pritličju Pokrajinske delavske zveze. Na fe-stanku lio dano poročilo o pripravah za sklenitev kolektivne |>opodhe za tapetniško stroko. — Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ.
1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. A h čin Marjan, Korytkova ulica 18.
Naznanila
OLEDALIftCE. Urama: Nedelj«, 21. sept ob 11: »Malt lord« Mladinska predstava. Uven. Zelo amzn-110 cone od 1(1 lir navzdol: ob 17.30: »Vdova Hošliuku«. Izven Zelo znižane cono od 10 lir navzdol.
Opera: Sobota. 2U. sept. ob 17: »SevilJskl brivec«. Isven t ene od 21 lir navzdol. — Nedelja, 27. sept. ob 17: »Sevlljski bliveoc Izven Zaključna predstava.
RADIO. Sobot«, i«, septembra: 7.30 Pesmi in na-povi s Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.2(1 PloSče — 12..10 Poročila v slovenščini — 12.ti Koncert pinnlstlčiieg-i dueta Bizjak ItrnšoVee — 13 Napoved časa -- Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Povoljstvn Oboroženih Sil v slovi n-Sčini — 13.20 l.cpe pesmi od včeraj in dnnes — Orkester vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini — ll.li Koneert indijskega orkestra, vodi dirigent 1>. M .Sijanee — Pisnim glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnlk — 17.10 Nove plošče Cetra — 17.55 Or. Marija ltilpert: Zdravstveno predavanje za gospodinje v slovenščini — 11130 Poročiln v slovenščini — 19.45 Polke in mazurke — 20 Napoved Časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.311 Vn.in-Ske pesnil —21145 OrireNk! koncert Pnvlii Hančlgaj« iz. cerkve Sv Petru v Ljubljani — 21.10 Violinski k"ti-cert Francke Itiijoc-Ornikove (pri klavirju Marta llizjnk-Vnl inlol — 21.35 Predavanje v slovenščini — 21.45 Orkester vodi dirigent It Adamič — 22.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno slnJlio Imajo lekarne: dr.
Pieeoh. IUeiWelsov» e, fi, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gallus. Moste, Zaloška c. 47,
Iz Movsga mest:
po dogovoru. Udeleženke naj se Zglasc	Bizjnk-Valjalo bosta izvajali v ponedeljek, dne
na samostanski porti do 4. oktobra.	28. t. m. zopet koncert na dveh klavirjih pod
I Notranja kongregacija gospodičen pri	okriljem Glasbene Matice. Obe Umetnici se ze
tlršiilinkah, vabi vse člane, da se zanesljivo	več let udejstvujeta v skupni umetniški igri
udeleže prvega shoda v novem kortgregacij-	in sta imeli do sedaj na vseh svojih nastopili
skem letu ki bo v neddljo 27. septembra ob	zelo lepe uspehe. Odkrivata nam literaturo,
pol 3 popoldan. — Voditelj.	katere po večini nismo poznali. Tudi za ponc-
1 Višji trgovski tečaj, pri trgovskem uČillšCu	deljkov koncert sta sestavili popolnoma nov
»Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domo-	spored in sicer bosta izvajali: Longove Varija-
1 I _____ i ^ .. i ^ .. J .. slfilr« r. i, i In I lnl ia li
branska cesta 13. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah ter traja do 6. oktobra. Tega dne prično redna predavanja. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi srednjih šo| in njim sorodnih šol. Tozadevne informacije in prospekti so na razpolago pri ravnateljstvu zavoda.
I Lirhtenthurnov zavod. Vpisovanje v ljudsko šolo učenk novink in ostalih učenk je v dneh 28., 29. in 30. septembra vsak dnn od 8 do 12. Vpisovanje se izvrši na podlagi krstnega lista, oziroma družinske knjižice .izkaza o uspešnem cepljenju koz in potrdilo o uspešnem cepljenju proti davici. šoloobvezni so otroci, ki izpolnijo do 31. decembra t. 1. 6 let
cije na Mozartov tema in Malo suito. Dalje je na sporedu Griegova Romanca — stara norveška. V drugem delu koncerta bomo slišali izredno efektni Reinbergerjev Koncert za dva klavirja ter Rahmaninovo Romanco in Tarantelo. Na čelu drlieega dela sporeda pa je nova izvirna skladba Nizki rej, suita ljudskih plesov, ki jo je nalašč, prav za koncert napisal eden naših na jplodovitejših skladateljev, Matija Tome. O tenl delu bomo nekoliko več povedali jutri. Koncert se bo vršil v ponedeljek, 28. t. m. ob pol 7 zvečer v mali filharmonični dvorani. Vabimo in opozarjamo na umetniško prireditev, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice,
dneh. Zato je bilo za naš verni in neverni svet | premišljevanj, vendar lajikn — in lajiku Wo-nujno, da je ta knjiga — po duhu znanega iz^ I rem iaz sporočiti vtis knjige — Veljajo iz virnik« in skrbnem jeziku prevajalcev nekaj posebnega — v teli dneh izšla. Zgoraj sem rekel »verni in neverni svet« in poudarjam »neverni«, kajti tudi temu bi in bo knjiga nudila toliko — če drugega ne — literarnega mika in v posameznih razdelkih toliko nevsiljivega branja, da jo bo z vžitkom prebiral. Knjiga je bolj namenjena inteligenci, ker pogrešam za širše množice Zgledov, — v tem pogledu je bila Walterjeva boljša — toda zdaj v mesecu oktobru bo Vsak pridigar našel v njej toliko misli, da bo imel dovolj snovi Za svoje govore in množica bo turli brez zgledov lahko sledila mislitn, ki jih pisatelj globok mistik, čigar red ima sv. rožni venec v duhovni oskrbi — razvija v svojih sedmih razdelkih.
Vendar se mi zdi, da je najboljše, če o namenu knjige pustimo besedo pisatelju samemu. ka jti vsaka druga beseda bi bila o stvari le medel odmev:
»Premišljevanja smo razdelili v sedem razdelkov. ki ima od njih vsak petnajst skrivnosti.
V	prvih dveh razdelkih bomo odprli duhovne oči. da bnmo mntrili Jezu«8 in Marijo v veselih. žalostnih in častitljivih dobah njunega življenja. V tretjem razdelku bomo uživali sadove vsake skrivnosti V četrtem bomo slišali značilne besede sv. pisma, ki so v zvezi s posameznimi skrivnostmi, in skušali z njihovo božjo močjo prežeti vsoje poklicno življenje.
