^«HWII H "■■' >111 « fe&atš« mtafe tm*&k feSW*Sl ** CK9MB pom irn um ml M—MM K 9»29. txt 'i w~r— •■ „ ? 1 '% fT f-r V o*' ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO M OBRT. -«r tl MmilTTn* Je f t|idMŠH*, «**- Ji.i - B«0M *» ** *wuoza strojnih naprav za obnovo in razširjenja obstoječih industrijskih poti jeti j in olajšanje snovanja novih podjetij naredba z dne 23. septembra 1919, ki je na leto dni dovoljevala carine prosti uvoz strojev, orodja in raznih drugih predmetov. Ta ugodnost jo bila s posredovanjem trgovskih zbornic leta 1920 podaljšana in razširjena in se je naši gospodarski krogi v velikem obsegu poslužujejo. Tekom zadnjih dveh tet je zbornica izdala ua tisoče certifikatov za carine prosti uvoz strojev in orodja, kar priča o obsežnih investicijah in modernizaciji delavnic naših obrtnih in industrijskih podjetij in velikem splošnem gospodarskem napredku. Uporaba minimalne carinsko tarife za uvoz blaga iz Avstrije je bila dovoljena šele dne 19. januarja 1921 na podlagi provizorne trgovske pogodbe z Avstrijsko republiko,, ki ]• bila sklenjena že septembra meseca 1920 in ki je začasno podaljšana do konca tekočega leta. V dobi od 1. do 5. novembra je bila vsled zakasnitve podaljšanja stopila maksimalna tarifa za uvoz iz Avstrije v veljavo, vendar je finančno ministrstvo dovolilo na intervencijo naše zbornice naknadno vrnitev diference vsem strankam. Z Madžarsko, s katero je bil mesecu junija otvorjen promet, ki je bil v novembru vsled karlističnega puča nekoliko tednov ustavljen, velja še sedaj maksimalna carinska tarifa, ker še nimamo ž njo nikake trgovske pogodbe. Ker srbska carinska tarifa ni povsem odgovarjala interesom naših gospodarskih krogov, se je pojavila že leta 1919 zahteva, da se tarifa revidira z ozirom na izpremenjene gospodarske razmere in na potrebo vpoštevanja interesov industrije v prečanskih pokrajinah, ter da so sestavi nova jugoslovanska tarifa. — Ministrstvo trgovine in industrije je potom trgovskih zbornic začelo nabirali informativno gradivo, in je na podlagi dobljenih podatkov izdelalo preteklo zimo načrt zaščitne uvozne carinske tarife, o katerem se je razpravljalo na sejah gospodarskega sveta meseca februarja letošnjega lota. Finančno ministrstvo je smatralo zaščitne zahteve trgovskega ministrstva za pretirane in je bil nato pri generalni direkciji carine izdelan nov načrt, ki je bil od ministrskega sveta odobren in je stopil 30. junija v veljavo. Proti stari tarifi pomeni nova tarifa povprečno 10 do 25 % povišanje. Sistem je v glavnem ostal nespremenjen, odpadle so le vse po- godbene izjemnosti iz predvojnih trgovskih pogodi) kraljevino Srbije. Razen tega se je nekaterim industrijam v novih krajih koncediralo olajšan uvoz surovin in kemičnih potrebščin. Ko je s 1. septembrom prenehalo pobiranje davka na poslovni promet v obliki 100% nega zneska carinskih pristojbin, je finančno ministrstvo povišalo agio od 100 na 300%. Valed skrajno neugodne valutame situacije je nastala na jesen vedno jja-čja potreba vzpostavitve ravnotežja ui od uvozno iu izvozno trgovino ter omejitve uvoza nepotrebnih predmetov. Po mnogih intervencijan jo finančno ministrstvo končno ugodilo tej splošni zahtevi in v zadnjih dveh mesecih dvakrat zaporedoma poviša- lo agio doklado pri plačevanju carine v kronsko-dinarskih novčanicah z nadaljnih 100% in sicer z dne 10. novembrom od 300% na 400% in z 10. deoembrom od 400% na 500%. Obenem se je začelo tudi z diferenciranjem agia, ki je bil do tedaj enoten za vse pristojbine in davščine, ki so se plačevale na carinarnici. Odpadel je agio pri blagu, za katerega se plačuje carina po vrednosti, medtem ko je za monopolno predmete in za luksuzno takso ostal samo 100% ni agio v veljavi. Z novim letom nastaja potreba obnove trgovske pogodbe z Avstrijsko republiko in se tudi predvideva končno zaključitev trgovskih pogajanj z Italijo in ratifikacijo trgovske pogodba z Nemčijo. Pri teh pogodbah bo igralo glavno ulogo vprašanje obrtnopravne reciprocitete, za katero se posebno Avstrijci zanimajo. V tem oziru smo mi pasivni del, ker gre za dotok obrtništva- iz obrtno višje razvitih krajev in bolje kvalificiranega delavstva v manj razvite kraje in je vsled tega naše stališče popolnoma drugačno nego ono nasprotne stranke. Kazen gospodarskih momentov igrajo tu vlogo tudi narodnostni in razni državno politični momenti in ni lahka stvar zadeti pravo mero. Glede uvozne carinske tarife ni o teh pogodbah se predvidena nobena specijalna tarifa. Izvozna carina je bila predvidena že v našem prvem finančnem zakonu, pa se je vsled odpora v političnih krogih vpeljala šele 9. novembra 1919. K upeljavi izvozne carino so dovedli predvsem fiskalni razlogi. Finančni minister je iskal kritja za izredne državne izdatke v tem, da država participira na izrednih dobičkih, ki se jih je lahko doseglo pri izvozu, vsled vednega padanja nase valute in pomanjkanja živil v inozemstvu. Dohodki iz uvozne carine niso zadoščali za vedno rastoče državne izdatke, vendar ni kazalo, vsled izrednih potreb za obnovo gospodarskega življenja, povišati uvozno carinsko tarifo. Zato se je ministrstvo odločilo, upeljati izvozno carino in sicer v odstotkih