Posamezna Številke 20 vlnnrjtrr. SltV. 65. r Halam i sredo, (aa 20. norca im Lelo EV!. es Velja po pošti: s u oelo leto naprej.. K 40-— ta en mesec ,, .. „ 3.B0 aa Nemčijo oeloletno. „ 45-— ta ostalo tno~emstvo. „ 50 — V LJnblJani na dom: Ia oelo leto naprej.. K 36-— ia en meseo „ .. K 3-— V »pravi prejemati tnetaSno „ 2-50 B Sobotna izdaja: s Za oe'o leto.....K 8-— ta Nemčijo oeloletno. „ 10— ta ostalo inoiemstvo. _ 13 — E=ss Insernti: Enoutoipna petltvrsta (72 min široka ia 3 w;u »Uok.i ali n|a prostor) ca enkrat . . . . po 501 za dva- In večkrat . „ 45 ,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Ob sobotah rt vojni tarif. — Poslano: Enostoljiua petltvrsia K V— Izhaja vsak dan IzvzeinSi nedelje >n praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga vozni red Mgr Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi itev. S/IIL RoKopIsi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = . prejemajo. — Uredniškega teleloan štev. 74. => Političen list za slmtmkl narod. UpravniiStvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne hranllntoe avstrtjsiie št. 24.797, ogrske 2B.&11, bosa -t:oro. ar. 7563.— UpravuiSkoga tolofona št 188. Do sKrojnosii. Zrstopniki sporazuma so bili zbrani te dni v Londonu in izdali potom angleškega zunanjega urada skupen komunike, v katerem pravijo tudi: »Mirovne pogodbe — kot so jo sklenile centralne države z vzhodom — ne moremo priznati. Naši lastni cilji nasprotujejo temu. Bojujemo se in se bomo tudi nadalje bojevali, da napravimo enkrat za vselej konec tej politiki ropanja, ki ne sme zavladati mesto mirne organizirane pravice. Da zmagata pravica in svoboda, naj zaupajo narodi — v kolikor je odvisno od bodočih bojev — v naše armade.« Sporazum se je postavil po ruski katastrofi na stališče: do skrajnosti. Boj na življenje in smrt. V ta namen je potrebno, da se postavi ves svet odkrito v vrste te ali one stranke. Nevtralnost ni več mogoča. Kdor ni z nami, je proti nam. Začeli so že izvrševati to načelo. Stavili so Holandski in Švedski ultimatum, naj izročita sporazumu en del ladjevja, ki je potrebno za prevoz čet in vojnega materijala iz Amerike v Evropo ter za preskrbo armade. Holandska in Švedska sta se morali vdati in ugoditi zahtevi one vojne stranke, ki obvladuje morje. A Lloyd Ge-orge je napovedal za ta teden še daleko-sežnejše ukrepe entente. Sodijo, da bo pritisnila ententa v tem smislu tudi na druge nevtralce, v prvi vrsti na Špansko. Na zahodu pa se pripravljata obe stranki mrzlično, na strašni, mogoče odločilni pomladni udarec. Mogoče jutri, mogoče šele čez dni bomo priča važnih dogodkov. Nemčija ima sedaj več ali manj prosto roko na vzhodu in vporabi lahko večji del svoje armade proti Angležem, Francozom in Amerikancem. Če se posreči Nemcem prodreti ob morski obali in zavzeti Calais, so Angleži in cel sporazum zadeti v srce. Zveza med Francijo in Angleško ter tako stik s četami na francoskem bojišču bi bil ogrožen. Nemci bi obvladali s svojimi podvodniki kanal La Manche, v katerem so sedaj Angleži in Francozi neomejeni gospodarji. Calais pa je oddaljen od Dovera komaj 40 kilometrov. Sporazum se zaveda položaja, zato ukrepi zadnjih dni proti nevtralcem, zato londonski komunike in poziv, naj narodi zaupajo v orožje sporazuma. Amerikanci prevažajo svoje čete in ogromni vojni materijal v Evropo, Francozi in Angleži jih opominjajo, naj hite, ■ ker se mudi. Bitka na Francoskem bo najbrže posebno radi tega tako strašna, ker bodo stopila v boj predvsem najmodernejša tehnična sredstva obeh strank. Vprašanje operacij japonske armade ie vedno ni rešeno. Zadnja poročila pripovedujejo, da je nastopil Wilson v svoji poslanici kongresu proti japonski sibirski ekspediciji. Amerika se boji, da bi Japonska postala preveč močna in upa morda še vedno na vstajenje Rusije. Sovjeti so na kongresu v Moskvi z veliko večino ratificirali mir s centralnimi državami — ali bolje rečeno — kalkulacijo. Ni jim preostajalo nič drugega. :"oda Eoročila iz Rusije trdijo, da organizira celo jenin nov oborožen odpor proti centralnim državam in da je propagator nove vojne proti Nemčiji bivši ljudski komisar za zunanje zadeve Trockij, ki je imenovan za guvernerja v Petrogradu. Tudi na Ukrajini ni vse v redu. Ukrajinsko prebivalstvo ni sprejelo nemške in avstrijske armade s takim navdušenjem, kot so napovedovali. Mnogo ukrajinskih kmetov se je baje pridružilo boljševikom. In ukrajinski listi so pričeli zadnje čase pisati manj evfimi-stično. Rumunija bi morala v smislu besedila preliminarne pogodbe skleniti definitiven mir do 19. t. m. Toda to se ni zgodilo. Prišlo je marveč do krize in ministrski predsednik general Avarescu, ki je vodil mirovna pogajanja, je odstopil. Na čelu vlade stopi sedaj izrazit prijatelj Nemcev, Marghiloman, ki je sprejel v kabinet same svoje somišljenike. Na ta način upajo Rumuni doseči pri centralnih državah ugodnejše mirovne pogoje in, kar je glavno, zvaliti vso odgovornost na Nemcem prijazne rumunske elemente. Če pogledamo slovensko publicistiko v njenem današnjem obsegu, vidimo v eni smeri veliko vrzel. Vel;ko se piše o politiki; zunanje in notranje politike so naši dnevniki in tedniki polni. Lepo je zastopana beletristika; tudi mlada znanstvena veda, večinoma filozofija iri bogoslovje, se lepo razvija. Tako malo, malo pa najdemo snovi narodno-gospodarske vsebine, ln vendar je gospodarstvo prva podlaga vsega narodnega razvoja in življenja. Pri Angležih n. pr. vidimo, da je narodno blagostanje tisto deblo, ki se iz njega razvijajo vse druge narodne kulture. Kaj pomagajo še tako lepi leposlovni in umstve-ni izdelki, če se pa mora narod boriti za skorjico kruha? Šele ko si človek ustanovi dobro in trdno eksistenco, se začne zanimati za višje umstvene in umetniške cilje. Najprej materijelna, potem duševna kultura, Najprej kos kruha na mizo, potem šele olepšava doma in udobnost žitja. Pri nas imamo kaj lepo razvito umetniško in znanstveno delovanje. Zato se bo zdelo morda paradoksno, kar zgoraj trdimo. Pa ni tako. Pri nas je toliko latentnih, neizrabljenih gospodarskih sil, da bi bil naš razvoj neprimerno večji in veličast-nejši, če bi bili pravočasno začeli sistematično negovati in razvijati vse narodne potence. Potem bi bi'a tudi naša umstvena kultura neprimerno višja. Med vojsko so prišli k nam mnogi tujci. Vsi so bili edini v tem, da ima naša zemlja in naša gospodarska lega vse možnosti do velikega gospodarskega razvoja, Velik obseg je rodovitno polje. Pri racijo-i nalni izrabi bi to rodilo živeža nele za do-! mače prebivalstvo, nego tudi za eksport. Koliko je pri nas lesa! Koliko gozdov pa bi še lahko zraslo! Imamo tudi mnogo premoga in železne rude, dveh prvin cele industrije. Velike vodne sile bi lahko pospešile njen razvoj in služile za široko prometno omrežje po naši domovini, In naša lega ob jadranski obali: naravnost izziva nas k trgovini, k izvozu domačih izdelkov, k uvozu surovin, njih izdelavi in razpeča-vanju v zaledju. In poleg fega ves transito promet! In vendar! Poleg vseh teh velikih zakladov, ki nam jih nudi naša zemlja in naša lega, smo obupalj na domačih tleh in trumoma bežali v tujino, v nemške rudni-ke in v ameriške tovarne zapravljat svoje najlepše moči in sužnjevat tujemu kapitalu. Ali ne leži v tej žalostni prikazni našega narodnega življenja velika krivda v naši inteligenci, ki ni znala vzgojiti našega človeka v dobrega gospodarja na domačih tleh, ki mu n: znala pokazati domačih zakladov in mu dati prilike do zadostnega zaslužka na domači grudi? Kaj nam pomagajo pesmi in novele, kaj koristijo učene razprave o filozofiji, metafiziki, če-nu služijo vse slavnostne besede in prireditve