V	petem bomo uravnavali svoje namene po naukih, ki jih bomo dobili ob različnih okolno-stih življenja Jezusa Kristusa in njegove pre-svete Matere. V šestem bom skrivnosti rožnega venca približali skrivnosti .ki se po njej Jezus tesneje združuje i. našimi dušami: s presv. Rcs-njim Telesom. V sedmem si bomo prizadevali za dejanja ljubezni.«
Ta predgovor sam pojasni teološko stran
rem jaz sporočiti vtis knjige — veljajo predgovora besede:
»Sveta umetnost rožnega vrnca je v tem, da izgovarjamo littirgične molitve, niedtem ko duša, pobožno zatopljena v skrivnosti, motri, razmišlja, uživa in čustvuje primerno okolšči-nam, ki se nnm kažeta Jezus Kristus in njegova presveta Mati.«
In tako listaš stran za stranjo, Marsikakšno misel najdeš v knjigi v neki novi presenetljivi obliki.
Naj navedem samo nekatere: »Ko bi grešnik iinel duhovne oči odprte, bi opazil okoli sebe, kako se hudobni duhovi, pijani zmagoslavja, norčujejo iz njegove nesreče ln naslajajo v divjem veselju ob svoji zmagi.« Ali Jezus v templju:
»,.. Ti stari učenlki, ki poznajo celo število črk v svetem pismu, ki raziskujejo skrivnosti in ženejo razlngo postave do največjih potankosti, ti izraelski učeniki. ki z oholo besedo gospodarijo ljudstvu, so našli takega, ki jim je kos: dvanajstletnega otroka,«
»Vsa preprosta in nizka opravila, ročno delo, hrana, pijača, spanje, dovoljeno razvedrilo, ki nas okrepča po naporih: tudi to ie služba Bogu, če delamo vse ob pravem času kot krist-jani in iz nadnaravnih nagibov.«
Ali:
»še bolj nerazumna in neurejena je križem krnžem naložena kopa zn na n i ih nobožno-sti, s katero se Zadovoljuje mnogo nepopolnih duš. Več jim je liinr kakšna prižgana Sveča, priporočilce, romanje in neskončna veriga po-božnostnih molitvic, kakor pa posnemanje tiste, ki jo časte,«
In kakor bi bilo vzeto iz naših dni: »Ali ne napadajo grdo vsak dan papeža in škofov, duhovnikov, redovnikov in Kristusu 1 vdanih služabnikov? Ali jih ue zasraiaujejo
ljudje brez vere, brez časti, brez spoštovanja javne dostojnosti? Vse jim je dobro za pretvezo, da si izmišljajo zločine, ki jih prtijo nam.«
Kot žebelj na vse razmišljanje pa se mi zde besede o vstajenju Kristusovem:
»Na prvi pogled se zdi krščanski duši, da čudež vstajenja ne sme na svetti pustiti nikogar nevernega. Toda dasi je ta čudež preveč trden, da bi ga mogli tajiti, ne da bi nasprotovali pravilom pričevanja in zgodovine, je še dovolj prikrit, rla se ne vsiljuje knr tako in pušča največjemu številu ljudi zasluženje, da se pripravijo na dejanje vere z vajo v preprostosti, poštenosti in naravne pravičnosti, po kateri prihaja resnica v dušo.«
In to je bilo napisano pred štiridesetimi in več leti, a se sliši moderno skoraj tako moderno, kakor bi bil pisal p. P. Lippert. Če zraven pomislimo, da pisatelj obravnava v sedemkrat petnajsti!) poglavjih nad sto stvari — nnjbrtlj nazorno bi to rnzodelo kazalo, če bi ga objavili — vidiš vso bogato in venci jo pisateljevo in raznovrstnost knjige. Če bi imela še zglede ali če bi se našel kdo, ki bi k tej knjigi /brni dogorlbice, bi lahko služila za vzorne šmarnice. Nekaj pa vidim že ob tej knjigi! Njen bogati vpliv, ki se bi in upati je, da se tudi Ivo širi! v in po Marijinih družbah, če bodo na svojih sestankih premišljale po eno skrivnost — lic preveč naenkrat! — vidim, kako se razumevanje skrivnoti širi po naših družinah. Vsak večer po clio in v eni zimi jih imaš prebrane vse, fioš Videl, kako bo konec vsega mehaničnega žebranjn. boš videl, kako se bo molitev oddaljevala od bledega in zaspanega mrmranja, rekel bi, od načina tibetanskih molitvenih mlinov in nesmiselnega, zdolgočasenega spuščanja jagod med prsti muslimanov v goreče razmišljajoče in premišljajoče molitve katoličanov.	Narte Vclikonja.
Ponovno obvestilo. V poslovalnici IRK v Novem mestu je precej pisem vojnih ujetnikov iz Nemčije in Italije namenjenih svojcem na Dolenjskem, zlasti za sledeče kraje: Kostanjevica na Krki. Sv. Križ pri Kostan jevici, št. Jernej, škoejan pri Mokronogu, Mirna peč, Gra-dac, Bela Cerkev, št. 1'etcr. Uršna seln, Velika l oka, Sv. Križ pri Vel. Loki, šmihcl in šmarjeta. Naprošamo, da se iz imenovanih krajev oglasijo svojci, ki imajo vojne ujetnike v kraljevini Italiji in Nemčiji, da pošto dvignejo. V poslovalnici IRK v Novem mestu naj dvignejo pošto tudi sletleči: Poginjen Martin ili Poglajen Karol, oba iz škocjatm šiev. 30. Zaje Mici, Dol. Kartaljevo, Mirna peč, Slovitsch Marija, Tržišče, Jerman J usti, 1 očrta, Čoča Rozinova Metlika, dr. Rnsto Tusolin in Vončltla Drago, Črnomelj, Košak Franc, Tolčane 3, Zagradac, Turk Tomaž, in Marija, Vel. Brusnice 15 in Nachtigal Jožefa, Drska, Šmihel.
Z Gorenjskega
Smrt starega moža. Na svojem posestvu v Mojstrani je umrl najstarejši občan občine Dovje-Mojstraha 91 letni Jožef Košir, po domače Lipnikov oče. Z njim je umrl eden najkre-menitejših občanov, ustanovitelj gasilnega društva in pionir motoriziranega gasilstva na Gorenjskem, ki je z vsemi silami deloval, tla si je gasilno društvo v Mojstrani kot prvo nn Gorenjskem nabavilo motorno brizgalno. Največje veselje je imel s čebelami. Bil je nad 40 iet občinski odbornik.
