PRI iOSR EDU JA KNJI 2 N I C A P.P. 126 6 6 001 KOP£R .4SKI DNEVNIK Poštnina pl.ičana v gotovini Abb. postale 1 grupp*. Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 2. (9610) TRST, torek, 4. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JUTRI PRVI LETOŠNJI SESTANEK MED VLADO IN SINDIKATI Delavci zahtevajo odločno politiko proizvajalnih naložb in zaposlitve Vlada bo morala sindikalistom jasno odgovoriti, kaj namerava narediti letos, da zagotovi gospodarsko rast - Zasedanje delegatov sindikalnih strok RIM, 3. — Na prvem letošnjem *rečanju med vlado in sindikalno federacijo bodo sindikalisti zahtevali točne in neodložljive odgovore na najbolj pereča gospodarska vprašanja v letošnjem letu, ki jih pogojuje vladna politika. Sindikati hočejo postaviti račune na jasno, da bodo vedeli pri čem so, da bodo vedeti, koliko namerava vlada v letošnjem letu določiti za proizvajalne naložbe in koliko denarja namerava še vzeti iz žepov potrošnikov s povišanjem posrednih ali neposrednih davkov in raznih javnih storitev. Gre za vprašanja, ki bodo obenem tudi pogojevala začetek reševanja ali poslabšanje gospodarskega položaja, z vsemi koristnimi ali škodljivimi posledicami na življenjsko raven delavcev. Nekateri sindikalisti so danes izjavili, da bo morala biti srečanje z vlado, ki bo v sredo, konstruktivno, ker sindikati si ne morejo več privoščiti zavlačevanja rešitve najbolj penečih delavskih vprašanj. Pravijo, da ni mogoče nadaljevati v nedogled s srečanji in pogovori, ki ne prinesejo nič stvarnega. Sindikati niso več pripravljeni čakati na odgovore. Zato bodo voditelji sindikalne federacije v sredo zahtevali jasne odgovore, kaj namerava narediti vlada v letošnjem letu. Jasni odgovori so tembolj nujni, če upoštevamo, da so se v vladi v zadnjem času pojavili ostri spori glede gospodarskega položaja, izdatkov za javno upravo, novih davkov in zaposlitve. Tudi predsednik' vlade Andreotti, ugotavljajo socialisti, še ni jasno poVe- •llUiiiHKuiiuiiiiiituiiiiilllllllIlllllIftlllllllllMIIIIIIIIIMIIIMIfmillHIHIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinillllllllllll IZJAVE PREDSTAVNIKOV KPI, PSI IN PRI Levica zahteva odstop ministra Donat Cattina Andreottijevi sodelavci skušajo zmanjšati pomen spora v vladi RIM, 3. — Socialisti, komunisti, republikanci sedaj javno zahtevajo, naj minister za industrijo Donat C a Iti n odstopi. Njegove novoletne Polemike so namreč dregnile v sr-šenje gnezdo in pahnile Andreotti-jevo že itak šibko vlado v kočljiv položaj, tako kočljiv, kakršnega ni preživela v pol leta obstoja. Vse se je' pridejo z radijsko izja- Milijarde v mercedesu V velikem črnem mercedesu s šoferjem, kot - se za bančnika spndo-■j. se je gosptid Carlo Aloisi pripeljal na mejni prehod Ventimiglia, •'omenjen na silvestrovanje k prijateljem v Vhnlecarlu. Na meji "'•'čajna formalnost z brezbrižno Vrženim vprašanjem: Kaj prijavite. prosim? Seveda ničesar, kaj bi neki tak« "8’eden gospod mogel imeti pri sc-takega, kar bi smelo zanimati zanikrnega carinika. Toda carinik svojo službeno dolžnost hotel Vpndarle, za razliko od toliko dru-F h visokih funkcionarjev državne •jnrave, opraviti vestno in pošteno. Mn'o je pobrskal po limuzini in glej, iz skrivnih torbic in žepov so Se mu pokazale m»mce v skupni 'Trdnosti blizu 3 milijarde lir. Gsspnd Carlo Algvsi je moral na-""sto na silvestrovanje s prijatelji v Montecarlu, v zapor v Sanremo, seveda ne v kakšno nemarno skup* "n celico z, navadnimi cestnimi uz-•Pnviči in diletantskimi sleparji, ntarveč v jelniško bolnišnico, ka-•"»r po nek! čudni logiki .spravljajo samo »velike ribe*. Sodili mu ®°do pa hitrem postopku, baje žc Prihodnji teden. Toda. oprostite, nismo še pove-"a'i. kdo je gospod Aloisi. Skromna osebnost, samo podpredsednik banč-"'‘Ka zavoda IBI; katerega pred-sednik je Carlo Pese n ti, eden naj-yečjlh iiidusfrilcev cementa v dr-*'Jvl In zelo ugledna oseba v viso-š'h finančnih krogih. Poleg lega je *"spud Aloisi znan rimski gradbe-špekulant in lastnik gojišča za •'"■kalne konje in do nedavnega Predsednik družbe za upravljanje r'm»|$CRa hipodroma itd., itd. Eden liste finančne smetane v drža-v'> ki skrbijo /a zadrževanje infla-•j''e g teni, da Zmanjšujejo količino denarja v obtoku tako, da ga sprav-[■"'.fo na varno v inozemske' ban-*•“ in lam z njim že tako špekuli-r«in, da se jim posel pošteno obre-stnie. Da se razumemo, nas nadaljnja ns,,da gospoda Aloisbia prav nič ne *brbi. če ga obsodijo ali ne, če "C moral sedeti ali samo plačati, "iegov ugled v visokih krogih se J" bo zaradi lega prav nič zmanj-šal. Navsezadnje je hotel le dobro Rebi in svojemu razredu. Denarja z« «skrimino» življenje mu tudi nc •to manjkalo. .Bolj nas skrbi usoda tistega carinika v VentimigHi: bo dobil u-s,rezno denarno nagrado, bo mo1 8"če celo odlikovan, bo napredoval v karieri, saj je končno preprečil goljufijo na škodo države? Ali pa Sa bodo premestili nekam,, kjer. "logova vestnost in poštenost nc bosta izpostavljeni tako hudim skuš- "Javam? vo ministra, ko je Donat Cattin dejal nekako tole: krčiti inflacijo pomeni krčiti tudi proizvodnjo, torej delovna mesta. Zato je tudi izračunal,' da bi se število brezposelnih v prihodnjih mesecih zvišalo za nadaljnjih 600 tisoč. Skratka, Donat Cattin se ne strinja z. deflacijsko politiko vlade, kar pa niso mačje solze, če pomislimo, da vodi ministrstvo ključnega pomena z.a gospodarsko preusmerjanje podjetij. Komunist Di Giuiio je s tem v zvezi poudaril, da «gre za politično vprašanje, saj je vlada zahtevala v parlamentu zaupnico na osnovi programa, ki ima med svojimi cilji tudi postopno krčenje stopnje inflacije. Te obveze se je vlada doslej držala. Če se Donat Cattin s tem programom ne strinja ima pravico, da se proti njemu tudi bori, vendar bi dosledno moral zapustiti tako vlado.* Po domače povedano, Donat Cattin naj odstopi takoj. Še ostrejši so socialisti, ki so zelo zaskrbljeni. «Ta polemika narašča,* je dejal član tajništva Manca, »in je nevarna v tem občutljivem vzdušju. To namreč ni' eden izmed tolikih primerov notranjih sporov v vladi, ki so tudi sami po sebi nevarni za vlado, ki dela po sili. Tu smo priča obstoju dveh linij, ki izhajata iz različnih predpostavk. Donat Cattinova linija je v popolnem nasprotju z linijo celotne Andreot-tijeve vlade. Ta polemika nas zato sili k okrepitvi političnega okvira, katerPtn deluje vlada. Zato pa smo tudi vztrajali in vztrajamo na predlogu o vrhunskem srečanju vseh demokratičnih strank o gospodarski politiki.* Tu so časnikarji vprašali Manco, ali zahteva odstop Donat Cattina. «Recimo, da mora vsaj sprejeti svoje odgovornosti. Minister za industrijo ali pa predsednik vlade, ki naj ga jasno in trdo zavrne.* Z Donat Cattinom se ne strinjajo niti republikanci. «Inflacijo lahko skrčimo za sedem, tudi osem odstotkov, ne da bi pri tem prizadeli razvoja bruto narodnega dohodka in proizvodnje,* trdi Oscar Mammi. «Če pa Donat Cattin meni, da je edino sredstvo razvoja širjenje denarne osnove z zvišanjem cen blaga in cene lire, tedaj se z njim ne strinjamo in zahtevamo, da vlada takoj in odločno pojasni, kakšne so v takem primeru odgovornosti posameznega ministra* Celo med demokristjani je slišati nerganje za Donat Cattinove polemike. »Donat Cattinova je samo hipoteza,* trdijo nekateri, «lahko bi bila celo realistična, če bi vlada ne sprejela določenih ukrepov. Ti u-krepi se danes neizpodbitno dejstvo in stališča ministra za industrijo ne ustrezajo/ tej liniji. Toda tak spor ne more ohromiti vlade.* Tako mnenje izražajo predvsem Andreottijevi ljudje, ki se očitno boje vladne krize, če bi za Donat Cattinom povzeli še drugi nasprotniki vlade zno traj krščanske demokracije. Vendar pa Andreottijevi sodelavci zaključujejo s pozivom vsem ministrom, naj spoštujejo skupno sprejete obveze. CANDIDA CURZ1 dal, kakšno gospodarsko politiko bo vlada pravzaprav vodila v bližnji prihodnosti. Dejstvo je. da medtem ko predsednik vlade zagotavlja, da se gospodarski položaj izboljšuje, gospodarstveniki in statistični zavodi pa objavljajo popolnoma drugačne podatke, ki dokazujejo, da letos ne bomo imeli gospodarske rasti in da obstaja nevarnost hude recesije, če bo vlada še naprej pritiskala na davčni vijak. Najbolj nevarna pa je polemika mej zakladnim in finančnim ministrom, ki se vrti okrog vprašanja novih posrednih ali neposrednih davčnih obremenitev. Pri tem gre za nevarnost, da bo vlada v okviru politike omejevanja primanjkljaja plačilne in trgovinske bilance skušala še naprej pritisniti na ljud sko porabo, se pravi zmanjšati koli čino denarja v rokah potrošnikov. Sindikati menijo, da so potrošniki do sedaj, dovolj plačali in da jc treba začeti s politiko proizvajalnih naložb predvsem na tistih gospodarskih področjih, ki ne morejo zadostiti notranje porabe, kot je na primer kmetijstvo. Za sindikate je važno, ne samo da se ohranijo sedanja delovna mesta, temveč, da se ustvarijo pogoji za večjo zaposlitev v proizvodnji. Voditelji sindikalne federacije mo rajo dobiti na sestanku z vlado, ki bo v sredo, točne odgovore, ker jih bodo morali 7. in 8. t.m. obrazložiti na skupščini delegatov vseh sindikalnih strok, ki je bila sklicana, da pooblasti sindikalno vodstvo, da se še naprej pogaja s Con-findustrio in vlado, na osnovi točnih zahtev, v okviru boja za večjo gospodarsko rast in večjo zaposlitev. V tem okviru bo jutri seja tajništva sindikalne federacije, na kateri bodo izoblikovali poročilo. ki t ga bo imel na zasedanju delegatov sindikalnih strok glavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto. Poročilo se bo nanašalo predvsem na stališče vodstva sindikalne federacije o vlogi sindikata v boju proti gospodarski krizi, (sl.) misije. Pričakujejo, da bo soja nar-lamentarne komisije zelo živahna, saj so republikanci že sporočili, da bodo glasovali proti začetku oddaj barvne televizije, češ da je danes mnogo važnejših vprašanj, ki jih je treba rešiti, zlasti pa je troha preprečiti vsako »nepotrebno* po rabo. RIM: 3. — Uradni list je dahes objavil vladni odlok, ki določa nakazilo 90 milijard lir ustanovi EGAM za nujne in neodložljive potrebe nekaterih podjetij, ki so v krizi in z.a katere so že začeli postopek o likvidaciji. Zakonski odlok obvezuje ministra za državne udeležbe, da Sestavi najkasneje do 28. februarja načrt o ozdravitvi proizvajalnih podjetij EGAM. OECD 0 ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU Izboljšanje položaja z velikimi žrtvami Še vedno visoka stopnja inflacije - V Rimu so bolj črnogledi PARIZ, 3. — Mednarodna organi zacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki ima sedež v Parizu, je ugotovila, da se bo italijansko gospodarstvo v letošnjem letu uravnovesTo z velikimi žrtvami in i nevarnostjo, da pride do deflacije. Ta mednarodna ustanova, ki zasleduje gospodarsko gibanje v vseh državah, je ugotovila, da bodo v Italiji porabili letos manj blaga kot lani. toda proizvodnja se ne bo zmanjšala, ker bodo povečali izvoz zaradi ugodnih cen, ki jih o-mogoča postopno razvrednotenje lire. Kljub temu pa ugotavljajo v Parizu, se bo kosmati narodni proizvod v Italiji v letošnjem letu za malenkost zmanjšal. Poleg tega OECD ugotavlja, da bodo cene v Italiji celo leto naraščale in dosegle ob koncu leta poprečno 29 od sto več kot lani. Naj-, bolj naj bi se povišale cene v le- voza predvidenega zmanjšanega u-voza. ugotavlja OECD. bo Italija ob koncu leta 1977 lahko uravnovesila plačilno bilanco. Glede zunanje trgovine pa so v Rimu bolj črnogledi kot v Parizu. Po sedanjih podatkih bi moraii letos izvoziti najmanj za 6500 milijard lir \eč blaga kot lani, če se hoče ohranit’ dejanska vrednost izvoz.a na lanski ravni. To pa zaradi tega, ker zaeunajo, da se bo vrednost lire letos zmanjšala in da je treba računati na 700 trilijonov dolarjev več izdatkov zaiadi podražitve nafte. Poleg tega pa se v Rimu bojijo, da nc bo mogoče omejiti uvoza, če ne hoče več izvažati, saj je italijanska industrija predvsem predelovalna in zato odvisna od tujine. Sicer .pa gospodarstveniki pričakujejo, da se bodo sindikati in konfindustrija dogovorili za zmanjšanje delovnih stroškov, kar naj bi' oinogo- tošnjem prvem polletju, in sicer za čilo nižje izvozne cene in s tem 24 od sto, v drugem polletju pa za okrog 15 od sto. Zaradi večjega iz- večje povpraševanje v tujini po italijanskih proizvodih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiMMiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiMmiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiimMiiMiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiumiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiin V VZDUŠJU VZAJEMNEGA SPOŠTOVANJA Srečanje med papežem Pavlom VI. in rimskim komunističnim županom Prof. Argan o nujnosti ozdravljanja rimskega središča Kmalu določitev novih naročnin za televizijo RIM. 3. — Po nekaterih vesteh, naj bi naročnina za barvno televizijo znašala 40 tisoč lir letno. Naročnino za televizijske oddaje (Črno-belo) pa naj bi povišali na okrog 30 tisoč lir letno. O tem bodo odločali na seji parlamentarne nadzorne komisije nad RAI-TV, ki bo 7. januarja. Minister za pošto in telekomunikacije bo poročal o skorajšnjem začetku oddaj barvne televizije, obenem pa dal predloge za določitev novih televizijskih naročnin. Sporočajo tudi, da je vodstvo RAI poslalo ministrstvu zahtevo, naj bi naročnina za barvno te-lezijo znašala od 50 do 55 tisoč lir letno, navadna naročnina pa 25.000 lir. Dokončni sklep o določitvi naročnine pripada vladi, ki pa se bo držala priporočil parlamentarne ko- Po sprejemu v Vatikanu se je papež Pavel VI. slikal s člani rimskega občinskega odbora, ki ga sestavljajo komunisti, socialisti in socialdemokrati RIM, 3. — Po ustaljenem običaju je rimski občinski odbor z županom Arganom na čelu šel na sprejem k papežu Pavlu VI. Po nedavnih srečanjih ob priložnosti verskih svečanosti je to prvič, da papež Pavel VI. uradno sprejme župana in občinski odbor, ki ga sestavljajo KPI, PSI in PSDI. Za srečanje je vladalo dokajšnje pričakovanje, ni seveda manjkalo tudi zlobnih komentarjev in ugibanj o možnosti, da bi Arganovo srečanje s papežem bilo nekakšen «uvod k zgodovinskemu kompromisu*. Potek srečanja je dokazal, da he gre za to, kot je rimski župan iz- recno poudaril, pač pa za srečanje med predstavnikom krajevne oblasti (Arganom) in papežem, ki je obenem tudi rimski škof in predstavnik cerkvenih 'ustanov, ki so tako ali drugače lastnice skoraj 40 odst. nepremičnin (tal in zgradb) italijanskega glavnega mesta. Po tričetrturnem zasebnem pogovoru na štiri oči med rimskim županom in papežem je sledilo srečanje, ki so se ga udeležili tudi odborniki in vodilni funkcionarji rimske občine. Pavel VI. je v svojem nagovoru opozoril rimskega župana na »sVeti značaj* rimskega mesta in izrazil liiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiimiiiiiiimiMiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii IZJAVE CARRILLA O MOŽNOSTI_LEGALIZACIJE^ KPŠ bo nastopila s svojimi kandidati na bližnjih parlamentarnih volitvah V baskovskih pokrajinah bo kandidirala Dolores Ibarruri .MADRID, 3. — Jutrišnje seje «ko-1didatnih list. Končno na ostaja misije devetih* predstavnikov de glavno vprašanje amnestije. < Trčnut- .......no je. v Španiji kakih 250 političnih Lira dobro drži mokratične opozicije se bo udeležil prvič tudi tajnik KPŠ Santiago Car-rillo, katerega je doslej zamenjal Sanchez Montero. Komisija se pripravlja na skorajšnje srečanje s predsednikom španske vlade Adolfom Suarezom in bo razpravljala predvsem o napovedanih pomla danskih, volitvah. Te prve skoraj demokratične volitve, kar jih špa nija pomni po Francovi smrti, bodo gotovo preizkusni kamen o možnosti »demokratičnega preskoka*, kakršnega si želijo vsi demokrati v Španiji in v svetu, španska vlada je doslej odpravila vsai eno izmed zaprek na tej poti, posebno sodišče za javni red. mora pa še odgovoriti na tri vprašanja: legalizacijo KP Španije, osvoboditev političnih jetnikov (splošno amnestijo) in pro porčni sistem pri volitvah. Glede zadnje točke vse kaže. da ho RIM, 3. — Lira je začela novo leto zelo dobro. Ob odprtju današnjih menjalnih trgov je ohranila vredribst iz prejšnjega tčdna, kljub problem premeščen pozitivno. Le-temu, da se je pristojbina za nakup j golizacija KPŠ je takorekoč na .tujih .valut zmanjšala za pol točke, dlani, čeprav verjetno španska Via- ‘ in sider od 3,5 na 3 odst. V pristojnih denarnih krogih menijo, da je to zelo ugodno. da tega uradno ne bo izjavila. Zadostuje,( da pristane na predložitev komunističnih kandidatov ali kan jetnikov. V glavnem so to levičarji ali baskovski rodoljub', katerim bi španski kralj Juan Carios Burbonski moral podeliti amnestijo ali pomilostitev. Toda Suarezova vlada v tem tre: nutku nččc kloniti, ker bi dajala občutek, da je pristala na »ultimat* ugrabiteljev bivšega pravosodnega ministra Oriola. Ti so namreč še prejšnjo noč sporočili, da bo Oriol ostal njihov jetnik toliko časa, dokler ne bo vlada, izpustila vsai 13 glavnih obsojencev in jih izgnala z letalom v Alžir. Temu zoperstavlja Santiago Carrillo zahtevo po splošni amnestiji, ki naj sploh izbriše raz sodbe frankističnih posebnih sodišč Kolikor zadeva skorajšnje vo litve. ki’ bodo verjetno pomladi, pa je Carrillo v izjavi za jugoslovanski tisk poudaril, da bo KP Špa ni je predložila v vseh okrožjih svo je kandidate. Trenutno ne račilna na velik uspeh, ker se zaveda, da se zatiranje komunistov še nadaljuje, vendar pa meni. da 'oo KP špa nijc predstavljala' vsaj «vest» prve demokratično izvoljene španske; skupščine. Tu je Cafrillo še enkrat ponovil, osnovne smerpice KPŠ, ki se. iavz.ema za široko demokratično in pluralistično družbo v 0-kviru strategije španske poti v socializem. Zaenkrat še ni znano, kateri so glavni komunistični kandidati. Pač pa so v baskovskih pokrajinah sporočili,1 da bo nosilec liste KP Euzka dija (KP Španije je namreč federacija med špansko partijo in partijami Katalonije