o narodnosti, o slovenstvu in slovanstvu, če je pa naš človek na domači grudi lačen, če nima zadosti dela in kruha? če pušča dom in rod ter odhaja v tujino? Komu naj služijo, komu veljajo te lepe besede? Pa saj imamo svoje zadruge, posojil- j niče in hranilnice, imamo konsurnna društva, imamo svoje banke in tu pa tam je že vzrastla domača tovarna. To je vse res, kot je tudi res, da bi imeli šc mnogo več in mnogo večjega, če bi organizirali svoje gospodarsko delo sistematično pod ciljem velikega narodnogospodarskega razvoja in ne pod vidikom osebne politike in pa strankarske strasti. Proti tej kratkovidnosti bi se bilo treba boriti in iskati novih potov, kako bi uspešno vporabili vse latentne gospodarske sile v našem narodu in na nasi zemlji. Pismo \i ZopJa. Misel narodnega ujedinjenja se čez-dalje bolj širi med ljudstvom in je prodrja med najširje sloje. Proti temu je danes vsakdo nemogoč. Vlada z vsemi svojimi kempanjoni ne more preprečiti, da ljudstvo tudi javno ne pave svojega mišljenja. Kar se tiče njene oblasti in moči, more sicer preprečiti posamezne izjave, ali v celoti vzeto, je nesposobna ustaviti jugoslovansko gibanje. Občina za občino, posamezne korporacije, društva in duhovščina, vse se zbira pod zastavo jugoslovanskega gib an;a, Ideja edinstva je prežela že vse sloje naroda, koalicija pa mora gledati, kako se ji izmikajo tla pod nogami in kako ladja edinstva dežel sv. Štefana vedno globlje tone. Koalicija se je do najnovejšega časa še nekako držala na površju in živela od stare masti, ali zadnji dve saborski seji sta jo do skrajnosti diskreditirali. Na vprašanja opozicije, zakaj je proslava Prerado-vičevc slavnosti prepovedana, zakaj je ustavljen list »Glas«., zakaj prepoveduje vlada z rezervati podpisovanje mijniške deklaracije, odgovarja za koalicijo pod-ban Kriškovič, da je bila vlada na to prisiljena vsled razmer, v katerih živi, Kriškovič izjavlja, da vlada ne bi bila času primerna, ako ne bi služila ciljem, katfera imajo vse vlade osrednjih sil, a to je bramba obstoja pred sovražnikom. Ker pa nima vlada garancije, da ne bo proslava v škodo velikim vojnim ciljem, zato jo je prepovedala. Kaj takega ji mogel povedati edino kak Kriškovič, ki se je v svojem velikem strahu pred Mažari skril v ket in čaka na povelja iz Pe^tc, Ta pod-banova izjava je najboljše priznanje, v kakšnih razbojniških razmerah živimo. Torej ciiji monarhije bi b'li v nevarnosti, če bi hrvatski narod slavil Preradoviča, ki je bil — mimogrede povedano — avstrijski general! Se lepše je pa bilo, ko se je opravi, čeval glede rezervata. Tu je jasno in bistro povedal, da je izdal prepoved zato, ker da občinski in mestni zasloni niso poklicani_ dajati političnih izjav. Vprašamo, kje je sedaj napovedana demokratična in svobodoljubna era? Kriškovič se je v tem trenutku spremeni! v Khuenovca najhujše vrste, čemur se končno niti ne čudimo, ker je Khuenov učenec, ki je samo začasno pribežal v koalicijo, opazivši v pravem času, da je pričel vleči drug veter. V koaliciji vlada vsled takih dejanj vlade veliko ogorčenje in posamezniki javno obsojajo tako postopanje. Seveda vse LIS uiSTEE, 20 Angleški spisal H. G, Wells, (Dalje.) Prevel I, M. »Tam se je prikazal. Odkod pa je prišel? Se zdi, da nihče ne ve. Tukaj-le sloji: ,Čudna podoba iz Ipinga,' In tu notri v časniku stoji, da je pričevanje izredno prepričevalno, izredno.« »Moj Bog!« je dejal Mr. Marvel. »Pa je tudi izredna zgodba. Za pričo sta en duhovnik in en zdravnik — sem jih prav dobro videl — ali pravzaprav, nisem jih videl. Stanoval je, sc bere, pri »Konjiču«, in kakor vse kaže, ni nihče vedel za njegovo nesrečo, se bere, nihče ni vedel za njegovo nesrečo, dokler mu pri neki iz-premembi v krčmi, se bere, niso bili .odtrgani zavoji z glave. Tedaj so opazili, da je bila njegova glava nevidna. Poskusili so ga takoj prijeti, ker pa je vrgel raz sebe obleko, se bere, se mu je posrepilo uiti, vendar šele po obupnem boju, v katerem ie prizadjal resne poškodbe, se bere, našemu častitemu in vrlemu stražniku Mru. J. A. Jaffersu. Lepa povest to, kaj? Imela in vse.« denar v žepu in navdahnjen po neki čudni, novi misli. »Kaj čudno se sliši.« »Kaj ne, da? Izredno, pravim jaz. Nikdar še nisem slišal praviti o nevidnem človeku, nikdar, pa današnji sliši človek toliko prečudnih reči — da--« »Vse to je storil?« je vprašal Marvel, skušajoč se kazati mirnega. »Saj je dovolj, ali ni?« je rekel mornar. »Ali ni prišel nazaj?« je vprašal Marvel. »Samo ušel je in drugega nič, kaj?« »Nič!« je rekel mornar. »Pa — ali ni dovolj?« »Čisto dovolj,« je rekel Marvel. »Mislim, cla je dovolj,« je dejal mornar. »Mislim, da je dovolj.« »Ali ni imel nobenega pomočnika, nc bere se nič, kaj, da jih je imel?« je vprašal Mr. Marvel skrbno. »Ali vam eden take vrste ni dovolj?« je vprašal mornar. »Ne, hvala Bogu, bi človek rekel, nikogar ni imel.« In počasi je prikimal z glavo. »Prav neprijetno mi je pri srcu, že ob sami misli, da tak človek po deželi tava!«--Zdaj je prost, in po gotovih znamenjih domnevajo, da se je obrnil po cesti proti Port Stowu. Kakor vidite, smo tukaj ravno sredi vasi. To pot ni to eden tistih ameriških čudežev. Samo pomislite, kaj more vse storiti? Kje pa bi bili vi, ako bi ga bil izpil kako merico preveč, pa bi se zmislil lotiti še vas? Recimo, da hoče ropati — l kdo mu more ubraniti? On lahko mna. lahko krade, lahko gre skozi policijski kordon tako izlahka, kakor bi se vi ali jaz lahko izmuznila kakemu slepcu! Še lažje! Kajti ti slepci slišijo izredno dobro, pravijo. In kjerkoli je bila pijača, je menil —« »Strašansko prednost ima, gotovo,« je rekel Mr. Marvel. »In — pa ...« »Prav imate,« je dejal mornar, res jo ima.« Ves ta čas se je Mr. Marvel pozorno oziral okoli sebe, posluškoval za rahlimi stopinjami in poskušal zapaziti nevidna gibanja. Po vsej priliki je bil na tem, da stori velik sklep; zakašijal je za roko. Iznova se je ozrl krog sebe — poslušal — se sklonil proti mornarju in znižal glas. »Resnica je, da slučajno — vem eno, dve reči o tem nevidnem človeku. Iz zasebnih virov.« »O!« je rekel mornar. Vi? »Da,« je odvrnil Mr. .Marvel, ••jaz«, »Kaj ne poveste!« je rekel mornar. »Ali pa smem vprašati--?« »Čudili se boste,« je rekel Mr. Marvel za svojo roko, »To je nekaj strašanskega.« »Pa vendar ne!« je rekel mornar. »Resnica je,« je pričel Mr. Marvel vneto z zaupljivim tihim glasom, Iznenada pa se mu je obraz čudežno izpremenil. »Oj!« je rekel. Trdo je vstai s svojega sedeža in raz obraza mu je bilo videti, da trpi telesne bolečine, »O joj!« je dejal. mir jen, »Zob me boli!« je rekel Mr. Marvel in položil roko na uho. Nato je pograbil knjige, »Moram iti dalje, mislim,« jc rekel, n se je r.a čuden način premikal po sedežu proč od svojega tovariša. »Pa saj ste mi ravno hoteli nekaj povedati o tcm-le nevidnem človeku,« je ugovarjal mornar. Videli je bilo, kakor da sc te Mr, Marvel sam s seboj posvetoval. »Sama sleparija,« je dejal glas. Sleparija je,-.- je rekel Mr. Marvel. »Pa saj stoji v časniku,« je rekel mornar. »Pa je vseeno izmišljen,-> sleparija,1 je dejal Marvel. »Poznam tiste .1 človeka, ki je iznašel to laž. Prav nobenega nevidnega človeka ni...« »Kako pa to, da stoji potem v listu? Ali hočete reči — —?« »Niti besedice,« jc reke! Mr. Marvel korajžno. Mornar se je zavzel in vzel časnik v roko, Mr. Marvel se je sunkoma ozrl okrog sebe, »Čakajte no malo,« je rekel mornar počasi in vstal. »Ali hočete mar reči--« »Hočem,« jc rekel Mr. Marvel, »Zakaj ste me pa potem pustili govoriti in praviti celo bedasto zgodbo? Kaj pa mislile, da pustite tako-le človeka samega' sebe za norca imeli, kaj?