Bavarci v Litiji. Pred kratkim so imeli v Litiji le|H) večerno prireditev, h kateri so bili povabljeni vsi delovni sloji. Monakovski umetniki iz policijskih krogov so prvovrstno igrali in priredili z res bavarskim naravnim humorjem nekaj veselih in zabavnih ur udeležencem.
h Hrvaške
Velik uspeh »Dni hrvatske knjige«. Poročali smo že, da je hrvatski državni zavod za narodno prosveto prejšnji teden organiziral po vseh večjih hrvatskih mestih in krajih tedeh hrvatske knjige. Po zaključku tega tetina poroča hrvatsko časopisje, da je omenjena prireditev v vsakem oziru uspela. Ljudje so v tem tednu zelo kupovali hrvatske knjige in delu znamenitejših tujih pisateljev. Tako je med drugim Društvo sv. Jcronima prodalo mnogo dekliških romanov, zgodovinskih romanov in povesti ter mladinskih knjig. V paviljonu Matice Hrvatske so ljudje najbolj segali po dr. Budakovih delih, Knjigarna Kugli je poleg leposlovnih knjig prodala zelo veliko slovarjev, predvsem lirvatsko-ilalijanskili ter hrvatsko-nemše ih.
V* Banja Luki 9o fe dni dovršili palačo tn-mošnje Trgovinsko-industrijske zbornice. Vsi stroški za njeno postavitev so znašali 25 milijonov knn.
V Sarajevu se je pred muslimanskim šerijnt-sklrh sodiščem oni dan poročil 103 leta stari musliman z nevesto, katera je tudi že praznovala petdesetletnico svojega rojstva.
fftlUUtl
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.19, ob ns-deliai in praznikih ob 10.30,14.30,1C.30, ln 1t.3C
izvrstnu družabna komedija v najnioder-nejšem stilu
Posledrtfl ples
Najboljši film elegantne Else Merlinl. V ostalih vlogah: Aniadeo Nazzari, Paolo Stopa KINU MATICA - TEL. 22-41
Zapletena diužabna zgodba o otroku, ki si ga lastijo kar trije očetje
Očka za eno noč
V gl. vi.: Leonardo Cortese, Rosotta Tofano in drugi KINO UNION . TEL. 22.21
NaivcMe delo dveh velikih nmetnilcov MerteObe-1011 n LilurcneC Ul vier v pretresljivim filmu
Olas v viltarfu
IVanin, v kateri se zrcali žar najvcčlegn trpllenja Zul?.ane cone! Prlpornč.nmo nnknp vstopnic, v pred prednji t KINO SE.OOA - TPL. 2».JO
Skrivnost s Hainana
»Vi sto mod prvimi v Evropi, ki bodo zvedeli z« skrivnost Hainana,« se jo na Široko zasmejal japonski poročevalec lista »Gazzetta del l'opolo< in pokazal svoje močno zlato zohovje.
»Skrivnost Hainana?« smo se začudili.
»Da. Skrivnost Hainana, ki je najskrivnejSa vojaška tajnost v tej vojni. Toda o tem se do danes ni še nič pisalo,« je nadaljeval jioročeva-lec. »Japonsko Časopisje je pred 14 dnevi o tej stvari pač nekaj poročalo, vjirav na predvečer mojega odhoda iz Tokija. Toda o teh stvareh v Evropi še nič ne vedo. Zato sem prepričan, da l>o ta novica za bralce lista pravi pravcati ocvirek.«
Velesile in agitacije. _ Tuko nam je pripovedovat Japonec, ki je dopotoval v Turčijo, potem ko jo prepotoval Itusijo od enega do drugega konca, ko med tema dvema državama še ni bilo vojne in so se Japonci lahko prosto gibali po ruskem ozemlju. Težave in nevarnosti teh potovanj pa so bile tolikanj velike, da je le majhno število potnikov prispelo na svoj cilj.
Tako imamo le malo zanesljivih jioročil o j>oteku bilke ob Tihem oceanu. In jo prava sreča, da smo mogli zbrati vsaj nekaj podatkov o tem, kar imenuje j>oročevnlec »skrivnost Hainana«, ki je hkrati naslov romana, ki jo izšel v rumeni knjigi.
Hainan je otok, ki obsega 14 tisoč kvadratnih milj. Podnebje pa jo slično kakor na Maleziji. Japonci so zasedli ta otok 1. 1038. Vojaški inženirji in drugi strokovnjaki so sli takoj na delo — in na otoku so nastala letališča, ceste, vojašnice in pristanišča. Dela so bila izvršena 1. 1!M0. Tu jo zaživelo japonsko vojaštvo. Tisoči in tisoči japonskih vojakov so napolnili vojašnice. Anglija in Združene države so se začudile, kaj bi utegnilo pomenili lo nenadno zbiranje vojaštva na hainanskem otočju. Toda japonske vojaške oblasti iz šanghaja in Nankinga so odgovorile, da je Hainan določen kot odpočitek za tiste, ki so se bojevali na Kitajskem. Dostop na otok je hil odslej tujcem prej>ovedan. Angleške sile je to v živo zadelo. Sumili so, da se tu nekaj pripravlja. A nihče ni mogel dati točnega pojasnila. Vojska pa se je Se nadalje zbirala na leni otoku. Niti en vojak ni odšel s Hainana na Kitajsko. Vojaštvo za kitajsko fronto je prihajalo iz japonskih rezerv. Kaj neki se dogaja na otoku? Tudi znatno število japonskih generalov jo bilo premeščeno na Hainan. Ko so ameriški časnikarji, ki so zborovali v Sanghaju, zahtevali gledo na te priprave pojasnila, so dobili od japonske vlade vljuden odgovor, da vojaštvo na Iiainanu počiva, a generali pa tla četo nadzirajo.
Tako si je armada voč ko 200 tisoč mož »odpočivala« na oloku skoraj leto dni. Meseca novembra 1041 pa so kitajski vojni poročevalci, ki so bivali na Pakhoiju, ki leži nasproti Iiainanu, opazili, da se japonska armada z vso svojo bojno opremo vkrcava na ladje in da se pomika t nekam proti jugu.