od vrednosti blaga. Ta sistem se je kmalu izkazal za zelo nepraktičen, ker večina carinarnic ni bila v stanju kontrolirati domačih tržnih cen in izvozne \rdno-sti izvažanih predmetov. Zato je bila še tekom meseca novembra 1919 uvedena specifična izvozna tarifa. Princip prve izvozne tarife je bil, da je dovoljen samo izvoz gotovega števila predmetov proti visoki Izvozni carini. Ta sistem je pri naglem menjanju izvozne konjunkture skoro prohibitivno vplival na razvoj izvoza, Zato se je pozneje princip izvozne prepovedi zamenjal z načelom proste trgovine in se je v poznejših revidiranih carinskih tarifah naštelo vse predmete, katerih izvoz je obremenjen s carino; izvoz ostalih predmetov je postal carine prost.Izvozna carina je bila vsega skupaj petkrat revidirana, pa tudi med posameznimi revizijami so bile od časa do časa dovoljene nekatere izjemne olajšave in izpremembe. Tendenca revizij je ta, da se izvozno carino snkcesivno likvidira, in da polagoma preidemo k predvojnemu stanju popolnoma prostega izvoza. Vsaka revizija izvozne carinske tarife je oprostila znatno novo število predmetov od carine sploh, medtem ko je bila za ostale predmete carina s padajočo izvozno konjunkturo od revizije do revizije znižana. Tako se je pri lanskoletnih revizijah posrečilo po velikem naporu doseči prost izvoz industrijskih obrtniških izdelkov, ki je bil dotedaj prepoveuan in čemur je bila na&a iu dustrija in obrt posebno interesirana. Letošnja februarska izvozna tarifa je prinesla znatne olajšave tudi glede izvoza poljedelskih pridelkov, in tekom poletja se je dovolil do tedaj z visoko carino oviran izvoz živine, vsled izredne suše ter pomanjkanja vode in krmil. Zadnja izvozno-carin-ska tarifa z dne 23. septembra letošnjega leta obsega že samo 20 postavk. Statistika izvozne trgovine * letošnjem letu kaže znaten napredek 134% proti lanskemu letu kljub temu, da se je moral boriti naš izvoz z velikimi prometnimi težkočami, posebno s pomanjkanjem vagonov, ki je v zadnjem času postalo zelo kritič-uo. Zbornica je tudi temu vprašanju že od nekdaj posvečala svojo pa-žnjo in sedaj zopet storila vse korake, da se glavni del notranjega investicijskega posojila porabi za popra- i o voznega parka, ker leži v prometnem vprašanju rešitev naše gospodarske situacije. Vsled padca naše valute so se naravno začele dvigati cene raznim življenskim potrebščinam, ker se je njih domača tržna cena vsled prostega izvoza vedno bolj orijentirala po svetovnotržni pariteti. Vsled množečih se pritožb konzumentskih krogov, je vlada izdala v juliju znano protidraginjsko naredbo, po kateri so se ustanovila občinska sodišča in maksimalne cene. Zbornica je orga-nizifala obsežno ukcijo proti tej obliki pobijanja draginje in v svojih spomenicah obrazložila nevzdržnost razmer, ki so nastale vsled te odredile. Po dolgotrajnem prigodevanju je vlada priznala pravilnost naših argumentov in pri reviziji naredbe odpravila maksimiranje cen, s katerimi se hjmo kali reden promfet in določila, da se izredna občinska sodišča odpravijo in postopanje prenese na reti/vi idisča. S tem je dosegla 'zbornica za naše pridobitne kroge nedvomno velik uspeh, da se je ukinilo veksa-cije, katerim je bilo poprej izpostavljeno naše trgovstvo in obrtništvo. Zbornica se je zavzela končno tudi za to, da bi se izdatki za invalidski davek izločili iz obdačbene podlage, naprosila finančno delegacijo za načelno odobritev, nakar je finančna delegacija zbornici sporočila, da je invalidski davek pri odmeri posebne pridobnine smatrati za režijsko postavko. Konečho j« omeniti akcijo zbornice povodom revizije stanovanjske uredbe, da se tudi glede poslovnih prostorov in trgovskih lokalov še pridržijo omejitve glede višine najemnine in svobodnega razpolaganja 'z lokali in glede potnih listov, ker se je z nedavno uredbo ukinilo izdajanje returnih vizov, da &e obnovi prejšnje stanje. (Dalje prih.) Železniško politični shod v Ljubljani. V četrtek, dne 29. decembra se je vršil v dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani železniškopolifični shod na incijativo upravnega sveta dolenjskih železnic, katerega so se udeležili zastopniki upravnih svetov lokalnih železnic v Sloveniji, zastopniki generalnega štaba dravske divizijske oblasti, ministrstva za javna dela, slovenska sekcija udruženjn jugoslovanskih inženirjev, kluba železniških inženirjev, mestnega stavbenega urada in magistrata v Ljubljani, osrednjega urada montanistič-nih obratov, ministrstva trgovine in industrije, šumarskega oddelka pokrajinske uprave ter raznih drugih korporacij in uradov. Izmed poslancev se je udeležil razprav bivši ban dr. Matko Laginja. Razen tega so bili navzoči projektanti novih železniških zvez za podaljšanje dolenjskih želez- nic gg. inž. dr. Musil in podravnatelj Klouic in inž. Horvat, zastopniki o-beh akcijskih odborov in mnogošte-viLii krajevni interesenti ter deputa-cije iz Kočevske, Kupske, Poljanske doline in Belokrajine ter Nov. mesta. Shodu je predsedoval gd. predsednik upravnega sveta dolenjskih železnic dv. svetnik Fr. Suklje in imenoval za podpredsednike g. Dragotin hribarja iu g. Jelovška. Snod je otvoril g. predsednik s sledečim, nadvse zanimivim