« to nič nc koristi, ko se ne upajo javno nastopiti. Vodji nezadovoljnežev dr. Lorko-vič in dr. šurmin, bi se morebiti odločila za nastop, ali se zopet bojita, da ostaneta sama. In tako je danes koalicija skupina ljudi, zvezanih s skupnimi Interesi, kl jim ne puste, da bi se ločili. To velja sa-nto za poslance koalicije, nikakor ne za pristaše. Tisti, ki tvorijo jedro stranke, se pripravljajo na ustanovitev nove stranke ali pa bodo v najslabšem slučaju oživili staro napredno stranko, ki naj vodi narodno poliiiko brez klečeplastva in strahu. Saborska večina danes drugega ne dela kakor da zvesto kopira vse recepte tistih vlad, proti katerim se je borila. Te dni je imela iziti nova jugoslovanska revija. Čisto po Cu"ajevem receptu koalici-jonaska vlada ni najprej priznala priglašenega urednika, potem pa odgaja listu dovoljenje ad kalendas. Koalicija ni danes nič drugega nego eksekutiva mažarske volje. Zato je tudi mogoče, da so ravno pod njeno ero vrata mažaricacije na široko odprta. Kolonizacija Mažarov in ustanavljanje mažarskih šol, vse to lepo cvete pred nosom baje narodne vlade. Morebiti bo tudi to opravičeval Kriškovič s interesi vojskovanja. Medtem pa narod, čeprav gleda vse to s težkim srcem, ni v skrbeh, ker je prepričan, da vsaka sila traja le nekaj časa in da pravične zahteve merajo zmagati. V tej nadi nas potrjuje moč in zavest na. roda, ki se bo ojačila s koncentracijo narodnih sil, na kar se živahno in z uspehom dela, Etna. i V tem znamenju se je vršil 19. t. m. popoldne v Gradcu velik ljudski shod. Kot prvi govornik je govoril častni predsednik župan Fizia; rekel je, da je vprašanje o ustanovitvi jugoslovanske države vsenem-ško vprašanje največje važnosti; posebno globoko se pa tiče Štajerske in njene najožje posesti. Vsi Nemci morajo biti edini, da preprečijo nezaslišano jugoslovansko nasilje, če treba, z vsemi sredstvi. Potem je govoril mariborski renegat dr. Mravlag o »delovanju jugoslovanskih voditeljev izza Badenija in balkanskih homatij in zaključil: V interesu nemškega naroda in v interesu zveze z nemško državo zahtevamo, da se iz ministrskega sveta odstranita ministra Žolgar in Toggenburg; proti nezmerni jugoslovanski agitaciji in njenemu hujskajočemu časopisju mora vlada nastopiti z najostrejšimi odredbami. Končno je zahteval nemški državni jezik. — Zapisnikar Zeidler z Dunaja je govoril o važnosti poti v Trst kot trgovske in vojne ceste in v nemškem smislu »osvetlil« nemarnost jugoslovanskega vprašanja za Avstrijo. — Dr. Miltschinsky iz Trsta je govoril o Adriji in pozival na obrambo proti jugoslovanskim napadom. — Gospa Kreu-ter-Galle je govorila proti jugoslovanski državi v imenu Nemške ženske zveze; prol. Meyer je sporočil pozdrave in sogla-šanje Tirolcev, Dr, Angerer iz Beljaka je očital nemškim poslancem nedelavnost in zapretil, da bo nemško ljudstvo vzelo svoje zastopstvo samo v roke, — Celjski dr, O. Ambroschitsch je opisoval naraščanje slovanskega gibanja na Spod. Štajerskem pod vodstvom dr. Korošca; vladi je očital, da pospešuje jugoslovanska stremljenja. Potem je navajal podatke o silnem razvoju nemštva na Spodnjem Štajerskem; v zadnjem desetletju so Nemci narasli za 100 odstotkov, Slovenci pa samo za 7 odstotkov. — Nato je vseučiliški prof. dr, pl. Scala predlagal resolucijo, ki med drugim zahteva: 1. Velesrbska stremljenja se z notranjim rovarjenjem ne smejo oživiti; jugoslovanska država se mora preprečiti z vsemi sredstvi. 2. Slovenska provinca bi bila prva stopnja do jugoslovanske države. Z vsemi sredstvi se mora preprečiti, da bi se štajerske in južnonemške kronovine raztrgale. Zahtevamo, da vlada veleizdajalsko rovarjenje za jugoslovansko državo z vsemi razpoložljivimi sredstvi nemudoma za-tre. Pot do morja nam mora ostati odprta. Prosta pot v Trst se mora zagotoviti s popravami meje in z naseljevanjem, posebno v kumčetu mesta Berlina: Gorici. 3. Vrnitev jugoslo*.: nskih in italijanskih veleizdajalcev na: otuje temeljnim pogojem mirnega razve,, 4. Zveza z nemiko .zpopolniti v političnem vojaškem oziru. Ako v! dolžnost pusti vnemar zastopniki ne zavzemo zan,o 3 tem večjim povdarkom, potem jo bomo prevzeli sami in stopili proti vladi in našim zastopnikom v najostrejše nasprotje. Sprejeto med navdušenim hajlanjem. Zaključni govor je imel župan Fizia, ki je rekel: Avstrija mora biti nemška, ali je pa ne bol — in končal: Domovina, bodi mirna, §e stoji Vzhodna marka! — Shod so završili z »Wacht am Rhein«. Sporazum o mira z Rusijo. z .iavo se mora ■podarskem in i 'o obrambno tudi nemški i Milice Slov. Straže aa delo! London, 19. marca. (K. u.) Reuter: Zunanji urad je objavil sledeče pomočilo: Ministrski predsednik in zunanji m|ni$tri, ki so se zbrali v Londonu, so smattjali za svojo dolžnost, da so vzeli v vednost politični zločin, ki se je pod imenom nemškega m;"'t napravil proti ruskemu ljudstvji. Rusija se ni mogla braniti. Ruska vlada jc pozabila, da se je Nemčija vojskovala štiri leta proti neodvisnosti narodov in proti človeškim pravicam; v občutju lahkovernosti, ki ji nI enake, }e pričakovala, da dobi s pogajanjem demokratičen mir, katerega ni mogla doseči z vojsko. Posledice so se kmalu pokazale. Premirje še nI poteklo, ko je nemška vojna uprava, dasi se je obvezala, da razdelitve svojih čet ne bo izpreminjala; premestila množice na zahodno bojno črto: Rusija je pa bila tako slaba, da se ni niti upala ugovarjati, ako-prav go Nemci flagrantno kršili besedo, katero so bili zastavili, Kar je sledilo, je bilo podobno prejšnjemu. Ko so pričeli uresničevati nemški mir, se je pokazalo, da obsega zasedbo ruskega ozemlja, uničenje ali vzetje vseh ruskih obrambnih sredstev in organizacijo ruskih dežela v korist Nemčije. Postopanje, ki se ni razločevalo od aneksije, dasi so se te besede skrbno ogibali. Tisti Rusi, ki so onemogočili vojaško operacijo, so medtem sprevidili, da je diplomacija brez vsake moči. Njene zastopnike so prisilili, da so morali izjaviti, da podpišejo mirovno pogodbo, dasi so se celo branili brati mirovno pogodbo, katero so jim predložili. Podpisali so jo, dasi niso znali, če pomenja pogodba v svojem pravem pomenu mir aH vojsko, ne da bi bili izvedeli, v koliko se vsled njega narodno življenje Rusije poniža v senco. Mi, vlade sporazuma ne dvomimo, kako bodo svobodni narodi sveta presojali tako postopanje. Zakaj bi gubili čas o obljubah Nemčije, ki se ni v nobeni dobi povestnice svojih osvojitev — ne, ko je napadla Šlezijo, ne, ko je delila Poljsko —■ predstavljala s takim cinizmom kot uniče-valka narodne neodvisnosti, kot neizprosna sovražnica človeških pravic, kakor zdaj?! Poljski, katere junaški duh je prebil najgrozovitejšo narodnih tragedij, grozi četrta delitev; da njeno trpljenje še povečajo, so uničili tudi zadnje sledi njene neodvisnosti, ki se je naslanjala na dvomljive obljube svobode. Kar velja za Rusijo in Poljsko, velja nič manj za Rumunijo, ki so jo posilile neke države gnane od neusmiljenega pohlepa po gospodstvu. Pod plaščem besedi preži brutalna resničnost vojske in nezmanjšani pohlep nepostavne sile po moči. Mirovne pogodbe, kakršna je ta, ne moremo pripoznati. Naši lastni smotri se zelo razlikujejo. Vojskujemo se in se bomo vojskovali naprej, da enkrat za vselej končamo tako politiko plenitve in da ne zavzame mesta miroljubnega gospostva organizirane pravičnosti. Mi, ki si v duhu predstavljamo podrobnosti sedanje dolge vojske, vedno jasnejše spoznavamo, da so boji za svobodo povsod v medsebojni zvezi: podrobnosti zato ne naštevamo. Da zmagati pravičnost in svoboda, v kolikor zavisi uspeh od bodočih bitk, smejo narodi, za katerih usodo gre, zaupati armadam, ki so pokazale v težavnejših razmerah, kakor so sedaj, do so več kakor kos veliki