Čez nekaj tednov je bila japonska spremlja- | va (konvoj) že na odprtem morju. Ameriške in angleško vojne oblasti so prejemale o japonskih vojnih pripravah toliko različnih šifriranih jioro-čil in novic, tla so jim je slednjič vse skupaj zmedlo. Navzlic poročilom nI nihče prav vedel, kam jo krenilo japonsko brodovje. Nenadoma pa so se pojavile japonske ladje s Hainana na bregovih Tajske in Malezije, kjer so so čelo izkrcale in se po treh tetinih približale Singapurju. Ta poteza jo presenetila ves svel. To je bila jirva skrivnost Hainana, ki je zmedla poročevalsko službo sovražnih dežel. Zdaj je o tem pisalo ludi tokijsko časopisje in mi smo prvi, ki vam sporočamo to novico v Evropo.
Visoka šola osvajanja. — V Hainanu se je vežbalo deset divizij skozi 15 mesecev za pohod v Malezijo in Birmanijo. Sicer so se vadili japonski vojaki za la pohod že 4 leta prej — in so so nanj pripravljali Japonci že L 1038. Na
oloku Hainanu pa jo bila poslednja skušnja pred nasto|»om, ki jo bila jako huda. Japonski vojaki so se vadili ndč in dan v poslih gozdovih otoka, ki je polil strupenih kač.
Prvo delo |aj>onskega poveljstva Je btlo to, da so razvrstili armado v manjše edinice, ki naj bi se bojevale vsaka na svojo pest, neodvisno druga od druge. Tako je postala japonska armada zl>or edinic, od katerih je bila vsaka zase celota. Medtem ko so sovražno države podcenjevale japonskega vojaka. Je lutA pokazal, kaj zmore. Tako je pov način bojevanja usposobil jajionsko-ga vojaka, ki se je vadil na Hainanu, za vs^e vrsle modernega vojskovanja, pri tem pa je ostal jw)j>olnonia svoboden glede lia lastno pobudo. Način vojskovanja, ki so ga jo naučil vojak 1111 Hainanu, je bil prav za jirav iziK>|>o!iiitcv neniSkega »bliskovitega prodiranja«. Poglavitne točke so bile: nagla udarnost, nagio premikanje stranskih kril, uporaba velike množine letal ter nagla ob-kolilev sovražnika. Hainanska šola ni najbolj uvažovala prvega udarca, temveč Je zahtevala, tla se vrši napad vztrajno in da si odločno utira |Hit v vrste sovražnika. Malo cdinico po 500 inož
Pisarniški uradnik. »Nisem 110 športnik, ne telovadec, spadam v tislo vrsto ljudi, ki gojijo šf>ort, gimnastiko ali telovadbo Iz zdravstvenih razlogov, pa tudi za razvedrilo. Ker som veliko zamudil pri izvajanju telesno vzgoje v šolskih letih, v katerih so me vsletl prvih neuspehov odvrnili od nadalnjega jiosktišanja na orod|u, da sem izgubil veselje do telovadbe, sem se odločil vprašali Vas za nasvete.« Star ste 24 let, visok 1.8-1 m, tehtale pa 60 kg, kar je resnično premalo za Vašo starost in višino. Opravljale pisarniško delo, večino dneva presedite v pisarni, zalo čutite tem bolj živo jiotrebo |>o športnem udejstvovanju. Pri prebiranju strokovno literaturo sto se navdušili za lioks in rokoborlK) iu slednjo ste tudi nekaj čaja gojili v društvu. — Primerov, kakršen je VaS, je med našim razumniStvom nn prelek. Koliko mladih ljudi je šlo v poklice brez zadostne ulrjenosti, katero bi morala dati že srednja Šota. Sto pa v toliko na lioljsem otl drugih, tla sto o stvari razmišljali in se odločili za iioks in roko-borbo. Povsem primerni vrsti Športa ste se izbrali: !>oks je dober, ker razvija hitrost in borbenost, rokohorha pa jo v Vašem primeru šo l>olj dobrodošla, ker krepi mišice razmeroma hitro in izdatno. Radi nakupa strokovne literature se zgla-sito v večji knjigarni, kjer Vam bodo jiostr^gli z učbeniki o ro^>horbi v raznih jezikih. Tudi glede vprašanja, ali vpliva šport tudi v Vaših letih na krepitev mišičevja, bodite brez skrbi. Res, da ste veliko zamudili, z dobro voljo in vztrajnim delom pa boste marsikaj nadoknadili. Poleg rokoborbo in boksa Vam priporočam tudi lažje udejslvovanje na prostem. Ce Vam je mogoče, delajte vsak dan po eno uro na vrtu ali v drvarnici, čo pa za to niinato priložnosti, začnite z rednimi hitrimi sprehodi po hribovitih stezah mestnega vrla. Za domačo telovadbo si oskrbile težjo železno ročko ali kamen in no odnehajte z delom, dokler ne boste krepak ko tiren. Glede teže same ne lioste toliko pridobili — za to je |)Otrebna tudi izdatna hrana — mišicam pa se bo r>o enoletnem delu že poznalo, da jih gospodar ne zanemarja. Čeprav mi pišete, da ste popolnoma zdrav, morale biti pri tem udejstvovanju zelo previdni. Nikoli se ne smele Izčrpati v športu, stopil jevnn je nalog pa mora biti lako neznatno, da ga organizem 110 l»o občutil kot prevelik napor. Izdelajte si točen načrt in veselo na delo! (S. A.)
Ali jo Žižek boljši od Tatosa? V Vaši plavalni družbi ste razpravljali o vprašanju, kdo je boljši plavač — žiželi ali Tatos? Svoječasno je
so prodirale skozi džunglo. Te edinice niso smele povzročati Šuma in niso smele napasti, doklor so niso prikradle do najbližjo bližine sovražnika. Zdaj so te čete napadle sovražnika iz zasede. Ot>eiiem pa »o po radiju s|>oročile svojemu vodstvu, kako so izvršile svojo nalogo.
Zmagovita taktiku presenečenja. — Nn tak- . tiko jireseiiečenja »o so Angleži kmalu navadili J in so bili previdni. Ves čas pohoda na Malezijo, i ki je trajal 3 mesece, je prišlo le tlo treh večjih j spopadov. Japonci so prisilili Angleže, da so se | umikali. Katlar se hoji niso mogli vršiti na suhem, so so umaknili Japonci na majhne, pripravne ladjice, ki so počasi plule vzdolž obrežja in prizadevale AngleHem hude izgube.