in baskovske dežele) legendarna «Pasionaria». Dolores Ibarruri, ki je baskovskega rodu. Ibarrurijeva je še vedno v Moskvi, kjer živi od državljanske vojne dalje, vendar domnevajo, da se bo lahko še pred volitvami vrnila v domovino. V tem smislu ji je CarriUo telefoniral V krogih, ki so blizu Suarezove vlade, pa se govori o možnem taktičnem predlogu socialdemokratom ali demokristjanom, naj vsto pijo v vlado še pred volitvami. Tako bi Uspel poskus razbitia enotnosti demokratične opozicije, česar vladi ni uspelo uresničiti oh aretaciji Sšntiaga Carrilla. (st.s.) OB VSTOPU V IVOVO LETO Na prošnjo Radiotelevizije Koper so predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine odv. -A. Cbmelli, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije A. Mar ne, predsednik Unije Italijanov za istro in Reko prof. L. Ferri in predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze B. Race povedali nekaj misli in voščil ob vstopu v leto 1977, s pošebnim poudarkom na novih perspektivah medsebojnega sodelovanja, ki jih odpirajo osimski spora-zum; med Italijo in Jugoslavijo. Njihove izjave objavljamo v bistvenih povzetkih. (Telefoto ANSA) upanje, 'da bo tako tudi ostalo v bodoče. Namig na spremembo, ko je demokrščansko občinsko upravo zamenjala levičarska, ni mogel biti jasnejši in neposrednejši. Papež je nadalje opozoril Argana na vse nerešene probleme rimskega mesta in v prvi vrsti na ogromne tegobe naj nižjih ljudskih slojev. Župan Argan je papežu odgovoril, da mora levičarska‘ uprava voditi občino, ki je najbolj zadolžena in finančno na tleh. kar pa je posledica prejšnjega načina upravljanja. Problemi so marsikdaj nerešljivi brez splošne pomoči in Solidarnosti, posebno še v tem kriznem obdobju. Vsekakor pa je glavna skrb rimske občinske uprave prav rešitev malih problemov ljudstva in tem pogledu velja pošeb?n poudarek demokratični decentralizaciji odločanja. še poseben poudarek daje rimska občinska uprava vprašanju sanacije zgodovinskega središča in sploh urbanistične ureditve Rima. V tem pogledu je Argan poudaril, da se strinja s pojmovanjem, da je »Rim sveto mesto*, oziroma mesto, v katerem se »zgodovinske vrednote povezujejo z značajem svetosti*. Toda »svetost*, o kateri je govpril papež, ni in ne sme biti ponižana na raven »krošnjarstva* ali »nebrzdanega iskanja dobička*. Zato upa, da ga bo Vatikan podprl v boju z nenasitno »špekulacijo nad nepremičninami in zazidalnimi površinami* v mestu. Na koncu sta si papež Pavel VI. in župan prof. Argan izmenjala darila, ki so vsebovala veliko simbolike. Papež je podaril Arganu nekaj knjig o vatikanski umetnosti, Argan pa spominsko kolajno, ki bo sicer izšla 21. aprila letos, posvečeno nem škemu zgodovinarju Gregoroviusu. Gre za poznavalca rimske zgodovine, ki je bij luteranec. Poleg tega je Argan izročil papežu spominsko plaketo, delo kiparja Manzuja. Na plaketi je simbolizirana oljčna vejica miru. Manzii je, kot znano, komunist. Da srečanje med papežem in rimskim komunističnim županom ni bilo vsem pogodu niti v Vatikanu dokazuje pomemben, čeprav malenkosten dogodek ob robu. Vatikansko glasilo «Osservatore romano* je v kroniki o srečanju popolnoma pre zrlo Arganov govor, pač pa v celoti objavlja papežev pozdrav. Prejšnja leta je isti list v celoti in na vidnem mestu objavljal govore rimskega demokrščanskega župana, (st.s.) ODV. ANTONIO COMELLI predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Potem ko je najprej izrekel družbenim organizacijam in delovnim ljudem Slovenije in Jugoslavije hvaležnost za solidarnost in pomoč žrtvam potresa v Furlaniji in Beneški Sloveniji, je odv. Comelli dejal: «Pomdč in sodelovanje prebivalcev Slovenije m Jugoslavije nista nekaj enkratnega, izoliranega, ampak sodita v okvir že tradicionalnih tesnih stikov med našimi pokrajinami. Ti stiki imajo svoje korenine v trajni solidarnosti, ki se je v zadnjih letih izrazila v vrsti skupnih pobud na različnih področjih življenja in dela. Klic k sodelovanju med narodi, če naj bo le to plodno in zgodovinsko učinkovito, je treba namreč nenehno po življati in verificirati s konkretnimi dejanji. Živimo v času, ki ne dopušča nikakršne razdvojenosti in izoliranosti. Nasprotno, da bi premagali vse ovire na poti k lojalnemu sodelovanju med ljudmi in narodi, moramo delovati enotno\ seveda ob upoštevanju vseh posebnosti, ki pa ne ločujejo ampak bogatijo sožitje. Nedavno podpisani osimski sporazum je odprl nove perspektive za naši državi: zbrisal je še zadnje boleče zapuščine druge svetovne vojne in nakazal nove poti dogovarjanja in sodelovanja, ki pa sta si že dolgo pred uradnimi sporazu mi utrla pot med naše ljudi, ki si želijo miru, strpnosti in medsebojnega razumevanja. Prijateljstvo med našimi pokra ■ jinami je vzor za vso Evropo, vzor sožitja med narodi, ki so si različni po kulturi in tradicijah, a družijo želje in prizadevanja za mir. V teh nemirnih, težkih časih želimo potrditi prav te ideale: aktivni mir in sodelovanje. Zato iz srca želim, da bi se v letu. ki je pred nemi, ti ideali še obogatili z novimi, poplobijenimi S tiki med našimi ljudmi.» ANDREJ MARINC predsednik izvršnega sveta SR Slovenije »Ko izražam najboljše želje prebivalcem v letu 1977, je to v duhu naše zavzetosti za enakopravno sodelovanje s sosedi in v širšem prostoru srednje in južne Evrope, kjer se stikajo krajinske, narodnostne, gospodarske, prometne, kulturne in druge značilnosti alpskega loka z Jadranom. V tem prostoru že do sedaj na osnovi aktivnega odnosa uspešno rešujemo številna skupna vprašanja, kar vse prispeva k sodelovanju med narodi in državami, kljub različnim možnostim, ki jih imamo in različnostim družbenopolitičnih sistemov. Jugoslavija in SR Slovenija sodelujeta na osnovi neuvrščene zunanje politike, katere pomemben sestavni del je tudi razvijanje dobrososedskih odnosov». Predsednik Marinc je nato govoril o nalogah v okviru uresničevanja srednjeročnega gospodarskega in družbenega razvoja SR Slovenije v duhu nove ustave in o učinkovitosti družbene akcije za pomoč žrtvam potresa v Posočju in na Kozjanskem ter o pomoči prizadetim zaradi potresa v Furlaniji -Julijski krajini in nadaljeval: «Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so se naši odnosi z republiko Italijo, in še posebej z avtonomno pokrajino Furlanijo - Julijsko krajino, v preteklem letu na vseh področjih uspešno razvijali in nadalje krepili. V letu, ki se začenja, nas pričakujejo nove odgovorne naloge v praktičnem uresničevanju sporazumov, ki so bili doseženi v Osimu. Vse to bo naše odnose še izboljšalo in dalo možnosti za razširitev sodelovanja v korist prebivalstva z obeh strani meje. Temu cilju naj bi služila tudi pred■ videna skupna prosta industrijska cona, ki bo prav tako odprla nove možnosti za razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja ne sa mo naših dveh dežel, ampak tu di držav Evropske gospodarske skupnosti in dežel v razvoju. Na osnovi dosedanjega uspešnega maloobmejnega sodelovanja okviru videmskega, tržaškega in goriškega sporazuma o maloobmejnem osebnem in blagovnem prometu bi kazalo izpopolniti vsebino, da bi tako dosegli še večje in bogatejše sodelovanje». A. Marinc je nato pozit;vno o-cenil tudi sodelovanje z Ljudsko republiko Madžarsko in obžaloval, da take ocene ne more dati za odnose ž Avstrijo ter njenima deželama Koroško in Štajersko. Izrazil pa je »prepričanje, da bodo v prihodnjem letu prevladali razum in strpnost ter interesi dobrososedskega sodelovanja in da bodo storjeni potrebni koraki v sodelovanju z neposredno prizadeto narodnostno manjšino za uresničenje avstrijske državne pogodbe, katere podpisnik je tudi Jugoslavija*. Na koncu je predsednik Marinc dejal: «Dovolite, da še enkrat pozdravim vse prebivalce z obeh strani meje, rojakom v zamejstvu pa zagotavljam, da bo SR Slovenija v okviru znanih načel jugoslovanske zunanje politike in določb naše ustave še nadalje spremljala in podpirala razvoj svojih manjšin v sosednih deželah in zagotavljala enakopraven položaj narodnosti pri nas*. PROF. LU1GI FERRI predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko Predsednik prof. Ferri je najprej omenil uspehe, ki jih je Jugoslavija dosegla v razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov doma in pri izvajanju neuvrščene miroljubne politike in aktivnega sodelovanja na temelju enakopravnosti ter nadaljeval: «Skupnost Italijanov, naše vzgojne in izobraževalne ustanove, naša sredstva javnega obveščanja — na čelu z Italijansko unijo za Istrp in Reko — so bili Žiri del našega samoupravnega socialističnega dogajanja, sodelovali so v razpravah o novem zakonu o združenem delu, ki je ob ustavi naš najpomembnejši temeljni dokument, množično so se odzvali vsem aka-jam Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega ljudstva in drugih družbeno - političnih organizacij. Tudi na mednarodnem prizorišču smo bili zelo aktivni, še posebno v naši vlogi mostu med sosednimi narodi. Naj omenim samo številna gostovanja naših kulturno . umetniških skupin v Italiji, zidni* je bilo na veliki prireditvi v Gorici na povabilo dežele Furlaniie . Julijske . kra jine in soriške občine. Z ratifikacijo osimskega sporazumna se bo to sodelovanje gotove ie okrepilo.* Prof. Ferri se je nato povrnil k dosežkom v revolucionarni preobrazbi družbe v Jugoslaviji in k mednarodnim odnosom, omenil konferenci neuvrščenih v Colombu in Helsinkih in zaključil: »V Beogradu, kjer so se neuvrščeni prvič sestali, bo v letu 1977 tudi drugi del konference o evropski varnosti in sodelovanju, nadaljevanje helsinške konference, katere duh veje tudi iz jugoslovansko - italijanskega osimskega sporazuma. Tako kot drugi, želimo tudi pripadniki italijanske narodnostne skupnosti čimprejšnjo ratifikacijo tega sporazuma. Leto 1977 bo torej družbeno in politično izredno delovno .a vse naše narode in narodnosti, tako tudi za italijansko narodnostno skupnost in njeno Unijo, v katere imenu želim vsem rojakom srečno in uspešno novo leto.* BORIS RACE predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race je prvo misel namenil žrtvam potresa v Furlaniji, Beneški Sloveniji in Reziji, izrekel priznanje za izkazano solidarnost z njimi pri na? in v matični skupnosti in izrazil upanje, da bo v novem letu vsem zagotovljena streha nad glavo in vzaposlitev. Nato pa je nadaljeval : »Druga misel naj bo namenjena naši narodnostni skupnosti v Italiji in njenim zahtevam, da se končno po skoraj 30 letih veljavnosti uresničijo vsa določila ustave, ki govore o pravicah narodnostnih skupnosti in dolžnostih države do n jih. V tem trenutku ponovljena odločna zahteva ima svoj vzrok o obvezah Italije in Jugoslavije v osimskih sporazumih, da bosta zaščitili slovensko oziroma italijansko manjšino do najvišje možne mire na temelju ustav obeh držav in njunega notranjega prava. Demokratične stranke v rimski poslanski zbornici so se z resolucijo obvezale in ob-vazale s tem tudi vlado, da to dolžnost izpolni s tem, da pripravi ustrezne dokumente, da bodo zajamčena popolna enakopravnost, svobodni razvoj in globalna zaščita slovenske narodne manjšine, zunanji minister Forlani pa se je še posebej obvezal, da bo Italija zajamčila izvajanje najširše zaščite, 'popolne enakopravnosti in odpravo vsake diskriminacije. Slovenci nestrpno pričakujemo ratifikacijo v senatu, ki bo sprožila mehanizem za uresničenje celotnega sporazuma, torej tudi tistega dela, ki se tiče naše skupnosti. Slovenci zahtevamo. cla vlada v osemnajstih mesecih po ratifikaciji, kolikor jih ima na razpolago, sprejme zakonske ukrepe, ki bodo uresničili Obveznosti in obljube. Naj bo prihodnje leto, leto akcije na vseh področjih, naj bo zato novo tudi po vsebini, predvsem pa naj bo nova praksa italijanske države, do slovenske narodnostne skupnosti. Naj zato leto 1977 pomeni nekaj popolnoma novega za vse. v prvi vrsti pa v praksi italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti.* TRŽAŠKI DNEVNIK 4. januarja 1977 USODA TOVARNE DREHER PREDMET RAZGOVORA V OBČINSKI PALAČI Občina se bo zavzela za preprečitev odpustov delavcev bivše pivovarne Napovedan sestanek načelnikov svetovalskih skupin v občinskem svetu ■ Vodstvo Dreherja že razposlalo sporočila o odpustih - Delavski sprevod po mestnih ulicah Delavci bivše pivovarne Dreher so se včeraj v sprevodu podali do občinske palače, kjer je bilo srečanje sindikalistov In članov tovarniškega sveta s predstavniki občinskega odbora PARALIZA KRAJEVNIH UPRAV V TRSTU ŠE TRAJA Napovedana Zanettijeva ostavka bliža ali oddaljuje rešitve? Medtem čaka na uresničenje mnogo programskih obvez cbčine in pokrajine Nadaljuje se tudi pobuda levičarskih strank za sestavo učinkovitejših odborov Pri prehodu iz starega v novo le to so se politične razmere, zlasti vprašanje učinkovitega vodenja o beh večjih krajevnih uprav, tržaške občine in pokrajine, namesto, da bi kazale znamenja bistrenja. še bolj zamotale. Pri tržaški občini je nenadna o-bolelost župana onemogočila do njegovega okrevanja sklicanje občinskega sveta ki bi mu v njegovi odsotnosti moral predsedovati »odbornik* Gašperini. Tudi njegov primer, da je v sporu z republikansko stranko, na katere listi je bil izvoljen leta 1972, odklonil ostavko, ko je bil konec leta 1975 cel odbor odstopil in sedaj sedi kot neodvisen le formalno v klopeh odbora, kaže na izredno težavne razmere v tei u-pravi. še vedno traja odmev tako imenovane operacije »čiste roke», povezane s sodnim pregonom nekaterih bivših odbornikov. Manjšinski enobarvni demokrščanski odbor, ki je izšel iz politične krize februarja lani na podlagi sodelovanja vseh strank, ki se sklicujejo na ustavo, pri sestavi programa in ob vzdrža nju levice pri glasovanju, je v velikih težavah pri njegovem uresničevanju v dogovorjenih rokih. Ni'bil n.pr. še ustanovljen enotni antifašistični odbor, nič ni še zna- nega o študiji za kanalizacijo na Krasu, podaljšali so se roki za o-dobritev urbanističnih inštrumentov zš zgodovinski center, za orne jevanje kraških vasi, za površine za javne storitve. Tudi novih površin v središču mesta za ljudske gradnje še niso izbrali, kot niso bila izvedena imenovanja, ki so v pristojnosti občine (pa tudi pokrajine in v nekaterih primerih dežele), v razne javne ustanove, kar naravno hromi njih delovanje. Zlasti ta imenovanja predstavljajo kamen spotike med KD ir. strankama levice, KPI in PSI, ki zahtevata o njih splošen sporazum, ki naj upošteva tako strokovnost kandidatov kot politična razmerja. Socialisti in komunisti zato krivijo obe upravi imobilizma in dolžijo demo-kristjanska odbora neučinkovitosti. Po njihovem mnenju je stališče KD protislovno, ko pač priznava izrednost gospodarskih in političnih razmer in je zato pripravljena sprejeti «emergenčne» programe s prispevkom vse levice, nato pa odkla nja sodelovanje KPI pri uresničevanju programov, ki ne napredujejo. kot kažejo dejstva. Na pokrajini ni situacija nič boljša, tudi upoštevajoč še dolgo trajanje mandata, za razliko od obči- V občinski palači je bilo včeraj srečanje med predstavniki občinske uprave in sindikati ter člani tovamškega sveta bivše pivovarne Dreher, katere vodstvo je v prejšnjih dneh sklenilo odpustiti vseh 128 delavcev. Pogovor se je nanašal na varianto splošnega regulacijskega načrta za področje med ulicama Giulia in Bonomo, kjer stoji pivovarna. Kot je znano, je občinska-uprava obljubila vodstvu Dreherja, da bo do novembra 1976 odobrila varianto, ki bo omogočila izkori-ščanjg dela zemljišča, kjer stoji tovarna, za gradnjo stanovanjskih hiš, kar bi seveda močno dvignilo vrednost terena. Odobritev te variante je vodstvo podjetja nostavilo kot pogoj za začetek nove produktivne dejavnosti v industrijski con-', kjer naj bi postavili novo tovarno mesnih izdelkov. Iz različnih razlogov, pa varianta ni bila pravočasno odobrena, kar je vodstvo Dreherja izkoristilo za odpust vseh delavcev, ki so bli ves čas po prekinitvi obratovanja pivovarne v dopolnilni blagajni. Na včerajšnjem sestanku šo člani občinskega' odbora Vascotto, Abate in De Luca zagotovili, da bo občinska uprava izpolnila dane obljube. Predstavniki sndikatoV (Burlo in Ludovisi za CGIL, Degvassi in Ros-setti za CISL ter Di Turo in De Ssnibus za UIL) so pozvali občinsko upravo in občinski svet. naj v okviru svojih pristojnost pravočasno posežeta v obrambo delovnih mest v višjem interesu mestne skupnosti. V imenu župana Spaccinija, ki po nedavni operaciji na očesu še ni povsem okreval, so se odborniki- obvezali, da bodo še ta teden skl cali komisijo načelnikov svetovalskih skupin, da bi preučili položaj in prevzeli tiste ukrepe, ki bi se zdeli najbolj ustrezni. Ko se je sindikalna delegacija raz-gava-jala s člani občinske uprave, so pred občinsko palačo t ho čakali vsi delavci bivše pivovarne, ki so se v sprevodu podali do Trga Uni-tš. Takoj po razgovoru so sindikalisti in člani tovarniškega sveta seznanili delavce s potekom srečanja. Vsekakor delavci nadaljujejo s stra-ženjem b vše pivovarne v obrambo delovnih mest. Prav včeraj pa je kljub vsem negativnim reakcijam vodstvo Dreherja odposlalo pisma o odpustih vseh 128 uslužbencev. Pokrajinska federacija CGIL. CISL in UIL pa je v odgovor poslala Zvezi industrijcev- brzojavko, v kateri zavrača odpuste in napoveduje nadaljevanje sindikalnega boja. V okviru posebne deželne komisije Začetek razprave o načrtu za obnovo Posebna komisija deželnega sveta za vprašanja obnove po potresu je začela včeraj razpravo o predlogu deželnega odbora glede smernic obnove, ki ga je na prejšnji seji obrazložil predsednik Comelli. Demokristjana Martinis in Persello sta ocenila pozitivno odborov predlog in naglasila predvsem vprašanja hi-d"ogeološke ureditve in protipotresne gradnje, kar zahteva primerne državne naložbe. Socialist Volpe je izrazil mnenje, da odborov dokument ne upošteva potrebe po družbeno - zdravstvenem skrbstvu za prizadeto prebivalstvo, ki mora biti protagomst obnove. Zato je treba bivališča graditi