nalogi, ki se je zaupala njih junaštvu. London, 19, marca. (K. u.) Uradno: Zbral se je vrhovni vojni svet; pod predsedstvom ministrskega predsednika so bili 14., 15. in 16. t. m. važni politični razgovori. Udeležili so se jih angleški, francoski in italijanski ministrski predsedniki; navzoči so bili tudi drugi ministri s svojimi vojaškimi in drugimi strokovnjaki. Ml HOBCier o mira z las >'( niški državni kancler grof Hert-ling je 18. t. m. govoril v nemškem državnem zboru o mirovni pogodbi z Rusijo in s Finsko. Uvodoma je podal kratek pregled o pogajanjih v Brestu Litovskem, kjer se je po raznih pripetljajih sklenil 3. marca mir, katerega je 16. marca v to pristojni zbor v Moskvi potrdil. Rekel je, da se ne misli pečati s tem, kako da presojajo sovražne države mir z Rusijo. Ni mogoče govoriti mrino in stvarno s sovražnimi silami, ki so se navadile hinavščine in neresnice do brutalnosti: v tistem trenvltku, ko polagajo roko na nevtralno ddželo, si upajo govoriti o popolni nesebični politiki. Nismo mislili in ne mislimo, da bi nasprotovali upravičenim željam in stremljenjem Rusije, ki se je dprostila carizma. Želimo Ji, kar sem M 29. novembra rekel kmalu naj se v preizkušeno deželo vrnejo mirne in redne razmere; boii nas in obžalujemo, če »e to ne bo, kakor kaže, kmalu zgodilo in ker so tam v mnogih krajih razmere strašna. Pogodba k Rusijo ne obsega nobenih pogojev, kl bi jo poniževali: nobenih vojnih odškodnin, nobenih nasilnih prilastitev ruskega ozemlja. če se loči več obrobnih držav iz zveze ruske drfave, »o to diotlčne dežele same želele. V mogočnem okrilja nemške države naj si dajo tako državno tvorbo, kakršna Je primerna njih razmeram in njih kulturi; seveda, svoja koristi bomo varovalL Razvoj je najbolj na Kurskem napredoval. PriSla je v Berlin deputacija kurskega deželnega sveta, kl je izjavila, da se deZela loči iz dosedanje državne zveze in da želi tesne gospodarske, vojaške in*politične zveze z Nemčijo. Pripoznal sem, kakor mi je naročil cesar, ki po mednarodnem pravu zastopa državo, samostojnost Kurske. Hvaležno in veselo sem vzel na znanje stremljenje, da se želi dežela tesno nasloniti na Nemčijo, s katero jo vežejo stoletne kulturne vezi, a pridržal sem si v politični obliki zadnjo odločitev, dokler se razmere tam ne bodo še bolj ustalile in dokler ne bodo vsi ustavni činitelji zavzeli stališče. V Litvi so že lani sklenili, da si želo tesnejšega stika z Nemčijo in go-spodarsko-vojaške zveze. Pričakujem te dni deputacije tamošnjega deželnega sveta, ki bo ta sklep zopet naznanila, nakar se bo Litva razglasila za neodvisno državno tvorbo. Nadaljevanje političnega razvoja mirno pričakujemo. Drugačne so razmere v Livoniji in v Estoniji. Deželi ležite vzhodno od mejne črte, katero določa mirovna pogodba z Rusijo, a za toliko časa jo bo zasedla nemška policijska moč, dokler ne bodo varnosti lastne deželne naprave zajamčile in dokler se ne obnovi red; takrat bo prišel tam trenutek nove politične orientacije. Upamo in želimo, da se odločijo za tesno prijateljsko razmerje nasproti Nemčiji, a tako, da ne bodo izključene miroljubne in prijateljske razmere nasproti Rusiji. Poljske mirovne pogodbe izrecno ne omenja. Proklamacija obeh cesarjev 5. novembra 1916 je celemu svetu naznanila samostojnost dežele, iz česar sledi, da se more nova državna tvorba izpopolnjevati le temeljem skupnih pogajanj Nemčije in podonavske monarhije z ene in Poljske jz druge strani. Poljski politični krogi so z.opet predlagali, kako naj se naše bodoče razmere urede. Radi bomo preiskovali, kako naj se dosežejo trajno dobre sosedne razmere. Podrobnejše bo poročal državni podtajnik von dem Busclie. Če boste, in o tem ne dvomim, pritrdili predlagani pogodbi in ko bo tudi kmalu mir z Rusijo sklenjen, postane dejstvo to, kar sem 24. februarja napovedoval: mir bo na celi naši vzhodni fronti vladal. V državah sporazuma se čisto nič ne kaže, da so voljne končati strašno vojno rokodelstvo. Zdi se, da še vedno zasledujejo smoter: bojevati sc toliko časa, da nas uničijo. Srčnosti za to ne izgubimo. Na vse smo pripravljeni, tudi na težke žrtve. Bog, ki je bil z nami, bo z nami. Zaupamo naši pravični reči, naši armadi, ki ji ni enake, njenim junaškim voditeljem in Četam; zaupamo naši vztrajnosti. Odgovorni za prelivanje ki";i *o pa tisti, ki žele, da se kri še naprej preliva. (Živahno pritrjevanje v zbornici, le skrajna levica je žvižgala.) Državni podtajnik von dem Bu-sche se je pe^al s pogajanji v Brestu Litovskem. Rekel jc, da se bo čez nekaj dni tudi z Rumunijo sklenil mir. Socialni demokrat David je rekel, da se sicer veseli, ker se je vsaj na vzhodni celi bojni črti končal boj, a obžaluje, ker se ni sklenil v Brestu Litovskem mi sporazuma, marveč izrecni mir sil( I Brestu Litovskem niso kapitulira 3 boljševiki, marveč tudi naši diplo i pred zastopniki proste vojaške m. 'oči. Socialni demokraciji ni šlo niki \ to, da bi se bila carjeva država loti ohranila, a diplomati bi bili L. ~.ali doseči samostojnost neruskih narodnosti potom sporazuma, česar niso dosegli. Miru so si v Rusiji povsod zelo želeli. Boljševiki bi bili lahko sprejeli izgubo po plemenu tujih jim oboroženih dežeto, a niso jo mogli sprejeti vp' pruske vojaške sile. Najširše plaši škega naroda ta mir ni navdušil, . ,>u. vznevoljil. Zaupanje v poštenost nemške politike je zmajano; mir ne jamči trajnosti: vojska se jc končala, toda sovraštvo je ostalo. Državni kancler je pripoznal pravico o samoodločevanju narodov: kancler in državni zbor sta se zavzela za ta nazor. Zdi se, da 'se postopanje na vzhodu ne ujema s ponovnimi izvajanji kanclerja. Jamčiti se mora, da bodo dejanja odgovarjala besedam vodstva države. V Nemčiji žive mogočna nasprotstva strank z velikim vplivom v konservativnih in velenemških listih. Na Poljskem, v Litvi in v Brestu Litovskem, povsod so igrali isti protiigialci proti politiki državnega vodstva. Uvedel se je nov poizkus, da se doseže sporazum s Poljsko, ki ga zahtevajo koristi Poljske, Nemčije in celega sveta, a predpogoj je, da na obeh straneh pošteno pri-poznajo posestno stanje. Vpliv vojuško stranke je tudi v Litvi v zadnjih časih povzročil nezaupnost. Govornik Je na koncu koncev grajal, ker se Nemčija v finske zadeve vmešava. Naumann (napredna ljudska stranka) je opozarjal na Avstrijo, ki Je pre-stregla nov silovit napad ruske armade. Pogajanja v Brestu Litovskem bi bila lahko v marsikaterih točkah drugačna, če bi naši diplomati bolj ume-vali mišljenje ekstremnega socializma. Bog zna, če se kdaj zopet ruski imperij oživi. Opozarjal je na zahtevke Japonske z ozirom na Rusijo in da morajo tudi Nemci vzeti kar jim gre. Ni zadovoljen z nastopom Nemčije na Finskem. O samoodločbi je rekel, da je brez pomena če se enkrat uredi in mogoče ne pod vplivom. Državni kancler je izjavil, da je samostojnost Belgije mogoča: za-klical je čez vodo, da je pripravljen na predpogovore; prišel pa nI nihče. Dne 19. t. m. so nadaljevali razpra« vo. Stresemann je hranil mirovno pogodbo z Rusijo. Rekel je, da se ne mora misliti na to, da bi odstopili Poznanj-sko in vzhodno Prusijo Poljski, ker gre za to, da se meje proti vzhodu okrepe, a čim manj Poljakom določimo, tem boljše. Konservativec grof Westarp je polagal važnost na okolnost, ker razpolaga zdaj Nemčija na zahoclu s premočjo. Gospodarsko se je nasproti Rusiji preskromno postopalo, proti Rumuniji in posebno z zahodom se nc sme tako skromno postopati. Pred vsem zahte-vajmo vojno odškodnino. Čudi se, ker so zopet prijazni Poljakom. Poljske zahteve se morajo odklanjati. Poljskega vprašanja ni; o Poznanjskem in o zahodni Prusiji se ne sme razpravljati. Na tesnejši stik