Da bi ne delali hrujia, so bili japonski vojaki obuti v gumijaste čevlje. Na koienih in rokah so imeli mehke bomhažaste blazinice, tla st) se lahko plazili skozi goftčo po kolenih in so napadali tiho kakor tigri. |)a jih ne bi ovirala teža, so njihovo prtljago čini bolj zmanjšali. Vojaki so imeli kratke hlače I11 srajre kratkih rokavov. Ker je bila teža potreltščin zmanjšana do skrajnosti, jo vojak lahko vzel s sehol zložljivo kolo, ki nfti je služilo za povratek k njegovi edinici, ko jo bilo konec boja.
(Gazzetla del Popolo. Sandro Volta.)
bil na tekmi Madžar hitrejši, nedavno pa ga je fcižok potisnil kar na tretje meslo. Po mojem mišljenju |>a Tatos ni lako opešal, kot se zdi po izidu v MIlanu. V madžarskih listih sem tudi čile!, tla je bil Tatos onega dne, ko je plaval na 400 in prosto, bolan na želodcu, naslednjega dne pa sploh ni nastopil nn 1800 m prosto. Predpostavljam. da je Ivi 1 Tatos resnično bolan in vprašanje. kdo jo hilrejSi, bosta lahko rešila oba kandidata za naslov evropskega prvaka samo v plavalnem bazenu. Zasedaj pa Je Žižek tisti, ki ima karte v rokah. (B. M.)
Plavanje na starih olimpljadah. Citnli ste, da so naleteli pri arheoloških izkopavanjih v Olvm-piji na le|K> urejen plavalni bazen in vprašujete, če so grSki možje in fantje tekmovali na olimpi-jadah tudi v plavanju. Precej sem čital o zgodovini klasičnih olimpijskih Igor, vendar nisem nikjer naletel nn fioročilo o plavalnih tekmah. Treba bo počakati na podrobnejša poročila arheologov, ki lmdo gotovo uglovill, ali gre za plavalni hazon. ki je bil zgrajen za tekme, ali pa le zn ljudsko kopališče. (J. P.)
Trener Bukowy. Radi bi vedeli, Čo je kaj res na tem, tla bo trener Gradjanskega v Zagrebu zapustil svoje »purgerjot in sprojal ponudbo Madžarov. Znano mi je, da se je Ferenczvaros iz Budimpešte potegoval za odličnega trenerja Bukouv-Ja, do pogodbe pa ni prišlo in Gradjnnskl bo imel še vodno tega izkušenega učitelja nogometa. Saj ga bo tudi hudo potretioval, če se tio hotel spet polastiti hrvatskega državnega prvenstva, katero je za letos pripadlo Cortrordiji. (F. K.)
Vso je v redu. Z velikim zanimanjem čitate poročila o čudovitem tekaču Gundarju llaeggu. Naleteli pa ste na protislovja v ljubljanskih dnevnikih. Nekateri trdijo, tla je postavil letos 10 novih rekordov, drugi pa poročajo le o sedmerih. Povem Vam, tla jo točno oboje in da je vse v redu. 10 svetovnih rekordov dobite, čo štejete tudi one, ki jih je ponovno izboljšal. 7 pa. če jemljete v poštev samo najvišje in konfnovol javno znamke. Doslej jo naskočil Gundar Haogg 7 različnih prog teka, postavil je 7 novih rekordov, 3 pa je jionovno izboljšal. Tako smo n. pr. ludi o Ragnhildi Hvegerjevi čitali, tla je porušila 42 plavalnih svetovnih rekordov, čeprav ni toliko prog, tudi če zbereto vse sloge skupaj. (Z. L.)
Ostalim prihodnjič!
Poročila hvalijo Švede
Igralci iz dežele Gundarja Ilaegga. oblečeni V bele hlačke in črne srajce, ozaljšani z rumenimi okraski na črnih nogavicah, visoki, krepki fantje iz Stoekliolma in Giiteborgn, so bili v nedeljo Berlinčanom zelo všeč. Ljudje na tribunah — bilo jih je blizu 100.000 — so se zlasti zanimali za novega vodjo napada. Kje so ga odkrili? Morali so jjotovati daleč v osamljeno vas na Laponskom; tam je živel Nordalil, velik ljubitelj nogometa že od mlatim let. Ko so ga odkrili, so ga povabili v Goteliorg. Tain je treniral z najboljšimi in v nedeljo je prvič oblekel dres tlržavne reprezentance.
»Moji fantje so dobro pripravljeni, le to me skrbi, kako se bodo znašli v tujem ozračju med ogromnimi množicami v Berlinu,« jo izjavil načelnik švedske nogometne ekspedicije Carl Linde. Načelnikova skrb pn je bila orl-višna. Nadarjeni Nordalil, ki so 11111 zaupali vlogo srednjega napatlalca, sicer ni prišel tlo gola, bili pa so drugi, ki so opravili svoje. Nemci so morali priznati, da niso Svetli le odlični tekači in smučarji, pač pa tudi mojstri igre z usnjeno žogo.
V šesti minuti je padel prvi strel v korist Švedov. Zabil ga je Nvberg z levega krila napadalne vrste. Dtinajčan Decker je izenačil. Sledili so lepi napadi zdaj z ene. zdaj z druge strani. V 43. minuti se je dvignil nad tribuna,mi vihar navdušenja Klinger je ukanil švedskega vratarja in Nemci so vodili z 2:1. Komaj se je
91. J jtalska lovska eskadrila, ki je na egiptskem bojišču dosegla svojo 1000. zmago v zraku.
ORA SPLEZATA DO VODE. TOHRO POLOŽITA NA VODO. MUCEK SEDE NANJO, PSIČEK PA Z ZOBMI PRIME T0RBIN PAS IN ODPLAVA K RREGU. SREČNO PRIPLAVATA TJAKAJ.
46.
MII/)RAD ŠE ZMERAJ SPI. PSIČEK IN MUCEK SE OTRESETA VODE. POKLICE-TA: »HEJ, GOSPODAR, VST ANI!« MIL0-i RAD ŽALOSTNO POGLEDA: »LE KAKO I PRIDEMO V GRAD?« A PSIČEK MU DA j TORBO: »TU JE TORBA, GLEJ, TVOJA I	JE!«
navdušenje poleglo — bilo je to v naslednji minuti — je prišol do žoge vodja švedskega napada Nordalil. Nemški vratar je odbil, CarUson pu jo je prestregel in po-lal v mrežo.