nagovorom: Gospoda 1 Čast mi je, Vas v imenu Upravnega odbora Dolenjskih železnic najsrčneje pozdraviti. Ta železniški shod se ni rodil pod srečnimi avspiciji. V prvi vreti smo računa- li na gospode poslance in ravno zaradi tega smo si izbrali ta dan, ker pač nihče ni mogel slutiti, da bi bile med Božičem in Novim letom kake parlamentarne seje. Vendar se je to zgodilo. Sedaj prestopim takoj na dnevni red in mislim razdeliti današnji dnevni red tako, da bi govorili najprej o organično-tehničnem vprašanju, potem pa o vprašanju, kako je pomnožiti in kako je dopolniti naše železniško omrežje. Oprostite, ako začnem razgovor o naši železniški politiki z neko prav banalno resnico, kateri nihče ne ugovarja in z nekim suhim dejstvom, ki je dundanes priznano od vsega jugoslovanskega sveta. Banalna resnica je, da je železnica danes takorekoč hrbtišče vsake modeme države, da nobena modema država danes ne more obstojati brez dobro urejenega železniškega omrežja. In suho dejstvo je pri nas in žalibog prav tužno dejstvo, da mi v Jugoslaviji nimamo dobro urejene železnice. Odkod to? Gospoda 1 Jaz bi se tukaj manj izpodtikal nad ljudmi, nad osebami, jaz hi morda večji del kyivde iskal v sistemu. Kakšen je pri nas sistem? Pri nas v Jugoslaviji imamo en del velike mednarodne železniške družbe, t. j. Južno železnico s progami Maribor—Rakek, Zidanimost— Zagreb—Sisak, Maribor—Dravograd, Pragersko — Kotoriba. Poleg tega imamo še lepo -število železnic, ki imajo vse znake in obliko privatnih železnic, ali so privatne železnice le na videz, le po imenu. Prevladuje pri nas sistem državnih železnic, ki smo ga podedovali po prejšnji av-stro-ogrski monarhiji. Gospoda 1 Vse to veste: to vprašanje je sporno že 50 let ali državna železnica, ali privatna železnica. Zapad je vedno ostal pri privatnih železnicah, imate jih v A-meriki, na Angleškem, tudi na Francoskem so vse velike proge privatne. V Nemčiji pa je po 1. 1870 iž političnih razlogov Bismarck izumel sistem državnih železnic, in vsa Nemčija ga je podpirala v tem, tako da je v srednji Evropi obveljal ta sistem kot edino pravilni. Akceptirala ga je Avstrija, akceptirala ga je Ogrska. Tudi jaz sem bil — nič me ni sram povedati tega — unet pristaš tega sistema in sem kot tak prevzel 1. 1906 težko nalogo: referat o podržavljenju Severne železnice, ki je bila v Avstriji najvažnejša in najplodovitejša. Ko sem prevzel ta referat, je bil velik boj, ki pa ni veljal načelu — niti eden ni vstal s tem namenom, da bi ugovarjal in rekel: »Škoda, ne rušite privatne iniciative« — temveč je šlo za detajle. Ali, gospoda, tukaj sem se kmalu uveril, da je bila to vendar kolosalna napaka. Razvideli smo iz računskih skleoov, kako je ta privatna železnica sijajno prosperirala, dokler je stal na čelu tedanji ravnatelj Jeiteles. Pod okorno roko avstrijskega birokratizma pa je kmalu začela hirati in izgubljati svojo plodnost (Dalje prih.) Trgovske agencije kot politične ekspoziture. Zagrebški >Hrvat« prinaša v svoji zadnji številki dopis, v katerem govori o naših trgovinskih agencijah v inozemstvu prilično tako-le: V raznih mestih in trgovinskih centrih Inozemstva se nahajajo pod zvenečim naslovom »kr. priv. trgovska agencija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« institucije, ki bi se morale brigaii za pospeševanje trgovinskih zvez med našo državo in dotičnim inozemstvom. Nadpisi so tudi okinčani z državnim grbom. Že po značaju inštitucije kot take bi bilo .pričakovati, da bi bila iz delokroga predmetnih agencij politika popolnoma izključena. Toda ker že živimo v deželi izjem, ni tudi tukaj to tako, kakor bi moralo biti in da ne bi bilo tako, za to skrbi že nas sistem, ki prepušča vodstvo vseh takih agencij izključno ie Srbom, češ, da Hrvati niso za to pripravni, oziroma po mišljenju gotovin krogov celo nesposobni. Izdaja koncesij za ustanovitev takih agencij spada v delokrog vlade in je zares čudno, da ne dobijo predmetnih koncesij tudi Hrvati, uko-ravno je znano, da je ravno Zagreb gospodarski center naše države Ta da najdemo tam mnogo ljudi, kateri stoje kar se trgovske izobrazbe tiče vi-Boko nad Srbi. Na tak način se trgovsko visoko naobraženemu elementu naravnost onemogoči, da sodeluje pri razvoju naše zunanje trgovine. Gori omenjeni dnevnik navaja neka mesta iz časopisa »Jugoslavi-sclies Handelsblatt« od 15. septembra t. 1. Časopis izdaja naša privili-girana trgovska agencija v Monako-vem. Na čelu lista stoji napis z našim državnim grbom, kar daje listu značaj uradnega lista. Uvodnik pod naslovom »Ausfuhr nach Jugoslavien« prinaša poročilo, ki se začne »Der Šerbec in se nadaljuje z besedami rinzwischen ist Grossserbien als Siid-slavien mit seinen 250.000 km2 und woinun 13 Milionen Einvvohnern, der Stidstaat Europas geworden —------------- mann be\vertet in Serbien sowie in den ihm zugeteilten Nachfolgestaaten - —«. Kakor je že iz teh dveh citatov razvidno, vmešava ta list v razpravo o uvozu in izvozu v našo državo, čisto politična vprašanja in^ to tako, da na svoj način poduči nemško javnost, kdo in kaj je pravzaprav ta država. Vel. Srbija in Jugoslavija so za to agencijo sinonimi, a nemški javnosti razlaga, da so države naslednice >dodeljene Srbiji«. Ali je dopustno, da taka inštitucija v inozemstvu razširja o državi napačne pojme? In ako dela lo javno v listih, si je lahko predstavljati, na kakšen način podučuje javnost ustmeno. To je vsekakor škandal in radi bi vedeli, ali se najde v državi organ, ki se bo smatral kompetentnim, da naše slavne »privilegirane agencije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« poduči o njihovem delokrogu, ter prepove agenciji v Monakovem, da se še nadalje bavi s političnimi vprašanji. >Hrvata« boli, kakor vidimo, le politična stran agencij, ako bi se pa pravilneje ž njimi bavil, bi našel drugih tehtnejših argumentov, ki zahtevajo popolno remeduro teh društev«, ki rasejo sedaj pri nas kakor gobe po dežju in ki služijo le zasebnim interesom pojedincev in so ugledu našeera trgovstva bolj škodljive nego koristne. Fin. taj. Mosetizh. Gostaščina in vodarina. Mestna občina ljubljanska pobira na podlagi najemnin gostaščino in vodarino. Prva služi v kritje splošnih potrebščin občini, druga v kritje stroškov vodovoda. Pri gostaščini je izvedeno načelo, da so gospodarsko najslabeji sloji oproščeni te davščine, ostali pa jo plačujejo po svoji gospodarski moči in sicer progresivno. Čim višja je njihova gospodarska* pridobitna oziroma dohodninska moč, tem višja je tudi participacija na gostaščini. Kot merilo njihove gospodarske zmožnosti je višina najemnine. Domneva se, da vsakdo uporablja le tako stanovanje, katerega zmore z ozirom na svoje dohodke in premoženje. Vodarina se pobira brez ozira na zgoraj označeno načelo. Na vodarini participirajo namreč vsi aloji enakomerno. Višino gostaščine in vodarine navedemo pozneje. Za danes nas zanima vprašanje, ali je zistem gostaščine in vodarine, kakor ga danes uporablja mestna občina ljubljanska, primeren in pravilen. Nadalje nas zanima vprašanje, ali in od kdaj je reforma teh davščin potrebna. Predvsem nam je pojasniti današnji položaj. Kakor je splošno znano, smo dobili novo stanovanjsko naredbo. (Ur. list, št. 77/202 in 79/210 iz 1. 1921). Uredba ščiti sicer še vedno najemnike, vendar da pa tudi hišnim posestnikom večjo prostost glede zvišanja najemnin. Posebno velja to za one hišne posestnike, ki imajo gotove vrste najemnikov, kot so obrtniki in trgovci. A tudi pri gospodarsko slabejih slojih se je vsled te naredbe najemnina bistveno zvišala. S tega stališča nam je sedaj presojati, ali je dosedanji ustroj gostaščine še prikladen. V- to svrho nam je pa ustroj teh davščin, kakor je doslej v veljavi, podrobneje poznati. Zadnjikrat se je te davščine uredilo z razglasom z dne 5. maja 1920, št. 208, objavljenim v Uradnem listu, št. 58, ex 1920. S tem razglasom se je gostaščina zvišala od 4% progresivno na 15%. Povišek velja za dobo od 1. maja 1920, do 30. aprila 1921, oziroma 1922. (Uradni list št. 48/119, z dne 2. maja 1921.) Gostaščina znaša pri najemnini: od 1 do 200 K 0, od 201 K do 400 K 3%, od 401 K do 600 K 4%, od 601 K do 700 K 5%, od 701 K do 800 K 6%, od 801 K do 900 K 7%, od 901 K do 1000 K 8%, od 1001 K do 1200 K 9%, od 1201 K do 1400 K 10%, od 1401 K do 1600 K 11 %, od 1601 K do 1800 K 12%, od 1801 K do 2000 K 13%, od 2001 K do 4000 K 14%, od 4001 K nadalje 15%. Pred to ureditvijo smo pa imeli sledečo davčno lestvico: Gostaščina je znašala pri najemnini od 1 K do 99 K O, od 100 K do 200 K 2% in pri letnih najemninah nad 200 K pa 4%. Vsi navedeni odstotki se nanašajo na letni znesek čiste najemščine, t. j. one, ki tvorjjo odmerno podlago za hišnonajemni davek. Že površni pogled na prvo lestvico nam kaže, da je ta lestvica zastarela. Ona ne odgovarja več sedanjim denarnim in najemninskim razmeram. Vsled tega tudi ni socijalna. Ako naj velja za gostaščino tudi nadalje načelo, da premožnejši v višji meri prispevajo k občinskim izdatkom, oziroma, da se ščiti gospodarsko slabeje sloje, tedaj je progresivno skalo temeljito predrugačiti. V tej obliki, kakor jo imamo danes, najnižje odmerne stopnje sploh ne pridejo skoro v poštev. A tudi srednje ne v dosti slučajih. Preostanejo le še najvišje stopnje. Nastane vprašanje, ali je najvišji odmerni odstotek, kakor go pozna razglas z dne 5. maja 1920, št. 208 potreben ali ne. Preiskovati nam je to z dvojnega stališča. Prvič s stališča potreb mestne občine, dalje s stališča davkoplačevalcev. Nova stanovanjska naredba je povzročila, da se je posebno trgovcem in obrtnikom, ki imajo svoja obratovališča v tujih hišah, najemščina zelo zvišala. Od letnih 3—4000 K se je zvišala najemščina letno na 30—40.000 K in še več. Poleg te zvišane najemščine naj sedaj najemnik nosi še 15% no gostaščino in še 15% no vodarino. Celo davčno breme bi znašalo torej 30%, t. j. skoraj eno tretjino či-najemščine! Ako se vpošteva še stranske dajatve pri najemnini, tedaj znaša pa to breme več nego eno tretjino dejanske najemščine. Koga bode to breme težilo? Onega najemnika, ki obratuje v tuji hiši. Sigurno je, da njegova proizvajalna (obratna) in konkurenčna zmožnost precej trpi. S tako obremenitvijo se ga izključuje od poštene konkurence. V veliko boljšem položaju s® na- hajajo oni, ki obratujejo v lastni hiši. Prvič samemu sebi gotovo niso zvišali najemnine! Drugič vživajo poleg tega še nižjo odmerno stopnjo gostaščine. Premotrivati nam je še potrebe občine. Tudi občina ima težave pri kritju svojih potrebščin. Vendar ji pride v dobro okolnost, da se je najemnina, torej odmerua podlaga za gostaščino in vodarino v pretečeni dobi bistveno zvišala. Računati sme, da bode imela od leta 1923 naprej v go-staščini in vodarini neprimerno izdatnejši davčni vir kakor doslej. Dohodki bodo izdatno višji, ako tudi dovoli bistvene olajšave. Od leta 1923 naprej namreč bodo sedanje zvišane najemnine prišle v svoji celoti v odmerno podlago za gostaščino in vodarino. Oglejmo si to natančneje. Odmerno podlago za imenovani davščini tvori ona najemščina, ki se obdači pri hišnonajemnem davku. Za davčno leto 1921/22, se je pri hišnem davku obdačila čista najemnina dobe od 1. novembra 1918 do 31. oktobra 1920. Za davčno leto 1923/24, se pa pri hišnem davku obdači hišni donos od 1. novembra 1920 do 31. oktobra 1922. Odmerno podlago za gostaščino tvori v prvem slučaju donos dobe od 1. novembra 1919 do 31. oktobra 1920 in v drugem slučaju pa donos dobe od 1. novembra 1921 do 31. oktobra 1922. Za leto 1923 pride v poštev torej že cela zvišana najemščina, ker se je to zvišanje uvedlo že 1. avgusta 1921. Že samo to zvišanje najemnine bo mestni občini prineslo večkraten donosi Upoštevajoč argumente, ki smo jih zgoraj navedli, bi predlagali, da se vpostavi ono odmerno lestvico (prikrojeno seveda na sedanje razmere), ki je bila v veljavi pred 1. majem 1920. Davka prosti minimum naj se zviša na najmanj 600 K. Ostale slučaje naj se razdeli le na dve vrsti. Prva kategorija naj plačuje 2%, druga ka-teogrija pa 4% no gostaščino. To bi bilo najprikladnejše in sicer tudi še s sledečega stališča. Sedanja lestvica je za mestno u-pravo zelo težko uporabljiva. Uprava je navezana pri odmeri gostaščine na podatke, ki jih nudijo odmerni spisi pri davčni administraciji v Ljubljani. Davčna oblast pa ugotovi čisti (obdavčljivi) donos hiš le kumulativno, t. j. za celo hišo skupaj. Mestna uprava mora tedaj šele sama ugotoviti od-memo podlago za posamezna stanovanja, obrtne prostore itd. Popolnoma precizno to ni mogoče 1 Tudi odvzame taka ugotovitev upravi mesta veliko časa in pisarniških moči. Z zgoraj navedeno zelo enostavno davčno lestvico pa si uprava silno olajša celo delo. Obenem bi ščitila predlagana rešitev tudi našo konkurenčno in proizvajalno moč. Saj je vobče znano, da je Slovenija davčno silno obremenjena. To se čuje od vseh strani. Iz drugih pokrajin nimamo takih pritožb.^ Ker gre tu za bodočnost naše obrti, trgovine in industrije, moremo z mimo vestjo pričakovati, da se bode tudi mestni občinski svet prilagodil našemu stališču. Ako bi se pa z ozirom na mestne potrebe ne bi mogel priključiti našemu nazoru, tedaj bi označili kot maksimalno možno davčno progresijo pri gostaščini od 4% do 8%, pri čemer naj bi se najemninski zneski davčnih stopenj kar najbolj možno zvišali. To je skrajno, kar bi še naši trgovski, obrtniški in industrijski sloji zmogli. To naj velja od 1. januarja 1923 naprej. Za dobo od 1. maja 1922 do konca leta 1922 pa naj se uporabi sedaj veljavni odmerni ključ. Vse to, kar smo navedli za gostaščino, velja obenem tudi za vodarino. Slednjo se je zvišalo za dobo od 1. julija 1920 do 30. aprila 1922 od 5% na 15%. (Uradni list št. 13/43 ln 49/130 ex 1921). Zvišanje velja do konca 1. 1922. Kakor smo že omenili, se vodarina odmeri enakomerno, torej za vse jednako. Ali ne bi bila tudi tu pro- gresija na mestu? Vsekako je pa vodarina po 15% za dobo od 1. januarja 1923, bistveno previsoka. Predlaga se znižanje na prvotnih 5%. Do 1. januarja 1923 naj se pa pobira v dosedanji višini. Vsekako bo treba temu vprašanju posvetiti naj večjo pozornost, ker bi se drugače oslabila davčna moč naši hmeščanov. Saj se že splošno trdi, da je produkcija v Sloveniji najtežja in najdražja napram oni na Hrvaškem. Bati se je, da se posebno industrija izseli iz Ljubljane, kar gotovo ne bo v korist mestu. Zadeva je nujna, ker so zgoraj navedene davščine določene le še za dobo do 30. aprila oziroma do 31. decembra 1921. SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELITA VSEM NAROČNIKOM IN PBI-„ JATELJKM LISTA UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Izvoz in uvoz. Izvoz ovc preko Podgorico mesto preko Rakeka. Ker italijanska vlada no dopušča uvoza naše živine po železnici, marveč le po morju, je uaše ministrstvo za poljedelstvo in vode odredilo, da se kontingent 1500 ovnov in 500 ovc, ki bi se morale izvoziti preko carinarnice v Rakeku, izvozi preko carinarnice v Podgorici. Mno gospodarske zadeve. Trgovina. Uradni dnevi trgovske in obrtaiške zbornice v Ljubljani so uvedejo s 1. januarjem v Celju. Knjigovodstvo v dinarjih. Pretekli teden je več naših dnevnikov prineslo notico, da jo izdalo ministrstvo trgovine in industrije na trgovsko zbornice naredbo, da se imajo s 1. januarjem 1922? voditi vso trgovske knjigo v dinarski veljavi. Informirali smo se o verodostojnosti te notice pri tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, kjer se nam je sporočilo, da takega razglasa tukajšnja zbornica ni- še dobila. Kakor hitro bi se izdala taka naredba, bomo o tem takoj informirali