Nemčije s Poljsko ni misliti, zato se je moralo storiti, kar so zahtevali vojskovodje. Ne more se misliti da se bodo naše oborožbe omejile. Neodvisni socialist Ledebour je izjavil, da odkjaniajsnrovno pogodbo z Rusijo. Nh&ffova stranfeSL sprejme boj z aneksijoplsti vseh strani. Poljak knez Radzy\vill je rekel: Poljaki so vedno smatrali za življensko korist doseči pošten, trajen sporazum z nemškim ljudstvom in upamo, da so to doseže. Mirovni pogodbi so na to odkazali glavnemu odseku. Državni zbor je pričel razpravo- o novi kreditni predlogi 15 milijard. Državni tajnik grof Roedera je izjavil. Od Črnega do Vzhodnega morja molče topovi, moč nemškega ljudstva se zato lahko prvič z vso silo obrne proti zahodu, a z zahoda nam odmeva staro sovraštvo. Uniči naj se nemški militarizem, ki ni nič drugega kakor obramba nemškega naroda ,ki nas je rešila, da nas niso uničili. Če je resnična Clemenceauova beseda, da bo tisti zmagal ki bo četrt ure preje verjel na zmago, mirno pričakujemo bodočih bojev. — Predlogo so v prvem in v drugem branju sprejeli ko je Ilaase izjavil, da neodvisni socialni demokrati ne bodo za kredite glasovali._ " ~~ Hrvalski salior. Zagreb, 18. marca. Začetek današnje seje ob 11. uri 45 minut. Predseduje dr. Lukinič. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem načrtu o ureditvi nagrade poslancev, ki naj mesto teh prejemajo letno plačo v znesku 4800 K. Zakonski načrt se sprejme v 1. in 2. branju. Druga točka dnevnega reda je zakonski načrt o ureditvi kr. deželne visoke šole za umetnost in obrt v Zagrebu, po katerem se začasna šola spremeni v visoko Šolo za umetnost in umetno obrt. Sprejeto v 1. in 2. branju. Posl. Perštč zahteva, naj 19. t. m. ne bo seje sabora zaradi Preradovičeve proslave. Večina to zahtevo odbije. Seja se vrši 19. t. m., v kateri bo govoril predsednik dr. Medakovič slavnostni goVor, v katerem bo povdarjal temeljne misli P. Prera-doviča._______ Vojna poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. marca. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. • Dunaj, 19. marca. Uradno: Nobenih važnih dogodkov. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. marca. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče; Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega: Na Flandr-skem, severno Armenlieresa in v zvez. z angleškimi napadi na obeh str.-neh prekopa La Bassee so s topovi močnejše streljali. Na ostali bojni črti so le zmerno streljalu 00487361 Bojni skupin! nemškega cesarjeviča In pl. Gallwitza: Med Oise in Aisne, se-verno od Reimsa in v nekaterih odsekih v Champagni so streljali s topovi. Bojna skupina vojvoda Alberta Vir-temberžana; Na lorenski bojni črti iu v srednjih Vogezih so od časa do časa streljali s topovi. Na celi bojni črti so letalci živahno letali. Francoski letalci so metali na jasno označene naprave lazaretov v Le Touru bombe, Včeraj smo sestrelili 22 letal in 2 pritrjena zrakoplova. Poročnik Kroll je priboril svojo 21 zračno zmago. — Sovražne zračne sile so izgubile meseca februarja na nemških bojnih črtah 18 pritrjenih zrakoplovov in 138 letal; 59 jih je padlo za našimi črtami, ostalo za sovražnimi postojankami. Naše zračne izgube so znašale 61 letal in 3 pritrjene zrakoplove. Vzhod: V južni Ukrajini-smo zasedli Nikolajev. (Leži pri izlivu Buga ob Črnem tnorju; 70 km severnozahodno od mesta Chersona.) Berlin, 19. marca. Veliki glavni stan: Zahodno bojišče: Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega« Naskakovalne čete pruskih, bavarskih in saških divizij so z uspehom poizvedovale; ujele so nad 300 Belgijcev. Od obali do prekopa La Bassče so zvečer močnejše streljali; drugod se je le zmerno streljalo. Bojna skupina nemškega cesarjeviča in pl. GalhvPza: Napadalne čete Baden-cev so se pri Juvincourtu po trdem boju vrnile z 20. ujetniki iz sovražnih jarkov. Od časa do časa so na obeh straneh Reimsa in v Champagni streljali s topovi. Na severni fronti pri Verdunu so močnejše streljali. Svoje poizvedbe smo nadaljevali. Saški oddelki so na vzhodnem bregu Moze privedli 56 ujetnikov, Vo'na rkupina virtemberškega vojvoda Alberta: Na mnogih mestih loren-ske fronte, v Vogezih in v Sundgau so Francozi živahno nastopali. V zračni borbi in z zemlje smo sestrelili včeraj 23 sovražnih letal in 2 pritrjena zrakon'ova. Z drugih bojišč nič novega. Nemško večerno poroCllo. Berlin, 19. marca zvečer. Veliki Slavni stan: Dež je na zahodni bojni črti boje omejeval; živahno so pa stresali s topovi na severni bojni črti pri Verdunu in v gozdu Barray. Z drugih bojišč nič novega. Ludendorff. Berlin, 18. marca. Uradno. Naši pod morski čolni so pri Angliji potopili 10.000 ton ladijskega prostora. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Pred spomladanskimi boji. Večjih bojev zdaj pravzaprav ni nikjer; le tu in tam poizvedujejo in streljajo s topovi. Pač pa časopisje zelo veliko i piše, kaj da bo spomlad prinesla. Francoski vojaški krogi pričakujejo, da bodo poskušali Nemci prodreti pri Toulu in pri Reimsu; angleški vojaški krogi pa pričakujejo nemške ofenzive na Flandrskem, češ da bi prišli Nemci radi v Calais, Italijani zapuste Albanijo? Berlin, 19. marca. »Telegr. Union« poroča iz Amsterdama: Italija namerava izprazniti Albanijo radi pomanjkanja ladij. Avstrijski vojni m nisler o poift Dopisniku »Az Est« v Berlinu je izjavil avstrijski vojni minister pl. Stoger-Steiner, da je s posveti v Berlinu zadovoljen. Upa, da postane na vzhodni fronti kmalu mirno, ker je vojaški položaj izvrsten in da demisija generala Avarescua ne bo rumunskih pogajanj zavlačevala. — Kmalu bodo čete z vzhodne fronte ojačile italijansko bojno črto. Na vprašanje, če bodo avstrijske čete pošiljali na zahod, je minister rekel, da to vprašanje ne spada v njegovo kompetenco; a ker se položaj vsako uro izpreminja, ne more nihče znati, kaj da bo bodoči dan prinesel. Nimajo prav tisti, ki ne verjamejo, da so zaloge žita v Ukrajini velike; saj Ukrajina ni štiri leta ničesar izvaževala, a seveda: premagati se morajo velike transportne težave. V Berlinu sodijo o položaju na zahodu ugodno. Vprašanje splošnega miru je najtežavnejša reč. Ni dobro, če se prerokuje, a sodi, da splošen mir ni več daleč. Naš vojaški položaj se ne more posla-biti, kar tudi sporazum zna. Boji položaja ne moreio več spremeniti: priti moramo kr""om kancev do miru. Nizozemsko. Nizozemska ugodi sporazumu. Haag, 18. Minister London je naznanil drugi zbornici, da je nizozemska vlada sprejela zahtevo sporazuma in da bodo nizozemske ladje vozile v ogroženih morjih. Sporazum je obljubil, da dobavi do 15. aprila 100.000 ton pšenice. Nemčija je na tozadevno vprašanje odgovorila, da v dveh mesecih 100.000 ton pšenice ne more dobaviti. Nizozemska zahteva od sporazuma premog, nizozemske ladje naj ne prevažajo čet in vojnega blaga, tudi oborožiti se nc smejo. Uničene ladje moraje precej po končani vojski nadomestiti z drugimi. Amsterdamsko časopisje vlado napada. Nizozemska in Nemčija. Kolin, 19. »Kolnische Zeitung« piše: Nizozemska ni ponudila sporazumu le enega prsta, marveč vsaj eno roko. Vsa čast položaju sile, v katerem je zdaj Nizozemska; a nemška vlada bo odgovorila Nizozemski in sporazumu tako, kakor se ji bo zdelo potrebno. Naši podmorski čolni bodo tudi večjemu številu ladij kos, Haag, 19. Nizozemski poljedelski mi. nister je zapovedal, naj vsi lastniki ladij na Reni svoje ladje umaknejo iz Nemčije. I; Rns t — »Times« javljajo iz Petrograda: Na moskovskem kongresu je soglašalo z brestlitovskim mirom 109 svetovalcev, 83 jih je nasprotovalo. —- »Magdeburgi-sche Zeitung« poroča, da bosta Nemčija in Rusija že 15. aprila ponovili diplomatsko in