»2 2.« so modrovB Ii ljudje mod odmorom in ugibali, kaj bo prineslo naslednjih 43 minut. V začetku jc bila pobuda nu nemški strani, potem pa je začela Nordahlova cnaj»lorica pritiskati in težišče bitke za usnjato igračo se je preneslo pred Juhnovu vrata. Zaporedoma sta padla dva krepka strela in se odbila otl prečke. Fretji je padci v polnot Murtensson je streljal in žoga je obsedela. Kolonija v Berlinu bivajoči h Svodov je začela vriskali in mahati z rumenomodrimi zastavicami. l/.id je bil 3:2 za Svetle. V naslednjih minutah sle slišali še marsikatere vzklike vzpodbude, graje, strahu, pohvale, začudenja — zda i p r i večini, zdaj pri manjšini — in igre je bilo konec.
Nek dunajski časnikar je stopil k telefonu, poklical iz olimpijskega stadiona v Berlinu ovoje uredništvo na Dunaju iu začel s poročilom. Takole je govoril na kontu: »švedi so pokazali spet svojo odlično igro Njih cilujstorica ie bila veliko bolj izenačena otl nemške. Nobene slabe zasedbe ni bilo v postavi gostov. S leni. kar so pokazali Svetli, mi bili gledalci brez dvoma bolj zadovoljni kot z igro, ki jo je tokrat razvila nemška enajstoricu.«
Giovannl Vergal	,	72
Tone Nevolja
Roman.
Nekega lepega dne je pričela krožiti vest, da se ženi gospodar Fortunat, da bi njegovega imetja ne uživala Rožičevka. njemu naktjub. Zato ni več mečkal stopnic in si je jemail Zap-pitltlo. »ln govoril mi jo, da je zakon kakor mišja past! Zaupajte zdaj ljudem!« je teduj godrnjal stric Križ.
Zavistna dekleta so govorila, da Barbara poroča svojega detla. Toda razumni ljudje, kot Pepe Nosan, Gosja noga ter tudi rlon Franco, so mrmrali: »To je zmaga botre Venere nad donom Silvestrom. Velik udarec je to za dona Silvestra in boljše je, da gre iz vasi. Tujce nu-ženi z bičem! ln tu se tujci nikdar uso vko-reninili. Z gospodarjem Čebulo se don Silvester ne bo drznil enačiti sc.
»Kaj pa je mislil?« je razgrajala botra Venera, z rokami na bokih »Da si bo z revščino vzel mojo hčer? To pot ukazujem jaz! In dala sem to razumeti svojemu možu! Dober pes jc pri koritu. Tujcev nočemo v hiši. Nekoč se je v vasi boljše živelo, ko še niso bili prišli oni od zunaj, da bi pisali na papir grižljaje, ki jih jeste, kot don Slvester, ali tla bi tolkli v možnarju slezovo cvetje, in da bi se odebelili s krvjo vaščanov. Tedaj je človek poznal vsakogar in vedel je, kaj je vsakdo delal, kaj sta bila vedno delala njfcgov oče in ded, in celo kaj jedel. In ko je človek videl iti mimo nekoga, je vedel, kam gre in ograde so bile last
onih, ki so bili tam rojeni in ribe se niso dale ujeti od kogar koli. Tedaj se ljudje niso raz-tepali sem in tja in niso hodili umirat v bolnišnico.«
Ker so se že vsi ženili, si je Alfio Muha hotel vzeti botro Meno, ki je nihče več ni hotel, odkar je propadla hiša Nevolj in botra Alfia bi zanjo lahko smatrali za dobro partijo, z mulo, ki jo je imel.
Tako je ob nedeljah premišljal v sebi vse zaključke, tla bi si dal poguma, medtem ko je bil jioleg nje, sedeč pred hišo, s hrbtom naslonjenim ob zid in je drobil suhe vejice z žive meje, da hi si krajšal čas. Tudi ona je gledala ljudi, ki so hodili mimo in tako sta praznovala nedeljo:
»Ce me šc hočete, botra Mena, kar se mene tiče, sem tu,« je nazadnje dejal.
Ulioga Mena niti zardela tli ,ko je začutila, da je bil boter Alfio uganil, da ga je hotela, ko so bili nn tem. da jo dajo Brasiju Čebuli, tako se ji je zdel tisti čas daleč in ona'sama se ni čutila več iste. »Zdaj sem stara. l>otcr Alfio in ne bom «e več obložila.« je odvrnila.
»Če ste vi stari, sem tudi jaz star. kajti bilo mi je več let kot vam, ko sva se pomenkovala z okna, in zdi se mi, kot da je to bilo vteraj. tako mi je ostalo v srcu. Toda preteči je moralo več kot osem let. In zdaj ko se bo oženil vaš brat Aleš, boste ostali sredi ceste.«
Mena je skomignila z rameni, ker je bila navajena izpolnjevati božjo voljo, kot sestrična Ana Ko je boter Alfio to videl, je povzel:
»Pomeni tedaj, da me nimale radi, botra Mena, in oprostite mi, če sem vam rekel, da bi vas poročil. Vem, da ste po rojstvu boljši od
mene in da ste hči gospodarjev. Toda zdaj nimate ničesar več, in če se oženi vaš brat Ale%, l>oste ostali sredi ceste. Jaz imam mulo in svoj voz, in kruha bi vam pri metli nikdar ne manjkalo. botra Mena. Odpustite mi zdaj odkritosrčnost!«
»Niste me užalili, ne, boter Alfio. In dejala bi vara da^ tudi ko smo imeli .Previdnost' in hišo pri ne.špljevcm drevesu, če bi moji sorodniki hoteli, kajti sam Bog ve, kaj sem čutila v srcu, ko ste odšli v Bicocco z vozom z oslovsko vprego, in zdi se mi, kot tla še vidim ono luč v hlevu in vas, ki ste s t a v I j a I i vso svojo opravo na voz, na dvorišču. Se Ii spominjate?«
»Seveda se spominjam! Zakaj mi tedaj ne rečete da, zdaj ko nimate ničesar voč, ko imam v voz vpreženo mulo namesto osla in ko bi vaši sorodniki ne mogli reči ne?«
»Zdaj nisem več za možitev,« je znova dejala Mena. s sklonjenim obrazom in je tudi ona drobila suhe vejice z žive meje. »Sest in dvajset let mi je in minili je čas. da bi se omožila.«
»Ne. kajti to ni razlog zaradi katerega mi nočete reči da!« je ponovil boter Alfio s skloi njenim obrn/om not ona. »Razloga mi nočete povedati!« In tako sta v tišini drobila suhe vejice ,ne da bi si pogledala v obraz. Nalo se je on dvignil, tla bi odšel, stisnjenih ramen in s porlbradkom sklonjenim na prsi. Mena ea ie spremljala z očmi, dokler ga je mogla videti, nato je gledala nasproti stoječi zid in vzdihovala.