sočasno z družbenimi storitvami. Komunist Bosari je obravnaval zlasti vprašanja šole in kulture ter zahteval, da se obnova vključi v načrt za reševanje zgodovinskih težav Furlanije. Treba bo uskladiti deželne posege z državnimi. Podobno stališče je zavzela tudi predstavnica Furlanskega gibanja Puppini. Razprava se bo nadaljevala v petek, 7. t.m. je imel posl. Baracetti, ki je med drugim poudaril, da si prave -obnove Furlanije ne moremo zamišljati le s finančnimi posegi, ki bi zagotovili razna popravila, temveč je treba ukrepati v smeri splošnega gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja teh krajev, upoštevajoč tudi njih etnične značilnosti. Posebni zakon se mora zato navezovati na večletni načrt dežele. Deželno vodstvo stranke vsekakor pozitivno ocenjuje dosedanje delo demokratičnih parlamentarcev naše dežele. To sodelovanje dokazuje, da obstajajo pogoji za skladno reševanje tega vprašanja. Nadalje izraža upanje, da bodo čmprej in enotno sprejeli zakonski osnutek ter s tem preprečili ponovitev številnih napak, ki so prišle do izraza v prvi fazi pomoči prizadetim krajem. Obenem je deželno vodstvo KPI še enkrat zelo kritično ocenilo dokument deželne uprave, ki zadeva vprašanje obnove prizadetih krajev. niiitiiiimliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiJiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiB IZ PODATKOV ZA PRETEKLO LETO Občuten porast osebnega prometa čez mejo v tržaški pokrajini V obeh smereh je mejo prekoračilo nad 50 milijonov in pol oseb, od katerih nad 26 milijonov s potnim listom in 24 milijonov s prepustnico Pravijo, da je italijansko - jugoslovanska meja med najbolj odprtimi 'v Evropi. Ta njen sloves nam zelo pogosto potrjujejo heskončne avtomobilske kolone, v katerih smo včasih prisiljeni čakati do dolge ure pred mejnimi prehodi. O zelo intenzivnem prometu nam zgovorno pričajo tudi podatki, ki n£up jih posreduje osrednji urad obmejne policije. V letu, od katerega smo .poslovili, je bilo število prehodov čez italijansko • jugoslovanske bloke v tržaški pokrajini še posebno vishkb. Skupno je namreč prešlo mejo 50 milijonov 698.929 oseb, kar je za dobrih deset milijonov več kot v letu 1975. Tedaj so namreč zabeležili 40 mi lijonov 250.042 prehodov. Javni natečaj za 11 mest pomožnega uradnika pri občini Tržaška občina bo nastavila 11 pomožnih uradnikov in je v ta namen razpisala javni natečaj ki se ga lahko udeležijo vsi, ki so dovršili nižjo srednjo šolo, ki so dopolnili o-semnajsto leto in niso presegli tridesetega leta starosti, razen- za izjeme, ki jih predvideva zakon. Prošnje na kolkovanem papirju je treba poslati občinskemu uradu za protokol (občinska palača, soba št. 32) najkasneje do 14. ure 15. januarja letos. Za podrobnejše informacije se vsi zainteresirani lahko obrnejo na Urad za osebje v občinski palači PRISTOP K'DEŽELNIM RADIJSKIM ODDAJAM Pristojna komisija doslej sprejela prve tri prošnje Prošnje so vložile organizacije Int.Furlane, KoordL nacijski odbor izseljenskih društev in Ucca-Arci S 3. januarjem so zamenjali telefonsko številko karabinjerjev za nujne posege. Nova številka Je 21 - 21 - 21 Centrala obratuje ob vseh dnevnih ln nočnih urah za poseg kjerkoli v tržaški pokrajini. Dežrtno vodstvo KPI / o vprašanju obnove prizadetih krajev Deželno vodstvo KPI je na svoji ladnji seji obravnavah predloge parlament"., n;ii skupin ustavnega loka za izdelavo zakonskega osnutka o obnovi krajev naše dežele, ki jih Ji prizadel potres. Uvodno poročilo Deželna komisija za radiotglevi zijsko službo, ki ji predseduje dr. S. Rosolini, je doslej sprejela tri prošnje za pristop k deželnim ra dijskim oddajam. Komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi vsedržavnega zakona štev. 103 iz lanskega leta (zakon p RAI-TV) je začela praktično delovati sredi oktobra, ko je odobrila pravilnik poslovanja in določila postopek za sprejemanje prošenj za pristop k deželnim radijskim oddajam. -O pravilniku se bo morala kakor zna nu izreči v roku 60 dni pristojna parlamentarna podkomisija, medtem pa je deželna komisija uvedla s L novembrom poskusno fazo pristopanja k radijskim oddajam v italijanskem in slovenskem jeziku. Prošnje, ki so bile doslej spreje te, so vložile organizacije Int Furlane, Koordinacijski odbor izseljen skih društev iz Furlanije Julijske krajine in organizacija Ucca-Arci. Komisija je na zadnji seji pova bila omenjene organizacije, naj stopijo z njo v stik najkasneje do 7. januarja, da bi se podrobno doga vorili o strukturi in vsebini predvidenih oddaj.. V zvezi z vlaganjem prošenj za pristop k deželnim radijskim od dajam, naj ponovimo, da je treba prošnje nasloviti neposredno na de želno komisijo za radiotelevizijsko službo, ki ima sedež v prostorin deželnega sveta na Oberdankovem trgu v Trstu. Prepis prošenj je treba nasloviti na tukajšnji sede* RAI. V vsaki prošnji je treba navesti: a) naziv prosilca z overovijo nimi podpisi njegovih predstavni kov; b) ime osebe, ki nosi civilno in kazensko odgovornost za oddajo, z overovljenim podpisom; c) social ni, kulturni^ ali političpi značaj or ganizacije-prosilca in njene organi zacijske razsežnosti; č) vse elemente, iz katerih je razviden social ni, kulturni ali Informativni pomen predloženega programa; d) povzetek predloženega programa ter dolžino in jezik oddaje. Danes praznuje 80 let ANTON PEČAR Ob lepem jubileju mu iz srca čestita družina. Te številke zgovorno pričajo, da postaja tukajšnja »odprta meja* iz leta v leto bolj odprta, čeprav tb-krat nismo presegli rekordnega števila prehodov iz leta 1970, ko je čez mejo šlo v obeh smereh nad 63 milijonov oseb. S potnim listom je prekoračilo mejo 26 milijonov 442.045 oseb, to je nad pet milijonov več kot prejšnje leto. Od teh pa je bilo 10 milijonov 996.843 italijanskih državljanov in 15 milijonov 445.202 tuja državljana. Tudi prehodov s prepustnico je bilo lani znatno več kot predlanskim. Skupno je namreč s prepustnico prešlo mejo v obeh smereh 24 milijonov 256.884 ljudi (predlanskim so zabeležili 18 854.037 prehodov), od katerih je bilo 15 milijonov 847.838 italijanskih in osem milijonov 409.046 Jugoslovanov. Močan porast števila prehodov čez mejo v naši pokrajini so zabeležili tudi v decembru. 'Iz podat kov za ta mesec je namreč razvidno, da je v tem mesecu prešlo mejo 4 milijone 191.114 oseb, kar je za en' milijon 159.814 več kot v istem obdobju predlanskim. S Dotnim listom je prekoračilo meio v decembru dva milijona 42.454 oseb, od katerih 968.381 italijanskih in 1.074.073 .tujih državljanov, s prepustnico pa en milijon 411.250 italijanskih in 737.410 jugoslovanskih državljanov, kar znaša skupno dva milijona 148.660 prehodov. Oglejte si Kosovelovo razstavo Kosovelov, razstava v Kulturnem domu v Trstu (UL Petronio 4) do do 16. t.m. odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki je razstavo pripravila, vabi zlasti šolsko mladino, da si v spremstvu svojih vzgojiteljev to poučno razstavo o velikem pesniku v čim večjem številu ogleda, i NŠK opozarja, da so razstavljeni tudi vsi prevodi Kosovela v italijanščino, ter skoraj vsi prevodi v francoščino, ruščino, nemščino, češčino niiiiiitiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiMiiiiiiiiiinmiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiniiiimiifiiiiiuMiimiiiiH* NA POBUDO DEŽELNEGA ODBORA Še en posvetovalni organ dežele za izvajanje osimskih sporazumov Gre za posvetovalno komisijo, ki jo bodo sestavljali predstavniki gospodarskih kategorij in sindikatov V skladu z obvezami, ki jih je sprejel v deželnem svetu v zvezi z uresničevanjem gospodarskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, jo deželni odbor pred kratkim sklenil ustanoviti posvetovalno komisijo za probleme izvajanja osimskih sporazumov. Komisija bo nudila pomoč medodborniškemu odboru, ki so ga ustanovili marca lani in v katerem so predstavniki zainteresi ‘ranih odborništev, uprav in ustanov. Komisija bo imela nalogo, da daje mnenja in predloge glede vseh problemov izvajanja gospodarskih sporazumov, ki neposredno zadevajo deželno upravo. Komisijo bodo sestavljali predstavniki gospodar skih sindikalnih kategorij naše de žele: tako bodo v komisiji zastopane Deželna zveza industrijcev, Zve za združenj malih industrij, Dežel na zveza za trgovino in turizem Slovensko gospodarsko združenje, sindikalno združenje Intersind. sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL, Deželni sindikat vodilnih funkcionarjev v podjetjih, Deželno združenje špediterskih hiš in Dežel na zbornica inženirjev in arhitek tov. Predvideno je tudi sodelova nje treh gospodarskih izvedencev. Deželni odbor je tudi sklenil ustanoviti stalno delovno skupino pri deželnem predsedstvu, ki naj bi jo sestavljali funkcionarji raznih odborništev s specifičnimi pristojnostmi in nalogami. Naloga delovne skupine bo v prvi vrsti pomožnega in koordinacijskega značaja, pa tu di dopolnilo dela svetovalske komisije, medodborniškega odbora in posvetovalne komisije, se pravi vseh treh deželnih organov, ki bodo imeli specifične funkcije v posa meznih fazah izvajanja in uresni čevanja gospodarskega dela ošini skih sporazumov. in angleščino. Poleg tega pa še: revije s Kosovelovimi članki in poezijami; živi jen jepdsna dokumentacija; številni članki in eseji o pesniku ob raznih proslavah; note raznih skladateljev na Kosovelove tekste; dokumentacijsko gradivo o' Kosovelovi brigadi in vsakovrstne druge zanimivosti. 4^ tz tehničnih razlogov je od T. januarja dalje tčžaški akvarij odprt samo ob torkih, ob četrtkih in ob sobotah (razen ob praznikih) od 9.30 dc 12.30. ne, za katero bi morale biti vo litve jeseni (toda že se razširjajo govorice o šestmesečnem odlogu, do deželnih volitev spomladi 1978). Demokrščanski manjšinski odbor je v težavah že »pri izvajanju redne u-prave, kar se je videlo tudi na zadnji seji pokrajinskega sveta. Nobenega glasu ni o konferenci o tržaškem gospodarstvu, ki se jo je uprava obvezala sklicati in bi imela velik pomen zlasti v zvezi z izvajanjem gospodarskih delov > o simskih sporazumov, niti o konfe renči o kulturnih ustanovah. Na pobudo socialistov, ki so začeli posvetovanja z drugimi strankami, izključujoč KD, za sestavo drugačnega odbora, ki sicer ne kaže na bližnje rešitve, čeprav so se strokovnjaki KPI in PSI baje lotili sestave programskega dokumenta, je deimokristjansko krajevno vod stvo odgovorilo s ponavljanjem od klonilnega stališča do sodelovanja s KPI. Predsednik pokrajine dr. Zanetti je pa zaključil sejo zgodaj zjutraj 31. decembra z napovedjo, v sicer zavitih besedah, ostavke njegovega odbora, ki jo je ponovil v radijskem intervjuju. Ali je ta napoved sad le naveličanosti zares izrednih težav, ki jih vodenje uprave nalaga v takih političnih razmerah. ali je izraz notranjih razprtij v KD, ki se odražajo tudi v umiku nekaterih njenih voditeljev od tukajšnjega tednika, ali pa predstavlja Zanettijeva politična izjava odprtje novih političnih obratov, bo še treba preveriti. Odvisno bo od stališč, ki jih bodo stranke zavzele in jih še niso najbrž zaradi novoletnih praznikov. Predvsem seveda od KD same, ki je pa odložila sejo pokrajinskega vodstva, čeprav bi razmere terjale ravno nujnih odločitev. Sinoči se je sicer sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti, da razpravlja o poro Čilu svojega predstavnika v pokrajinskem svetu in je pričakovati v teh dneh živahno dejavnost krajevnih političnih vodstev. Zasačili tatiča, ki so opravili mnogo podvigov Karabinjerji s policijske postaje v Ul. Tominz so zasačili štiri mladoletnike, ki so dne 27. decembra okradli starejšo gospo na Katinari ter poizkusili isti «podvig» malo pozneje v Ul. Porta. Štirje mladoletniki, med katerimi je tudi dekle, so 16. letni; Umberto C., 15-letni Paolo F., 15-letni Diego M. ter 15-letna Marisa V. Vsi štirje stahujejo v Trstu. Na policijskem poveljstvu so priznali tudi druge rope in sicer v dneh 26. in 27. decembra petih avtomobilov, v enem od katerih je bil fotografski aparat in filmska kamera v skupni vrednosti treh milijonov lir. Vse avtomobile je policija že vrnila gospodarjem. Umberto C. pa je med drugim še priznal, da je 15. in 26. decembra dvakrat okradel gostilno v Ul. Re-voltella št. 2 in sicer stereofonske naprave v vrednosti 600.000 lir, prvič pa 120.000. Vsi tatiči, katere so prijavili sodišču za mladoletnike, so na začasni svobodi. 1 Urnik trgovin Jutri, 5. januarja: trgovine bodo odprte po normalnem urniku, razen trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte tudi popoldne od 16.30 do 19 ure in pekarn, ki bodo odprte tudi od 17. do 19. ure. četrtek, 6. januarja: trgovine bodo zaprte, razen pekarn, ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure. Jutri in v soboto bodo trgovine odprte tako dopoldne kot popoldne. IIMIIIMIIIIlIlHIIIIHIIIIIimillllMIIIIIIIIIIIIIIIllllllllIllIllllIlliiillllllllllllllllllllllHIIIIHIIItlIHMnmulliiiitiin OSTER IN POLEMIČEN DOKUMENT CGIL IN CISL SINDIKATA ODLOČNO OBSOJATA DEJAVNOST «SKUPIN» TAKSISTOV Skupine to vložile priziv na Deželno upravno sodišče proti izdaji dvajset novih licenc, čeprav je bil ta sklep predhodno dogovorjen Sindikalni organizaciji FIFTA -CGIL in FILTAT-CISL sta ob ja vili daljši dokument v zvezi s sklepom Deželnega upravnega sodišča, ki je sprejelo ugovor skupin taksistov proti sklepu tržaške občinske uprave o izdaji nadaljnjih 20 licenc. Za kaj pravzaprav gre? Že dalj časa je v teku pravi boj med tržaškimi skupinami taksistov, ki so si do pred nekaj leti lastili monopol javnih prevozov z osebnimi avtomobili v tržaški pokrajini, in zadrugami taksistov ter sindikalnimi organizacijami. Bistvena razlika je v tem, da so prvi lastniki licenc, ki jih, skupno z avtom, oddajalo v najem, medtem ko sodijo v drugo skupino v glavnem taksisti, ki so sami lastniki licenc in torej delajo avtonomno oziroma povezani v zadruge. Ti se potegujejo za boljšo ureditev službe in leta 1974 so se sporazumeli s »skupinami* in z občinsko upravo za reorganizacijo te službe. Dogovor je vseboval šest točk: spremembo tarif, izdajo sedemletnih licenc obstoječim družbam, obvezo članov «skupin», da ne sodelujejo na natečaju za 45 novih licenc, dokončno odobritev novega pravilnika, takojšnjo izdajo 20 licenc in preureditev službe. Lansko leto je tržaška občina razpisala natečaj za 20 novih li cene, proti temu sklepu pa so vlo žili priziv predstavniki »skupin* taksistov. Deželno upravno sodišče je ta priziv sprejelo in razveljavilo sklep občinskega sveta. V zvezi s tem sindikati ugotavljajo, da «skupine» nimajo prave volje, da bi osvojile predloge za izboljšavo službe in da hočejo še vedno ščititi svoj monopol in svoje privilegije. Samo tako si je namreč mogoče razlagati dejstvo, da so vložile priziv proti sklepu, ki je sodil v okvir skupnih dogovorov, ki so jih dosegli po dolgotrajnih pogajanjih. Zato sindikalni organizaciji zahtevata, naj se predhodno rešijo tista organizacijska vprašanja, ki onemogočajo vsakršno izboljšanje sto ritev. Sindikata nato navajata nekatere predloge za preprečevanje špekulacij od strani imetnikov licenc, ki izkoriščajo najemnike in to v službi, v kateri bi bilo treba od praviti podnajemnike, saj bi jo morali lastniki licenc s~ami opravljati. Končno pa sindikata ugotavljata, da ni mogoče nadaljevati s pogajanji s tistimi, ki ne spoštujejo dogovo rov in ne izpolnjujejo sprejetih obveznosti. Tatvina v stanovanju tržaškega industrijca Med novoletnimi prazniki so tatovi »obiskali* tudi stanovanje 58-letnega industrijca Igina Cocianci cha iz Ul. Matteotti 30, 4 nadstr Vlomili so ključavnico in po stano vanju vse razmetali. Iz dnevne sobe so ukradli mnogo srebrnine (pribor za 12 oseb, pladenj, starinsko vazo, skledo za sadje, sladKornico, dve škatli, kelih in velik krožnik), iz spalnice Cociancicheve hčere pa dva krznena plašča ter štiri ogrlice iz dragih kamnov. Okradeni, Ki je odšel z doma v petek popoldne in se je vrnil šele v nedeljo okoli 19,-ure, ni še ocenil škode, ki so jo povzročili tatovi. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN F AS od 22. do 7. ure: telet št. 732 627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tei i26l65: Občine: tel. 211001: Prosek; tei. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ' FRANČEK RUDOLF KOŽA MEGLE Scena Kostumi Glasba Režija Drago Turina Anja Dolenčeva ’ Mojmir Sepe JOŽE BABIC V soboto, 8. januarja, ob 20.30 in v nedeljo, 9. januarja, ob 16. uri Prvo gostovanje v občinskem gledališču «F. Prešeren, v BOUUNCU Abonenti SSG iz dolinske občine, ki si še niso ogledati »Ko že megle* v Kulturnem domu, imajo možnost ogledati si predstavo v soboto in v nedeljo v Boljuncu. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Boljuncu v soboto od 12. do 14. ure ter dve uri pred pričetkom obeh predstav. * Včeraj-danes Danes, TOREK, 4. januarja ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34. — Dolžina dneva 8.48. — Luna vzide ob 16.04 in zatone ob 6.29. Jutri, SREDA, 5. januarja SIMEON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,9 stopinje, najnižja 8,3, ob 19. uri 9,4 stopinje, zračni tlak 1022,9 mb stanoviten. vlaga 85-odstotna, nebo oblačno. brezvetrje, dežja je padlo 0,4 mm. morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI ” V dneh 1/, 2. in 3. januarja 1977 se je v Trstu rodilo 12 otrok, u-mrlo pa je 30 oseb. UMRLI SO: 86-letna Amelia Stem-berger, 88-letna Lucia Elena Tre-visan por. Sbssi, 61-letna Maria Groppani por. Decaneva, 48-letna Norma Bordon por. Andrigo, 84-letni Andrea Dezorzi, 52-letna Maria Pechiar, 44-letni Luigi Rizzar-di. 85-letna Maria Caenazzo vd. Fulin, 72-letni Egidio Cescutti, 74-letna Paola Berti vd. Grazioli, 67-letni Aldo Natali, 77-letna Alba Del la Mattia por. Franceschini, 79 letna Anna Dambrosi vd. Colautti. 67-letni Antonio Garbin, 70-letni O reste Sahar, 80-letna Emma De Mat-toni por. Mazzon, 65-letna Bruna Englaro por. Manfalcon, 90-letni Antonio Penco, 71-letni Giuseppe Hias, 91-letna Eugenia Žago vd. Forruglio, 72-letna Alma Ianus por. Serra, 82 letna Giuseppina Caprizzi, 79-letna Amelia Girardi Gabroviz, 78-letni Guido Rossini, 73-letna Maria Co-ciancich, 55-letna Leda Sancin por. Simčič, 81-letna Angela Valentini vd. Comelli, 801etni Girolamo Vo ce, 84-letna Antonia Kociancich vd. Krizcak, 87-letni Ivan Savarin. lin'.- '-J; ji; > > iJlil**■jJbni DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) INAM -' Al Camrhello, Drevored XX. septembra 4; AlTEsculapio, Ul. Roira 15; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso. Korzo Italia 14; Serra-vallo. Trg Cavana 1; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24. ' LOTERIJA BARI 70 51 50 19 42 CAGLIARI 82 14 16 50 76 FIRENCE 55 24 67 66 56 GENOVA 6 31 35 77 46 MILAN 88 42 68 43 5 NEAPELJ 7 8 14 10 45 PALERMO 25 45 47 26 24 RIM 66 41 12 76 45 TURIN 24 4 87 49 35 BENETKE 65 39 80 30 35 ENALOTTO 2 2 X 12 1 12 1 2 1 X KVOTE: 12 točk - 26,841.000 lir; 11 točk - 307.300 lir; 10 točk 29.300 lir. ■ ■ : n V : RANCA D! CRE0ITO Dl TRI E STE •TRŽAŠKA K RED ITN A BANKA S. P A. ’■ . V ; TRS T - ULICA P. FILlZMO - C® C.1-AAI TEČAJI VALUT V MILANU DNE 3.1.1977 Ameriški dolar: debeli 874,- drobni 840,- Funt šterling 1487.— Švicarski frank 357,50 Francoski frank 176.— Belgijski frank 23,90 Nemška marka 371,25 Avstrijski šiling 51,75 Kanadski dolar 845.— Holandski florint 355,- Danska krona 148,— švedska krona 208,- Norveška krona 166— Drahma: debeli 19,60 drobni 19,60 Dinar: debeli 43.- drobni 43.- MENJALNICA vseh tujih valut Ob zaključku Cankarjevega leta bo Stalno slovensko gledališče v Trstu v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem iz Ljubljane odprlo v petek, 7. januarja 1977, ob 18. uri v foyer-ju Kulturnega doma v Trstu razstavo Cankarjevo gledališče in Cankar v Trstu Ansambel SSG bo v koncertni izvedbi predstavil tržaškemu občinstvu odlomke iz Cankarjeve drame »Jakob Ruda*, ki še ni bila uprizorjena v« Trstu. Vljudno vabljeni. Vstop prost. Gledališča VERDI Danes,, 4. t.m., ob 20. uri, premiera Massenetove opere «Werter». Dirigiral bo Bruno Bertoletti, delo je režiral Giulio Chazalettes. V glavnih vlogah bosta pela Carmen Gonzales in Alfredo Kraus. AVDITORIJ Danes ob 20.30 bosta gostovala R1C in GIAN s predstavo »Zares čuden par*. Delo je režiral Emilio Bruzzo, pripravila pa sta ga Garinei in Gio-vannini. Cena vstopnic je 2.500 in 5.000 lir. Rezervacije pri Osrednji blagajni Pasaže Protti. Za abonente posebni popusti. Kino Mignon 15.30 »La scarpetta e la rosa* Nazlonale 15.00 «11 libro della giun-gla*. Walt Disney. Barvni risani film. . Grattaclelo 16.00 «Quelle Strane oc-casioni. N. Manfredi, Stefania San-drelli, Alberto Sordi in P. Villaggio. Penice 15.00 «King Kong*. Barvni film Dina De Laurentiisa. Ezcelsior 16.00 «11 Casanova* Fede-rica Fellinija. Igra Donald Suther-land. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Histoire d'0». Corinne Clery, Prepovedan mladini pod 18. letom. Rltz 16.00 «11 signor Robinson*. P. Villaggio in Zeudi Araya. Aurera 16.30 «0, Serafina. R. Pozzetto Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitcl 16.30 «Safari express». G. Gemrna. Barvni film. Cristallo 16.00 «Spogliamoci cosi sen-za pudore*. Johnny Dorelli, Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Toccarlo... porta for-tuna*. Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Notti e donne proibite* N. 2. Prepovedan mladini pod 18 letom. Impero 16.00 «11 soldato di ventura*. Bud Spencer. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Ci rivedremo aU'infemo». Lee Manvin in Roger Moore. Barvni film. Idfialm,16.00 «Simbad e il califfo*. Robert Maloom. Barvni film. Alibazia 16.00 »Anche gli angeli tira-' nb di destro*. Giuliano Gemrna, Ricky Bruch. Barvni film. Radio 15.30 «Lo squalo». Astra 16.30 «Texas oltre il fiume*. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča ves ansambel, da bo danes, 4. t.m., prva redna vaja v letu 1977: ob 19. uri orkester, ob 20.30 zbor. Izleti Turistična sekcija združenja Union javlja, da je še nekaj mest za eno-dnevi izlet v S. Candido 9. 1. Informacije in prijave na društvenem sedežu v Ulici Valdirivo 30 (tel. 64459) od 17.30 do 19.30. Sekcija PCI-KPI občine Dolina izreka tovarišu Evgenu In družini Iskreno sožalje ob izgubi očeta Metoda. Dne 2. t.m. nas je zapustila naša draga Ivana Kobau vd. Sancin Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 12.30 iz hiše žalosti v Ul. Bersezio 21 v škedenjsko cerkev. Naznanjajo žalostno vest hčerke, sinovi, sestra, snahe, zet-je, vnuki in drugo sorodstvo. Skedenj, 4. januarja 1977 Pogrebno podjetje Zimolo ■ Tel. 38004 Dne 3. t.m. nas je v starosti 87 let zapustil naš dragi IVAN SAVARIN (GRDINA) Pogreb bo v petek, 7. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Naznanjajo žalostno vest sinovi Slavko, Valerij In Edi, snahe, svaki, vnuki ter drugo sorodstvo. Trst. 4. januarja 1977 Pogrebno podjetje Zimolo — Tel. 38004 MED PROBLEMI, S KATERIMI SE BOMO SOOČALI V novem letu se bo odločalo o slovenskem šolskem okraju Kljub zagotovilom, da se razprava odloži, naj bi deželni odbor že poslal prosvetnemu ministrstvu predloge za razdelitev po okrajih GORIŠKI DNEVNIK« 4. januarja 1977 Ob slovesu od starega leta, ko *e otepamo neprijetnih spominov in vprašujoče zremo v prihodnost, se nam poleg osebnih problemov od pirajo tudi širša družbena vprašanja. Med temi je v preteklem letu pritegovalo posebno pozornost naše narodnostne skupnosti vprašanje na šega šolstva. Na šolah v teh dneh ni pouka, šolniki in dijaki uživajo počitnice in šolska vrata se bodo snet odprla šele v četrtek. Večina si kot prvo vprašanje zastavlja to, ali bodo v prihodnje sploh še prazniki in tako imenovani mostovi kot v preteklosti. Splošna gospodar ska kriza terja tudi od šole odpovedi. Poleg tega gre tudi za vnra žanje reforme. Ali se bo proces demokratizacije šolskega sistema razvijal, kot si želimo? Slovo od starega leta je ob tem Pravzaprav nekakšen mejnik glede določenih vprašani, s katerimi se je Vse leto srečevala naša narodnostna skupnost. Pri tem .mislimo predvsem na slovenski šolski okraj. Veliko se je o tem razpravljalo, ven dar vprašanje še zmerom ni razčiščeno. Novo leto bi moralo v tem pogledu prinesti dokončno rešitev. Toda kakšno? Še pred dnevi, potem ko so se vse naše organizaciie, številne krajevne uprave, sindikati in drugi jasno izrekli za samostojen okraj za slovensko šolo, nas je namreč presenetila čudna vest, ki jo je Prvi prinesel komunistični dnevnik Ulita, da je deželni odbor Furlani« - Julijske krajine poslal v predvidenem roku (do 30. novembra! prosvetnemu ministrstvu predloge, oziroma že izdelan načrt za razde l'tev po šolskih okrajih. Kako naj si to vest, ki jo je predsednik Co-•nellj na zadnji seji deželnega sveta sicer zanikal, razlagamo? Deželni odbor ni nikdar skrival, da je nasproten slovenskemu šolskemu o-kraiu in to je na omenjeni seji predsednik v imenu celo*nega odbora tudi izrecno poudaril, čeprav je nekaj dni nrej odbornik za šolstvo Mizzau obljubil, da bo razora va o tem vprašanju odložena. Očitno je deželni odbor še enkrat glad ko prezrl zahteve, ki jih postavlja slovenska narodnostna skupnost in z njo nekatere stranke, krajevne Uprave in druge organizacije. Tudi v novem letu nas torej čaka veliko dela in naporov, da si bomo zagotovili pravice, ki nam pripmtei jo. Slovenski šolski okraj' bo še J^Prej ena n a j nom em bne jS i h"' š Rffll. r^todba prosvetnega mfhistfa Mat-‘®ttija, da se volitve v višje šolske zborne organe, to je v pokrajinske, “krajne in osrednji šolski svet odložijo za osem mesecev, to je od 13. marca, kot napovedano, na 13. november, nam daje nekoliko več časa. Ta čas moramo izkoristiti, da bodo deželni odbor in višje šolske oblasti upoštevale naše upravičene zahteve. Iz šolskega okoliša Sv. Ivan Zahteva po slovenskem šolskem okraju Svet šolskega okoliša za območje Sv. Ivana je na svoji seji 23. de cembra obravnaval tudi problem šolskega okraja ter s tem v zvezi sprejel resolucijo, v kateri z ogor čenjem ugotavlja, da na deželni rav ni še niso sprejeli dokončne odločitve o ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. »Upo- števajoč dejstvo, je med drugim rečeno v resoluciji, da slovenska javnost, javnopravni organi, slovenske organizacije ter druge demokratične ustanove že dve leti zahtevajo ustanovitev slovenskega šolskega okraja in da smo že dvakrat naslovili na pristojne oblasti naše zahteve v tem smislu, obsojamo dejstvo, da pristojne deželne oblasti do danes še niso ukrepale v smislu teh zahtev.* Resolucija se zaključuje s ponovno zahtevo po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja, katerega pristojnost naj zajame vse slovenske šole vseh vrst in stopenj v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Resolucijo so poslali deželnim, pokrajinskim in občinskim oblastem, strankam in sindikatom. IMIIIIMlIlllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIIlIllliniimillinflllllllllllllMIMIliMiiilliliiiii 11111111111111111111111111111111111111111 PO OBJAVI USTREZNEGA ODLOKA V URADNEM VESTNIKU Od I. jan. zavarovanje v prometa v poprečju dražje za 20,5 odst. Izbira med policami «honus malus», s popustom in s franšizo Na Tržaškem in Goriškem bodo nove premije nekoliko nižje kakor v večini italijanskih pokrajin S 1. januarjem so stopile v veljavo nove tarife za zavarovanje vozil v prometu (civilna odgovornost — RCA). Ustrezni odlok je bil objavljen v Uradnem listu dne 31. decembra 1976. Odlok določa, da se nove tarife računajo na podlagi vnaprej določenega osnovnega zne ska ter so nižje oziroma višje glede na moč motorja pri posameznem vozilu ter glede na pokrajino, v kateri je posamezno vozilo registrirano. V glavnem pa drži, da so nove tarife v poprečju za 20,5 odst. višje od dosedanjih. Tudi po novem bodo zavarovanci lahko izbirali med tremi vrstami polic: »bonus malus*, polica s franšizo in polica s popustom. Tarife so seveda različne za različne «maksimale». Naša preglednica bo upoštevala najnižje maksimale, dovoljene po zakonu, se pravi maksimale 25,15 oziroma 3 milijonov lir. V tej zvezi naj omenimo, da zavarovanje praviloma ne «krije» sopotnikov v avtomobilu. Kdor želi raztegniti zavarovanje, tudi nanje, mora doplačati- 3 odst. ustrezne premije. o,.- •>; rt Pri Rolici »bonus rrialus» znaša osnovni znesek 62.247 lir. Ta tarifa velja za avtomobile do moči 10 KM: za avtomobile z motorjem do 12 KM je tarifa višja za 46 odst., do 14 KM za 61 odst., do 18 KM za 109 odst. in za vozila z motorjem lai>iiiiml„llt,iii„„i,„iIMllilllllltlllnllMllllttlllllllllllMIIIIIIIIIII(l)IIIMIIlmlllllllllllllllllllllllllllllllljllmi STARA NAVADA ŽIVI... TRIJE BOŽIČNI KONCERTI PRI BENEŠKIH SLOVENCIH Prireditve so bile v občinskem kulturnem centru v Sv. Lenartu ter v cerkvah na Lesah in v Špetru , Navada, da pevski zbori prireja jo božične koncerte, je letos dala beneškim Slovencem kar tri res le-Pa kulturna doživetja. Prvi. tak koncert je bil namreč že 26. decembra v Svetem Lenartu, kjer je v občinskem kulturnem centru nastopil poleg domačega pevskega *bora tudi zbor Rečan z I-es, kon-oort pa je popestril tudi Checco « Pičiča s svojim ansamblom. Podoben program so imeli tudi v Pedeljo v cerkvi na Lesah. Prisotne je najprej pozdravil predsednik farne skupnosti župan inž. Fa oio Bonini, ki se je tudi zahvalil VRem sodelujočim, še posebno pa otrokom iz Seve in Topolovega, ki ®o se pod vodstvom domačega župnika Azelia Romanina začeli učiti nekatere stare beneške pesmi. Ko je Checcov ansambel SSS odi Bral Sveto noč, je napovedovalec Janez Florjančič predstavil nai-jniajše, ki so pod vodstvom Alda Klodiča zapeli staro božično Kar so rodilo diete. Nato je nastopil 2bor iz Svetega Lenarta, ki v se-oanji sestavi deluje pod vodstvom .Župnika Dorboloja pet let. Zapel domačo božično Božji nam je n°jen sin ter nekatere druge nabožne pesmi. Po nastopu domačega pevca Franca Cernotte, ki je ob sprem tja vi kitare zapel dve novejši bo žični pesmi, je pod vodstvom Antonia CJualizze - Toninaca nastopil domači zbor Rečan z božičnimi in ‘trugimi nabožnimi pesmimi. Posebno zanimanje in navdušenje številnega občinstva pa je žel nastop asambla SSS, ki je v posre neni moderni priredbi posredoval stare ljudske božične pesmi Poslu *ajta vsi judje. Na zapuuved je Paršla. O čuj, o čuj ter Kaj se vam zdi, svoj nastop pa je sklenil 8 črnsko duhovno pesmijo. Drugače je bil zasnovan božičn’ koncert, ki ga je organiziral bar naški zbor Pod lipo v špetrski žup ni cerkvi. Na koncertu so polee or Sanizatorja sodelovali še Nediški PUobi ter zbor Čjante che ti passe iz Passonsa, program pa je bil razdeljen v dva dela. V prvem delu je po kratkem nagovoru Nina Spe nanje, pevovodje zbora Pod lipo, Vsak od zborov odpel nekai božič nih pesmi. V nastopu zbora Čjante che ti passe so prevladovale seve- da furlanske pesmi, Nediški puobje, ki jih vodi Giuseppe Chiabudini, so zapeli beneški ljudski Jožef rajža ter Koleda, zbor Pod Lipo pa je v svoj nastop vključil poleg stare slovenske Te dan je vsega veselja še po eno italijansko, furlansko in latinsko pesem. ( ‘ Po kratkem odmoru, ki ga je zapolnilo igranje orgel, so ponovno nastopili vsi' zbori', tokrat z drugimi ljudskimi in umetnimi pesmimi. Nediški poubi so poleg svoje himne Ne-diška fara zapeli še nekaj slovenskih in furlanskih pesmi, zbor Pod lipo je nastopi z beneškimi ljudskimi pesmimi, furlanski zbor č.jan-te che ti passe pa je pod vodstvom Franca Dominuttija zapel dve um-brijski pesmi, ki so ju pele žene ob nabiranju oljk, ter vrsto furlanskih ljudskih in umetnih. Z izbranim repertoarjem in kvalitetnim izvajanjem je ta zbor s stoletno tradicijo navdušil občinstvo, ki je izzvalo ponovitev zadnje pesmi Un salut 'e Furlanie, ki poje o furlanskem ljudstvu ter o njegovi ljubezni do materinega jezika. Ob koncu koncerta se je gostujočima zboroma zahvalil Nino Špehonja, nakar so se vsi pevci zadržali ob kozarcu vina, skupaj zapeli in se razgovorili. Prispevke, ki so jih zbrali ob koncertu, pa bodo člani pevskega zbora Pod lipo izročili eni izmed po potresu huje prizadetih beneških občin. ž. g. Prispevki za obnovo gospodarstva Rok za vlaganje prošenj podaljšan do 31. januarja Na predlog deželnega odbornika za industrijo in trgovino Stopperja je deželni odbor podaljšal rok za predložitev prošenj za denarne pri spevke iz deželnih razpoložljivosti za obnovo industrijskih, obrtniških, trgovskih in turističnih dejavnosti na potresnem območju. Kdor še ni vložil prošnje, naj to stori najka sneje do 31. januarja 1977. Prošnje sprejemata trgovinski zbornici v Vidmu in Pordenonu, kar zadeva obrtniške dejavnosti pa je za to pristojna deželna ustanova za raz voj obrti ESA. z več kot 18 KM je tarifa višja za 136 odst. Ko smo izračunali u strezni znesek, odbijemo zavarovanci na Tržaškem in Goriškem 19 odst., saj se naši pokrajini uvršča ta na šesto mesto v Italiji glede na število prometnih nesreč. Pri zavarovanju «bonus malus* se tarifa za posameznega zavarovanca dvigne za 16 odst. po prvi nesreči, za 35 odst. po drugi, za 58 odst. po tretji in za 84 odst. po četrti nesreči. Nasprotno pa se zniža za 14 odst. po enem letu brez nesreč, za 26 odst. po dveh letih, za 36 odst. po treh letih in za 45 odst. po štirih letih brez nesreč. Pri policah «s popustom* znaša osnovni znesek 54.294 lir. Tudi v tem primeru se tarifa viša vzpo redno z močjo motorja, in sicer v istem razmerju kakor pri polici «bo-nus malus». Na Tržaškem in Goriškem odbijemo iz že navedenih razlogov (6. kategorija) 17 odst. u-strezne premije. Pri teh policah je zavarovanec po nesreči dolžan «vr-niti* zavarovalcu popust, in sicer v razmerju 4T, odst. ustrezne tarife. Pri policah s franšizo znaša frari šiza 30.000 lir za vozila z motor jem do 10 KM, 50.000 lir za vo žila z motorjem do 14 KM. 100.000 lir pa za vozila, opremljena z motorjem nad 14 KM. Osnovni znesek znaša 55.217 lir in se veča vzporedno z močjo motorja (v istem razmerju kakor pri prejšnjih dveh policah). Na Tržaškem in Goriškem odbijemo 18 odst. ustrezne premije. Po pravkar objavljenem odloku se zavarovalnina za avtobuse po viša za 19 odst., zavarovalnina za motorna kolesa pa za 13.5 odst. Zavarovanci, katerim zavarovanje zapade v prvih dneh januarja, morajo prilagoditi svoje police v roku 30 dni. VODENJE POLITIKE 1 OKOPOV NE VODI NIKAMOR Boljše perspektive v letu 1977 za pokrajino in za občino Tržič? Ker levi odbor v Tržiču nima zadostne podpore, bo verjetno podal ostavko in poiskal podporo v demokratičnih strankah * Na pokrajini popuščanje levice Potrebno je bilo poldrugo leto, da so tri poglavitne stranke na Goriškem, KPI, PSI in KD spoznale, kako nikamor ne pelje takšno vo denje politike v pokrajinski upravi in v občini Tržič, za kakršno so se na pokrajini odločile sredinske stranke, v Tržiču pa levičarske V vsem tem času, ko zaradi pomanjkanja večine niti v pokrajinskem svetu in niti v tržiškem svetu niso uspeli sprejeti ene same pametne odločitve, v vsem tem času je dozorelo v teh strankah spoznanje, da je potrebno spremeniti dosedanje vodenje politike z okopov in se lotiti pogajanj. Rezultat teJze Bratuž* s kon“r' kongres sindikalnih kadrov, na- K»- t?rjn ,v S0 n®mrt“ avtobusom odpotovali iz Gorice- v šbbotd zjattSj " ihiSv frančbskl" prestolnici imajo koncert danes zvečer. Koncert bo v cerkvi Saint Medard V zgodovinskem centru francoske metropole. Goriški zbor bo odpel vrsto slovenskih nabožnih, narodnih in umetnih pesmi. S tem želi podati llllllll■ltlmlllll■l|||||||||||||||||t|||||,||,||||,|,l|M|||IU,IIIIMItlll|na||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||(|' PISMO UREDNIŠTVU Kako spreminjam priimek v izvirno slovensko obliko Spoštovano uredništvo! Upam, da boste to pismo v celoti objavili. Z njim ne nameravam napadati nikogar, ampak želim le seznaniti vse tiste, ki bodo v prihodnje nameravali povrniti svoj priimek v izvirno obliko, s kglcšnimi postopki se bodo soočali. Najprej želim povedati, da z opisovanjem težav, ki nastajajo pri tem, ne mislim nikomur jemati poguma, ampak bi rad spodbudil vse tiste, ki se s tem vprašanjem srečujejo, da se odločijo in svoj priimek vrnejo v izvirno obliko in se pri tem poslužujejo mojih izkušenj. Omenil bi še to, da se za ta postopek odloča bolj malo ljudi, čeprav se mi zdi, da si vsakdo izmed nas želi originalnega priimka, ne pa popačenega, kot jih nosi večina izmed nas. čeprav se zavedam, da pisati o tem ni moja naloga, se kljub vsemu oglašam, ker se mi zdi, da o teh zadevah naši časopisi premalo pišejo. Do polovice sem že prišel Meseca julija lani sem se odločil za upravni postopek za vrnitev priimka v izvirno slovensko obliko (iz Comelli v Komel), ki mi ga je z dekretom št. 50/404 iz leta 1935 goriška prefektura poitalijančila. Naj v uvodu povem, katera sta postopka, ki omogočata vrnitev popačenega priimka v izvirno obliko. Prvi postopek se nanaša na priimke, ki so jih fašistične oblasti poitalijančile s posebnim odlbkom prefekta. Ta postopek je enostaven, saj je dovolj na občinskem uradu zahtevati spremembo, kar ima za posledico, da prefektura prekliče dekret iz fašističnih časov. Drugi postopek je bolj zahteven, zadeva pa vse tiste priimke, ki so jih spremenili brez posebnega dekreta prefekta. Ponavadi so to svojevoljno storili državni ali občinski uradniki. V tem primeru prefektura ni več pristojna in se mora prizadeta oseba obrniti k odvetniku in začeti s sodnim postopkom. Ko sodna oblast ugotovi, da je bila pri pisanju priimka storjena napaka (errore materiale), vrne pri. imek v izvirno obliko. Na prvi pogled se zdi. da sta oba postopka enostavna in da «stečeta» na podlagi navadne prošnje, ki ji lahko vsak polnoletni državljan brez veči!h težav vloži na občini. Pa vendar temu ni tako. Pojavljajo se težave birokratskega značaja, ki bi jih človek s trdno voljo še kar premagal, če se ne bi postopek zapletel zaradi pomanjkanja politične volje. Potrebna je dobršna mera odločnosti, da prizadeti premosti tudi to težavo. Pri moji zadevi se moram posluževati obeh zgoraj navedenih postopkov. Marsikdo se bo vprašal, zakaj dvojno delo. če hočem odgovoriti na to vprašanje, moram pojasniti, da je fašistična oblast leta 1935 spremenila priimek mojega deda iz Komel v Comelli. Toda oblasti pri moji prošnji tega dejstva niso vzele v poštev, čeprav je iz dokumentov razvidno, da je izvirna oblika priimka z začetnim «K». Upoštevale pa so kot originalen priimek mojega o-četa, ki je bil pri krstu zgrešeno napisan (hote ali nehote) cComeb, kot je razvidno iz občinskih in župnijskih listin. Tudi to obliko so z odlokom spremenili v «Comellb>. Prefektura je torej pristojna le za vrnitev v «originalno» obliko našega priimka po očetu, to je v »Comel*, medtem ko je za spremembo iz Co-mel v Komel potrebna razsodba sodišča. če želim vrnitev. priimka v izvirno obliko, moram zato uporabiti oba postopka. Prav pred dnevi sem sprehodih polovico poti. Prefektura mi je 17. decembra izdala, potrdilo, v katerem sporoča, da je moj dosedanji priimek Comelli spremenila v *origi-nalno» obliko Comel. Sedaj me čaka nadaljnje delo, to je sodni postopek, da dokažem, kako je priimek Comel popačen in kako se pravilno glasi Komel, torej s »K*. Mislim pa, da mi tega ne bo težko dokazati z dokumenti moje rodbine. Pa še tole. Petkrat sem že bil na pristojnih uradih goriške občine, osemkrat na prefekturi, dvakrat na župnijskem uradu v Solkanu, enkrat v župnišču na Placuti, štirikrat pri odvetnikih za razna pojasnila in si dopisujem s prefekturo. Sedaj me čaka še enkrat toliko dela, da pridem do konca. Kako naj se sedaj podpisujem: Co. melli, Comel ali pa Komel. Ko se bom ponovno oglasil bralcem Primorskega dnevnika in opisal še drugi del poti, upam, da se bom lahko povsod in z vso pravico podpisal Komel. S tovariškimi pozdravi Igor Komel tako francoski publiki kot Slovencem, ki žive v Parizu, nekak prerez slovenske zborovske ' 'MvarjalboStl ki je tako bogato in s m njimi dve Gallusovi deli, Beati estis ter Regali ex prcgenle in Lassovo skladbo Je l'ayme bien. Med slovenskimi skladbami pa ima med drugimi na sporedu dela sktodite-ljev Jobsta, Železnika, Levičnika, Riharja, Mava, Hladnika, Deva, Maliča, Pahorja, Tomca, Cigan’. Močnika, Kramolca, Lebiča in Je-ricija. Zbor vodi prof. Stanko J kričijo. V zadnjem času je zbor vso svojo pozornost posvetil prav tej turneji, ki gotovo spada med pomembne mejnike zborovske zgodovine in, lahko zatrdimo, tudi v a-nale goriške sloverske zborovske dejavnosti na sploh. Gor ški zbor je doslej v glavnem nastop 1 domu, na Tržaškem, na Koroškem, v Sloveniji. Prejšnja leta pa velja med najdaljšimi turne torni zabeležiti zla sti nastopa v Švici ter v Rimu V vsem tem času je tudi veliko regi striral za radijske postaje Trst, Koper, Ljubljana, Celovec in Vatikan. Pred leti je nastopal tudi na goriškem temkovanju «Seghizzi» in sc je večkrat udeležil revije »Primorska poje*. Na naši sliki je zbor «Lojze Bratuž* v sedanji postavi na enem izmed zadnjih nastopov. malih inMsMIt podjetij za Goriško Pred dnevi so na izrednem občnem zboru združenja malih industrijskih podjetij iz Gorice, Pordenona in Vidma, ki je bil v Vili Manin pri Passarianu sklenili preurediti organizacijo združenja. Tako bosta sekciji v Gorici in Pordenonu postali samostojni, medtem ko se bo videmska, ki bo sicer še opravljala informativno službo za vse člane, morala prilagoditi novi stvarnosti. Nova razdelitev je nekako povezana z ustanovitvijo deželne zveze malih in srednjih industrijskih podjetij, do katere je prišlo malo pred občnim zborom združenja Na občnem zboru so tudi že imenovali začasno vodstvo združenja za goriško pokrajino* Predsednik bo Attoni, svetovalci pa Rosso. Tirel. Lepore, Lovato- in De Marco. Odobrili so tudi statut. Do konca marca pa bodo sklicali občni zbor za določitev efektivnega vodstva. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Alla Salute* Ul. Cosulich 117, telefon 72480. Koper z lastnimi sredstvi. Naslednji četrtek pa bo Joško Prinčič prikazal vrsto zamm vih diapozitivov, ki jih je posnel na nedavnem popotovanju po Tuniziji. Na sestanku pa so končno sprejeli zelo pomembno odločitev. V sodelovanju s knjižno zadrugo In-contro - Srečanje bedo poskrbeli za izdajo razglednic slovenskih krajev na Goriškem, od Jamelj do Mernika. Na tiskanje razglednic so pri Skupini 75 sicer mislili že dalj časa, vendar je sklep dozorel šele nedavno. Pobudo bodo skušali uresil-čiti, tako so nam povedali nekateri člani, tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev. Do konca maja naj bi zbrali dovolj gradiva, nakar se bodo lotili težke naloge — izbire najboljših in najustreznejših posnetkov. Tisti, ki se samo občasno ukvarjajo s fotografiranjem, kakor tudi zbiralci starih razglednic se za sodelovanje lahko obrnejo do članov sovodenjskega fotografskega krožka. V čftrtefe pogreb Jožefa Gravnerja Uglednega Slovenca in kmetovalca Jožefa Gravnerja. ki se je rodil leta 1905 na Oslavju ter je po kratki in mučni bolezni preminil v bolnišnici v Ljubljani, bodo pripeljali na njegov dom v sredo popoldne, k zadnjemu počitku pa ga bomo v četrtek, ob 11. uri spremili izpred hiše žalosti na pokopališče v Pevmi. Razstave V umetnostni galeriji «11 Torchio* v Ul. Mameli 6 so sinoči odprli samostojno razstavo Egidia Calabreseja if Gorice. Razstavni prostori bodo odprti vsak dan do 15. januarja. Do četrtka je v Krminu, v galeriji »Forma 80», odprta skupinska razstava slikarjev, ki so vključeni v kulturni krožek «11 Sole» iz Červi-njana. Dela razstavljajo Ado Venier, Ivan Bidoli. Franco Sclauzero, Elvio Zorzenon, Wally Boemo, Ezio Pacco in Aldo Tavian. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 *Quelle Strane oc-casioni*. N- Manfredi. A. Sordi, P. Villaggjo, S. Sandrelli. Barvni film. Preppve4ap mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 «King-Kong» Brid-ges J Lgnge. MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Water-mass e i vampiri dello spažio*. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Agente 007, l uomo dalla pirtola doro*. J Bond in C. Lee. Barvni film. V1TTORIA 17.00—22.00 »Atti impuri allitaliana*. D. Lassander. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. 1 rži d ENCELSIOR 16.10—22.00 »L« terra di mer tiča ta dal tempo*. Barvni film PRINCIPE 17.30-22.00 »Lo schiaffo». Barvni film. Moro Gorica in okolico SOČA «Serpico». ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Avanture štirih mušketirjev*, francoski film ob 18.00 in 20 00 DESKLE »Vrhovi Zelengore*. jugoslovanski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Corzo Itaha 244. tel. 83538. Moški loden 37^0 L. 23.500 Krilc L. 11.500 .\)V Moške Jeans platno in ženske majice SKIN Jeans .IJrtjSb L. 4.500 L. 9.500 L. 9.500 OB KONCU SEZONE PRIMORSKI DNEVNIK 4 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. januarja 1977 NOGOMET 11. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE 20 zadetkov na blatnih igriščih Muraro (Inter) junak tega kola Bologna v hudi krizi - Preporod Milanovih nogometašev - Pruzzo odličen V 11. kolu prve italijanske nogometne lige so, kljub blatnim igriščem, dosegli kar 20 golov. Italijan ski strelci so torej zopet zasloveli. Zanimivo pa je, da se tokrat pri tolikšni beri zadetkov niso uveljavili »stari znanci* kazenskih prosto rov. Bil je to dan slovesa predvsem za mladega Intcrjevega strelca Murara, ki je dosegel vse tri gole za svojo ekipo. Muraro je v zad dnjih dveh tekmah dal skupno pet golov in je tako delno potolažil milanske navijače, ki so izgubili Bo-ninsegno, ki letos igra za Juventus. Bil je to tudi dan genovskega na padalca Pruzza, ki sodi že med naj boljše italijanske napadalceh sploh. Pruzzo je namreč v nedeljo dal dva gola. Nedeljsko kolo je bilo obenem tudi črn dan za turinsko napadalno dvojico Graziani Pulici. Brez za dctka »čudežne dvojice* je Torino v Veroni igral le neodločeno in tako se mu je na lestvici Juventus približal na eno samo točko. Dvoboj 11. kola Rim - Milan se je zaključil z zmagoslavjem milan skih enajsteric. Milan je namreč v Rimu premagal Lazio z 2:1, Inter Po nedeljskem kolu je lestvica, I veliko prijetno presenečenje glede vsaj na zgornjem delu nespremenjena. Turinski moštvi nadaljujeta svoj mrtvi tek. Na tretjem mestu, s 14 točkami, pa se je sestavila dvojica. Inter je namreč dohitel Napoli. Na spodnjem delu se je stanje nekoliko »razčistilo*, čeprav je (lesena doma osvojila svojo prvo prvenstveno zmago na račun Catan-zara. V izredno nevarnih vodah je tudi Bologna, ki je v Firencah prejela kar tri gole. Bolonjčani pa bodo že prihodnjo nedeljo pred izredno težko nalogo: igrali bodo, sicer doma, proti Inter ju. HOKEJ NA LEDU NA MLADINSKEM TURNIRJU Nepričakovano slavje mladih Italijanov BOČEN, 3. — Mladi hokejisti I talije so zmagali na mednarodnem turnirju, imenovanem »Šestih naro dov*. Zmaga »azzurrov* pa pomeni pa je s 3:0 odpravil Romo. nogomet V 3. ITALIJANSKI LICI Uspešen start Triestine v prvi letošnji tekmi Tricčani so namreč v Albi izbojevali dragoceno točko ALBESE — TRIESTINA 0:0 ALBESE: Eberini; De Gašper, Soro: Manica, Mattaini, Fantini: Saioni (Strumia), Carelli, Pavone, Luciani, Magara. TRIESTINA: Bartolini; Lucchet-ta, Zanini; Politti, De Luca, Mon-ticolo; Andreis, Fontana, Pereasin (Furlan), Trainini, Dri. SODNIK: Corigliano (Crotone). KOTI 3:5 Leto 1977 se je za Triestino začelo uspešno. Tagliavinovi varovanci so namreč igrali neodločeno v Albi proti tamkajšnjemu moštvu in s tem izbojevali dragočeno točko. Kljub razmočenemu igrišču, sta obe ekipi prikazali dober in dopadljiv nogomet. Triestina je odigrala letošnjo najboljšo tekmo na tujem. Taktična razporeditev Tržačanov se je takoj izkazala za uspešno. Politti. Trainini in Fontana so takoj zagospodarili na sredini igrišča in s tem so ustvarili lepo število akcij, obenem pa so zavarovali o brambo. Vnel se je tako boj na sredini, kjer so tudi domačini odigrali vidno vlogo, zaradi tega je bila tekma vseskozi zelo izenačena. Najboljše priložnosti so gostje u-stvarili v drugem polčasu, ko sta Politti in Zanini le za las zgrešila vrata. Domačini pa so kar dvakrat zadeli prečko in zaposlili vratarja Bartolinija. Triestina je tako s taktično izvrstno igro premostila še to oviro, tokrat pa se je predvsem izkazala obramba, ki je odigrala svojo najboljšo tekmo. Vsekakor je bila zmagovita poteza tržaškega moštva vezna linija. V napadu sta se Pe-ressin in Dri potrudila, proti koncu tekme pa sta bila preveč ir sami jena. Še posebno omembe vreden je Peressin, ki igra iz tekme v tekmo bolje. Izkazalo pa se je, da igra srednji napadalec vse preveč na sredini igrišča, tako da je trenutno Dri edini pravi napadalec Triestine. A. K. 1. — 4. — 6. - 12 11 10 L Baldino 2. Bagliore 1. Magisano 2. Conero 1. Trau 2. Baskct 1. Inquart 2. Sempione 1. Ampezzu 2. Fort Teman 1. Tino 2. Star of David KVOTE 1,910.676 lir 135.400 lir 15.700 lir 2 1 1 X X * 2 1 X 2 X 2 Od poklicnih kolesarjev velja omeniti četrto mesto Bitossija, ki ni izrazit specialist za take dirke. VRSTNI RED 1. De Vlaeminck, ki je prevozil 22 km v 49'40" 2. Vagneur po 1*5” 3. Bortoluzzo 3'2U” Okrogla miza V Bologni bo 14. januarja okrog miza, katere se bodo udeležili trenerji, igralci, odborniki in drugi prijatelji odbojke, ki bodo predisku-t.irali vse probleme, ki tarejo italijansko odbojko. na dejstvo, da so se Italijani na vseh tovrstnih tekmovanjih doslej slabo odrezali. V preteklosti so Ro muni trikrat zmagali in Madžari enkrat. Letošnji zmagovalci pa so štirikrat zaporedoma obtičali na zadnjem, šestem mestu. Velik na predek Italijanov gre v največji meri pripisati prihodu novega trenerja iz Kanade Bill.yju Harrisu, ki je spremenil metode dela pri mladih in rezultati tega dela so bili vidni že na tem prvem mednarodnem nastopu. Zmaga domačinov je več kot zaslužena, saj niso, kot edini, izgubili niti ene tekme. Kljub temu pa zrna ga Italije ni bila tako prepričljiva, kot izgleda na prvi pogled. Tako Italija kot tudi Švica imata nn končni lestvici osem točk. V zadnjem kolu je Italija visoko premagala Madžarsko, Švica pa Romunijo Bolgarski reprezentanti so o-stali praznih rok tudi v srečanju z Avstrijo in tako končali turnir brez točk. IZIDI 5. KOLA Italija - Madžarska 6:0, Švica Romunija 5:1, Avstrija - Bolga-rja 6:3. KONČNI VRSTI RED 1. Italija, 2. Švica. 3. Romunija, 4. Madžarska, 5. Avstrija, 6. Bol-garja. Prihodnje, šesto tovrstno tekmo vanje bo v Bolgariji. SZ svetovni prvak PRAGA, 3. — Na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v hokeju na ledu je zmagala reprezentanca SZ, ki je v odločilnem srečanju premagala Kanado s 6:4. Obe izbrani vrsti sta bili pred tem neposrednim obračunom, ki je bil obenem tudi odločilen za osvojitev naslova, neporaženi. Tudi v tej konkurenci so bili Sovjeti boljši, kar pomeni da v tej državi ni problemov z dobrim naraščajem. Italija — Izrael na ekranu RIM, 3. — Mednarodno rokometno srečanje med Italijo in Izraelom, ki bo 7. jan., bo prenašala neposredno tudi italijanska televizija na drugem programu. To je morda najlepši dokaz, da dobiva ta šport na panoga v Italiji vse bolj privr žencev. Po drugi strani pa so prav televizijski programi najboljša propaganda, da se pritegne najmlajše k tej aktivnosti. V Kepnu, kjer je ŠK Kras priredil silvestrovanje za svoje športnike in simpatizerje, je bilo vzdušje izredno veselo Pregled zamejskega športa v letu 1976 Od junija do decembra so slovenska zamejska društva priredila več mednarodnih turnirjev - Strokovna predavanja - Začetek prvenstev Junij Tudi na silvestrovanju v Križu ni manjkalo zabave in veselega razpoloženja Namizni tenis Prvenstvo ženske A lige je bilo letos skrajno neorganizirano, saj je prišlo do več prekinitev in ponovitev. Vsekakor so igralke Krasa zopet dosegle lep uspeh. V fi nalnem odločilnem spopadu so kra-sovke tesno podlegle ekipi GBC Bari s 4:5. Tako so predstavnice zgoniške občine že drugič zaporedoma osvojile naslov državnih pod prvakinj. Odbojka Na kvalifikacijah v San Vitu al Tagliamento so predstavnice Sokola zmagale in tako pridobile nravico nastopanja v B ligi kar je njihov največji uspeh v zadnjih letih. Na končni lestvici 3. ženske divizije je bila 01ympia 3., Dom pa 4. Na odbojkarskem turnirju za »Špacapanov memorial* v organizaciji ŠZ 01ympia je domača ekipa v finalu klonila proti Torriani. Tretji je bil Dom. Nogomet Zaključilo se je prvenstvo 2. a-materske lige, v katerem je bila Zarja najuspešnejša slovenska eki pa, saj je zaključila prvenstvo na odličnem tretjem mestu. Vesna je bila osma, Primorje pa je proti koncu zdr knilo na 11. mesto. Na tur liiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitmiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiMiiiiiiiiiitiliiiimtimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiii KOŠARKA V PRVIH ITALIJANSKIH LIGAH Izredno uspešna nedelja za Goričane in Tržačane Pagnossin je premagal Mobilgirgi, Pall. TS pa peterko Fernet Tonic A-1 LIGA Pagnossin — Mobilgirgi 86:83 (38:41) PAGNOSSIN: Savio 10, Furlan 5, Garrett 31, Soro 2, Ardessi 2, For-tunato 20, Caluri, Flebus 6, Beret ta, Bruni 8. MOBILGIRGI: Iellini 6, Mottini. Campiglio, Zanatta 18, Morse 22, Ossola 4, Meneghin 23. Becchini, Bisson 6, Rizzi 4. SODNIKA: Sidoli iz Reggio Emi-lie in Soavi iz Bologne. PM: Pagnossin 22:23. Mobilgirgi 7:91'PON: MčnegHin Tl8'43’T Malokdo je pred tekmo upal v I na Rieti 20. Chinamartini Turin 18, zmago goriškega Pagnossina. ki se|GBC Lazio Rim 16, Vidal Mestic je na igrišče predstavil z dokaj ne- 14, Scavolini Pesaro in Pallacane- nirju »prijateljstva* je reprezentanca ZSŠDI nepričakovano osvojila prvo mesto. Na Goriškem so odi grali prijateljsko srečanje med ljubljansko Olimpijo in goriško repre zentanco ZSŠDI. Zmagali so gostje s 5:1. Košarka Zaključilo se je prvenstvo 1. divizije. V skupini A je Bor zasedel solidno četrto mesto, v skupini B je Kontovel napredoval v finalni del. Polet pa je zasedel peto mesto. Atletika Dva deželna naslova sta izkupi- ček deklet Bora na deželnem pr venstvu v Gorici. Obe prvi mesti je dosegla Sonja Antoni na 200 in 400 m. P. Padovan je bila v da ljini tretja z osebnim rekordom 5,39 m. Na 200 m je bila tretja Marinka Semolič. Irena Tavčar je v disku dosegla drugo mesto. Član goriške Ol.vmpie Devetak je bil v teku na 800 m drugi. Na deželnem prvenstvu je, ob zelo skromni zasedbi, Bor dosegel pet drugih mest. Loredana Kralj je bila v metu krogle in diska druga. O-stala druga mesta so dosegli: Bru- na Mahne na 800 m, Duško Švab v teku 400 m čez ovire in Stojan Udovič v metu kopja. Kotalkanje Na deželnem prvenstvu v Porde nonu je dvojica Hrovatin - Sedmak osvojila prvo mesto. Na mednarodnem turnirju «Kriterij Velenje 1976» so Poletovi kotalkarji v ostri kon kurenci prijetno presenetili. V skupini pionirjev je Mauro Renar celo osvojil prvo mesto. Julij stro Trieste 12, Cosatto Neapelj 8. Roller Firence 6, in Libertas Brin diši 0. spodbudno vizitko: 9 zaporednih po razov. Upoštevati je bilo treba tudi dejstvo, da so gostje v zadnjih tek- «■*»»* «*>«.» česar so vsa Dredvidevanja za zrna | Emerson - Brina, Vidal - Brindi go bila na njihovi strani. Goričani ] si. Cosatto Chinamartini, Scavo-pa so spreobrnili napovedi in v i lini Cinzano, Fernet Tonic GBC -izredno razburljivi tekmi premagali j Lazio, Roller - Pallacanestr-.> TS. večkratnega evropskega prvaka. Razplet tekme se je odločil v zadnjih minutah, ko je Mobilgirgi zaradi petih osebnih napak izgubil najboljšega predstavnika Menčghi na, ki je bil neustavljiv pod košem. Brez slavne enajstice se je Gori čanom odprla pot v Mobilgirgijevo obrambo. Zmago pa si je Pagnossin pripravil že od prve minute dalje, ko so njegovi igralci z dobro razpore i jeno consko obrambo zaustavili go- j ste ter v napadu zelo točno metali na koš. S tem v zvezi velja orne niti dobro tekmo, ki jo je odigral Američan Garrett. Lovoriko zaslu* ži tudi Fortunato, ki je z 18 koši v drugem polčasu v precejšnji meri prispeval k zmagi svojih. Po hvalo pa zaslužijo vsi goriški igral ci, ki so dali vse od sebe. da bi vrsto negativnih nastopov zaključili prav proti eni izmed najmočnej ših ekip na svetu. DANES V TRSTU SASA-Brest Drevi, ob 19.45, 'bo v tržaški telovadnici, v Ulici della Valle pri jateljska ženska košarkarska tek ma med domačo ekipo SASA, ki jo vadi bivši Borov trener Mari, ■ n ljubljanskim Brestom. Borovi odbojkarji, ki uspešno nastopajo v drugi italijanski ligi iitiimiiiiiimiiiiimtiiiiiiiimiiiiini.............................minit...............................................................................nn..........mn ODBOJKA V DRUGI ITALIJANSKI LIGI PRVI D H USPEŠEN ZA BOROVCE «PIavi» so namreč dosegli svoj cilj, (o je obstanek v drugi ligi V drugem delu bo konkurenca izredno ostra - Favorit je CUS iz Trsta CIKLOKROS De Vlaeminck nezadržen BRENTA VALCUVIA, 3. - Bel gijski kolesar Roger De Vlaeminck, ki je specialist za enodnevne dirke in ciklocros je svoji bogati zbirki zmag dodal še eno. Na izredno težavni progi, katero je pobelil novozapadli sneg in je bila za oko dokaj privlačna, za kolesarje pa še dodatno težka, ni imel enakovrednega tekmeca, italijanski kolesar Franco Vagneur si je na moč prizadeval, da bi ugnal bolj renomiranega tekmeca. Prve tri kroge mu je tudi uspelo, vse •no pa je le moral priznati premoč nezadržnega Belgijca, ki je imel na •Uju nekaj več kot minuto naskoka. Prvi del odbojkarske sezone je za nami. 18. decembra so se zaključila izločilna tekmovanja v vseh višjih ligah. Zato lahko že napravimo prvi obračun. Na podlagi tega pa tudi napovedi imajo precej trdno osnovo. Danes se bomo omejili na moško B ligo, kjer slovensko odbojko zastopa tržaški Bor. »Plavi*, ki so se letos ojačili z dvema igralcema Krasa, so si pred pričetkom prven stva zastavili dva cilja: prvič uvr stitev v skupino ekip, ki se bo v drugem delu tekmovanja potegovala za prestop v A ligo: drugič prika zati kakovostno odbojko in tako pridobiti nove številne navijače ter navdušiti mladino za ta šport. Prvi cilj je Bor dosegel. Zabele žili so štiri zmage že na začetku prvenstva in si tako zagotovili ne samo obstanek v B ligi, ampak vsaj šesto mesto na končni lestvi ci. Poraza v zadnjih dveh srečanjih na lestvico nista odločilno vpli vala. Če smo torej z rezultati naših odbojkarjev razmeroma zadovoljni, pa tega o njihovi igri rie moremo reči. Vsakomur, ki je vidci na de lu naše fante, je jasno, da je to ekipa velikih možnosti, ki pa le občasno pokaže vse svoje znanje. Od tod tudi velika nihanja v igri, ko vrhunskim potezam sledijo začetni ške napake. Prepričani smo, da plavi* v nobeni priliki niso poka zali več kot 70 odstotkov svojih sposobnosti. Ekipo odlikujeta predvsem dober blok in izredno prodoren napad, šibka točka pa je obramba, kjer primanjkuje predvsem tista borbe nost, ki jo vedno srečujemo pri nasprotnih moštvih. Sicer gre tu vc rjetno za napako v miselnosti naših igralcev, ki vse svoje sile vlagajo v napad oziroma v de! igre, ko so ob mreži. Ko pa preidejo v drugo linijo, jim je to za počitek, za na hiranje moči v pričakovanju, da pridejo spet k mreži. Objektivna ocena igre borovcev pa zahteva, da pripomnimo še, dvoje reči: predvsem treba vedeti, da v prvem delu prvenstva ni igral zaradi poškodbe najboljši vezni i gralee »plnvih* Elio Kralj. O posameznih igra'cih zaenkrat ne bi 'dajali očen Počakali bomo na konec sezone, saj bo prav drugi del prvenstva razčistil ali potrdil naše dvome. Vsekakor pa bi na tem mestu omenili Lucijana Miliča, ki je bil od naših odbojkarjev doslej daleč najbolj pozitiven, predvsem pa je bil njegov doprinos vedno enak, to je na visoki ravni. Če k teinu dodamo še razigranost in bor benost tudi pri spodbujanju soigral cev, ga lahko smatramo res not kjučnega odbojkarja v vrstah Bora. Če poskušamo sedaj na kratko oceniti možnosti naših Odbojkarjev v drugem delu prvenstva, lahko povemo naslednje1. Konkurenca bo izredno ostra in napovedi sy vedno tvegane. Vendar j g nesporen favo rit za prestop v A ligo CUS iz Trsta, ki je tudi ekipa, ki edina razpolaga s tujim odbojkarjem, to ja s Poljakom Tibnroivskijem Osta li so si precej izenačeni: Sai iz Bel luna, Ferroni iz Verone, Cegnago in CUS iz Benetk so moštva, ki predvajajo odlično odbojko in zato bo vsaka morebitna zmaga borov cev izredno dragocena. Sicer pa bomo b možnostih Bora podrobneje poročali v eni naših prihodnjih številk, ko bomo tudi objavili koledar tekem. MIG ATLETIKA P. R. 84:71 86:83 95:88 93:84 77:82 98:91 Poštarju rimski maraton RIM, 3. — Po svetu je pač pri šlo v navado, da po brazilskem zgledu, organizirajo razne teke na Silvestrovo. IZIDI 15. KOLA Canon - IBP Rim Pagnossin - Mobilgirgi Forst - Sapori Brili - Snaidero Alco - Sinudyne Jolly - Xerox LESTVICA Sinudvne Bologna 26. Forst Can til 24, Mobilgirgi Varese 22, Alcc. Bologna 20, Brili Cagliari 16. Canon Benetke 14, Sapori Siena, IBP Rim in Xerox Milan 12, Pagnossin Gorica in Jolly Forli 8, Snaidero Vi dem 6. PRIHODNJE KOLO (6.1.) Brili - Alco, Mobilgirgi - Canon. Sinudyne - Forst, Snaidero - Jolly, Xerox - Pagnossin, IBP Rim - Sapori Siena. A-2 LIGA Pall. TS — Fernet Tonic 76:73 (41:38) PALLACANESTRO TRIESTE: De Vries 15, Meneghel 11, Baiguera 16, Forza 13, Jacuzzo 6, Pozzecco 8. Oeser 7, Ritossa, Scavolini, Avon. FERNET TONIC BOLOGNA: Pat-terson 22, Bariviera 10. Franceschi-ni 14, Anconetani 12, Sacchetti 10, Di Nallo, Mašini 5, Ghiacci, Can-ciani, Rizzardi. SODNIKA: Montella in Compa gnone iz Neaplja. PROSTI METI: Pall. TS 16:18. Fernet Tonic 8:9. PON: Baiguera in Anconetani. GLEDALCEV: 3 tisoč. Tržaški Pallacanestro je pripra vil največje presenečenje tega ko la.. Tržačani so namreč z odlično obrambo in z dokajšnjo moro zbra nosti v napadu Dremagali bolonjski Fernet Tonic, ki pa, kljub nedelj skemu spodrsljaju, še naprej vodi na lestvici te lige. Tekma je bila na izredno visoki tehnični ravni in večina domačih košarkarjev je igrala življenjsko tekmo. IZIDI 15. KOLA Pall. TS Fernet Tonic Chinamartini - Vidal Cinzano - Emerson Roller Cosatto GBC Lazio Briha Brindisi - Scavolini LESTVICA Fernet Tonic Bologna 26. Cinzano Milan in Emerson Genova 24, Bri Marljivi organizatorji iz Rima pa so pripravili celo novoletni maraton, katerega se je letos udeležilo skoraj 4009 tekmovalcev obeh spolov in raznih starosti Najboljši so se pomerili na kla sični maratonski progi, drugi so nehali po pretečenih 22 kilometrih, najslabše pripravljeni pa še prej, in sicer po osmih kilometrih. Na najdaljši progi je zmagal rini ski poštar leva, ki ima 34 let, iri se z atletiko ukvarja resno samo dve leti. Tudi njegov čas je "<-:č kot odličen (2.32'2"). Kot kaže smo le dobili »letečega poštar ju», ki bo imel v svojem poklicu še veliko dela in ne samo v naši pre stolnici. Atletika Na državnem prvenstvu je Loredana Kralj v metu krogle dosegla končno deveto mesto. Na peterobo ju, ki ga je organiziralo ŠZ Bor, je med naraščajnicami Patrizia Pa dovan osvojila prvo mesto in s 3 tisoč točkami dosegla normo za dr žavno prvenstvo. Med članicami je zmagala Loredana Kralj. Košarka V finalu za promocijsko prven stvo je Kontovel zasedel odlično drugo mesto. Na Kontovelu je reprezentanca ZSŠDI odigrala prija teljsko tekmo z ameriško ekipo New Realease. Kotalkanje ŠD Polet je tudi letos priredil tradicionalno kotalkarstvo revijo na ploščadi Prosvetnega doma. Avgust Kolesarstvo Veterani lonjerskega kluba- Adria, so se udeležili dirke v Zgornji Beli pri Kranju. Tekmovalce so razde lili v štiri starostne skupine, kjer so člani Aririe osvojili tri prva me sta s K. Marušičem, N. Maver,jem in G. Bonannom. Balinanje Na mednarodnem turnirju na Op činah, ki ga je priredilo ŠD Polet, so domačini dosegli presenetljivo drugo mesto Atletika Na mednarodnem mitingu v Kra nju je Irena Tavčar v metu diska dosegla dolžino 34,92 m in popra vila osebni rekord za dober meter V metu krogle je Loredana Krali osvojila prvo mesto. Na tekmovanju v Trstu je Irena Tavčar v metu krogle dosegla iz reden rezultat (11,40 m), štafeta 4x100 m (Semolič. Purič. Tretjak. Antoni) pa je s časom 50"7 dose gla normo za nastop na državnem prvenstvu Na pokrajinskem prvenstvu za dečke je v starejši kategoriji član Adrie Druškovič v hoji na 4 km zasedel prvo mesto. Košarka vanske reprezentance Mirko Novosel se je udeležil predavanj, ki jih je organiziralo ZSŠDI. September Atletika Na državnem prvenstvu naraščajmo v Mantovi je Irena Tavčar v metu krogle dosegla izreden uspeh. Zasedla je namreč tretje mesto. Na deželnem prvenstvu dečkov v Gorici je Darij Druškovič postal deželni prvak v hoji na štiri kilometre Na državnem prvenstvu v Via-reggiu je Borova štafeta (Tretjak, Semolič, Purič, Antoni) 4x400 m dosegla izvrstno peto mesto. Ženska ekipa Bora je na turnirju «Gall» osvojila prvo mesto pred CSI in Ginnastico Triestino. Odbojka Na odbojkarskem ženskem medna rodnem turnirju za Trof. Sokola v Nabrežini je zmagala Tehnika iz Brna (ČSSR). druga je bila Rije-ka (Jug.), tretja Mladost (Jug.) in četrti pa Sokol. Nogomet Letošnji Puntarjev memorial na Proseku je osvojila enajsterica Por-tuale. ki je v finalu premagala domače Primorje z 1:0. Tretja je bila Costalunga, četrta pa Zarja. Med začetniki je bil Breg drugi, potem ko je v finalnem srečanju podlegel z 0:4 Costalungi. Tretje mesto je osvojilo Primorje, ki je premagalo Primorec. V prijateljski tekmi je ljubljanska Olimpija premagala Primorje s 7:2 Turnir »Severina Devetaka* v Do berdobu je osvojila Juventina. ki je v finalnem srečanju premagala So-vodnje s 3:1. Finale za tretje mesto je osvojila Mladost prea Krasom. Jadranje Na društveni regati, ki jo je priredil Slovenski pomorski klub Čopa iz Sesljana je zmagal Labod, ki ga je krmaril Darij Bensi, sledil mu Jastreb Darka Malalana. Oktober Kotalkanje Na mladinskem državnem prvenstvu v Trstu je Pavel Sedmak o-svojil presenetljivo prvo mesto in s tem priboril Poletu prvi državni naslov v zgodovini tega društva Atletika Na tekmovanju v Trstu je borov-ka Irena Tavčar dosegla deželni rekord v metu diska z 39,62 m. Prejšnji rekord je teden prej izenačila v Gorici z 38,68 m i ri->r,i Kolesarstvo Na Skupni lestvici za 3. Trofejo (veteranov,-je lonjerski kolesar Klavdij Marušič zasedel drugo mesto, potem ko je tudi v zaključnem tekmovanju sezone zmagal. Namizni tenis Sonja Milič ie ponovno nastopila v državnem dresu proti Belgiji. V obeh nastopih pa je izgubila. Nogomet Začela so se vsa amaterska prvenstva. V 2. AL nastopajo Primorje. Vesna Zarja in ua ponovno Breg. Na Goriškem je v drugi AL Juventina. V 'i. AL nastopalo Union. Primorec. Gaja, Kras, M'a-dost in Sovodnjc Začela so se tudi mladinska prvenstva. November Odbojka Začela so se Članska in mladinska prvenstva V moški B ligi konkurira Bor. ki so ga letos ojačili nekateri igralci Krasa. Bor je prvenstvo začel nadvse uspešno, saj je novembra zabeležil tri zaporedne zmage V ženski B ligi nasto- pata Bor in Breg ter Sokol v drugi podskupini. Dobro so startale le Ameriška ekipa New Release '\ borovke. tudi v drugi tekmi z reprezentan- co ZSŠDI v Gorici z lahkoti, zmagala. Bivši zvezni trener jugoslo ROD MODREGA < > TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H SO C/3 H Igre v snegu 76:73 101:85 104:88 79:84 73:69 66:76 Ko je narava prekrita s snegom, najbri ni nevarnosti, da bi otrokom na izletih zmanjkalo dobre volje in domislic za najrazličnejše igre. tudi če so brez sank ali smuči Kljub temu je primerno, da na izletu ali na zimovanju kdaj pa kdaj predlagamo tudi organizirano igro Tako bo lahko vsak otrok v igri soudeležen, tudi tisti, ki se običajno raje drži pri kraju, vsi bodo prišli med „ebo j v stik Pri or ga nizirani igri so tudi drugače odnosi med igralci precej različni, pravila so jasneje izoblikovana in vsak mora zato bolj upoštevati soigralca. biti mora pazljivejši in na tančnejši ipd Poleg najrazličnejših variant «bitlo> v sicer običajnem kepanju, poleg kepanj v cilj in podobnega, lahko igramo vse gozdne 'gre. ki jih poznamo s taborjenj in drugih poletnih bivanj, le primerno jih moramo prikrojiti novemu olcoliu. Ubežnik v snegu Tabornik, ki je določen za ube žnika. beži po snegu, dokler ne najde primernega skrivališča. Čez 30 minut gre za njim oddelek, ki ga zasleduje Kdor ga dohiti, gr, začne obmetavati s kepami. Tudi ubežnik se brani. Kogar zadene ubežnikova kepa, je Ube žnika razglasijo za (-mrtvega* ko so ga zadele na primer tri kepe Ubežnik naj se po možnosti izo giblje uhojeni poti. Iskanje zastavice Vodja (smučarske) skupine gre naprej in zasadi v sneg rdečo za stavico tako, da je vidna na raz daljo t0 do 20 metrov. Nato se vrne po drugi poti nazaj k skupini, ki gre po njegovi sledi iskat zastavico. Igro zapletemo s tem, da skuša vodja igre zavesti iskalce, nela za voje in ovinke ter da gre tudi ao svoji lastni sledi nazaj at, pa si priveže vejo, ki jo vlači za seboj in s tem zabriše sled To je samo nekaj primerov za organizirano igranje v naravi v snegu. Sami pa si lahko izmislimo novih iger. novih pravil, novih pre izkušenj spretnosti, novih prilik za skupno razvedrilo in zabavo Tudi na tak način lahko vsak uri in pokaže svojo iznajdljivost. Na mednarodnem ženskem turnirju za nagrado, »Edi pohištvo*, ki ga je priredilo ŠZ Bor, so zmagale zastopnice Fužinarja z Raven. Borovke so bile tretje. Košarka Poleg mladinskih lig, je v novembru opravila svoj krstni nastop tudi ekipa Jadrana, ki nastopa v promocijskem prvenstvu in ki jo letos trenira znani slovenski strokovnjak Peter Brumen. December Kotalkanje Na vsedržavnem tekmovanju v skupinskih točkah, ki je bil v Milanu, so Poletovi kotalkarji v najvišji kategoriji (nad 41 kotalkarjev) zasedli prvo mesto. Namizni tenis Medtem ko so v prvenstvu A lige krasovke zabeležile tri zaporedne zmage, je pokrajinsko predstavništvo CONI priredilo slovesnost, na katerem so nagradili najzaslužnejše telesnokulturne organizacije. ŠK Kras je prejel zlato kolajno kot priznanje za ves dosedanji trud in uspeh. Odbojka V prvenstvu B lige so odigrali prvi del. V moški B ligi je Bor v svoji podskupini zasedel odlično drugo mesto in s tem dosegel pravico nastopanja v finalnem delu. Enako uvrstitev so dosegle borovke v ženski konkurenci. V svojih podskupinah so bile predstavnice Sokola 3., igralke Brega pa 4. Na medpnkrajinskem odbojkarskem srednješolskem prvenstvu v Pordenonu so dijakinje znanstvenega liceja «F. Prešeren* zasedle odlično drugo mesto. Priredil: Aleksander Koren (Konec) ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. Januarja 197T SMUČANJE SVETOVNI POKAL V KAPPELU IN IAAXU Brata Hemmi slavila v veleslalomu Stenmark končno zmagal v slalomu Italijani so tako v nedeljo kot včeraj izstopali ekipno, a doživeli poraze s Thonijem in Grosom KAPPEL, 2. — Heini Hemmi je še enkrat potrdil izredno kondicijo in zmagal v nedeljskem veleslalomu, najhujši nasprotnik pa mu je bil tokrat brat Christian. Sploh so bila naša predvidevanja v soboto še kar posrečena. Poleg Hemmija je v pr-sPusu izstopal tudi Američan Mahre, ki pa je bil v drugi preizkušnji diskvalificiran, medtem ko so glavni favoriti tudi tokrat preveč previdno startali v prvi vožnji. ^ros je bil tako šele šesti, Thoni deveti, Stenmark pa 18. z več kot 5 sokundami zaostanka., Šele v dru-gem delu so morali vsi trije pritis-niti na plin, kar se je tudi poznalo: 1 npto in Stenmark sta pustila za sabo vse ostale in se povzpela na lestvici, Gros pa je z novim šestim mestom pridobil še eno stopničko v skupm razvrstitvi. Bojan Križaj je Stu at razočaral in 05131 Pri 25- me-Vrstni red: J- H. Hemmi (švi.) 3'11”22 ?' £• Hemmi (Švi.) 3’13”39 3- Thoni (It.) 3’14”67 4. Heidegger (Av.) 3'14”92 5. Gros (It.) 3'15’H 8. Stenmark (šve.) 3’16”29 LAAX, 3. — Tu so danes izvedli zaostali slalom, tistega namreč, ki ga ni bilo mogoče izpeljati v Kranjski gori. Šved Stenmark se je tokrat maščeval vsem za dosedanje poraze in se z današnjo zmago povzpel na drugo mesto lestvice SP. Sicer pa je tudi tokrat kazalo po prvi vožnji drugače: vodil je presenetljivi Paul Frommelt s samimi 15 stotinkami prednosti nad Grosom, ki je bil tokrat zopet na pragu toliko pričakovane zmage. Za njim so se uvrstili Tresch, Luescher in šele nato Stenmark, medtem ko je bil Thfini s poldrugo sekundo zaostanka šele dvanajsti. V drugem delu je prišlo do več preobratovA Stenmark je bil tokrat izreden. Thonija je pustil za sabo za 1”, vse ostale pa za dve ali več. Šved se je tako povzpel na prvo mesto pred From-meltom, ki je bil tudi tokrat med najboljšimi, Thoni pa je le prišel do SMUČANJE ZENSKI SLALOM ZA SP Zanesljiva zmaga Morerodove Švicarka vodi tudi na lestvici Zmagovalka najboljša v obeh spustih Uspešna obramba Prooll ■ Mo s e rove OBERSTAUFEN, 3. — Švicarka ..!® Lise Morerod je po pričako-anjih zmagala tudi v tretjem sla-°tou za ženski svetovni pokal in Se tako povzpela na sam vrh skupne lestvice. Tekma §e je odvijala P° pričakovanjih: Švicarka je vodi-ih hripavi od nenehnih krikov in pozivov na predajo, smfu. s? 156 zarlla druga v drugo, iz njih pa so lezli za čudo pokojni in ustrežljivi nemški oficirji in vojaki, odmetavali 0zJ® in bili neizmerno veseli, kadar je pregledana skupi-iahko odšla golih,rok naprej čez most. , fu je bil vsak komandant! Da.se razumemo: vsak od rokKV '^e s Poveljniškim glasom in skromno brzostrelko v P, n razorožil vsaj eno sovražno četo ali cel bataljon. Cela ak» divizija je dvignila roke. glaso^3 opoIdne' 110 -ie ^1° sonce *e neznosno, so se začuli "Nekam neradi se predajajo, šeststo četnikov je ob-a 0 nekje više na cesti in nočejo oddati orožja». Mrzlična povelja. Čete hite v gosjem redu čez travnike, ; a izvedle obkoljevalni manever. Toda četi s in *r”wv*'c obkoljevalni 5e ti po številu borcev kaj skromni. sta bili le dve Komandant bataljona odide s spremljevalcem. Hiti nas-Jjičas^etn*k0in' da bi jih pridobil za predajo kajti za borbo v Kratko za njegovim odhodom jih nenadoma zagledamo: t_?,a kolona ljudi v šubarah, pasovi s svetlečimi naboji, pre-lzaiy na prsih, z zrcali na šubarah, s kamo za pasom, z brzostrelkami v rokah. 2e so bliže in iz črnih okvirov dolgih, temnih las in brad zro še mračnejši, divji obrazi. Tiho, kakor strahotna kolona smrti, se približujejo in preže na sleherni gib naših borcev. Med prvimi koraka naš komandant, glavo ima povešeno, le izpod vek bliska z očmi po naših. Za njim koraka velikan s črno brado in na hrbet mu pritiska veliko pištolo... S prsti na petelinih brzostrelk naši obstanejo kakor o-kamneli. Strupena kača s svojimi zelenimi očmi jih je prikovala ob tla. Nemočni so v tej strahotni dilemi: hli naj žrtvujejo komandanta, tovariša, s katerim jih veže toliko dragocenih človeških vezi, s katerim so skupaj presanjali vse noči o lepoti svobodnih dni? Menda so njegove oči spraševale isto. Skrivaj je iskal v pogledih naših borcev odgovora. Toda kdo bi upal izreči tako strahovito obsodbo. Kdo bi upal dati na tehnico njegovo življenje in življenje stotin podivjanih praljudi. Podiv-janci so vedeli, da so pogodili, naše prav v srce. Zato so korakali tako predrzno in mrzel nasmešek podcenjevanja jim je igral okoli usten. Kostja si je onemogel grizel ustnice. Mile je stal nemo. Vrsta z naperjenimi brzostrelkami pa je korakala mimo njih. Izza prevrnjenih vozil in tanket se je vila kakor da je ne bo nikdar konec, že je pristopical konj z ženskim jezdecem. Bila je mlado dekle, tudi v šubari in uniformi. Tudi njej je igral predrzen, vzvišen nasmešek na licu. Njihova predhodnica se je najbrž že približala mostu, ko so od tam nenadoma čuli strel, nato še enega in že je zapokalo. Zganili so se in da bi se rešili otopelosti, so čez cesto porinili tanketo. Strojničar se je vrgel v zaklon in že se je začul njegov klic: «Stoj, roke kvišku!« Bliskovito so delovali možgani. V hipu so vedeli, da se je vozel razvozljal. In planili so na presenečene četnike, ki so se tokrat predali brez odpora. Kasneje smo zvedeli: tik pred mostom je bila cesta močneje zatrpana z vozili, četniška predhodnica se je zmedla, mednjo so se-pomešali naši in neka-partizanka — že preoblečena — je skrivaj stopila k našemu komandantu ter mu dala pištolo. V tisti zmedi — četniki so samo še videli pred seboj most in svobodo — se je bliskovito obrnil, ustrelil velikana s šubaro in odskočil. Vtem so se že oglasile partizanske brzostrelkč. Vso noč in naslednji dan so jih razoroževali. V pomoč so prišli bataljon Koroškega odreda in bataljon Bračičeve brigade. Čez Ljubelj je prišla cela nova SS-divizija. V Borovljah so bila pogajanja s poslanci te divizije. Bili so dokaj vljudni gospodje in so že takoj spočetka izjavili, da sta štab divizije in njihov general v brezžični zvezi s Celovcem ter da so zmenjeni za predajo. Naši so seveda izjavili, da je vse v redu glede predaje in da morajo kar nam predati orožje. Pogajanja so tekla in v po) ure so bili tako daleč, da so razpravljali samo še o kamionih in vozilih, ki bi jih divizija rada zadržala. Medtem so prvi esesovski bataljoni že. odlagali orožje. Tedaj pa so začuli na cesti značilno drdranje. Bila sta dva zavezniška tanka iz Celovca. Esesovski oficirji so planili k OKnom in jo nenadoma brez slovesa ucvrli na cesto... k tankom. Pogajanja ^o se razbila. Nemški bataljoni so spet planili po orožje, ki so ga že zmetali pod cesto, vsa divizija pa se je na noč umaknila v Podljubelj. Položaj se je zaostril, partizanski bataljoni so zasedli položaje. Krvavi 12. maj je razvozljal politično vzdušje tistih lepih, toliko obetajočih pomladanskih dpi... Borovel jski odbor je bil kamen spotike. Napad SS-divizije se je začel okrog desetih dopoldne z vsem modernim orožjem. Vsa divizija je bila razvrščena v pravo bojno črto in prvi zažigalni izstrelki so padli na Borovlje. Vzplamenelo je nekaj hiš. Manjši oddelki partizanske vojske so pomagali gasiti, večina pa jih je bilo na položajih v bunkerjih pri mostu, ob Dravi in železniški progi. Medtem pa je čez Ljubelj prišla še ustaška divizija in slovenski domobranci. Vsa ta pobesnela sila si je hotela utreti pot čez boroveljski most, predvsem pa zasesti Borovlje in iz njih iztisniti partizane in ljudsko oblast. Za koga? — O tem naj izreče svojo sodbo zgpdovinar. Medtem ko se je v Borovljah razbesnel požar, ki je grozil zajeti vse mesto, so partizanske enote še vedno skušale doseči pogajanja. Prvi parlamentarec, Blaž Šparovec, se je vrnil brez uspeha. Na drugega — Rina Pečarja — pa so celo streljali. Dobil je strel v prša, k sreči pa je kroglo zadržala cigaretna doza v prsnem žepu. Popoldne se je začela ostra borba na ravnini pred mostom. Na levem krilu so napadli četniki in belogardisti ter skušali vreči partizane v Dravo. SS-divizija pa ie napadla v sredini in skušala zasesti Borovlje. Kljub ogromni premoči in modernemu orožju jim je to uspelo šele proti večeru. Posamezni partizanski oddelki so se upirali v mestu samem — dokler niso bili pobiti. Esesovci so pobijali neusmiljeno celo ranjence. Mrtvim so pobirali legitimacije, trupla pa metali v Dravo. - Glavni sovražni načrt se je vendarle izjalovil: hoteli to obkoliti partizanske bataljone in jih vreči v Dravo. Kljub težkim izgubam — okrog 82 borcem — pa so bataljoni prešli most in zasedli položaje na drugi strani ter odbili napade. Drugi del partizanov se je umikal ob Dravi navzdol. Sovražna divizija ni mogla čez Dravo! Sele naslednji dan so prišli zavezniški tanki in šele tedaj so se začeli esesovci predajati. Razoroževale pa so jih partizanske enote onstran mostu. Toda še vedno so esesovci držali v rokah Borovlje, vs« dokler jih niso izročili angleškim okupacijskim oblastem. (bladaljevunje sledi) Uredništvo, uprav«, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38-08-79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina 7a inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00' din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 4. januarja 1977 Z« SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de» lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. ■ L 1-čl»n iraliianskeIJ •a k J ^* zvez« časopisnih I založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vasel Izdaja in tiska I KLJUB MOBILIZACIJI VSEH RAZPOLOŽLJIVIH POLICISTOV IN KARABINJERJEV NEUSPEŠEN LOV ZA TRINAJSTIMI JETNIKI KI SO ZBEŽALI IZ TREVIŠKE KAZNILNICE Polemika zaradi neustreznih varnostnih ukrepov v zaporu TREVISO, 3. — Po nedeljskem begu 13 jetnikov iz kaznilnice Santa Bona v Trevisu — med pobeglimi sta brigadist Prospero Gallinari in vodja upora v florentinskem zaporu Domenico Napoli — je policijski in orožniški stroj v Venetu in v sosednjih deželah stekel s polno paro. Policijski agentje in karabinjerji so vklenili vse področje v vrslo koncentričnih krogov, nadzorstvo na vseh prometnih žilah je zelo strogo, zlasti pa je poostreno nad področjem, kjer so pobegli jetniki običajno delovali in kjer imajo največ stikov in možnosti, da najdejo varno zatočišče. V tej širokopotezni akciji se varnostni organi poslužujejo tudi helikopterjev in policijskih psov. Vložen napor ni doslej obrodil velikih sadov, vendar vse kaže, da so preiskovalci ugotovili smer bega: glavnina jetnikov naj bi bila namreč namenjena v Padovo in je najbrž že prestopila mejo treviške pokrajine. Beg trinajstih jetnikov iz treviške kaznilnice je že vzburil ostro polemiko. v katero so posegli v večji ali manjši meri ravnatelj kaznilnice, pazniki, funkcionarji pravosodnega ministrstva in nekateri politiki. Za-iigalno vrvico je davi prižgal ravnatelj zapora Santa Bona dr. Gian-carlo Severini, ki je v pogovoru s časnikarji poudaril, da .je bil položaj v kaznilnici zelo napet tako zaradi prevelikega števila jetnikov kot zaradi premajhnega števila paznikov. Zaradi tega naj ne bi — kot je večkrat poudaril v poročilih ministrstvu — mogel jamčiti za varnost v kaznilnici. Dr. Severini je začel najprej s kratko obnovo bega. »Sedel sem v svojem stanovanju in gledal televi zijo — je dejal — ko sem slišal štiri ali pet pokov, čeprav sem mislil, da gre morda za umetne ognje, sem pogledal na dvorišče in opazil štiri ali pet paznikov, ki so me prosili za poseg, ker da so jih jetniki vzeli za talec. Ko pa sem prišel do glavnih vrat. so jo zaporniki že pobrisali.* Ravnatelj treviške kaznilnice je dodal, da so imeli jetrno dva ali tri samokrese in vrsto nožev, ki so jih prinravili tako, da so nabrpjuli ročaje žlic in vilic. »Ko so onesoosobili dežurnega podčastnika — ie dodal dr. Severini — so se v orožarni polastili sedmih brzostrelk, s katerimi so se nato polastili avtomobilov za beg.* Po mnenju ravnatelja kaznilnice tudi ni verjetno. da bi orožje prinesel zapornikom kdo od obiskovalcev, pač pa jim ga je verjetno vrgel pajdaš kar čez mrini zid. Glede varnosti v zaporu je bil dr. Severini zelo kritičen. Poudaril je, da je tre viška kaznilnica v bistvu le nrrihen okraini zapor brez ustrez iv'h varnostnih naprav in s kroničnim pomanjkanjem osebja, ki ie u-truieno zaradi prekomernega delovnega urnika, pomanjkanja prostih dni in dopusta. »Marsikdo — je poudaril v zvezi — ni dobil niti še lanskega dopugta.g »Jetnikom in ne varnim kriminalcem — so podkrepili n;e®ove obtožbe pazniki — priznava jo dopuste in režim polsvobode, nam pa niti prostih dni. Pa tudi zavra čaio naše zahteve po ojačitvi orga-nika z naravnost smešnimi in ne-osnovanimi izgovori.* »Vem — je pribil namestnik državnega pravd-nika dr. Labozzetta, ki vodi sodno preiskavo o pobegu — za nevzdržen položaj v treviške m zaooru. Vem tudi, da so ravnatelji večkrat naslovili svoje zahteve pristojnim organom, vendar zaman.* V ostro polemiko je posegel tudi dr. Pozzi, generalni nadzornik italijanskih kaznilnic, ki je pripravil vrsto primerjalnih študij o kaznilni-ških sistemih v raznih evropskih državah. Dr. Pozzi je v pogovoru s časnikarji priznal, da jetniki v skandinavskih državah uživajo veliko večje svoboščine kot v /Italiji. kljub temu pa je število begov odločno manjše. To pa je posledica nadzornega sistema, ki je v Skandinaviji res moderen, poleg seveda ureditve kaznilnice in pravilnika, tako da zapornik pride do spoznanja, da se mu beg absolutno ne splača. V KALABRIJI PROTI ODKUPNIN1180 MILIJONOV NEAPELJSKI ŠTUDENT v Dl PRISCO IZPUŠČEN Mala Sara Domini še vedno v rokah ugrabiteljev, ki zahtevajo za njeno izpustitev dve milijardi lir iiiiiuiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Milanski sindikalist osumljen sodelovanja pri bančnem ropu Pripadal naj bi celo trdečim brigadam» - FLM odločno odklanja vsakršno provokacijo in strumentalizacijo na škodo delavskega gibanja REGGIO EMILIA, 3. — V Scopel-lu pri Verceiliju so karabinjerji u-stavili 29-ietnega funkcionarja sin dikalne federacije kovinarjev za milansko pokrajino Pietra Mancinija ter ga izročili sodni oblasti ,pod obtožbo, da se je 24, decembra lani udeležil ropa v podružnici denarnega zavoda Banca Cooperati va Popolare v kraju Castelnuovo Sotto. Preiskovalci sumijo tudi, da pripada sindikalist terorističnemu gibanju rdečih brigad — Brigate rosse, Prizadeti je • sedaj priprt v Rpggio, Emili), kjer pa ga lahko zadržijo kvečjemu do 18. ure jutrišnjega dne; ako namreč (»reiskoval-ci do tedaj ne zberejo zadostnega dokaznega gradiva — vse kaže. da ga tudi ne bodo — bo Mancini izpuščen na prostost. Vest o priporu sindikalnega pred stavnika je seveda močno odjeknila Dva od pobeglih jetnikov: Prospero Gallinari (levo) in Domenico Napoli (desno) Na vse te obtožbe je pravosodno ministrstvo odgovorilo z ugotovitvijo, da prenaseljenost v treviškem zaporu ne presega norme ostalih kaznilnic. Podtajnik DelTAndro pa je v razgovoru s časnikarji še poudaril, da treviška kaznilnica ne povzroča večjih preglavic od ostalih italijanskih zaporov. V zadnjem letu naj bi nasprotno ne bilo pobegov, kar naj bi bilo po njegovem dokaz, da je kaznilnica vama. Podtajnik je dodal tudi, da so nevarni jetniki več ali manj enakomerno porazdeljeni po vseh italijanskih zaporih. »Pomanjkljivosti italijanskega kaznilni-škega sistema — je še dodal Dell’An-dro — so posledica pomanjkanja nadzornega osebja, zastarelosti zaporov pa tudi svoboščin, ki jih po novem zakoniku uživajo jetniki. Vsekakor pa preučujemo položaj in pripravljamo ukrepe,- ki naj preprečijo pobege.* Do tu polemika, ki se bo v prihodnjih dneh, ko bodo okoliščine bega bolj jasne, verjetno še bolj razplamtela. Kot že v primeru be ga dvanajsterice jetnikov iz kaznilnice v Lccceju, bodo tudi v tem primeru najglasnejši — oglasili pa so se tudi prvi — tisti, ki nasprotujejo bolj človeškemu pristopu do vprašanja zapornikov in zahtevajo naj bo kaznilnica v bistvu lager (in to so italijanski zapori še danes, čeprav so za nekatere zapornike zelo odprti) rle pa kraj prevzgoje, kjer »g-ešnik* znova postopno naveže z družbo tiste stike, ki so bili največkrat travmatsko pretrgam že v otroškh letih. Kronika današnji) dogodkov je — če izvzamemo polemiko — dokaj skopa. Policija je našla tri avte, ki so se jih jetniki znebili v poskusu, da bi zabrisali sled za seboj. V vozilih so našli brzostrelko, nekaj saržer.jev in pazniških plaščev, ki so se jih begunci polastili v kaznilnici. Sodeč po prijavah lastnikov kaže, da so se jetniki doslej z o-rožje v roki polastili kakih desetih vozil. Policija in karabinjerji so opravili tudi vrsto hišnih preiskav predvsem v Venetu, kjer je doma pet od 13 beguncev vendar pa brez uspeha. Beg iz treviške kaznilnice precej spominja na pobeg iz kaznilnice v Lecceju, v katerem so imeli nosilno vlogo napist Martino Zichitella (bil je ubit pred nedavnim pri spodletelem atentatu na šefa lacijske varnostne službe dr. Noceja) in bandita Graziano Mesina ter Matteo Bellicini. V tem primeru pa so nosilno vlogo imeli samozvan brigadist Prospero Gallinari ter nevarna bandita Domepico Napoli in Piprlui-gi Montecchio (dolžijo ga 24 ropor in umora nekega policijskega podčastnika). Kot v primeru Lecceja so jo zaporniki pobrisali z neverjetno lahkoto. Ali je podobnost res golo naključje? Ne bomo čez nekaj mesecev tudi v primeru bega iz Trevisa ugotavljali, da ga gre uokviriti v splošnejši okvir strategije na- (Telefoto Ai\SA) LOCRI (Reggio Calabria), 3. — Nekaj pred zoro je bil izpuščen na svobodo 23-letni študent Giuseppe Di Prisco, sin znanega neapeljskega odvetnika Massima Di Prisca, ki ga je neznana tolpa ugrabila v noči od 21. na 22. september v Kalabriji. Mladenič je bil tam na počitnicah in je bival v razkošni vili na območju »jonskih solin* v občini Montebello Ionico — vila je last študentove matere Marie Piromallo. Ugrabljen je bil, ko se je s prijateljem Salvatore-jem Campisijem, ki mu banditi niso storili nič žalega, pomenkoval v lastnem avtomobilu. Pogajanja med družino Di Prisco in tolovaji so bila dolga: Giuseppovi starši so morali najprej plačati 126 milijonov lir odkupnine, toda člani zločinske tolpe se z zneskom niso zadovoljili in prvotni vsoti so morali Di Priscovi dodati po neuradnih vesteh še kakih 60 milijonov Preiskovalci so novembra aretirali 47-letnega Francesca Zaccurija, starega znanca policije in karabinjerjev, na čigar domu so odkrili 15 dinamitnih palic. Možakar je za petosti in terorja? (vt) Vbod v tmvtiU kaailaiM (Telefoto ANSA) ZAKON IN VEST Milansko prizivno sodišče je včeraj povsem oprostilo železničarja, ki je ukradel 365.000 lir, da bi lahko zdravil hudo bolno• hčer. Nosilno vlogo v dramatičnem dogodku je imel Aniello Cecere, 51-letni železničar, po rodu iz Neaplja v službi pa na železniški postaji v naselju San Giuliano Milane-se. Pred sedmimi leti je Cecere skušal na vsak način pomagati hudo bolni hčerki, obsojeni na slepost in slaboumnost. Nekdo ga je tedaj prepričal, da bi dekle morda rešil neki znan švedski kirurg. Železničar, ki se je obvezal, da si bo vsak mesec odtrgal petino borne plače (zaslužil je 90.000 lir na mesec), je dobil v dveh obrokih pol milijona lir posojila. Vendar pa denarja ni bilo dovolj: za kirurški poseg in potovanje na švedsko bi potreboval vsaj še enktat tolikšno vsoto. Cecere si je pomagal' iz hude stiske kot je vedel: vsak dan je izmaknil iz blagajne petsto-tak ali tisočak in tako nabral še 365.000 lir. A tedaj se je' zrur šilo vsako upanje, da bi hčerki pomagal: neki znan neapeljski kirurg mu je izjavil, da bi noben, še tako kompliciran poseg, ne mogel rešiti dekleta. Pošteni železničar je zato spravil denar v kuverto in ga vrnil železniški upravi. Vodstvo državnih železnic je začelo preiskavo, ob koncu katere je bil Cecere suspendirdn in prijavljen sodišču. Prvostopenjski sodniki so ga spoznali za krivega in ga obsodili na 9 mesecet> zapora pogojno, prizivni sodniki pa so ga povsem o-prostili, ker je kradel v sili. Kazalo je. da je primer rešen, toda glavno pravdništvo se je uprlo razsodbi in se obrnilo na kasacijsko sodišče. Le to je razveljavilo drugostopenjski proces in odredilo ponovno obravnavo, na kateri je bil Cecere, kot rečeno, znova oproščen. Vest in razumevanje sta torej — kar se v Italiji ne dogaja prepogosto — prevladala nad togim in ozkim tolmačenjem zakonskih določil. Če bi šli v tem razglabljanju še korak dlje. bi se pa morali vprašati, ali ne bi bilo bolj pravično, da bi postavili na zatožno klop in strogo kaznovali tistega, (sistem, da se razumemo), ki revnemu dekletu ni priznal pravice do zdravljenja ter objektivno prisilil Cecereja k tatvini? (vt) v milanskih sindikalnih krogih in sploh v vsem delavskosindikalnem svetu. Prvo se je oglasilo tajništvo pokrajinske federacije kovinarjev (FLM) v Milanu, ki v posebnem sporočilu izraža željo, naj pride resnica čimprej na dan in se tako dokaže, da je Mancini nedolžen. Omenjeni rop so izpeljali štirje zakrinkani in z brzostrelkami obo roženi moški, ki so iz banke odnesli 6 milijonov lir. Policija je sporočila; da je neka priča v enem od roparjev. prepoznala Mancinija (kljub temu, da so bili napadalci — kot rečeno — zakrinkani!), to je možakarja, ki naj bi se nekai dni pred ropom sumljivo vozaril v bližini banke z avtomobilom; dotični, čigar imena možje postave niso po sredovali tisku, naj bi si zaradi sumljivega vedenja avtomobilista zapisal številko evidenčne tablice Na podlagi tega naj bi oblast prišla do sindikalista. Popoldne je namestnik državnega pravdnika dve uri zasliševal Mancinija ob navzočnosti odv. Pisija, sindikalistovega branilca. Kaže. da ni zasliševanje obrodilo sadov. Ravno tako negativen na.j bi bil rezultat soočenja Mancinija s pričo, pa še preiskava tako v klančini ie vi pisarni na sedežu milanske federacije FLM kot na njegovem domu. Policija pravi, da je preiskava omo- gočila zaplembo materiala, ki je «koristno za nadaljevanje preiska-ve», a komunike sindikalne federacije zatrjuje, da je preiskava bila brezuspešna. Policijske oblasti naj bi našle določeno vez med Mancinijem in »rdečimi brigadami*, FLM pa v o-menjenem sporočilu med drugim pribija: »Najodločneje bomo odklonili vsak poskus provokacije ali strumentalizacije na škodo FLM in sindikalnega gibanja sploh, pa naj pride od koder koli!*.Jasne Irt odgovorne besede, ki spravljajo v čudno luč ravnanje preiskovalcev. Vsiljuje se, skratka, domneva, da gre pri vRe.j zadevi morebiti za nov. premišljen napad na sindikalno in delavsko gibanje v ožjem ter na demokratične sile v širšem smislu. Tembolj še, ker je Pietrov oče, dr. Francesco Mancini, izrecno zatrdil predstavniku tiskovne agencije ANSA, da njegov sin nikakor ne more biti vpleten v bančni rop. Prvič, ker je dne 24. decembra lam prebit čas med 20. in 24. uro pri staršili v Vareseju; drugič pa,, ker se je tjakaj pripeljal naravnost iz Milana. kjer je bil vseskozi v družbi družinskih znancev oziroma prijateljev, ki to lahko vsak trenutek potrdijo. Pa še to: Mancini je bi! prijet že 31. decembra: čemu so preisko valci to sporočili šele danes? (dg) rešetkami, ni pa bilo še dokazano, ali pripada ugrabiteljski tolpi; karabinjerji menijo, da sestoji slednja najmanj iz 15 oseb, a kakih 7 naj bi se jih udeležilo ugrabitve neposredno. Tolpa naj bi izvršila v zadnjih mesecih še druga podobna zločinska dejanja, tako naj bi se omadeževala tudi z enim ali več umorov. Domnevajo, da ima »glavni štab* v dolini Molara, kjer jih policijski a-genti, karabinjerji in ustrezno izurjeni psi neutrudno iščejo. Iz Alassia v savonski pokrajini sporočajo medtem, da ni preiskava o ugrabitvi male Sare Domini dosegla še nobenega otipljivega rezultata. Ugrabitelji naj bi zahtevali 2 milijardi lir odkupnine v 10.000-lirskih bankovcih ter naj bi se telefonsko oglasili poleg Sarini materi Franci Ge-loso tudi njenim sorodnikom in znancem — preiskovalci sicer sumijo, da gre deloma za telefonske pozive «ša!kalov», ki bi radi na tako ogaben način prišli do denarja. Med enim od telefonskih razgovorom med materjo in punčko, ki je baje bolna l.a srcu. naj bi Franca čula magnetofonski posnetek hčerkinega glasu, kar ji je povzročilo upravičen šok. Kljub izpustitvi žrtve in plačilu 960 milijonov lir odkupnine se nadaljuje tudi preiskava v zvezi z u-grabitvijo neapeljskega bančnika Lucia Antonia Fabbrocinija. Karabinjerji so namreč zajeli štiri moške, ki so po vsej verjetnosti člani u-grabiteljske tolpe; gre za 30-letne-ga Giuseppa Romassija iz Terzigna, kjer je glavni sedež Fabbrocinijeve-ga denarnega zavoda, 37-letnega Pietra Ceravola iz Boscopealeja, 25-letnega Francesca Sorrentina iz Bo-scotrpcaseja in 30-letnega Sabata Silvina iz San Cipriana di Aversa. Zasledili so jih, ker so očividci povedali preiskovalcem, da so štirje neznanci tri dni pred ugrabitvijo sumljivo krožili po Terzignu v vozilu alfa 1750, ki je last omenjenega Ceravola. Za sedaj so priprti pod obtožbo združevanja v zločinske namene. (dg) Nasilje kaznjencev v Benetkah in Cuneu ,■ , <»» • ; BENETKE, 3. -- V jetnišnici Santa Maria Maggiore (250 zapornikov) je skupina Milančanov, ki so jih pred mesecem dni preselili iz Milana v Lšpnetke. uprizorila triurno demonstracijo, rred katero je bilo razdejano desno krilo kaznilnice. V zadevo je bilo vpletenih vsega 127 oseb, a tisti, ki niso prišli iz Milana, so pozneje povedali preiskovalcem, da so z udeležbo pri «uporu» hoteli podkrepiti zahtevo po čimprejšnji uresničitvi reforme kaznilniškega sistema. De- monstracije so zatrli policisti. APIS ABEBA, 3. - Avtobus s 54 osebami, ki je vozil po gorski cesti, je iz neznanih razlogov strmoglavil v globok prepad. PH nesreči je našlo smrt 34 potnikov, nadaljnjih 19 ljudi, med njimi baje tudi šofer, pa je bilo ranjenih. tiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi........................Minimumi..m..imun SIPN1 MATERIAL NEZADRŽNO DRSI PROTI MESTU Caltanissetta v kleščah 4 usadov 142 stanovanj poškodovanih in železniška postaja delno onesposobljena - Mesto je od božiča brez vode - Sicilija pravi hidrogeološki kaos CALTANISSETTA. 3. - Usadi, ki od božiča, ogrožajo Caltanissetto kar na štirih frontah, nezadržno drsijo proti mestu, kjer je položaj vše bolj dramatičen. Deželni, pokrajinski in 'občinski izvedenci stalno.sledijo.premikom sipnega materiala',, ki drsi proti mestu, vendar se zaenkrat lahko omejujejo samo na opazovanje, kajti' posegi za utrjevanje zemljišča so zaenkrat nemogoči. Kot posledica usada so v raznih krajih zazevala brezna, ki ogrožajo stabilnost številnih stanovanjskih blokov. Zadnji usad je «napadel» področje ob železniški progi Caltanissetta - Ca-nicatti, ki je na srečo neobljudeno, kjer pa bi morali zgraditi novo ljudsko naselje. ^Ogrožena je tudi železniška postaja, ‘kjer je dober del tirov-neuporabnih. Davi so na srečanju na prefekturi, ki so se ga udeležili vsi najviš sicilski voditelji, v skopih besedah podali Sliko položaja v mestu, ki je porazna. V četrti SanCAnna so ogroženi nekateri starejši stanovanjski bloki, na obronkih griča San Giuliano je sipni material zasul nekaj enostanovanjskih hiš, medtem ko je na obvozu zazevalo 5 metrov široko brezno; v četrti Balate je ogroženih deset hiš in kot rečeno tudi železniška postaja je delno onesposobljena. K temu gre dodati še dejstvo, da so tri četrtine mesta brez vode, ker je usad onesposobil vodovod' «Madonnie-est». Vode primanjkuje že od božiča in oskrba s cisternami je odločno nezadostna. Vprašanje vode je namreč že star in še nerešen problem mesta. V središču so namreč že dober mesec dni brez vode. Po zadnjih podatkih so usadi zadnji!) dni poškodovali 142 stanovanj, 35 od katerih je nepopravljivih' O seminšestdeset družin za skupno 170 ljudi so izselili in že nekaj dni spijo na občinske stroške v nekem hotelu. Usadi so posledica obilnih padavin zadnjih dni decembra, vendar pa niso presenetili izvedencev, ki že leta in leta poudarjajo, da je Sicilija s hidrogeološkega vidika pravi kaos in bo podvržena vse češčim usadom. Otok je hudo bolan, ker je bilo porušeno naravno ravnovesje in najbrž bi bilo zaman sedaj trošiti milijarde na vrat na nos za popravila brez ustreznega načrta za sanacijo. Ta položaj ni samo posledica »črnih* graderlj in divjega uničevanja gozdov, pač pa predvsem posledica dejstva, da ne deželne ne državne oblasti niso nikoli razmišljale o politiki zavarovanja in sanacije zemljišč. Sicilija ima na primer hidrogeološki zemljevid, ki je bil napravljen pred sto leti in ki sedaj služi lahko samo za študij zgodovine znanosti, ne pa za smotrno zemljiščno načrtovanje. In k temu gre dodati, da se to dogaja na otoku, kjer je 40 odstotkov ozemlja podvrženo usadom, 30 odstotkov še kar labilnega in samo 30 odstotkov odločno stabilnega. Razumljivo je zato, zakaj je Sicilija žrtev vse češčih naravnih katastrof. In da ne sežemo predaleč, naštejemo samo dogodke zadnjih mesecev: prekomerno narasli Salso je oktobra povzročil na 50 milijard lir škode v Licati; v začetku novembra je ujma zahtevala 13 človeških življenj v Trapaniju in povzročila na desetine milijard lir škode; decembra pa usadi v Caltanissetti. A-grigentu in Caltagironeju|. Kot je poudaril predsednik italijanske geološke zbornice prof. Villa se sedaj ne poslavlja več vprašanje ugotavljanja odgovornosti, zlasti še, ker so pristojni organi doslej vedno EilM prezrli obtožbe geologov, pač pa je treba hitro in učinkovito ukrepati, da se rešijo vsa področja, ki se jih še rešiti da. Nad 40 Odstotkov italijanskih občin je «žrtev» usadov, ki v dobri polovici primerov ogrožajo tudi mesta in Vasi. Nujen je takojšen preventiven kapilaren poseg, da ne bomo vselej zvonili po toči in trošili denar po nepotrebnem. Samo en primer: leta 1970 je medministrska komisija v poglavju o Siciliji u-gotovila, da bi v tridesetletju 1970 -2000 morali potrošiti 500 milijard lir za ponovno vzpostavitev hidrogeološkega ravnovesja in za ureditev zemljišč. Načrti so seveda ostali na papirju, v zadnjih treh letih pa so usadi in poplave povzročili še večjo škodo. To je še en dokaz, kako bi smotrna preventivna akcija znatno manj bremenila državno blagajno. ' (vt) 12.30 13.00 13.25 13.30 17.00 17.25 17.55 18.15 18.45 19.20 19.45 20.00 20.40 21.45 12.30 13.00 13.30 17.00 18.00 18.25 18.45 19.45 20.40 21.00 22.05 10.00 15.05 17.05 17.125 17.55 18.10 18.45 19.30 20.00 20.35 21.35 22.35 19.30 20.05 20.35 22.05 22.35 I' TOREK, 4. JANUARJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Argumenti: Za kulisami Oddaja o potrošnikih Vremenska slika DNEVNIK Program za najmlajše: Knjiga povesti Dve leti počitnic Umetnost in glasba Argumenti: Libanon Jazzbum: Sam Rivers Jaz in moji trije otroci: Prijatelj, ki veliko pomeni Mladi Ernie Douglas je zelo žalosten, ko zve, da se bo njegov najboljši prijatelj Gordon odselil, še bolj potit^pa je, ko vidi tovornjak, ki odpelje pohištvo. Toda, ko Douglasovi odkrijejo, da so se Deeringovi preselili le v bližnjo soseščino, je reakcija Ernia nenavadna. Almanah Vremenska slika DNEVNIK Oscar Wilde: PRIKAZEN CANTERVILLA Hiram B. Otis kupi star Cantervillski grad. Lastnik ga opozori, da je v gradu prikazen nekdanjega grofa sir Simona, ki je ubil ženo leta 1575. Vsi so prestrašeni pobegnili iz gradu, vendar flegmatični Američan ne verjame prikazni. Ko se ta končno pojavi ga Otis s družino tako prisrčno pozdravi, da se »prikazen* prestraši in zbeži. Odprta škatla: Pripravljavci tega programa, ki ga v študiju v-odi časnikar Angelo Campanella so bili očitno v zagati pri izbiranju dogodka iz vsakodnevne kronike, ki bo osnova za današnjo razpravo. Med organizatorji je tudi Franco Bincacci, ki je že pripravil vrsto dokumentarnih oddaj predvsem o življenju v ZDA. Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Vidim, slišim, govorim: Filmska rubrika DNEVNIK — Ob 13. uri Jezik in narečje Karavana -.Skrivnost Dicka Richardsona Politehnika — Igračke Rubrike Dnevnika 2 Težki računi: Orožje potrošnika Oddajo sta pripravila Roberto Sbaffi in Lucio Fasano. DNEVNIK 2 — Odprti studijo TRIJE MUŠKETIRJI, dvanajsto nadaljevanje Milady je ob prihodu v Dover aretirana. Z zvijačo prepriča ječarja, da ji pomaga pri begu iz zapora. Nimam časa, prvo nadaljevanje 31. maja 1832 je umrl v pariški bolnišnici Cochim 21-letni Eva-riste Galois. Dan prej je bil hudo ranjen v dvoboju. Francija tedaj še ni vedela, da je z njegovo smrtjo izgubila enega največjih matematikov. Dan pred tragičnim dvobojem je mladi Galois napisal 16 strani algebričnih enačb. Ob koncu pa je pripisal: »Nimam časa*. Detektiv, TV film. Igra Robert Taylor Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana TV v šoli Smučarski skoki, posnetek iz Innsbrucka Volk delal za lisico Oddaja iz cikla Zverinice iz Rezije Debelinko, nadaljevanje in konec Obzpniik Zbor Jan Sibelius na ohridskih poletnih prireditvah Po sledeh napredka V redni oddaji Po sledeh napredka bo kot prv: filmski prispevek uvrščen prikaz dela strokovnjakov splitskega hidrografskega inštituta Vojne mornarice. Spremembe višine vodne gladine zaradi delovanja težnosti nebesnih teles so tokrat predmet raziskav in opazovanja oceanografov. Seznanili se bomo z meritvami ;n pomenom spoznavanja teh parametrov za razvoj obalnih p-e delov. Soremno strokovno besedilo sta pomagala pripraviti ka petana fregate Ivo Nožina in Zoran Vučak. DNEVNIK Diagonale H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan A. Berg: IVozzefc, 1. del opere Smučarski teki v Bohinju Koper — barvna Odprla meja Otroški kotiček FEDRA, film, v katerem igrajo Enima Panella, Enrique Dios-dado in Vincente Parra, režija Manuel Murati. Aktualna oddaja Slovenski oktet TRST A 7.00, 8.09, 10.00, 12,45, 15.30, 17.0(1, 18.00, 19.15 Poročila: 7.20-12.45 Dom in izročilo: Dobro ju tro po naše, Koncert sredi jutra. Lik iz naše preteklosti. Glasba po željah: 13.00 - 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13. uri. Kulturna beležnica, Roman v nadaljevanjih. Glasba 'na našem valu; 16.00 - 19.00 Kultura in delo: Za .najmla jše, Simf. koncert, Slovenski zbori. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30. 16.00, 18.30, 20.30 Poročila: 8.30 Zbori; 10.00 Z naVni je...; 10.35 Glasbeni intermezzo; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Na prvi strani; 12.05 _________ _____ ________________ Glasba po željah; 14.00 Mladi pred cert” 12.lo" Danes" smo" izbrali in 10.35 Vi in jaz; 11.30 Glasbeno govorni soored; 13.30 Najnove.jše ital. plošče; 15.05 Zgodovina Italije; 15.35 Glasbeni program- 18.30 Neapeljske pesmi; 19.10 Nabožna oddaja; 20.35 Ikebana v glasbi; 22.35 Sodobni ital. glasbeniki. SLOVENIJA 4.30 8.00 Dobro jutro! - vmes ob 5.15 Danes za vas; 6.20 Re kreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.00, 9.00. 10.00. 12,00. 14.00, 19.00 jn 22.00 Poročila; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni kon mikrofonom: 14.35 Valčki in polke; 15.30 Johnny Sax: 16.45 Nekaj poskočnih: 17.00 Mladim po- 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi. 15.45 sl,UŠa!oT1:r,17'3().,PrimorSki dT' Družba in čas; 17.00 Studio ob H. nik; 18.00 Posnetki iz našega studia: 19.30 Pop glasba; 20.00 Nepozabne melodije; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Resna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 12.00. 13.00. 15.00 in uri; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Slavko Žnidaršič; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.30 Zvočne kaskade: 22.20 Pota jugo slovanske glasbe: 23.05 Literarni 19.00 Poročila; 7.30 Budilka; 9.00 nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. .... Francija bo izročila fašista Maura Toraeia FIRENCE”, 3. — Francosko pravosodno ministrstvo je potrdilo sklep o ekstradiciji italijanskega neofaši-sta Maura Tomeia, ki se nahaja na Korziki. Ustrezni sklep je sprejelo sodstvo v Bastii, korziškem glavnem mestu. Fašista bodo verjetno že v prihodnjih dneh pripeljali v Firence. Mauro Tomei je, kot znano, obtožen. tako imenovanega združevanja v zločinske namene, zlasti pa, da je pomagal pri begu zloglasnemu »črnemu geometru* Mariu Tutiju. Le-ta je bil obsojen na dosmrtno ječo, ker je v Empoliju ustrelil dva policista (tretjega pa ranil). Nadaljnjih 20 let ječe mu je bilo prisojenih na procesu o fašističnih bombnih atentatih (izvzemši atentat na vlak Italicus, kajti zadevna preiskava še ni zaključena). Proces proti napislom odložen do ponedeljka NEAPELJ, 3 — Današnja sodna obravnava proti 26 pripadnikom sa mo/.vanih proletarskih oboroženih od-delkov (NAP) je trajala slabih 10 minut. Predsednik sodnega zbora Pez-zutti jo je prekinil, ker je davi umrl v 94. lotu oče porotnice Liliane Ram-belll. Navzočih je bilo sicer le pet obtožencev: Pietro Sofia. Claudio Car-bone, Aldo Mauro, Fiorentino Conti in Maria Pia Viarale. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek, 10. januarja. SASSARI, 3. — Odgovornost za sobotne atentate na sardinski urad Atlantske zveze (NATO) v kraju Pol-tu Cuadu pri Olbii ter na avtomobile šestih ameriških vojakov v neseljih Santa Teresa di Gallura in Palau je prevzela doslej neznana teroristične skupina »oborožena proletarska oblast»l Pfeiskavo vodijo politični oddelek kvesture v Sassariju, deželni sedež varnostne službe SdS In pa člani a-meriške varnostne vojaške služb*.