konzularno službo. —-»Daily Chronicle« poroča, da je vreden sedanji nlen Nemčije v Rusiji 400 milijonov funtov šterlingov (8 tisoč milijonov mark). —. Carica Marija Feodo-rovna je naprosila ljudske komisarje, naj ji nakažejo sredstva, da more živeti, ker je popolnoma vsled zaplembe njenih posestev obubožala. Mir z Rusijo ratificiran. Dunaj, 18. marca. (K. u.) Ruski Pud-ski komisar za zunanje reči je brzoiavil zunanjima uradoma na Dunaju in v Bcr linu: Dne 16. marca 1918 je izredn* veliko-ruski kongres sovjetov delavcev, kmetov in kozaških odposlancev v mestu Mo*kvi mirovno pogodbo, katero je Rusija sklenila 2. marca v Brestu Litovskem z velesilami četverozveze, ratificiral. Razna poročila. Nastop Japonske v Sibiriji. Berlin, 19. (K. u.) Iz Newvorka brzo-javljajo nemškim listom: W!lsnnova nota kongresu je spisana. Slove«nr izjavlja, da Združene države ne dopuščajo nastopa Japonske v Sibiriji. Berlin, 19. Iz Tokia poročajo preko Washingtona in Amsterdama: Japonska vlada je v kronskem svetu skleniia, da nastopi v Sibiriji in da pospeši vojaške priprave. Tokio, 19. (K. u.) Reuter: Vojni minister je pribil, da biva §4.000 nemški ujetnikov v Sibiriji vzhodno od Bajkalskega jezera, 6000 pa zahodno od jezera. Nemcev, ki bivajo vzhodno od jezera, ne nadzorujejo. Položaj bi postal resen, če bi nemške ujetnike organizirali in bi ti bolj-ševike, ki se vedno bolj krepe, podpirali. Tudi na Kitajskem položaj poostren. Amsterdam, 19. Predsednik kitajske republike bo najbrže odstopil, ker se je položaj zelo poostril. Njemu udane čete stoje nasproti južnim kitajskim četam. • * * Nova rumunska vlada. Bukarešt, 19. (K. u.) Iz Jaša se poroča, da je sestavil novo rumunsko vlado Marghiloman, ki je prevzel ministrsko predsedstvo. Vsi ministri nove rumunske vlade so pristaši osrednjih velesil. « • • Španski prestolni govor. Madrid, 19. marca. V prestolrem govoru, ko so otvorili zasedanje kortesov, se naglaša, da so razmere s papežem in z vsemi narodi na svetu: z nevtralnimi in s tistimi, ki se vojskujejo, najprisrčnejše in da ostane Španska nevtralna. Politične novice. -f Shod v Gorjah. Na praznik dne 25. t. m. priredi S. L. S. političen shod v Spodnjih Gorjah. Shod se bo vršil ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jana. Poroča drž. poslanec vitez Pogačnik o političnem položaju. -j- Shod S. L. S. v Košani. Na praznik sv. Jožefa se je vršil v Košani shod S. L. S., na katerem je poročal državni poslanec dr. Lovro Pogačnik. Zbo-rovalcev je bilo nad 500, med njimi precej tudi iz oddaljenih krajev n. pr. iz Št. Petra. Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije: »Zborovalci, zbrani na shodu S. L. S. v Košani, se z navdušenjem pridružujejo majniški de-deklaraciji in izrekajo Jugoslovanskemu klubu svoje popolno zaupanje. Iz dna srca pozdravljajo mirovno delo papeža Benedikta XV. in cesarja Karla I. Izrekajo svojo srčno zahvalo gosp. knezoškofu dr. Jegliču *za njegov odločni in pravočasni nastop v prilog naše jugoslovanske misli.« + Reforma ustave. Dunaj, 19. marca. V parlamentarnih krogih pripovedujejo, da razpravlja vlada temeljito o reformi ustave. Posvetovanja ministrov, ki so trajala zadnje dni več ur, so bila posvečena temu vprašanju. + Zakaj Je Seidler priznal Jugoslovansko vprašanje? Dopisnik lista »Die Drau« poroča z Dunaja da je načelnik »Jugoslovansekga kluba« dr. Korošec izjavil sledeče: »Ml Jugoslovani ne damo prav nič na izjavo Seidlerja, ker ni bila to nič drugega kot pakt mecl Dunajem in Sarajevom. Nadškof dr. Stad-ler je zahteval kot protiuslugo oni pa-sus o Jugoslovanih; avstrijska vlada je izpolnila to zahtevo.« Kar je dr. Korošec še nadalje izjavil o stvari, se z ozirom na cenzuro ne more objaviti. Tako »Die Drau«. -f- Nemčija in jugoslovansko vprašanje. Berlin, 19. marca. (K. u.) Kakor poročajo Norddeutsche Allgemeine Zeitung z Dunaja, se širijo z ozirom na izjavo ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja z dne 7, t. m., da je pripravljena vlada razpravljati o jugoslovanskem vprašanju, iz avstrijskih s'ovanskih krogov vesti, da je vlada pripravila preddela za uvedbo avtonomije na jugu avstrijske države in da je to storila pod vplivom Nemčije oziroma na njen nasvet. K temu dostavlja Norddeutsche Allgemeine Zeitung: Te vesti so izmišljene. Ni treba nam še posebej poudarjati, da se je Nemčija z ozirom na zvezno politiko vedno držala Blsmarkove-ga programa, ne mešati se v notranje zadeve avstro-ogrske monarhije. -f Rdeče-belo-modra khuenovščina. Pod tem naslovom prinašajo včerajšnji »Narodni Listy« uvodnik, kjer napadajo ostro hnatsko koalicijonaško vlado, v prvi vrsti bana Mihaloviča in podbana dr. Kriškoviča. ki vodita pravo khuenovsko politiko. List poziva koalicijo, naj v zadnjem trenutku spremeni svojo politiko v smislu jugoslovanske deklaracijske ideje. Čc tega.ne stori, se bo združenje Jugoslovanov izvršilo brez koalicije in proti njoj. -f- Preiskava zaradi jugoslovanske deklaracije v Splitu. Pretekli četrtek se je pripeljal v Split nadsvetnik generalne inšpekcije državnih železnic na Dunaju Šaj-ka, kateri preiskuje, kdo je podpisal deklaracijo. Vsi, ki 50 je podpisali, so mu to povedali hrvatski. -f Bosenska vlada na delu. Bosen-sko-hercegovska deželna vlada je v smislu § 18. zakona o tisku prepovedala za Bosno in Hercegovino razširjanje lista »Juga«, ki izhaja v Osjeku, zagrebškega dnevnika »Glas Slovenaca, Hrvata i Srba« in revije hrvatskega katoliškega dijaštva »Luč«. + Ogrska volilna reforma. Budimpešta, 18. marca. Volilni odsek ogrske poslanske zbornice je sprejel soglasno načrt nove volilne reforme. -j- Kriza v poljski vladi. Varšava, 19. marca. Sestavo nove poljske vlade prevzame Steczkowski. -[- Nemška kri in kultura na Kuron-skem. Nemčija je že pričela z aneksijo bivših vzhodnih ruskih pokrajin. Kuronski deželni svet, ki je sestavljen iz 95 odstotkov Nemcev, čeravno tvorijo Nemci skupno z židi le tri odstotke prebivalstva, je ponudil nemškemu cesarju vojvodski klobuk Kuronske. In nemški cesar je obljubil, da ga sprejme. V odgovoru na vdanostno brzojavko predsednika kuronskega deželnega sveta Nemca Rachdcn-Maihof poudarja nemški cesar: »Srečen sem in hvaležen Bogu, da mi je dovolil rešiti nemško kri in kulturo pogube.« In vendar je v Kuronski med prebivalstvom komaj tri odstotke nemške krvi. -f- Hindenburgov mir podpisan. Pod tem naslovom piše »Arbeitervville« med drugim: Ne samo sporazum, tudi vsi nevtralci, ki bi vsled simpatij do Nemčije ne ostali nevtralni, če bi se ne bali, da dožive usode* Belgije. A tudi v Nemčiji in v Avstriji se veselje miru z Rusijo le vojni hujskači in tisti, ki jim vojska nese. Tudi govor dr. Davida v nemškem državnem zboru: dr. David je zelo zmeren desničar večinske socialno demokratične stranke v Nemčiji, dokazuje ,da se je izpremenil sporazumni mir kakršnega sta obetala nemški kancler in avstrijski zunanji minister, v mir meča. Pbsledice bodo strašne: zakopano je vsako upanje, da bi se po zgledu v Brestu Litovskem usedle Anglija, Francija, Belgija ali Italija ali Amerika k posvetovalni mizi, kjer so politiki in diplomati le šahovske podobe v Hindenburgovih in Ludendorffo-vih rokah. Ruski narodi tudi ne bodo pozabili da so posegle nemške in avstrijske čete z orožjem v notranje politične in v socialne boje. Čuditi se moramo Hertlingu, ki je rekel, da ne obsega mirovna pogodba ničesar, kar bi Rusijo sramotilo: nobenih vojnih odškodnin, nobenih nasilnih aneksij, precej na to pa napoveduje indirektno, a jasno, aneksijo Kurske in Litvo na željo nekaj tisoč nemških veleposestnikov in napoveduje da bo nemška policijska sila zasedla Livonijo in Estonijo, dokler se tam ne upostavi državni red. Ravno nasprotno se je doseglo, kar so 2e!eU in zahtevali delavci v Rusiji, v Nemčiji in Avstriji. Nemški militarizem Je izsilil mesto spravnega miru mir sile. Posledico Hindenburgovc zmage nad rusko vlado nad večino nemškega državnega zbora ne bodo zadele le ruskih narodov, marveč nosil jih bo tudi nemški narod in ž njim avstrijski narodi. Vojska se nadaljuje. Hertling lahko reče: »Na vse smo pripravljeni, tudi na težke žrtve,« saj on in njegovi vrstniki dozdaj niso ničesar žrtvovali; strašne žrtve vojske bodo prenašali narodi, ki so bili preslabi, da bi bili svojo voljo za spravni mir uveljavili. Le kratkovidnoži morejo slaviti Hindenburgov mir, narodi, vsi evropski narodi imajo dovolj povoda, da žalujejo. + Posveti ministrov sporazuma t Londonu. V Londonu so se v četrtek in petek posvetovali Clemenceau, Pichon, Foch, Wygand, Orlando, Bissolati, Bran-chi in ameriški general Blisz. Predsedoval je LIoyd George. Clemencau je po posvetu izjavil, da je zadovoljen z uspehom in da so popolnoma soglašali. Tudi Orlando je rekel, da ga je posvet zadovoljil. -j- Marghilomann ponuja Avstriji zve« zo Rumunije, »Fremdenblatt« poroča: Marghilomann namerava, kakor se trdi, ponuditi Avstriji zvezo. Ne vd se še, kakšno stališče bo monarhija zavzela. 4- »Abend« ustavljen. Dunajski list »Abend« so oblasti 19, t. m. za čas vojske ustavile. --i- Kavkaz proti turškemu osvoboje« nju. Berlinski »Tageblatt« poroča: Kavka-ški deželni zbor v Tiflisu je brzojavil, da miru Ljenir.ove vlade s Turčijo ne pripoznava. -f- Monakovski nuncij odpotoval V Rim. »Tagliche Rundschau« poroča: Monakovski nuncij Pacclli je odpotoval v Rim, Potovanju prisojajo veliko važnost vsled sedanje velevažne politične dobe. U o a Sveže meso 2ra rumene izkaznice C št. 1101 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1401 do konca prejmejo sveže meso v četrtek dne 21. marca popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. ure št. 1401 do 1600, od 2. do pol 3. ure št. 1001 do 1800, od pol 3. do 3. ure št. 1801 do 2000, od 3. do pol 4. ure št. 2001 do 2200, od pol 4. do 4. ure št. 2201 do 2400, od 4. do pol 5. ure št. 2401 do 2600, od .pol 5. do 5. uro št. 2601 do 2800, od 5. do pol G. ure št. 2801 do konca. 1 oseba dobi en četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb en in en četrt kg, več oseb en in pol kg. "Hogram stane 2 K. a P :rila za premog za stranke z zelenimi izkaznicami črke B se izdajajo le ob dnevih, ki so bili objavljeni v sobotnih listih in sicer vsakokrat cd 10. do pol 1. ure dopoldne. Stranke naj se drže strogo določenega reda, a Nakazovanje moke trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v petek dne 22. marca cb 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. a Testerine, katere je nakazoval mestni magistrat za rodbine z mnogimi otroki, so pošle. Stranke se opozarjajo, da nc hodijo po nepotrebnem na magistrat, ker ?e naka?'la za testenine več ne izdajajo, a Razdelitev mesa v občini Moste sa vrši v četrtek 21, marca po sledečem redu: Od 7, do 8. ure tisti, ki ga še niso prejeli. Od 8. ure dalje pa vsi drugi. Železničarji dobe pri Krušiču v Vodmatu, drugi občani v občinski mesnici pri Rodetu. Lfubliasiske novice* lj Večerne govore pri sv. Petru bo imel znani govornik dr. FI. Ramšak od četrtka 21. ma-ca do velikega petka 29. marca ob 7. uri zvečer Zbral si je za predmet: Moderne svobodne težnje in krščanstvo. Slavno občinstvo vabimo. lj Seja ženskega odseka za invalide bo v petek, 22, marca popoldne v Alojzi-jevišču na Poljanski cesti, II, nadstropje. lj Predavanje. V četrtek, 21. marca, točno ob J/28, zvečer predava v Šempeter-skem prosvetnem društvu drž. poslanec g. dr. Lovro Pogačnik o avstrijskem parlamentu. Pridimo polr.oštevilno, da spoznamo podrobno d-»lo »Jugoslovanskega kluba«! — Po predavanju seja glavnega in damskega odbora, na kateri si bomo začrtali delo za »pomladansko in poletno sezono. — Na belo nedeljo, 7. aprila, bo II. družabni večer v veliki dvorani »Uniona«. lj Nedostojne opazke pri čakanju na meso. Te dni jc čakalo pred neko tukajšnjo mcsnico precei ljudi na meso. Seveda so prišie tudi doječe in noseče matere z izkaznicami za prejem mesa brez čakanja, kar je tudi pravilno. J»Vo grdo pa je od nekaterih žensk, da napadajo in psujejo z raznimi surovimi izrrzi te nntere. Prav bi bilo, da tan službujoči stražnik epozori te ženske na dostojnost, da se kaj takega v bodoče nc bo več dogr.jalo, lj Popisovanje ovac. V zmi.tUi narrdbn c. kr. trgovinskega ministrstva pc bodo dne 23. marca 1918 od'8. do 12. dopoldne v ljubljanskem mestnem okrožju popisova- !e ovce in sicer v mestnem popisovalnem uradu na magistratu v Gallelovi hiši, pritličje, desno. Lastniki ovac se torej nujno pozivljejo, da jih pridejo v navedenem času točno prijavit, ker sicer bi se proti njim moralo postopati v smislu zakonitih predpisov. Popis velja za pravo mesto Ljubljano z vsemi predkraji in s Spodnjo Šiško, kar se izrecno poudarja, da ne bo potem izgovorov. lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Hamnierschmidt, zasebnica, 98 let. — Marjan Šinajdek, profesorjev sin, 6-Va leta. — Marija Jekno, vdova uradnika, 75 let. — Elvira Korošec, prodajalka, 21 let. — Marjana Vodnik, zasebnica, 74 let, — Marjeta Čcleden, hiralka, 57 let. — Frančiška Bayer, vdova umirov. orožniškega stražmojstra, 70 let. — Kristina Neumann, vdova vojaškega uradnika, 83 let. — Janez Telban, delavec, 78 let. — Fran Hart-man, klobučar in posestnik, 73 let. — Alojzija Gracelj, zasebnica, 53 let. — Lucija Štrukelj, čevljarjeva vdova, 78 let. Dnevne norice* — Slovesno izročanje podpisom za deklaracijo. Dne 24. t. m. se vrši ob 11. uri predpoldne v veliki dvorani »Uniona« velika slovesnost. Slovesno se bodo izročili načelniku jugoslovanskega kluba dosedaj nabrani ženski podpisi za deklaracijo. Vabimo vse k mnogobrojni udeležbi. — Modrcsi ljubljanske cenznre. Cenzura nam je v uvodniku dne 18. t. ni. med drugim zaplenila tudi naslednje stavke: »Gotovo so italijanske težnje še dandanašnji imperialistične; iz zgolj državno-scbičnili razlogov nas hoče Italija odriniti od obali, na kateri se jc naš narod pred enim tisočletjem naselil... Rusija .je hotela dobiti Carigrad ter morske prelive, Francija si je lastila Alzacijo-Loreno in je narnerjala levi breg Rena politiški in ekonomski osvobodili vsake odvisnosti od Nemčije. Anglija si je po dogovorih zagotovila Mezopotamijo, važnejše točke v Mali Aziji in nemške kolonije. Z enakim upanjem na osvojitve so šle v vojsko Bolgarija, Italija, Rumunija.« Vse to nam je cenzor črtal iz razlogov, ki so nam popolnoma nerazumljivi. Zaplenjeni odstavek je bi le obsodba imperializma sploli, zgoraj citirani stavki trn obsodba imperialističnih tendenc entenie. Da pod ljubljansko cenzuro ne smemo obsoditi vsakega imperializma, bi še razumeli, a da bi ne smeli grajati osvojevainih namenov entente, jto nam je težko umljivo. Pri ljubljanski cenzuri opažamo metodo, ki je drugod ni. Cenzor črta, če mu je v kontekstu kakšna beseda ali posamezen stavek ni všeč, enostavno ves odstavek. S tem sebi delo in trud olajša, a listu znatno škoduje. Zaradi konfiskacije Brno se pritožili. — Šolska vest. Vadniški učitelj na mariborskem učiteljišču, g. Stanko Marin, je dobil naslov profesorja. — Begunci v Gyoru so nam poslali 5 K za Krekov spomenik s pristavkom: »Seveda je malo, pa ker smo begunci, se nam ne bo štelo v zlo.