Kot jc bil deja.l Alfio Muha. si je Aleš vzel za ženo Nunziato in je rešil hišo pri ne šipljevem dicvesu.
»Jaz nisem za možitev, omoži sc ti, ki >i
še za možitev.« je zopet dejala Mena. In tako je zašla v podstrešje hiše pri ncšpljevem drevesu, kot stare ponve, in si je umirila srce, čakajoč na Nunziatine otroke, da bi jim bila za mater. Imeli so tudi kokoši v kurnikii tele v hlevu, les in krmo pod lopo in mreže ter vsake vrst. priprave obešene, vse kot je bil rekel gospodar Tone. In Nunziata je v,iU zopet vsadila v vrtu ohrovt in zelje, z onimi nežnimi rokami, tla človek ni doumel, knko jc moglo iti skoznje toliko platna za beljenje in kako je mogla napraviti one debele in rdeče otroke, ki jih je Mena nosila v naročju po soseski, ki jim je bila za mater, kakor tla bi jih bili ona spravila na svet.
Boter Muha je stresal z glavo, ko jo je videl iti mimo in okrenil se jc na drugo stran, s stisnjenimi rameni. »Niste me smatraili vrednega te časti!« ji je dejal nazadnje, ko je bil pri.koncu in se mu je srce bolj tesnilo oj ramen. »Nisem bil vreden, da bi čul, kako bi nn rekli da!«
__ »Ne, boter Alfio!« je odvrnila Meni. ki je začutila, tla ji prihajajo solze. »Pri tej tico-madrževani duši. ki jo držim v naročju' Ni zaradi tega razloga. Toda jaz nisem več za možitev.«
»Zakaj niste več za možitev, botra Mena?«
»Ne! Ne!« je ponavljala botra Mena, ki je skoro plakala. »Ne silite me, da vam to povem, boter Ailfio! Ne silite mo, da govorim! če bi se zdaj omožila, bi ljudje znova govorili o moji sestri Liji. kpr bi si nihče ne upal vzeti ono izmed Nevolj. no toni. kar <c ie zgodilo. Vi bi bili prvi, ki lii se kesali. Pustite me v miru, ker nisem za možitev in umirite ai srce.«


mmkMik
464
Zdaj je liil ves oživljen, navdušen in ognjen. Nov up je prešinil njegovo slaro telo in srce. Ta lup sc je ves pomladil, njegove žile so poslale krepke. Čutil se je zopet krepkega mladeniča, kakor je 1 >i 1 takrat, ko je še hodil po Rožni dolini in fantoval s fanli in tovariši! dekletom, ki sn hodile v bahatih oblekah k maši. Ah, kako jc bilo takrat lepo!
465
In spomnil se je, kako je Zaliko pestoval, ko je še ležala v zibelki, v lepo risani slovenski zibelki. Spomnil se je trenutka, ko sla z bratom šla na križarsko vojsko h Kapistranu. »S solzami v očeh sva se ločila tvoj nesrečni oče in jaz od tebe v zibelki in od tvoje uboge matere. Tedaj sva šla neustrašeno gotovi smrli nasproti, toda smrti za vero in domovino.«
466
ln s solzami v očeh te zopet gledam, draga Zalika, ali sam brez tvojega očeta in povrh še v tuji deželi med Turki, proti katerim smo se včasih tako junaško borili. Sedaj grem novemu, boljšemu življenju nasproti. Na tehle rokah sem te pestoval kot majhno deleče. Ljubil sem te kakor svojo lastno kri, kakor svoje lastno telo. Še zdaj te ljubim prav tako in kolikokrat sem mislil nate!«
Uporaba poletnih sil za kurjavo pozimi
Takole piše neki nemški list, ki razpravlja o težkočah s kurivom za zimo in pravi med drugim:
Ker je električni tok preveč dragocen, da bi ga kar tako uporabljali za kurjavo, je treba poiskati sredstva in pota, da bi so okoristil' z odvisno silo, ki je zlasti poleti na razpolago, zakaj v poletju, kadar imajo reke mnogo vode, se poveča njih hidravlična energija. Zatorej je preveč elektrike nn razpolago, medlem ko so je pozimi mnogo porabi za razsvetljavo in kurjavo. Izračunali so. da se, na primer, v Švici, tako porazgubi 411(1 milijonov kilovatnih ur, ker jih ni moči uporabili. Kako bi sc dal ta tok prihraniti, da bi ga bilo moči uporabiti tisti letni čas, ko smo ga vsi potrebni in bi prihranili premog? Tozadevni strokovnjaki so začeli to stvar proučevati,
lilamski inženir Seehaus je predlagal, da bi postavili velike posode za vročo vodo, ki dolgo obdržijo toploto in ki bi njih vsebino z odvišno poletno energijo segreli na 5 stopinj. Pozimi bi se ta vroča voda napeljala v revi v stanovanjih in bi se do pomladi ohladila do 25 stopinj, in bi jo spet segreli s poletno odvisno energijo. Da bi ne bila zimska izguba prevelika, mora biti tak »kotek seveda jako velik. JSeehaus misli pri tem na posode z 20 m premera in 3000 kubičnih me-Irov vsebine, kar bi zadoščalo za zimsko kurjavo 26 navadnih stanovanj.
Tam, kjer ni nobenih tokov talne vode, bi bilo moči v zemljo zgraditi sistem z vodo napolnjenih i podtalnih cevi, ki bi se njih vsebina poleti segre- I
vala z elektriko, tako da bi doseglo polkroglasto
»zemeljsko jedro< s 50 m premera potrebno toploto. Ker so prst, pesek in kamen jako slabi prevodniki toplote, bi ostala toplota skupaj, ne da bi se v večji množini odtekala v okolico in s tem bi dobili — kot pravi Seehaus — električno toplotni rudnik. Pozimi bi s sesalkamj odvajali vodo iz podtalnih revi v cevi po sobah, kjer bi so iznova segrela. Tako bj potekalo kroženje do pomladi in potem je že spet na razpolago odvisna energija, dn iznova zakuri »zemeljsko jedro*. Seveda lai bil la električni tok jako poceni, cenejši kot običajni.