naše naročnike. Dinarska vrednost. Južna železnica uvede s 1. januarjem 1922 pri celokupni računski službi v območju obratnega ravnateljstva dinarsko vrednost. Vsa podjetja, zavodi, dobavitelji, trgovci in drugi, kateri poslujejo z Južno železnico se prosijo, da polagajo od navedenega dne dalje vse račune v dinarski vrednosti. Italijanska vlada razpustila rejiko trgovsko zbornico. Italijanska vlada jo razpustila trgovsko zbornico na Reki. Ta odredba se utemeljuje s tem, da je bila zbornica ustanovljena še pod as* stro-ogrskim režimom in da ne odgovarja več sedanjim političnim razmeram. Cona svili pada. Na svetovnem tržišču je zadnje dni cena svili padla. Cene so ji mnogo nižje. Industrija. Stroji ca našo industrijo na račun reparacije. Financijsko-ekonomski komite ministrov je sklenil izdati naredbo, ki bo določala, pod katerimi pogoji more tudi prečanska industrija in javne korporacije dobivati stroje in instalacijski materijal iz Nemčije na račun ropa raci jskega konta. Čehoslovaška je dala inozemski družbi v zakup eksploatacijo petroleja. >Matin-u« se poroča iz New-Yorka, da se je v finančnem ministrstvu čeho-slovaške republike definitivno podpisala pogodba, glasom katere oddaja Čehoslovaška družbi Standard-Franco-Americaine v zakup pravico raziskava-nja in eksploatacije petroleja na vsem teritoriju republike. Denarstvo. Deponiranje delnie izven naše kraljevine je prepovedano. Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo, da se v prihodnosti v Bvrho vršitve zborov delničarjev delniških družb, ki imajo svoj sedež v kraljevini SHS., delnice ne smejo deponirati v zavodih izven mej naše kraljevine. Mestna hranilnica ljubljanska opozarja vse one, ki so pri tem zavodu podpisali 1% državno posojilo, da naj izvolijo osebno priii po originalne obveznice ali pa poslati po pošti začasna potrdila, na kar se dopošljejo obveznice poštnine prosto. Stanje naše državne Narodne banke SHS. Due 15. decembra izkazuje Narodna banka novčanic v prometu za 4,,620,502.255 Din. Od 8. do 15. decembra je padla množina bankovcev za 25 milijonov 376.740 Din. Državni dolg se je povečal za 17.310 Din Kovinska podlaga je padla ponovno za 1,388.516.45 Din na 384,968.726.40 Din. Moaopolski dohodki. Monopolska uprava je imela v oktobru 46,337.939 dinarjev dohodkov (za 26,183.218 več, nego lani oktobra)! Skupaj v prvih 10 mesecih 1921 znašajo dohodki 200 milijonov 905.904.63 dinarjev (za 107,743 499.20 več, nego lani v prvih 10 mesecih). izvoz valut. Po členu 5. odstavek 2 pravilnika za promet z devizami doslej dopustna odobrenja za izvoz valut se po naročilu Generalnega inšpektorata financ do daljnega ukaza ne smejo \eč izdajati. Izdana dovoljenja, v kolikor niso vporabljena, je odvzeti. Promet novčanic v Avstriji. — V drugem tednu t. m. je bilo v Avstriji za 143 milijonov kron novčanic v prometu. V zadnjem času se pa pomno-žujejo novčanice tedensko za okrog 10 milijard. Češkoslovaško vnanje posojilo. V Angliji, Franciji in v Ameriki se vrše pogajanja za posojilo češkoslovaški republiki v znesku 6 milijard čeških K. Ogromen deficit Reke. >Voce del Popolo« piše o deficitu v proračunu dunajske mestne občine, ki znaša za prihodnje leto okroglih 7 in pol milijard avstrijskih kron. Pri tej priliki ugotavlja imenovani list, da je to z ozirom na velikanski upravni aparat Dunaja u-prav malenkosten proti deficitu mesta Reke, ki znaša 26 milijonov kron, kar bi po današnjem kurzu odgovarjalo 9 milijardam avstrijskih kron. Za ta deficit se ima zahvaliti Reka ponajveč »osvoboditelju« D’Anunziju. Promet. Vagoni ca prevos premega. Ministrstvo saobračaja je izdalo ukaz, da so morajo vsi prazni premogovni vagoni nemudoma staviti na razpoloženje pro-mogokopom, da se osigura dovoz kuriva in prepreči grozeči zastoj na železnicah. Preureditev stiske sluibt pri pešti Grosuplje. S 1. januarjem 1922 se preuredi pri pošti Grosuplje dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši tako-le: I. okraj bo obsegal kraje: Je-rova vas, Mala Stara vas, Velika Stara vas, Gradišče, Perovo, Hrastje Vrbače, Cikava, Sela in Brezje, II. okraj pa kraje: Dolenja Slivnica, Malo in Veliko Mlačevo, Boštanj, Zagradec, Gatina, Dolenje Dubliee, Gorenje Dublice, Blato in Prapreče. Dostavljalo se bo v I. o-kraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. Dostava se je uvedla na novo le za kraje: Brezje, Jerova vas, Cikova in Sela. Dobava, prodaja. Sol za Upravo državnih monopolov. Uprava državnih monopolov razpisuje ofertno licitacijo, ki se bo vršila dne 11. januarja 1922 za nabavo 20.000 ton bele morske soli v novih vrečah iz jute po 50 kg. Dobava se ima izvršiti cif. Solun, Trst, Gniž, Metkovič in Bar. Trgovski register. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: Julio Meinl, d. d. Sedež podružnice: Maribor. Sedež glavnega zavoda Ljubljana. Predmet podjetja: Glej Ur. I. št. 151. Teharska lesna industrija, družba z omejeno zavezo. Sedež: Teharje pri Celju. Obratni predmet: Družba izdeluje raznovrstne lesne polfabrikate, fabrikate in potrebščine za lesno industrijo, najema razne industrijske obrate, nakupuje take o-brate in dotični materijal, razpečava izdelke ter pridobiva vse dotične obrt- Immm T.Mjjt tj V S'JR I LIST mmmmmmm mmi® m srerno n@w© s@t©i mnmnu Ign. Žargi »Pri nizki cenic, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 8. Trgovina z drobnim, pletenini in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami, dalje velika izbira vsakovrstnih zimskih potrebščin, na debelo in drobno. — Potrebščine za krojače in šivilje. Franc Lakte, Pred Skofil© štev« 19« IMtimfif Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. 'PeKariia TEREZIJA BIZJAK Poljanska cesta 25. Modna trgovina T. Eger, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 2. A. Knjslž, Ljubljana Židovska ulica. G.stlina „Prl FaJmoStru" Sv. Petra nasip Josip In Ivanka Schrey. J. MARCHIOTTI nq nz 'LJUBLJANA. Franc Roiif an .Ljubljana isKongresni trg Stav. 7. Cii Parts 'Bureau CommerciaC pour Ca T/ougesfavie : 4 Knaffeva utica a £ju6tjana 1. UulMnsai jgeiitea Bgi VIKTORTRATNIK trgovina Ljubljana, Sv. Petra ce^ta Št.'25 lasip OMiaur, spita ib Pred SkoSijio štev. »S. Alfred Stadler, trgovina z galanterijskim in mešanim blagom na debelo in drobno, Ljubljana, Sv. Petra cesta %%. MMiii pili lip. Mi® Ljubljana—Ifariber, t Ljubljani. Ferenz & Fuchs splošno kleparstvo ŠTEV. LJUBLJANA veletrgovina s koioralfaSgiio robo Sfi eSežeSniml pridelki. SINGER, MI StTOj! Bournc & C©., Newye>rfc Šelenburgova u3čca štev. 3. fCHWAB & BIZJAK ILJu^lJassa Dvorni trs štev. 3, . KeslefC, Ljubljana. J. Blas, Plana, iipsii s reviji P©d tranžo št. 1. •« Pflt[mnerl]Q »strmoii Ljubljana, Pod Trančo štev. 1. « 018(1870^00 imoii . r.v.![(fjiaaab oq r ne pravic®. In rame patente. iunu tek.- 'Sedež: Bohinjska Bislriea. Obwu.ii predmet: trgovina a* deželnimi pddeir ki in mlinskimi izdelki, sirom in maslom. Jože Polak. Sedež: Brod. Obratni predmet: trgovina s sirom. Ivan Istenič. Sedež: Cerknica. Obratni predmet: trgovina z usnjeni. Alojzij Milavec. Sedež: Gorenja Pianina. Obratni predmet-: trgovina z mešanim blagom. Lj. Težak. Sedež: Ljubljana. Obratni predmeti' trgovina z ^mešanim blagom. Fr. Erjavec. Sedež: Novo mesto. Obratui predmet: trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami. Leopold Kopač. Sedež: Novo mesto. Obratni predmei: trgovina z mešanim blagom, razen špecerijskega, kolonialnega in materialnega blaga in zganili pijač, s pravico sej-marstva. Josip Košir. Sedež: Novo mesto. Obratni predmet: trgovina z manufakturami blagom. Mihael Mramor. Sedež: Novo mesto. Obratui predmet: trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami; Josip Turk. Sedež: Novo mesto. Obratni predmet: trgovina /. mešanim blagom, železnino in žganjem na drobno in vinom na debelo. Mihael Viiitar. Sedež: Novo mesto št. 37..Obratni predmet: trgovina z mešanim bi« gom. Frančiška Zor. Sedež: Novo mesto št 37. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Slavo Fatur. Sedež: Rakek. Obratni predmet: trgovina z lesom. Andrej Pii c. Sedež: Rakek. Obratni predmet: trgovina z lesom. Anton Kune. Obratni predmet: trgovina z lesom. Jakob Kunc. Sedež Rovte. Obratni predmei: trgovina z lešoni. Anton Mehle. Sedež Spodnja Draga. Obratni predmet: trgovina z govejo živino in prašiči. Veletrgovina haloških vin, Vinko, Stoklas, §v. Andraž v Halozah. Se-deJf^Volavšek. frbrfehSF predmeti trgovina z vinom. &azn<». tuljigovodsivejii ; tečaj' v Aortia ineiU«. "mi iuicijativo tukajšnjega pomočniškega ousgko obrtnega društva privedi urad „a pospeševanje obrii v Ljividjani \ Novem mestu tečaj ra knjigovodstvo. Predaval bo g. strokovni a* t-i tol j Struna, učitelj na tukajšnji trgovski >oii in bodo redni obiskovalci prejeli • na koncil tečaja izpričevala. S podukom se bo pričelo talcoj po novem letu in sicer vsak drug ciau ob večernih urah. Obisk je dovoljen vaakemu iu »e je priglasiti najkasneje do novega leta. Pri priglasitvi je plačali 50 kron za potrebni papir in tiskovine kakor tudi kurjavo. Prijave sc sprejemajo v trgovini g. ,Tos‘. Koširja, v brivnici g. Svetca, pri g. Er. Pintar ali pa pri g. Struna samemu med pavzami v gimnaziji ali popoldne na domu, kjer se dobe tudi povsod potrebna pojasnila. Pričetek tečaja se bo potem pravočasno prir javljenim sporočil potom okrožnice. TUM poročilo. Mesne cene v Celju so začasno določene takol#: meso prv* vrste volov in telic v mesnicah 32 1< leg, na stojnicah 26 K kg. — Meso volov in teiie druga vrste v mesnicah 30 K kg, na stojnicah 24 K kg. — Za teletino se je določila v mesnicah in na stojnicah cena 30 K za kilogram. Mariborski živinski trg. Na sejem, ki se je vršil dne 27. decembra je bilo prignanih 9 bikov, 150 volov, 317 krav, 6 teletov in 1 konj, skupaj 494 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli kg žive teže 20 do 25, polpitani 15 do 18, plemenski 11 do 15, biki 13 do 14, kla-' vne krave debele 16 do 19, plemenske 10 do 14, molzne 12 do 16, breje 12 do BaoBsosmaa 18,. mlada živina 13 do 15, krave za klobase 8 do 10 K. Mesne cene: volovsko I vrste 22 do 24 K, II vrste 18 do 20 K, meso bikov, krav in telic 16 K. telečje I. vrste 20 K, Ii *rste 18 K, sveže svinjsko meso 32 K. Bana. 1 O. Sturm, Ljubljana * Marija žry 2 sev. 1. hbuard ŠKČMPEK urar i^iasM trg 8* lfybljan& Leopold B8r1 sin stavbeno in galanterijsko kleparstvo, vodovodna inštalacija, tvomica ko-vinastih krst. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 18, podriižilica Kranj. JOS. REICH LJUBLJANA. __ Im Železnikar LJUBLJANA MARIJIN TRG ŠTEV. 3 Srečne božične praznike in novo leto želi svojim cen j. odjemalcem 1 JUH - Im Tončič MAE1BOE XDra,T7-ogrr©.d.. ■ Zagreb, devize: Berlin 148—-149, Bukarešta 208—211, Milan izplač. 1165 —1170, ček 1160—1165, London izplačilo 1120—1122, Newyork kabel 264, ček 260—262, Pariz 2165—2162, Praga 390-397, Švica 5150-5200, Dunaj 4.80 —4i90, Budimpešta 42.50—43.50; valute: dolarji 258—262, rublji 20—27, češke krone 390—395, napoleoni 950— 900, marke 146-148, leji 195—205, švicarski ,franki 5050—5100, lire 1160— 1165. Jadranska banka 1290. Ljub. kreditna banka 925—930. Trbov. premogok. družba 900. Beograd, valute: dolarji 64, lire 290, marke 37, leji 49, levi 44; devize: London 278, Pariz 530, Ženeva 1300, Praga 99, Dunaj 1.20, Berlin 37, Milan 292, Budimpešta 11. Curih, devize: Berlin 2.80, New-york 5.12, London 21.49, Pariz 41.20, Milan 21.95, Praga 7.32, Budimpešta 0.85, Zagreb 2, Varšava 0.18, Dunaj 0.19, avstrijske žigosane krone 0.11, Prazni zaton se dobijo vsak teden v večji množini v glavni zalogi tobaka. Ljubljana. Prvi In edini slovenski zavarovalni zavod Vzajemna zavarovalnica V Ljubljani. Sprejema: 1. Vsa požarna zavarovanja. 2. Življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah. Najugodnejši pogoji. Mnogo uspehov v novem letu ' želi svojim trgovskim znancem Aloma Companv anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. SLOVENSKA BANKA LJUBLJANA, brekov trg 10, mroti »Mestnega Donuf Obrestuje najugodneje vloge na knjčšice Sn v tekočem računu. - - Izvršuje se bančne posle najkulantneje. ■n — Vplačana delniška glavnica K 38,900.630. ' ■ ■ . Telefon St, 567. • • Čekovni račun St. 12.200. — .....— Razširjajte JRGOVf KI UST' ter pošiljajte upravi naslove novih naročnikov. 9 vil* v H m za t Izdeluje Tovorna ieseniit žeiiilev loan Ms ml. Točen pod Šmarno goro pri UuMlanL ts 5 Velika zaloga vsakovrstnega usnja kož, podplatov, gonilnih jerme-nov in boksa NA DEBELO. / lie slabite ni vile i j Gazela milo : i Je prvovrstne kakovosti ln j | ca 20 •/• ceneje kot enako* j j vredno importlrano milo. j I Milanu ln svečama \ d. d. v Ljubljani. \ AA/V \/VV\ \ S Veletrgovina y / A. Šarabon < y v Ljubljani ^ > priporoma v špeceriisko blago raznovrstno Sganje moko In dc&elne pridelke raznovrstno rudninske n. vodo, Lastna pratarna sa kavo in mlin za dliava i •laktiičnlm obratom. Coni ki na razpolago. Na debelo: lan. tal. kaiao. tanfloi, sili. iloikl iit. Mlajih! ia tiapiitai iti Hi. Klami, Mila Id fr iioa. Ilatoaieiska ittlt iao liao Mii 1H7. 'KiMuiHMtmNMiHiiniiH m*#* SAA/VSAA/ Slatina. S r. hehcmbee £| UabUaoo. Resljeva cestn t ^ aameiteiieiiiieaaaKii i Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in ku-lantno od trgoycey ustanovr ijena .ORIEltr d. d. o Mari-feoru, Meljska tm 12. Telefon št. 90 In njena podružnica v IMani, Sv. Petra cesta 27. VELETRGOVINA •v ll£ Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni jalno blago in vsako vrstno žganje RoiMnt ceni ~ tofna wM&\ Brzojavi: CSRELSČ. Telefon interurb stev 246. ir Zahtevajte cenike! a> Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca - filpsa za celo kraljevino SHS. I Tvornic: Stanz, Kindberg, Som* /. meri n g SchoUwien, Puchbeig, Au«eewicseu ftc., nudi po nsjnižji ceni n svojih, zalog Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Rosto Hovokovit veletrgovina mavca UutHiana, Židovska i: a št 1. It Zargi - iii ni mr, ijubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami ua debelo in drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. Erlavec S Turk PR! »ZLATI LOPAT!** trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hamtnerschmldt (Mflhlelsen) ’ nasproti Kriianske cerkve. Vsakovrstne slamnike in klobuke Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno Izbiro najnovej&ih modelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila s« sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto SZJEZJSZ25ZJKJSZJSZJ veletrgovina manufakture Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo na debelo. rž S rasBSRsrasnsnsns jd^bbbbb^ Tel. St. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana. I | Delniška glavnica 50,000000 K. - - Rezervni zakladi 45.000.000 K. j 7Fmtj"u.Tolj©*sdituriLSL J LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2« se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, j j Podružnice: Split, Trst. Sarajevo, Gorica. Celje. Maribor, Pini, Brežice. Prodaja srečke razredne loterije, i Trgovci In kmetijske zadruge pozor! Umetna Kajnit 15% Kalijeva sol 22-20% » » 40-42% gnojila: oddaja po najnižjih konkurenčnih cenah tvrdka Anton Tonejc In drug, Maribor. aDcrlltiBsKi pbaiBi stroj sedanjost) <1 razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in !■ ročno pisavo potom ne- ;g Izrabljive steki, plošče. ■S Glavno zastopstvo za Jugoslavijo | The Rex Co. Ljubljana, Gradišče io. | Moderno urejeno poprauilnlco oseh pisalnih strojen. # S *» v Ji ‘ ? «?: a A* C? Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve ta oblek«, sc vrste barv suhe Sn oljnate, mavec (Gip»), mastenec