« — Čast jim! — Požar v Zapotoku pod Kureščkom, občina 2,elimlje, je uničil v soboto, dne 16. marca 1918, popoldne polovico vasi: ; 16 hišnih številk z vsemi postranskimi po- j slopji; ker je veter pihal, jc bilo v dobre ] pol ure vse v plamenu. Zgorela je vsa i krma za živino, živila, poljsko orodje, h'š-na oprava, posameznikom tudi denar; rešiti so mogli le kaj malega. Živino so rc- j šili in nesreč pri ljudeh tudi ni bilo. Škoda i je ogromna, ki se trenotno ne da preceniti; posestniki so nizko zavarovani, a te .vsote pri pozidavi v sedanjem času skoro v poštev ne pridejo. V trenotku nesrečni pogorelci najhuje občutijo popolno pomanjkanje krme in živil. Tukaj velja: Hitra pomoč, dvojna pomoč! — Iz Domžal nam poročajo, da se tam vse nove poštne odredbe razglašajo na tabli samo v nemščini. V Domžalah ni niti 2 odstotka Nemcev, zato je nerazumljivo, kako more urad objavljati svoja poročila samo v nemščini, ki je ogromna večina prebivalstva ne razume. Ali niso te objave namenjene nbčinarjeip? Če se razmere ne spremene, bomo poskrbeli, da se stvar na drugi način uredi. — Čudna pošta. Dodatno k tej notici V 62. številki »Slovenca - nam poročajo iz selške doline, da jc sedaj vožna pošta popolnoma ustavljena iu da se poštni paketi v Selcih več ne sprejemajo in ne oddajajo. Navadna pisma pa nosi v Loko in iz Loke star mož, in sicer odhaja zjutraj peš iz Selc in prihaja proti večeru zopet peš nazaj. To so silno nepovoljne poštne razmere za vso selško dolino, posebno če se pomisli, da je o velikonočnem času promet s paketi silno živahen. Slavno poštno ravnateljstvo v Trstu prosimo pomoči! — Letalna služba Dunaj-Kijev. »Neue Freie Pressc« poroča, da se uvede 20. t. m. poštna služba z letali na črti Dunaj-Kra- kov-Lvov-Kijev. Pozneje uvedejo tudi službo z Odeso-Bukareštom-Sofijo in Carigradom. Deklaracija, Jugoslovanski in S. L. S. Zavedni Slovenci in Slovenke občine Rudnik pri Ljubljani se pridružujemo majniški deklaraciji. Obenem izrekamo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu. Nočemo več tla-čaniti, hočemo biti svoboden narod na svoji zemlji. (375 podpisov.) Občinski odbor v Olobasnici na KoroiUrm sc ' je soglasno pridružil majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba. — Z navduSenjem se jc izjavilo za jugoslovansko deklaracijo 510 žen, deklet, mož in fantov župnije Možic«, 79 iz kraja Zablate-Za-goije, 305 župnije Scle, 67 iz vasi Bačc ob Baškem jezeru pri Beljaku, 281 občine Slov. Plajberk na Koroškem. Občinski odbor v Iški vasi ie v seji dne 3. marca 1918 soglasno sklenil: 1. Navdušeno pozdravljamo jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 ter sc ii pridružujemo v celem obsegu. 2. Jugoslovanskemu klubu v državnem zboru izrekamo popolno zaupanje. Poslance, v njem združene naj v težkem boju krepi zavest, da je ljudstvo 2 njimi. 3. Hvaležno pozdravljamo človekoljubno prizadevanje papeža Benedikta in našega ljubljenega cesarja za tako za-željeni skorajšnji mir. LI3TNICA UREDNIŠTVA, J, L. v B. Rokopis smo prejeli, a nc moremo obljubiti, kdaj pride. Za drugo hvala! — A. Z. Za nas nerabno; pošljite »Resnici«. Prchlejenje vrsta se lahko zabrani, če se skuša poživiti kroženje krvi. Živahno krožeča kri je najboljši branik posledicam prehlada. To je lahko doseči z i?riianjem s Fellcrjevim antiseptičnim fluidom iz rastlinskih esenc z zn. »Elsa-fluid«. Pri že nastalih bolečinah r.c vporablja za zunanja vti-ranja in obkladlte. 12 steklenic pošlje zn 14 K 32 v poštnine prosto ra vse kraje lekarnar E. V. Fel-ler. Stubica, Elzafrg št. 134 (Hrvatska). Sc jako priporoča. Več kot 1C0.0C0 zahvalnih pisem. Tudi za Fellerjeve odvajalne »Elza-kroglicc«. 6 škatljic 7 K 37 vin. (—c—) Pri moteni prebavi s tiščanjem in bolečinami v želodcu, če imaš suha usta, slabosti, pomanjkanje teka, ali če si nagnjen k bljuvanju, je zelo priporočljiva raba naravne »Franz-Fosef« grenčice radi njene lastnosti, cla zanesljivo, naglo in brez bolečin razkroji snovi v spodnjem delu telesa, ki se imajo odvajati. PIVO! Gostilničarji, ki jim primanjkuje piva, naj pošliejo na upravo r- -ta lista pod šifro »Pivo« svoje naslove; izvede1! bodo, kako sc lahko poceni zadosti tej potrebi. 906 JAJCA ZA VALENJE čistokrvnih grahastih Plvmuths-Roks-kokcši, najboljše zimske jajčaiice, pc.".ilja proti povzetju ali denar naprej po K 1-60 za kor,aa Milka Matašič, Ljubljana, Stara pot Stev. 9. Vajenec. krojaškega obrta išče mojstra. Učil se jc že eno leto, zdaj bi rad nadaljeval učenje. — Naslov pove uprava Slovenca; pod štev. 916. Sprejme se . feuhariCa z dobrimi izpričevali. — Pismene ponudbe sc prosi na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Kuharica 918«. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je dne 19. t m. ob pol 1. uri popoldne, previden s presvetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal gospod Framc-Hartmasi klobučar in posestnik. Pogreb nepozabnega ranjkega očeta sc vrši v četrtek, dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti v kladezni ulici štev. 7. Naj mu sveti večna luč! Ljubljana, dne 20. marca 1918. ŽALUJOČI OSTALI. Vsem našim sorodnikom in znancem javljamo tužno vest, da jc naš nad vse ljubljeni oče, oziroma stari oče, brat, svak, stric in tast, gospod Matej Permč žel. mojster južne železnice v pokoju danes zjutraj ob % 3. uro po dolgi, zelo mučni jiolczni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 59. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega sc vrši v četrt-tek, dne 21. t. m. iz hiše žalosti, Rožna dolina štev. 87, ob 'A 6. uri popoldne na viško pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi ev. Antona na Viču. Rožna dolina pri Ljubljani, dne 20. sušca 1918. Friderik Permč, revident j. žel., tč. nadporočnik v rez.; Maksimila Jesenko roj. Perme, Marija, Rozamila, Viktorija, otroci. — Josipina Permč roj. pl. Rain-hofen, snaha. — Dr. Rok Jesenko, odv. kandidat, tč. r rurketr. vojn. ujetništvu, zet. — Marijan, Milan, Bojana, vnuki. Danes smo položili v hladni grob svojega nepozabnega brata Jožefa svojo čez noč nam od Boga vzeto zlato mamico Marija BAvič, roj. Urine V neizmerni tugi se zahvaljujemo ysem prijateljem, znanccm in sorodnikom, ki so jo spremljali na zadnji poti ter nam izrekli svoje sočutje, posebno č. duhovščini, oo. frančiškanom, urad-ništvu, meščanstvu in vsem drugim. Priporočamo blago pokojnico v molitev in blag spomin. V Kamniku, dne 17. sušea 1918. Vekoslav, Valentin, Franjo, Ivan, Karol, Minka omežena Ssrnica, otroci z vnuki. Alojzij Ogrinc, brat. Amalija Macakova rojena Reichtnann naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok Božiče in Mane vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš nenadomestljivi soprog in oče, gospod Smiko c. kr. višji finančni svetnik v finančnem ministrstvu in imejitel; vojnega križca za civilne zasiuge B. raz-eda, v petek, dne 15. marca 1918 po dolgem, krutem trpljenju, previden s Svetotaj-stvi, boguvdano preminili. Pogreb nepozabnega se je vršil v nedeljo, dne 17. marca 1918 na pokopališče v Klosterneuburgu. Sv. maša zadušnica jc bila v ponedeljek, dne 18. marca 1918 v farni cerkvi sv. Martina. V KlosterncubuTftn, j 8. marca 1918. Kš asf® i V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenojjubljcna coproga oziroma mati, goepa im s« danes ob en četrt na eno uro popoldne, previdena s tolažili sv. vere, mirno in boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokejnice bo v četrtek. dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Blei'A'cisova cesta št. 18, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se bo položila 'blaga pokojnica v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 19. marca 1918. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. MESTNA PLINARNA V LJUBLJANI sprejme več Oglasiti se je v pisarni na Resljevi cesti. IzuTjen * hovaž dobi trajno delo pri zadovoljivem službovanju. — Zahteve glede plače in popis rodbinskih razmer pc