Neki drug strokovnjak. Gasser, pa je izvedel najl>olj širokopotezni načtt. Ta pravi, naj bi potopili velike posodo za vodo v jezera, kjer bi se izravnal notranji in zunanji tlak vode, zato bi imelo posodo lahko tanko stene in bi bile cenejše. Mimo tega hoče omenjeni strokovnjak doseči kurjenje pogonske vode s pomočjo toplotnih sesalk, pri čemer naj bi se poleti izrabila toplota jezerske vode vrhnjih plasti. Taki toplotni stroji neznansko gospodarsko delujejo. Z ugodnim ravnanjem bi mogla ena kilovalna ura odvišne električne sile nadomestiti kilogram premoga. Tako l>i bila kurjava po njegovem načrtu še polovico cenejša kot po načrtu Seehausa.
Oasserjev načrt pa zahteva še mnogo večje posode kot Seehousov — in sicer bi vsebovale po 300.000 kubičnih metrov vode, a bi kurile 150» stanovanj in jih še preskrbovale s 50 litri vode na dan, ki bi imela SO stopinj toplote.
Prijavljanje hotelskih gostov v srednjem veku
Vsi hoteli in ostali gostinski obrati imajo danes po vseh državah moderno urejen način prijavljanja hotelskih obiskovalcev in preno-čevalcev. 1'ri vratarju je v ta nainen na razpolago posebna knjiga, kamor vsak hotelski gost vpiše svoje ime in ostale potrebne podatke ter izpolni tudi predpisane prijavne listine. V srednjem veku ni bilo tako. Vsak uglednejši potnik
Dotrpel je naš srčno ljubljeni soprog, zlati atek, brat, stric in svak, gospod
Ivan
magistratni uradnik
Blagopokojni leži na svojem domu v Štrekljevi ulici 3. — Pogreb bo v nedeljo, dne 27. sept. 1942, ob 5 pop. z Zal, iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 25. septembra 19i2.
Žalujoči: Minka, žena, Branka, hčerka in ostalo sorodstvo.
V neizmerni bolesti me je zapustil moj predobri mož, gospod
Franc Praprotnik
miz:arski mojster v Šiški
dne 25. septembra 1942 v 47. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. septembra 1942 ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. septembra 1942.
Žalujoča žena Olga in ostalo sorodstvo
|Kuanmc|
Visoke omare
šublate ter d^ugo pohištvo kupuje Trgovina »Ogled, Mestni trg št. 3.
Hišo na Drenovem griču
poleg železniške postaje, z dobroldočo gostilno ln trgovino ter trafiko, oddam takoj v najem z vsem Inventarjem in več stanovanji. Pojasnila daje Simon Franc na Vrhniki, Klodičeva cesta 6.
| Siiižbc |
Dobe:
Brivskega pomočnika
dobrega delavca ln brivskega vajenca sprejmem takoj. Pllverlfi Mato — Frančiškanska ulica 3.
t
je tedaj nosil s svojo prtljago tudi svoj grb, ateregu so obešali zunaj na zid vsakega gostinskega obrata, v katerem se je ustavil do-tični potnik. Tako je vsakdo že zunaj lahko ugotovil kdo prenočuje v hotelu ali kakem drugem gostinskem obratu.
Marija Terezija kot operna pevka
Avstrijsko cesarico Marijo Terezijo (1740 do 1780) je poučeval v petju že kot princezo tedanji sloviti dvorski kapelnik \Vagenzeiner Marija Terezija je nastopala kol operna pevka večkrat v privatnih dvorskih operah ler je s svojimi nastopi žela na dvoru splošno priznanje. Njen učitelj je zaradi lepega in dobro šolanega glasu svoje učenke večkrat dejal: »Če bi Marija Terezija ne bila določena za bodočo avstrijsko cesarico, bi gotovo postala primadona dunajske operet.
Za dobro voljo
»Milka se je dala fotografirati. Mislim, da ji je 6lika zelo podobna.<
»Kako to?<
»Ker je še nikomur ni pokazala.«
Železen štedilnik in kavč
zelo poceni naprodaj. — »Merkur«, Miklošičeva 20.
Pisalni stroj
novejšega modela, v zajamčeno brezhibnem stanju, poceni prodam. Na-sfov v upravi »Slovenca« pod št. 5198.	(1
Parkete
hrastove ln bukove dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ulica 22, telefon 25-13.
Lokal, svetel in prostoren
za trgovino ali pisarno na prometni točki mesta, oddam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prevzem inventarja« št. 5217.
B Dhiarel
Mizarji lesne industrije!
Univerzalne mizarske stroje, liste za tračne žage, krožne žage, vene-cijankc tn polnojarmenl-ko ter orodjo za rezkalne stroje, nudim tz zaloge. Obenem pa sporočam, da sem PRES1LIL svojo trgovino lz Frančiškanske ulico v Šiško (postaja cestne železnice pri »Stari šoli« .— policija). DOV2AN IVAN, Ljubljana — Slška, Galetova ulica št. 4.
Za tvrdko Anton Kovacič
splošno pečarstvo, ae vsa naročila sprejemajo v restavraciji »Sestlea« pri blagajnlčarkl. — Prosim stranke, dase poslužujejo tega naslova.	o


Ln cliinsn-ra e imminen-te. Affrettati. Se aneora non l'hai fatto de-vi accjuistare oggi stesso qual-che biglietto della Lotteria tli Merano. 12 Lire possono farti sve-gliare milionario fra poehi giorni. Non vol-tare le spalle alla fortuna, potresti rimpiangerlo per tutta la vita. 12 Lire e una somma cosi modesta di fronte alla possibilita di fare la tua felicita e quella dei
tuoi cari
Zaključek prodaje je blizu. Požuri sel Ako še nisi storil, moraš še danes kupiti kako srečko Loterije di Merano. 12 lir te v kratkih dneh lahko zbudi kot milijonarja. Ne obračaj sreči hrbta, boš lahko obžaloval vse življenje. 12 lir je \ako skromna vsota v primeri z možnost jo ustvariti si lastno srečo in srečo tvojih dragih!
ColerUa di Merano podari milijon
onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoči
Per i'acquisto dei biglietti rivolgersi all'Intendenza di Finanza, Tri-este, rimettendo L 12-— per ogni biglietto, pivi le spese postali
Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12'— za vsako srečko in poštne stroške
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramarii
Izdajatelj: inl Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenili