T ftMERIŠ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 58. CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 11th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXH. Predsednik Hoover naznanja, da bodo slabi časi v kratkem odpravljeni Washington, D. C., 10. marca. Predmestja vodijo svoje sodnije v namenu, da naredijo lepe denarje V Lakewoodu in v East Cleve-landu vas ne bodo obsodili v je- — Pri zadnji seji, katero je imel • čo, ako ste prijeti kot butleger. predsednik Hoover s svojimi ka-Tam zahtevajo le denar od vas, binetnimi tajniki, je predsednik in ta navada nosi predmestjem naznanil, da bo brezposelnost v lepe denarje na leto. Tako v Zedinjenih državah tekom 60 East Clevelandu kot v Lake- dni odpravljena. Tekom tega Woodu imajo svoje lastne prohi- časa bodo odpravljene posledice, 1 bicijske postave, ki pravijo, da ki so nastale, ko je pokalo na : butlegerji ne smejo v ječo, pač Pa-se jih kaznuje samo z denarno globo. V Cleveland u je pa butleger lahko obsojen v zapor od 10 dni do enega leta, ako pride tretjič pred sodnika, d očim pravi državna postava države Kandidat v škripcih, ker ne ve, čegav glas bi poslušal borzi v New Yorku in so ljudje zgubili stotine milijonov dolarjev, katere so imeli vložene v delnicah. Industrija po vsej deželi se bo zopet vrnila v svoj normalni tir. Predsednik naznanja, da je brezposelnost ob-Ohio, da se kršilca prohibicije čutljiva le v dvanajstih večjih lahko kaznuje z zaporom do 5 let, ako je več kot trikrat pred sodnikom radi kršitve prohibicije. Mestna sodnija v Lakewoodu je imela tekom zadnjih par mesecev 40 slučajev kršitve prohibicije. 30 izmed teh jih je bilo obsojenih od $5.00 do $2000. Sedem slučajev je bilo vrženih iz sodnije, dočim so bile tri osebe oproščene. V Lake woodu imajo tudi šampijona vseh kršilcev prohibicije. To je John Schmidt, star 45 let, in njegova žena Katie, stara 41 let. Oba sta bila aretirana trinajstkrat radi kršenja prohibicije in vselej sta bila obsojena. John je danes na svobodi pod varščino, ker je apeliral radi previsoke obsodbe, ko je dobil v februarju mesecu $2000 kazni. Njegova žena Katie se pa nahaja v okrajnem zaporu, ker ni v februarju plačala $1000'kazni. Oba'sta plačala sodniji že nad $10,000, toda sedaj sta tako revna, da ne moreta več plačevati. V East Clevelan-du dobi sodnija letno do $100, 000 od kršilcev prohibicije, sodnija v Lakewoodu pa še kakih $50,000 več. --o- Biografi trdijo, da je bil Kolumb Žid Boston, 8. marca. Precej industrijskih državah, dočim ne i čutijo toliko brezposelnosti v ostalih 36 državah. Najslabše je bilo v decembru in januarju, toda odtedaj pa se položaj dnevno zboljšuje, in je v februarju, glasom' zvezne statistike, bilo najmanj 200.000 brezposelnih delavcev vzetih na delo. Končno pravi predsednik Hoover, da vsa znamenja kažejo, da je najhujše prestano, in da se bomo tekom 60 dni zopet vrnili v normalni položaj. Da bi bilo le res tako! Sin kronprinca pri poštenem delu Buenos Ayres, 10. marca. — Princ Louis Ferdinand, sin bi.v-šega nemškega, kronprinca, je danes prestal z dobrim uspehom skušnjo za zrakoplovca in je dobil licenco. Vo^il, bo trgovske zrakoplove. ; Uspešna opera Urh, grof Celjski, in Amerikanci Društvo Zarja je preteklo nedeljo v mali dvorani mestnega avditorija z velikim uspehom uprizorilo slovensko opero "Urh, grof Celjski." Petje, kostumi in igranje, vse je bilo izborno, in ameriški kritiki se zelo pohvalno izražajo o nastopu Slovencev. Bolgarski komitaši stre- 84 premogarjev rešenih, ljajo jugoslovanske dva mrtva, ko je v rudniku podanike ob meji Jugoslovansko poslaništvo iz Washingtona nam poroča, da se je te dni pripetil v mestu Pirot, na meji med Bolgarijo in Jugoslavijo, velik zločin. Dve nepoznani osebi sta iz hotela Na-cional v omenjenem mestu vrgli bombe na ulico ob času, ko je vladalo na cesti najbolj živahno življenje. Posledice so bile strašne. V hotelu samem je bilo ranjenih devet oseb, na ulici pa šestnajst. Večinoma so dobili nastal ogenj Steubenville, Ohio, 10. marca. V Wolf Run premogovniku, blizu Amsterdam, Ohio, je nastal ogenj, in le junaškemu delu prostovoljnih rešilcev in ognjegas-cev iz tega mesta se je zahvaliti, da ni nastala največja rudniška nesreča, kar jih pomni država Ohio. Ob času, ko je nastal v rudniku požar, se je v njem nahajalo 86 premogarjev. Po dveh urah silno napornega dela, se je posrečilo spraviti premogarje na prosto, in le dva sta morala pu- poškodbe delavci. Osem ranjen- j stiti svoje življenje v jami. Tri. je so bili ranjeni. Niti med mr- cey so morali odpeljati v bolnico, dočim se ostali zdravijo na svojih domovih. Eden izmed ranjencev je podlegel poškodbam. Atentatorji so takoj po izvršenem zločinu pobegnili preko meje, in jih kljub takojšnjemu zasledovanju niso mogli dobiti. Atentat je delo takozvanih 'makedonstvujuščih' upornikov, ki porabijo vsako priliko, da povzročijo napeto razmerje med Jugoslavijo in Bolgarsko, zlasti sedaj, ko je Jugoslavija nedavno tega sklenila prijateljsko pogodbo z Bolgarsko, časopisje, javnost in ves narod globoko obžaluje ta atentat, ki bo zopet povzročil neupravičeno m r ž n j o med bolgarskim in jugoslovanskim narodom. vzrokov je na razpolago za trdi- i Menda Je bilazda:> *)rvič s!°ven-tev, je bil slavni odkritelj Ame- pka °P.era prizor.lena pred ame- nsko javnostjo. Udeležba pa bi rike, Krištof Kolumb, rod. Zid, trdi Jacob Wasserman, nemški bila od, strani Slovencev lahko novelist, v svoji knjigi, ki izide '^'J83-te dni. Kolumb je imel vse ka- i ]>ja syetu b0 kmalu man-rakteristike, iz katerih se da kalo zlata sklepati, da je bil židovskega rodu. Pariz, 8. marca. Ne bo več ■ dolgo tega, ko bo zmankalo zla- Konj nikakor ni zrako- ta na svetu' in že v 50 letih bo plov za Lindbergha Del Monte, Cal., 8. marca. Pri igranju igre "polo" je bil včeraj Col. Lindbergh vržen s konja, ki ga je potem še 25 čevljev naprej vlekel. Toda Lindbergh je čvrst" fant. Razen, da si tie obleko umazal, se mu pi pripetilo ničesar hujšega. Obrežni stražniki so osle-parili butlegerja Atlantic City, 10. marca. — Dva moška, preoblečena kot ob režna stražnika, sta danes nekega butlegerja osleparila za malenkost $40.000. Butleger je naročil od napačnih obrežnih ' stražnikov ž g,a n j a za $40.000, kar je tudi plačal, žganje je v resnici dobil, toda v obliki vode 6000 galon dozdevnega žganja, katerega bi moral dobiti, je bilo napolnjenih z vodo. Ko sta oba "stražnika" izginila in je neprevidni mož pregledal kupljeno zalogo, je dognal, da je dobil vodo. * V Washingtonu je zbolela za papagajevo bdleznijo Mrs. Sadie Carlin," ki je zaposlena v zveznem zdravstvenem uradu. zlato tako redko, da bo dražje kot platina. Iz zemlje ne prihaja več toliko zlate rude kot pred eti. Vrhunec v pridobivanju zlata je bil dosežen leta 1915, ko je pridobilo zlata v vrednosti $460,000,000, dočim se ga je dobilo lansko . leto za samo $416, 000,000. V zadnjih letih niso odkrili nikjer pomembnih zlatih rudnikov, in dejstvo, da banke kopičijo zlato v svojih prostorih ter bogatini v svojih hišah, je odgovorno, da primanjkuje zlata. Kemik toži za $100,000 odškodnine Kemik Edward A. Nill, bivši blagajnik in direktor Panoleum Co., 8716 Broadway, v Clgvelan-du, ki je iznašel formulo za izdelovanje panoleja, toži predsednika družbe H. Rhea Shelby za $100.000 odškodnine, ker ga je slednji o Božiču odpustil iz službe. Shelby ima v posesti gotove formule, katere je Nill iznašel in ki prinašajo kompaniji lepe dobičke, dočim so njega, ki je te formule iznašel, odslovili od dela. Zato zahteva $100.000 odškodnine. Ženske pričajo pred kongresnim odborom za ohranitev prohibicije Washington, 10. marca. Dvajset p r o m i nentnih ameriških žensk bo pričalo prihodnjo sredo pred kongres, odborom, ki ima odločiti glede predloga, če se odpravi Volstead postava. Omenjene ženske zastopajo kakih 12 narodnih ženskih organizacij, ki trdijo, da imajo 12,000,000 članic. Vsaka ženska bo govorila tri minute pred kongresnim odborom. ženske iz skoro vseh držav unije bodo navzoče, da naredijo pritisk na kongresni odbor glede prohibicije. Med dragimi nastopi tudi Mrs. Henry Ford, soproga avtomobilskega magna-ta, ki se je izjavila: "Jaz se iskreno strinjam s prohibicijsko postavo, ki se ne sme spremeniti. To je ameriška postava, katero bi morali vsi spolnovati. Po mojem mnenju je ta postava prinesla ogromne dobičke ameriškim ženskam in silno prospe-riteto narodu! Kongresni odbor, ki preiskuje poslovanje prohibicije, obstoji iz 22 članov. Izmed teh jih je 6 mokrih, vsi ostali ko pa suhi. Vendar kot se poroča ta odbor tekom sedanjega zasedanja kongresa ne bo priporočil zbornici akcijo glede Volstead postave. Walther Oehme Bivši policist Walther Oehme, radi katerega je bil councilman Fleming obsojen v ječo dveh let in 9 mesecev, je te dni umrl v Clevelandu. Oehme je dal coun-cilinanu Flemingu ^prošnjo, da dobi kaj podpore oa mesta za njega, ker se je v službi ponesrečil. Councilman Fleming je pri tem zaslužil $200, kar je prišlo na dan, in je bil Fleming obsojen. Oehme je bil star šele 35 let. * Dva zrakoplova sta trčila v Pragi, in štirje zrakoplovi so bili ubiti. Pripravlja se akcije name- iož je prodal ženo za 2000 frankov, potem pa ves denar pognal po grlu njena komunistom Zedinjenih držav New York, 10. marca. Trgovski in industrijski krogi v New Yorku so danes napovedali bo,j komunistom v Zedinjenih državah. Newyorska trgovska zbornica je začela z akcijo, ki cilja za tem, da se deportira vse komuniste iz Zedinjenih držav, ki vodijo sovražno propagando napram vladi. Trgovine in industrijska podjetja v New Yorku bodo pregledali listo svojih uslužbencev. Kdor je komunist in ni državljan, ta bo nemudoma odpuščen od dela, in njegovo ime izročeno oblastem v svrho deportacije. To izjavo je poslala v javnost trgovska zbornica, potem ko je policijski načelnik v New Yorku izjavil, da "komunisti vrtajo v New Yorku." Policijski načelnik je povedal, da imajo komunisti svoje agitatorje v uradih in v delavnicah, in da so celo med učiteljicami in šolsko mladino začeli z nevarno agitacijo. Medtem pa čakajo štirje komunistični voditelji v zaporih dneva sodbe. Lahko bi bili izpuščeni pod bondom na svobodo, a ga nihče postavil ni, in tudi če bi ga, čakajo pred zaporom detektivi, ki bi omenjene takoj znova aretirali na podlagi nove obdol-žitve. Aretirani so: William Z. Foster, vodja komunistov v Ameriki, Robert Minor, Joseph Lester in Israel Amter, bivši Clevelandčani. Baker ni kandidat Ker se širijo govorice, da bo nastopil letos bivši župan Newton D. Baker kot kandidat za senatorja, izjavlja Mr. Baker, da on nikakor ne bo kandidat. Pomota V zahvali za ranjkim Frank Mrhar-jem je bilo izpuščeno ime Mrs. Johane Kolar z 61. ceste, ki je darovala za sv. maše za ranjkega. Paris, 10. marca. Estonec Mihael Leppik je prodal svojo ženo Imo Ivanovno svoje ukrajin-s k e m u prijatelju Aleksandru Minku. To je začetek čudne zgodbe, o kateri sedaj obravnavajo pred pariško sodnijo. Leppik je nameraval izseliti se v Ameriko, in ker ni imel dovolj denarja, je prodal svojo ženo, ki bi mu bila na potovanju itak v nadlego. Pogodila sta se za ceno 2001 frank, ker je Leppik trdil, da potrebuje 2000 frankov za vozno karto, en frank pa, da se pelje s podzemeljsko železnico domov, čez nekaj dni pa je Leppik dognal, da je svojo ženo prodal prepoceni, pa je šel k Ukrajincu in zahteval še 500 frankov Ker pa Ukrajinec ni bil pri volji, je začel Leppik zmerjati njega in ženo. Mink je pa odgovoril s pestmi in brcami. Leppik je bil vržen iz stanovanja, nakar je šel v Bruselj, kjer je denar zapil, nato pa se zppet vrnil Pariz. Tu ga je dal Mink radi žaljenja aretirati, in Leppik je bil obsojen na en mesec ječe in v plačilo denarne globe. Slike "Krasin" V torek zvečer se kažejo slike znanega ruskega 1e d o 1 o m c a "Krasin-a." Slike se kažejo v S. N. Domu ob 8. uri zvečer. — "Krasin" je svoje dni rešil izgubljeno posadko laškega zrakoplova "Italia," katero je vodil general Nobile, žalostnega spomina. Dogodek je svoje dni zainteresiral ves svet. Slike so j ako zanimive. Zemljišče naprodaj Mestna vlada bo 14. marca prodala 37 akrov svojega zemljišča, ki se nahaja na Kinsman in Richmond Rd. Na tem zemljišču se je nahajala prej f^ma, kamor so pošiljali dekleta, ki so bila obsojena na sodniji. -O- tvimi niti med ranjenimi ni Slovencev. Dasi so ob 7:30 zvečer ogertj v rudniku nekoliko omejili, pa se je ob 10. zvečer poročalo, da je ogenj znova zbruh-: nil, in da bo rudnik popolnoma uničen. Vest iz domovine Mrs. Josephine čebulj je dobila iz domovine poročilo, da je umrla njena mati Marija Cola-rič, v vasi Slinovce pri Kostanjevici. Stara je bila 69 let. Zapušča 7 otrok; Frank, Josip in Marija Jordan, ki jim je bila mačeha, in Francko Cvelbar, Roži žolinjak in Rozalijo Colarič, tu v Clevelandu pa sestro in brata Anton Oštirja. Naj ji bo lahka domača gruda. škrlatinka se širi Med otroci v Clevelandu se je zadnje čase začela širiti bolezen škrlatinka. Kot poroča zdravstveni urad, je zbolelo tekom enega tedna nad 800 otrok. Največ otrok je zbolelo v Dunham in George Washington šoli. Seja direktorija Danes, v torek, 11. marca, ob 8. ur} zvečer, se vrši seja direktorija S. N. Doma. Vse direktorje se prosi, da se gotovo udeleže seje. — Tajnik. Umrl v ječi V okrajni mrtvašnici se nahaja truplo Fred Eckerfielda. Slednji je bil aretiran kot berač po poklicu in se je nahajal zadnjo soboto pred sodnikom Cor-lett, kateremu je povedal, da nima doma, nima sorodnikov, in ker je bil lačen, je prosil okoli. Sodnik ga je obsodil v globo 25 dolarjev, česar pa mož seveda ni mogel plačati in bi moral biti poslan v mestne zapore v War-rensville. Tekom noči pa je mož v zaporu nenadoma zbolel in so ga hoteli prepeljati v bolnico, a je medtem že umrl. Piknik dr. Srca Marije Prvotno je bilo naznanjeno, da se vrši piknik društva Srca Marije (staro) na 15. junija. Ker pa ima isti dan drugo sestrsko društvo svoj piknik, se je spremenil datum na 8. junija. Listnica uredništva A. T. — Mesto London šteje glasom najnovejšega štetja 7,-750.000 prebivalcev, Berlin pa nekaj nad štiri milijone. Bivši nemški kajzer je dobival 20 milijonov mark plače na leto. Predsednik Hindenburg dobiva 1 milijon mark na leto. Byrd je zopet v civilizirani zemlji Dunedin, Nova Zelandija, 10. marca.. Parnik "City of New York, na katerem se nahaja rear admiral Byrd in njegova znanstvena ekspedicija, je danes dospel v spremstvu mnogo drugih parni kov, ki so hiteli "City of New York" nasproti v pozdrav, v to pristanišče. Tako se je Byrd zopet Vrnil v civilizirane kraje. Vse prebivalstvo mesta ga je navdušeno pozdravilo. Dr. Cook je zopet na svobodi v Chicagi Leavenworth, Kans., 10. marca. Včeraj je bil dr. Cook zopet izpuščen na svobodo, in se kot prost mož nahaja na potu v Chicago. Dr. Cook je poznan, ko je pred mnogimi leti potegnil ves svet za nos, trdeč, da je odkril severni tečaj, dočim niti v bližino ni prišel. Računi za vodo Račune za vodo še vedno lahko placate v našem uradu. Igralci "Pasjona" Napovedana skušnja za danes večer (torek) se vrši v Knauso-vi dvorani, ker je Narodni Dom oddan. Skušnja bo samo za križanje (10. slika) in ne za križev pot, kot je bilo napovedano, Vsi igralci, ki nastopijo pri križanju, naj pridejo gotovo ob 7, uri na mesto. — Režišer. Vest iz domovine Miss Vera Murn ,je dobila iz stare domovine žalostno vest, da je umrl v Trebči vasi pri žužem-ba-ku njen oče v starosti 71 let, Bodi mu ohranjen blag spomin! Novo povelje Direktor javne varnosti Barry in direktor postav Burton sta upeljala nov red glede aretacij kršilcev prohibicije. Dosedaj je bila navada, da je bila oseba dvakrat, trikrat ali štirikrat aretirana radi kršenja prohibicije. toda na mestni sodniji je bil do-tični kaznovan kot bi prvič prelomil postavo, $100 kazni. Direktor Barry je pa sedaj odredil, da mora policist, ki aretira koga radi kršenja prohibicije, iti nemudoma na centralno policijsko postajo in tam dognati, če je bil dotični že prej aretiran, in v tem slučaju mora tako sporočiti sodniji. Brezposelni Policija poroča, da se je tekom preteklega tedna umorilo v Clevelandu 12 oseb, ki so bile brez dela in brez sredstev. Vse so morali pokopati na mestne stroške. Med samomorilci je 6 žensk in 6 moških. K "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ameriko, celo leto--- ---13.601 Inaruco. uol let*___ ____8J.08 1 Za Cleveland do raznašalcih: celo leto »5.60; pol leta $3.00 Za Evropo ln Kanado je Ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, __6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. TeL Henderson 0838._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors -and Publishers Entered as second clnss matter .January Bth, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1S79. 83 No. 58. Tue, March 11th, '30, Problem brezposelnosti. Predsednik Hoover je dal te dni razglasiti, da bo problem brezposelnosti v najkrajšem času rešen. Tekom 60 dni bodo imeli vsi delavci, ki so danes brez dela in ki v resnici hočejo delati, svoje delo. Mr. Hoover je tozadevno velik prerok, in če se bodo njegove besede uresničile, tedaj bo pravi junak ameriškega naroda. Resnica je, da zvezna administracija pod vodstvom predsednika Hooverja lahko mnogo ukrene in povzroči, da deloma odpravi brezposelnost. Toda vsemogočna ni. Na. vsak način pa lahko mnogo povzroči, da se brezposelnim zopet vrne delo, katerega tako željno pričakujejo. Kakšen je pravzaprav položaj brezposelnosti v Ameriki danes? Urad zvezne vlade, ki posreduje javna dela, naznanja, da je v resnici mnogo brezposelnosti, obenem pa omenja, da se opazuje, da bo brezposelnost kmalu prenehala. V mesecu januarju je bilo največ ljudi brez dela, toda tekom meseca februarja je dobilo v Zeditijenih državah nad 250, 000 novo delo. * Posredovalni urad za delo v Zedinjenih državah je mnenja, da tekom meseca marca in aprila bomo zopet imeli normalno zaposelnost. Javne gradnje v mnogih državah so bile ustavljene radi slabega vremena, in je bilo zlasti mnogo tesarjev brez dela. Pričakuje se letos tudi, da bodo posamezne države gradile izvanredno mnogo novih cest. Računa se, da bo gradnja novih cest, katere .zgradijo letos v vseh državah unije, veljala najmanj $400.000.000, kar bo šlo večinoma za plače delavcem", deloma pa za material. Država Ohio sama bo letos potrošila $34,000,000 za gradnjo novih cest, oziroma za zboljšanje istih in popravo. Poleg tega namerava letos država Ohio zgraditi za $12,000, 000 vrednosti novih javnih poslopij, in posamezni okraji in mesta ter vasi tudi obljubujejo nenavadno aktivnost v gradbeni stroki. Naša iskrena želja je le, da bi.se ta (dela čimprej začela. Železo in jeklo, ki se smatra kot barometer gospodarskega stanja dežele, obeta za leto 1930 prav dobro in ugodno, ker v tovarne, kjer se izdelujejo jeklarski in železarski izdelki, prihaja vedno več naročil. -Nekatere avtomobilske industrije sicer delajo še vedno na takozvani "part-time," toda vsa znamenja kažejo, da se bo odprlo delo v avtomobilski industriji, kar dokazujejo naročila v železarskih in jeklarskih tovarnah. ! Bolj slabo je v tovarnah, kjer se izdelujejo radio aparati. To je obširna ameriška industrija, ki pa zadnje čase ne posluje dobro. Vzrok je, ker so leta 1928 izdelali preveč teh aparatov, ki sedaj stoje v tovarnah, dočim naročil od strani občinstva ni toliko kot se je pričakovalo. Leta\ 1928 se je v Zedinjenih državah prodalo radio aparatov v vrednosti $400,000,000, in v letu 1929 pa celo za $455,000,000. Kljub tej ogromni prodaji aparatov, pa je ostalo še mnogo blaga v tovarnah, in od časa do časa opažate, da gotove tvrdke ponujajo znižane cene na gotovih radio aparatih. Dobro znamenje pa je, ker je že več največjih tvrdk, ki izdelujejo standard radio aparate, naznanilo, da bodo od 1. aprila naprej deloma povišale cene radio izdelkom. To pomeni, da bo več delavcev dobilo delo in se njih plače ne bodo znižale. ' v • Zanimivo je vedeti, da v pisarnah in uradih v vseh Zedinjenih državah je danes jako dosti dela, dočim v tovarnah ne toliko. Toda to je znamenje, da če so pisarne in uradi zaposljeni, da mora priti prej ali slej do velikih naročil v tovarnah. Podrobneje o brezposelnosti v Ameriki in o,pričakovanju, kako in kdaj se bo delo- odprlo, vam naznanimo v prihodnjem članku. Bradentown, Florida—Četrtega marca (mi pustni torek) smo se odpeljali v Miami in sicer jaz in moj France in naši floridski sosedje in prijatelji iz Clevelanda: Mr. John Skufca in hčerka'Lily, ter'James Skufca in njegova soproga. že v začetku našega dohoda v Florido, smo se bili namenili, da obiščemo toliko hvaljeno mesto Miami5 in Palm Beach. Toda šele po treh mesecih smo se podali na pot. Bilo je krasno jutro. Solnce je pošiljalo svoje tople žarke na zemljo in ptički so nam drobili svoje jutranje popevke. Florida je sama nepregledna ravnina. Eden za drugim se vrste nasadi oranž in grape fruita, vmes zelena polja z raznimi pridelki. P6 drevju žvrgole ptički lo ljubim). Kadar se peljemo ven v prosto naravo, vedno vidimo zelo Veliko jerebic in vsakokrat mi pridejo na misel clevelandski lovci. To omenim radi tega, ker če jim ne bo s$a prihodnjo mizo sreča mila, ko bodo šli po medveda, naj bi poslali par lovcev sem, pa bi jim nastrelili jerebic, kolikor bi hoteli. In tako bi bila skrb za prihodnji banket odstranjena. Pa nazaj k naši vožnji proti Miami. Peljali smo se z avtomobili in bi Ta je prav prijetna vožnja. Avti so brzeli po nepregledni ravnini^ kot za stavo. Opoldiie smo se ustavili kar kraj ceste, da smo podprli svoje želodce. Potem smo pa zopet nadaljevali svojo pot. Naš France je bil dobre volje in nam je pre- in zlato solnce ogreva nas zmr- peval neko dolenjsko melodijo, zle Zemljane, ki se snega in ledu ki je brez konca in kraja. Vča-bojirno. (Pa ne jaz, ki zimo ze-! sih jo prične že zjutraj, pa poje do večera, vedno eno in isto. % Kadar se s Francetom kam peljam, je moje važno opravilo, da mu prižigam cigarete, da ne izgubimo tako„ nič časa. Konce cigaret pa meče skozi okno. In tako je zopet enega vrgel skozi okno, ki ga je pa sapa vrgla nazaj, da je prišel po bližnjici na njegov klobuk. Meni je kmalu nekaj zadišalo in tudi France je rekel, da tako smrdi, kot bi se cunje palile. Ozirava se po avtomobilu, pa ničesar ne opaziva. Smrad pa je prihajal čimdalje silnejši in slučajno pogledam kvišku in v strahu zapazim, da se kadi iz njegovega klobuka. Hitro mu jaz snamem klobuk in pogasim ogenj. To se je zgodilo ravno še o pravem lasu, da ni prišel ogenj do njegovih možganov. To bi gorelo! Ob treh popoldne se pripeljemo v Miami in prvo, kar mi je padlo v oči, je bila gazolinska postaja z napisom: "Egiptovski gas." Takoj zraven pa druga z napismo: "Hood Gas." Jo j, morajo biti tukaj čudni ljudje, sem si mislila, da dobivajo gazolin notri iz Egipta. Rada bi videla, kakšen je oni gazolin, ki se mu pravi, da je "hud." Ej, morda je še hujši, kot ta-kratki v Cleve-landu. Miami je krasno mesto, pa kaj bi ne bilo, ko pa hodijo tukaj prezimovat sami bogatini. Vsepovsod vidiš krasne nasade palm in drugega tropičnega drevja in grmič j a. Imajo tudi zelo lep park, kjer se dviga na sredi oder za godbo. Mogočni hoteli se dvigajo v sinje višine izmed drugih hiš. Ker je ravno godba igrala, smo se ustavili tam in poslušali. Slišali smo zopet našega Boby Broileur, ki je pred tremi leti prepeval v Bradenton. Naše mesto pa nima denarja, da bi moglo vzdrževati godbo in tako je Boby odšel. Ker se je dan že nagibal, smo si šli iskat prenočišča. P*i tem smo se paj,izgubili od svojih prijateljev in vse z iskanje je bilo brezuspešno. Dobili smo se zopet šele, ko smO prišli nazaj v Bradenton. Drugo jutro in dopoldne sva s Francetom porabilo v to, da sva si ogledala mesto in lepo okolico. Popoldne sva se pa odpeljala proti Palm Beachu, kamor sva dospela okrog šeste ure zvečer. Odpeljala sva se čez most na bližnji otok, ki je bogato zasajen z raznimi nasadi. Bil je krasen pogled na stavbe in tropične nasade ob vodi. Ni čuda, da je vse tako krasno, saj so šli milijoni za te naprave. Prenočevala sva tu in drugo jutro sva se odpeljala zopet nazaj proti našemu Bradentonu, kjer se nahajamo. Za pot domov sva pa vzela driigo pot, ob Okeechobee jezeru. Pot ,pel,ja skozi same sladkorne nasade. Na tisoče akrov samega sladkornega trsa. Pot je peljala skozi nepregledno ravnino, kjer nisva opazila na milje in milje žive duše. Videla sva črede goveje živine, pa nobenega pastirja nikjer. Na več kot sto milj sva prišla samo skozi dve mali naselbini. Prva je bila naselbina par hiš in hotel, druga je bila pa naselbina črncev. Ceste so lepe in tlakovane, na vsaki strani ceste je pa velik jarek, kjer se zbira voda z močvirja. Ob poti sva videla na mnogih krajih želve, ki so se senčile in Franka sem opozorila nanje. Frank jih je hotel iti takoj lovit, pa je bil jarek ob poti preširok in. tudi globok in ni mogel čezenj. Pognala sva n a p r e j in kmalu zopet ugledava drugo želvo, ki se je solnčila. Voda tam ni bila globoka, zato je Frank ustavil avto in skočil proti želvi. Ta se je pa samo malo zganila in zdrsnila v vodo. Zopet poženeva naprej in jaz som se skrbno ozirala, kje bom ugledala zopet kako želvo. Res je kmalu ugledam i,n Frank usta-.vi avtomobil. Kot lovcu in ribiču se; mu je zahotelo lova, pa kaj bp, ko ni imel pri sebi nika-kega pripravnega orodja, ali orožja. Končno najde nek kol in posreči se mu, da jo s kolom zrine iz vode. Ko je bila iz vode, jo je Frank s kolom tiščal k tlom jaz sem jo pa lepo prijela za hrbet in bila je naša. Kadar pridemo domov, jo bomo prinesli pokazat, da boste videli, da je res, kar pišem, želvi smo tudi dali ime in jo kličemo za "Fany." Potem sva pa zopet nadaljevala svojo pot, ki je bila še dolga. No, pa sva srečno prišla domov in sva vprašala, če so najini prijatelji, ki sva jih izgubila v Miami, prišli domov. Zvedela sva, da jih še ni. No, končno so pa le prišli in tako sem se rešila bojazni, da so se morda kje izgubili po poti. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, vsem našim prijateljem in znancem in jim kličemo: Na svidenje za Veliko noč. Mrs. Marija Ivančič, 1109 — 18th St. Bradenton, Fla. TRGOVINA S POLJUBI ALI ŽIVALI GOVORIJO? če pravimo, da se živali pogo-1 dva novorojena otroka in mu varjajo, ne mislimo seveda zgolj na prave besede, temveč tudi na glasove in kretnje, ki jim omogočajo medsebojno umevanje. Ali so te zmožnosti zgolj nagonske, podedovane, ali pa jih pridobe potom pouka in zavednega posnemanja? Ali je živalski "jezik" zmožen razvoja, napredka, in v koliko se razlikuje od človeške govorice? Koklja zove s posebnim glasom piščance, da jim pokaže hrano, ima pa tudi drug glas, da jih opozori na kragulja, če se v prvem slučaju zbirajo piščanci okrog nje, se v drugem primeru razpršijo in se poskri-jejo ob plotu ali v travi. Iste glasove imajo divje kure v Indo-Kitaju, domnevni predniki naše domače kure. Manj spretni ana-mitski lovci ustrelijo samo odrasle ptice, ki ob nevarnosti zletijo v zrak. Po kokljah obveščeni piščanci, pa so nedoseglijivi za puščice pa krogle ... če znese kura jajce, mora kokodakati: menda se to zgodi brez vsakega hotenja, kakor se mora dreti novorojen otrok. A kaj je s signali? Kako nauči koklja piščance, da jo pravilno razumejo? Vsekakor ptice lahko Nsmotreno posnemajo tuje glasove. Navadno pravijo, da ponavljajo papige človeške besede kakor gramofon. Toda francoski raziskovalec Ha-chet-Soupplees je imel papigo, čije hrana je visela v mali omarici na zidu. Kričati je morala: "Omara! omara!" da ji je odprl gospodar vratca in ji dal krme. Omarica se je lahko obesila nižje ali višje, v zadnjem slučaju se je moral Hachet poslužiti lestvice. Papiga se je pa morala naučiti besed "lestvica" in "gor stopi." Nekega dne je obesil Hachet omarico visoko pod strop in zataknil lestvico v kot med vsako ropotijo. Papiga je razburjeno plahutala s perutmi in ponavljala svoj": "Omara! omara!" Dobila je od gospodarja samo proso. Isto se je ponovilo drug dan. Papiga si je strastno želela konoplje, ki jo bila v nedosegljivi omarici. V svojem razburjenju je naredila rumene oči, odprla rep, se našopirila in pričela letati po sobi. Našla je naposled v kotu lestvico, z zmagovalnim hreščanjem se je vsedla nanjo in za vpila: "Lestvica! Gori stopi! Omara! Omara! Oriiara!" Nikoli poprej ni rabila vseh teh be^ed skupaj in v tem redu. Ni dvoma, sklepa Hachet, da je bila to razumna, "človeška"- govorica. .. . Osebna izkušnja, razum, je velikega pomena pri razvoju podedovanega in v mladosti naučenega besednega zaklada. Saj poznamo psa, ki je s šapo pričel pozibavati dojenčka, čim se je oglasil ponoči, dokler ni zopet zaspal. Drugi pes ne mara ostati v sobi, kjer se včasih ponovi in v temi oglasi radio: ta pes je "praznoveren," strah ga je. JVJlade lisice po divjih deželah, kjer jih ne lovijo, so veliko manj prebrisane nego pri nas. Torej učijo stariši naraščaj? A kako? Se ž njimi pogovarjajo, jim ka-žejo^svoje zvijače, ali je to vpliv, prenos misli? Kako se sporazumejo bobri, ki zajezijo reke in jezera, da ne bi bila voda nevai1-na njihovim bivališčem? Podirati morajo velika drevesa, da se zyrnejo v določenem pravcu v vodo. Pri tem delu so udeležene ponekod stotine živali! Še Herodot, oče zgodovine, pripoveduje o faraonu Psametihu, ki je .zaupal pastirju v planinah prepovedal govoriti ž njima; hotel je zvedeti, kateri jezik je izvirni in na svetu najstarejši? Pastir je otrokoma dnevno pri-vedel koze, da se napijeta mleka. Šele dve leti pozneje je sporočil na dvor, da sta ga sprejela otroka prvič z besedo "pekos" v malo azijskem jeziku, pri Frigij-cih — "kruh." Mislil je potem, da so Frigijci najstarejji narod na zemlji, (čudna logika!) A pozneje je Apolonij Rodski po-gruntal, da je "sos" pri Hero-dotu navadna končnica grškega samostalnika. Otroka sta torej kričala "pek" ali "be! be!" — posnemala sta koze, edina živa bitja, čijih glas sta bila slišala... --o- POTROŠNJA ENERGIJE PRI PLESU Profesor finskega vseučilišča v Helsingforsu dr. Karel Tiger-stedt je napravil več poskusov, da dožene koliko energije potrošijo Terpsihorini verniki pri izvajanju raznih plesov. Uspeh profesorjevega preiskovanja be vsekakor močno iznenadil vsakogar, ki misli, da je ples samo prijetna zabava. Ako se preračuna sila, potrošena pri enem plesu valčka, na toplotno energijo, bi ta zadostovala, da razgreje pol litra vode do 100 stopinj Celzija. Vporaba sile za plesni večer pa je enaka, kakor pri drvarju, ki je posekal kakih deset dreves. Pri plesu je1 vrhu vsega še ta neugodnost, da trpi srce daleko bolj, nego pri še tako utrudljivem delu. Charlston zahteva že toliko sile, kolikor porabita dva boksača v eni minuti. Dame so pri tem nekoliko na boljšem, ker jih pri plesu navadno sučejo gospodje. Profesor Tigerstedt šteje med zelo naporno delo v prvi vrsti delo perice, potem delo drvarja, nakar takoj pride delo plesalca. Dognanju učenjaka gre seveda vsa vera,, zelo utemeljena je zlasti trditev, da pri plesu močno trpi srce, tako kakor misli prozaični profesor in drugače, kar je mo/-da učenjak že pozabil. Najbrž je gospod profesor že precej star, zato vidi v plesu samo-nepotrebno potrošnjo energije, ki bi se dala tako plodonosno naložiti, ako bi se pol plesne dvorane lotilo pranja, druga polovica .pa bi vse do zore pridno cepila drva, vendar mora biti v plesu še kaj drugega, o,čemur se učenjaku več ne sanja in česar on ne more izraziti v svojih suhoparnih računih. KOŠ ZA NASVETE Večkrat se je že čulo, da je ta ali ona dama na dobrodelnih prireditvah zvišala dohodke priredbe s tem, da je prodajala poljube. Ta originalna, dasi nekoliko neokusna domislica je prinesla mnogo dobička, dokler je bila novost, kasneje pa je postala preveč običajna, da bi še vlekla. Zato so vsekakor malo pozno prišle na to srečno misel študentke iz Glasgowa, ki so otvorile pravo trgovino s poljubi v korist dijaškemu dobrodelnemu skladu. Najele so si mal lokal, kjer je bila prej brivnica, postavile v trgovino par najlepših deklet ter čakale odjemalcev. Cene so nastavile enotne in zelo nizke. Vsak poljub je stal približno po en kvoder, tako da bi se tudi naj-siromašnejši človek lahko založil s poljubi za daljši čas. Na nesrečo pa se je izkazalo, da je konzumentov za to blago zelo malo in da večina krije svoje potrebe kje drugje. Moški se ne samo niso trgali za poljube in se gnetli pred prodajalno, marveč so se je nekako ogibali, oči vidno jim je bila cena prenizka ali pa so se bali belega dne. Trgovina se je namreč zapirala že pred mrakom. Skratka: podjetje je končalo z neuspehom in prodajalke se sedaj gledajo v zrcalo in se čudijo, kaj bi bilo vzrok, da si ni nihče zaželel njih sladkosti. DETE MED LEOPARDI Pred par meseci je neki farmar v Angoli pogrešil dete, ki mu je bilo šele sedem mesecev. Vse iskanje je bilo zaman in vsi so bili uverjeni, da so otroka ukrali črnci. Nedavno pa so lovci zaslišali otroški jok iz "neke votline. Javili so to oblasti, ki je nato organizirala pogon v tem delu pragozda. Lovci so obsto-pili votlino, ki je bila brlog leopardov. Ubili so jih pet nakar so prodrli V jamo, kjer je nepremično ležala velika samica. Ustrelili so tudi njo in izpod trupla izvlekli belo dete, ki je mirno sestalo na vimenu orjaške mačke. Portugalski farmar je v rešenem otroku spoznal svoje nedavno izgubljeno dete. Kako je prišel otrok v leopardov brlog, ostane seveda nerazrešena ugan ka, mlademu zemljanu pa je mleko mačje matere tako dobro delo, da je pravi orjak za svojo starost in bi iz njega gotovo postal drugi junak Tarzan, ako bi bil ostal pri živalih. -o- V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, županuje brihtna glava, ki je vrhu tega še general. Piše se Cianglinvu. Gospod pa menda nima časa za sprejeme. Zato je dal po vseh ulicah pritrditi posebne koške z napisom" "Za ideje in pametne nasvete." V te koške mečejo meščani, ki hočejo dati županu kak nasvet, papirčke s svojimi mislimi. CELA DRUŽINA UMRLA MED KVARTANJEM V Bruslju s.0 našli te dni očeta, mater in njiju sina okoli mize v stanovanju, s kartami v rokah — mrtve. Soba je bila prepojena s svetilnim plinom, ki je uhajal iz poškodovane cevi. Igralci v svoji vnemi niso začutili duha po plinu in so ga toli-\o časa vdihovali, da so izgubili zavest. v Ge verjamete, aP pa ne.... Malo pozno mi je to povedal Martin Frank, naš slovenski mesar, ki ima svojo mesnico na E. 106. tržišču, ker doba domačiji klobas je skoro pri kraju. Naj bo pa za drugo zimo. "Tisti tvoj recept," je rekel, "z£j. klobase, je sicer dober, ampak jaz vem pa še za boljšega." "Kar na dan žnjim, Martine," mu rečem. "Jaz špecijaliziram v klobasah in vsak recept je dober, ker se človek vedno česa novega nauči." "če hočeš napraviti fine riževe klobase, Jaka, moraš napraviti takole: Pojdi na farme, kjer redijo prešiče in kupi prešička, ki pa mora biti ješč. Pelji ga domov in ga začni krmiti s samim ri-žem in to najmanj en teden. Potem ga pa zakolji in vzemi iz njega čreva, ki so že itak napolnje na z rižem in ti ni treba druge-kot da jih režeš na prave konce in zašpiniš. Kadar preši-ča krmiš z rižem, dodaj rižu nekaj majaronovih pleve, da bodo imele klobase boljši okus. Na ta način si prihraniš veliko delo, " je dejal Gašper in ne smem: začel hitreje stopati. mo Križmana, ga je Liza zaupno poklicala: "Janez, zakaj vaju ni več v vas?" "Jaz nisem prav utegnil," je lagal Janez. "Pri Rožmanu sta pa bila," mu je oponesla. "Tam je krčma." "In Reza, Janez, in Reza! Nikar ne taji, ko jaz dobro vem." "Kaj meni mar Reza?" "Tebi morebiti ne, ampak Gašperju. Ali misliš, da sem jaz kaj huda? še mar mi ni. To t* Gašperju lahko poveš. Jaz se ne ponujam nikomur in se bom Tetrev ga je začuden pogledal in pospešil korak. Za svoja leta je^še dobro hodil. "Pustite me pri miru," je dejal Gašper; "danes vas ne maram poslušati." "Pa drugič, Gašper, pa drugič," je silil mež. "Saj se nič ne mudi. Snoči te pa ni bilo pri •iožmanu. Prijetna družba nas je bila in tebe smo zelo pogrešali. Reza je bila žalostna." "Jaz ji ne morem pomagati." "Kdo pa drugi? Bodi pameten, Gašper! Stvar je taka: pet tisoč in stara dva bosta najbrž še kaj primeknila. Dekle pa, kakor se spodobi. Pa saj imaš sam oči." '.Z Bogom, Tetrev!" "Gašper, Gašperček, kam pa dirjaš? Kako sem se zasopel! Ti, še nekaj: ali je res'šel Tone Rožmana tožit?" "Res, in prav ima. Jaz bi ga tudi." "Kaj pa imata vendar? Jaz nisem nič slišal in ne vem nič." "če nič ne veste, kaj pa govorite?" Tetrev se je bil ustavil, ker je opešal. Neprijetno zavzet je gledal za fantom. "Ti, Gašper," je vpil za njim, "nad lazom je veter podrl eno staro, trhlo hruško. Ali jo smem jaz spraviti s poti?" "Pojdite Toneta prosit,' je dejal Gašper, ne da bi se ozrl. Tetrev bi bil rad nekaj prav gor-kih za njim poslal; zakaj Gašper jevo vedenje .se mu je zdelo grdo, brezobzirno, nehvaležno. Tetrev je bil vendar njegov sorodnik, trikrat toliko star, stokrat toliko izkušen, in kako je delal zanj! "Ti smrkavec, ti!" je dejal poluglasno in se ozrl, če je sam. O, če bi se ne bal Tetrev, da si pokvari bodočnost, bi že pokazal temufantalinu. Toda cziri, ki kažejo poštene misli, ti vežejo moške jezike, ti izkrivljajo pravična dela. Seveda, če se pomisli, da so vsi drugi možje polni ozirov, kaj bi jih zamerili Tetrovu! Tetrev se je oziral takorekoč na Gašperja, pravzaprav pa na sebe; ali ne takisto tudi toliko drugih obzirnih možakov ? "človek hoče ljudem dobro," je godrnjal Tetrev; "in to je zahvala." ( • Gašper pa je premišljeval sam svoje stališče. Na misel mu je hodilo, kako prijetno da je ži vel v prejšnjih čaisih. Kar je bil okusil grenkobe, je izginilo iz spomina; kar je bilo veselega, je lepšala večerna zarja. Nikoli več ne bo tako. Stric Tone mu stoji sovražen nasproti, Mana se huduje nanj, France se ga ogiblje, in sestra je vsa žalostna in potrta. In kako rad je imel on Bricovo družino! Oh, Anka je najbrž že naprej slutila, kakšen človek da se ji bliža. Ro-zalka ga še ne pogleda več. Ostal mu je še Janez, doma ravno tak revež, kakor on pri Klančarju. Najbolj je to jezilo GašpeVja, da samega sebe ni mogel popolnoma opravičiti. K Rožmanu ni hotel iti že zaradi prerekanja, ker bi morda Rožman valil krivdo na njega, kakor če bi bil on začel lagati in obrekovati; iti Pepetovega govorjenja je bil že sit. Oh, če bi se mogle razmere ublažiti, da bi prišlo spet vse v stari tir! Poniževati seveda se on ni mogel; če bi se mu ponudila roka, bi jo zagrabil. Toda ni nič dogotovil, nič sklenil, ko se je vračal zvečer proti domu. Janez ga je že iskal, da bi se ž njim razgovori!. Ko je šel mi- morebiti prej omožila kot Reza." "Verjamem," je dejal Janez. "Ti, kaj sem hotel reči? Čevlje bom te dni enkrat prinesel. Ti imaš pa tamle na oknu lepe cvetlice; utrgaj mi eno ali dve, da se malo »ponosim." "Ali misliš, da ti jih ne dam?" je dejala Liza in mu natrgala cel šopek. "Gašper naj nikar ne misli, da je on sam na svetu; ti, Janez, si najmanj zatorej. Ampak kaj pripovedujejo! Ali res toži Klančar Rožimana?" "Menda res, ker je nekaj preveč o njem govoril." (Dalje prihodnjič) Vesti iz domovine treba toliko čistiti posode, pa. jo bodo imele vseeno vedno lepo. KITAJSKA DEKLETA SE PUNTAJO. Kitajski ženski svet, katerega je do sedaj smatral ves svet za nekake sužnje, se je zadnje čase uprl tako v industrijskem, kot v ženitnem smislu. Tako poročajo iz mesta Suntak, v bližini Can tona, kjer so ženske zapo-sljene v izdelavi svile, da se žen- ..—+ V Ljubljani je umrl kovinski kovinski strugar g. Jožef Kor-din, brat Marij aniškega prefek-ta g. dr. Kordina. Umrla je v Podbrezju na Gorenjskem v visoki starosti 85 let Terezija Jeglič iz znane Je-gličeve rodbine. V Selšku, župnija Šmartno pri Litiji, je umrl posestnik Anton Lavrič. Bil je kremenit značaj in odločen mož, zato je užival splošno zaupanje. Okoli 30 let je bil občinski odbornik v Litiji. Pri Hranilnici in Posojilnici ter Kmetijski zadrugi v Šmartnem pri Litiji pa je bil odbornik od ustanovitve pa do svoje smrti. V Bohinjski Bistrici je umrla gdč. Rezika Ravhekar, učiteljica v Novem mestu. V Šmartnem p r i Slovenje-gradcu je umrl lesni trgovec, industrijalec in veleposestnik gospod Ferdinand Kane, star 52 let. V Št. Lovrencu pod Prežinom je umrla dne 17. februarja po dolgi in težki bolezni M. Hro-vat, žena posestnika in župana pri Sv. Lovrencu. Čuden pujs in čudno tele. Neki kmet iz osiješke okolice je prinesel okrajnemu živinozdrav-niku novorojenega pujsa z dvema trupoma, torej z osmimi nogami in štirimi ušesi. — Kmetu Jakobu Kraču v Indiji pa je krava otelila tele, ki ima samo tri noge. Tele je popolnoma zdravo, tehta 48 kilogramov in kar je glavno: prav dobro hodi. la je uradnica okrožnega urada za zavarovanje delavcev, gdč Ivanka Tomšič. Šmartno pri Litiji: V nede ljo, 16. februarja je umrla mlada žena Frančiška Jurič iz Male Kostrevnice. Zapušča šest ne-dorastlih otrok, katerih najmlajši je star tri tedne. Tako je v enem letu zahtevala smrt ^ župniji tri take žrtve. Jermen je zgrabil in ubil v Begunjah na Gorenjskem Žagarja Andreja Kristana. Žena ga je šla zjutraj iskat, pa ga je našla mrtvega. • V Muro je padel in utonil, ko se je vračal iz Slovenskih goric proti domu, Rajko Fr. iz Murske Sobote. Zvirče pri Žužemberku. Dne 12. februarja je umrl 80-letni Jožef Blatnik. Bil je zelo ugleden in znan daleč na okrog. KROM-NIKEL Kovina krom (chronium) je bila do nedavnega časa poznana samo kot kemična posebnost. Pred nekako 15 leti so jo pa v Angliji začeli rabiti kot kovino in sicer mesto niklja. Predvsem so jo začeli rabjti pri raznih okraskih avtomobila, katere so prej ponikljevali. Vsak avtomobili« pa ve, da šo' poniklja-ni okraski pri avtomobilu, kot luči, radiatorji, bumperji, kmalu izgubili svojo lepo zunanjost in zarjaveli, da jih je bilo treba dati na novo ponikljati. Nova kovina, krom, ima pa to lastnost, da se je ne prime rja, in pred- 1U letni Jack Harvey iz UJciah, Cal., ki se nahaja že 30 dni v nezavesti, kot -posledica padca z biciklja, ko ga je zadel neki avto. Zdravniki so ga operirali, toda niso ga mogli zbuditi iz nezavesti. V Ljubljani so .umrli: Anton |meti, delani ali prevlečeni s kro- Gundrum, bivši predsednik tarifne komisije ter večletni funkcij onar grafičnega delavstva. — V bolnici je umrla gdč. Milena Privšek, zasebna uradnica - V bolnici je umrla ga. Alojzija Batagelj, vdova po višjem železniškem nadzorniku. — Nad učitelj v pokoju g. Robert Cig-ler je umrl v bolnišnici. Umr- mom, ostanejo vedno enaki, če imate okraske, pri avtomobilu iz kroma, ste lahko gotovi, da bodo za vedno ostali enaki. Treba jih je samo včasih obrisati, pa se zopet svetijo kot novi. Iz kroma so zadnje čase začeli izdelovati tudi razno kuhinjsko posodo, kar bo gotovo veselilo hišne gospodinje, katerim ne bo Avstrijski n a d vojvoda Leopold, katerega je neiv-yorski okrajni pravdnik poklical k sebi, da ga zasliši. V New Yorlcu so biM namreč prodani dragulji bivšega cesarja Napoleona, vredni $400,000, za $40,000. Baje je, bil pri prodaji draguljev. Stanley ah-ha---trying To jimmy that WINDOW / ^lassitude white,second CjIRL in "the central. hotel kitchen., made a very important catch this _ WORNING? - _1_L_* r STAN L ske svojeglavno upirajo zakonskemu jarmu, ker se lahko samostojno preživljajo. V prvi vrsti je pa ta revolta kitajskih deklet namenjena za odpravo starih kitajskih običajev poroke. Na Kitajskem je namreč običaj, da mora živeti mlada žena pri moževih starših, kjer pa ostane neoporečni gospodar družine mati, ki vlada s železno voljo nad družino prav do njene smrti. Mlade Kitajke'se sedaj temu upirajo in hočejo živeti prosto, kot njene ibele sestre v Evropi, ali Ameriki. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh, Admiral Alfred P. von Tirpitz, poveljnik nemške mornarice za časa svetovne vojne, je umrl te dni v starosti 80 let. MALI OGLASI VAŽNA SEJA! Društvo Danica št. 11 S. D. Z. ima danes večer ob pol osmih v navadnih prostorih zelo važno sejo. Vse članice so prošene, da so gotovo navzoče. Razprodaja Lepih, svilenih in pralnih oblek. Te obleke so izdelane po najnovejšem kroju. Imamo jih v zelo poljubnih barvah, mere 16 do 44. SVILENE OBLEKE Cena 16.75, sedaj ....... 9,95 Cena 10.50, sedaj ..............7.95 Cena 6.50, sedaj _____________;.. 4.95 Nekaj oblek, katerih, cene so bile 6.50, 7.75 in 9.00, sedaj samo ...... ...................3.00 PRALNE OBLEKE Barve teh oblek so garantirane cena ...................... „1.95 KOTENINA ZA RJUHE 81 palcev široka Cena 75c, sedaj ....................63c Cena 55c, sedaj ................,„42c VELIKE BRISAČE Turkish Towels, 44x22 Vredne 30c, sedaj na razprodaji ......... 5 za 1.00 Znižane cene na tem blagu ostanejo samo do pondeljka 17. marca. Se vam priporočam JOS. STAMPFEL 6129 St. Clair Ave. V najem se da eno stanovanje, obstoječe iz 6 sob in kopališča, vse moderno, na 67. cesti. Eno stanovanje obstoječe iz treh sob in kopališča. Vprašajte pri Nick Vidmar, 1145 E. 60th St. ali pokličite Kenmore 2307-M. (Mar. 11. 13. 15.) Farma naprodaj ker gre lastnik v staro domovino. 98 akrov zemlje, 13 glav goveje živine, 2 konja in vse orodje, kar se rabi na farmah. Lepa hiša, 9 sob in velik hlev, voda v hiši, tekoča voda preko farme. Kdor želi farmo poceni, naj pride pogledat. Pozve se pri John Jalovec, Ravenna. Ohio, R. F. D. Rd. No. 1. (58) Električna popravila Mi popravljamo vse električne predmete, kakor motorje, luči, pralne stroje, čistilce, pihalnike. Najnižje cene. Gordon Electric Works 1187 E. 61st St. Tel. ENdicott 1460. Po dnevu ali ponoči. (58) 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. Priletna ženska se išče, da bi stregla bolni ženi. Pokličite Kenmore 0836-J. (61) Priporočilo! Slovenska grocerija se vljudno priporoča Slovencem in Hrvatom za obila naročila svežega grocerijskega blaga po jako zmernih cenah. Vsa naročila so razvažajo tudi na dom. Lahko tudi telefonirate. Jos. Motlic 1033 E. G2nd St. Tel Endicott 8905. (Fri. Tue.CS) BRAZIS BROS FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave. SMM iib ®1 jga POSEBNA RAZPRODAJA novih spomladanskih oblek RAZPRODAJA TRAJA DO SOBOTE 15. MARCA Posebnosti razprodaje Ene vrste oblek, 2 obleki za..........$995 Boljše vrste, 2 obleki za........... cikaa SI Na razprodaji bodo tudi obleke za na "party." GRDINA SHOPPE 6111 St. Clair Ave. 0002000248020200020002000200000000025300028902000200005300020002000200025300020001 Spisal GABARIOU za "AmerlSko Domovino' A. ŠAIiEC. XII. POGLAVJE "Trde beseda, trda dejanja." Odklonjena po Norbertu, je šla Dijana s smrtjo v srcu nazaj v očetov grad po poti, *po kateri je tolikrat hodila z upanjem in nado v srcu. Dijana je zagrozila takrat Norbertu s svojim maščevanjem, toda ko je potem vse to bolj hladno premislila, je čutila, da njena jeza ne velja toliko Norbertu kakor oni, ki je sedaj negova žena. Vse njeno sovraštvo se je obrnilo proti tej ženski, ki je stopila med njo in Norberta. V takem razpoložen nju se je nahajala Dijana, ko ji je bil predstavljen vikomte Mussidan, prijatelj njenega brata, čigar smrt je storila zdaj njo bogato dedinjo. Mussidan je bil velik, lep človek, zdrav in zelo močan. Poleg tega je bil Oktave de Musidan odličnega rodu in tudi bogat. V Pariz je prišel z dvajsetimi leti in vsled svoje duhovitosti je postal kmalu središče dru;-be. V gospodično Dijano se je zaljubil takoj, čim jo je ugledal In Dijana ni bila nikdar bolj očarljva in dražestna, kakor bas sedaj. Toda Oktave Mussidan ji ni ugajal ; bila je vse prevelika razlika med njim in Norber-tom in nič ni moglo izbrisati njegove podobe iz njenega srca. še vedno ga je videla pred svojimi duševnimi očmi, kako se je pojavil prvikrat v svojem življenju pred njo v Bevronskem gozdu oblečen v svojo borno obleko, še vedno je videla takratnjo njegovo sramežljivost, ko se jo je komaj upal pogledati v oči. Kot rečeno, se je Oktave hipno zaljubil v Dijaho, katero je brez odloga poprosil za njeno roko. To jo je presenetilo, kajti bila je preveč zaposlena s svojimi lastnimi mislimi, da bi si domišlje-vala, da jo Oktave ljubi. Ko ji je Mussidan razkril svojo ljubezen ter jo poprosil za roko, ga je najprej začudeno pogledala, nato pa mu rekla, da mu bo odgovorila naslednjega dne. Ko je nato celo stvar dobro pretehtala in premislila, je napisala Norbertu ono pisemce, katero mu je izročila Francka. Lahko si torej predstavljamo njeno razburjenost, ko je ob gozdni poti čakala dekličine vrnitve, čakala je deklico skoro tri ure, ko se je končno deklica pojavila, vsa za-sopljena. "Kaj je rekel gospod marki je vprašala razburjeno Dijana. "Nič ni rekel; to se pravi: za-klical je jezno 'Nikoli, ne, nikoli!' " Da ne bi deklici pokazala svojih čuvstev, se je Dijana prisiljeno zasmejala in rekla: "Ah, to je rekel? Nu, prav to sem pričakovala." Zdelo se je, da ima deklica še nekaj povedati, toda Dijana jo je naglo odslovila ter ji stisnila srebrnik v roko. Videla je, da je zdaj vse končano; vse njeno prizadevanje je bilo zaman in hvaležna je bila Mussidanu za njegovo ljubezen, "čim se poročim," si je mislila, "bom prosta in sledila bom Norbertu in nje govi ženi v Pariz." Ko se je vrnila nazaj v očetov grad, jo je tam že čakal Oktave Mussidan. Njegove oči so ji stavile vprašanje, katero se njego va usta niso drznila izgovoriti. Nežno ji je položil roko na ramo in jo pogledal v oči, in ona mu je prikimala z glavo. Mislila je, da jo je to dejanje osvobodilo njene preteklosti, toda bridko se je motila. Ko je lo pov Daumon čul, da se je njegova zločinska spletka izjalovila, se ga je polastila groza, toda pozneje se je nekoliko umiril. Nekoliko bolj varnega pa se je čutil šele tedaj, ko Je izvedel, da je postal vojvoda popolni bebec in da so izgubili zdravniki vse upanje. Ko pa je Daumon videl, da se je Norbert tako naglo oženil, je menil, da je zdaj vsa nevarnost pri kraju. Z veseljem se je spomnil, da ima v svoji omari varno zaklenjene Nor-bertove zadolžnice, glaseče se na petindvajset tisoč frankov, katere lahko zahteva, kadarkoli se mu poljubi. Prvi korak, ki ga je storil, je bil ta, da je začel op-rezati okoli Dijaninega doma, ker si je dejal, da ga bo srečno naključje sestalo z Diano. Več dni je bilo njegovo oprezanje brezuspešno, končno pa jo je vendar ugledal na poti, ki je vodila v Bevron. Stopil je naglo za njo ter jo nagovoril. "Kaj pa hočete od mene?" ga je vprašala Dijana jezno. Daumon ni naravnost odgovoril ; toda ko se je opravičil radi svoje vsiljivosti, ji je čestital k neni bodoči poroki, o kateri je zdaj govorila vsa soseska, in ki tudi njega izredno veseli, ker je vikomte Mussidan v vseh ozirih boljši od Norberta Ali je to vse, kar mi imate povedati?" ga je prekinila Dijana. Ko se je nato obrnila od njega, jo je on prijel za rob njene obleke. "O, da, imam še nekaj povedati," je rekel, "če me boste počastili s svojim posluhom. Imam vam povedati nekaj, toda saj boste najbrž uganili, kaj." "Kaj? Prav nič ne morem uganiti," je odvrnila Dijana. On se je nasmehnil, se ozrl okoli sebe, nato pa zašepetal: "Veste, tisto zaradi strupa." Dijani se je zdelo, kakor da je dvignila pred njo svojo glavo strupena kača. "Kaj mislite s tem?" je zaklicala. "Kako si drznete tako govoriti z menoj." , Daumon je postal naenkrat zopet ves suženjski. Pričel je tarnati, da ga je premamila in mu ukradla neko gotovo zeleno stekleničico, katero je imel v svoji pisarni, če se je o tem kaj izvedelo, bo moral on to plačati s svojo glavo. Plačati bo moral za zločin, pri katerem ni imel nobenega opravka. "Dovolj!" je vzkliknila Dijana ter udarila z nogo ob tla. "Ampak gospodična, jaz ne morem več ostati tu, ker sem' prenervozen. Odšel bi rad v kako tujo deželo." "Torej, povejte mi vsaj, kaj pravzaprav hočete." Daumon ji je odgovoril, da želi samo kak mal dar, ki mu bo lajšal njegovo izgnanstvo v tuji deželi. Saj ne želi nič drugega, kot samo tako veliko vsoto, ki bi mu donašala tritisoč frankov letnih obresti. "Zdaj razumem," je rekla Dijana, "vi želite biti plačani za to, kar imenujete svoje usluge." "Oh, gospodična!". "In te usluge cenite na šestdeset tisoč frankov; pri moji veri, visoka cena!" "Oh, to ni niti polovico tega, kar me je ta nesrečna stvar stala." "Neumnost; vaša zahteva je nesramna." "Zahteva?" je odgovoril Daumon; "jaz ne stavim nobenih ^ahtev. Prišel sem k vam s po nižno prošnjo, če bi bil prišel k vam z zahtevo, bi drugače nastopil. Rekel bi: 'Plačajte mi takšno in takšno vsoto, ali pa bom povedal, kar vem.' Kaj pa naj jaz izgubim, če se ta stvar izve? Ali nisem morda navaden, ubožen star mož? Vi in gospod Norbert sta tista, ki se imata bati tega odkritja. Vi ste še mladi, lepi in bogati in pred vami leži krasna, bodočnost." Dijana se je zamislila. "Zelo neumno govorite," je rekla po kratkem premolku. "Če se koga obdolži, je treba za to tudi dokazov." "Popolnoma pravilno, gospodična, toda ali hočete mar reči, da teh dokazov ni v mojih rokah? Toda če bi jih vi radi kupili, prav lahko storite to. Prav iz srca rad vam jih prodam." Ko je to govoril, je potegnil iz. svojega žepa usnjeno listnico ter vzel iz nje neki list, kateremu se je videlo, da je bil zmečkan in pozneje zopet poravnan, čim je Dijana zagledala ta list, je strahu in jeze vzkliknila, kajti spoznala je v tem listu svoje zadnje pismo Norbertu. "Ta čarovnica, Frančiška, me je izdala," je rekla Dijana, "jaz pa sem njeno mater rešila pred poginom od gladu." Daumon ji je pomolil pismo pred obraz. Ona je naglo iztegnila roko po njem, toda on je bil čuječ ter je naglo potegnil, s sarkastičnim smehom, roko nazaj. "Ne, gospodična,' je rekel, "to ni ona mala stekleničica s strupom. Pa vseeno vam bom izročil to pismo skupno z nekim drugim listkom, če dobim to, za kar vas prosim, če bom pa moral iti na morišče, bom že poskrbel, da bom šel tja v dobri družbi." Dijana se je zgrozila. "Toda jaz nimam denarja," je končno rekla. "Kje naj vzamem tako veliko vsoto?" "Morda bi jo gospod Norbert našel." "Tak pojdite k njemu." Daumon je negativno zmajal z glavo. "Ne, tak bedak nisem," je odvrnil; "predobro ponam gospoda Norberta. On je pravi sin svojega očeta. Toda vi ga lahko krotite, gospodična; sicer pa je tudi v vašo lastno korist, če se ta stvar enkrat, uravna." "Daumon!" "Vsako izbegavanje je nepotrebno. Prišel sem k vam ponižen in skromeri, vi pa postopate z mano kot. s' potepuhon). Toda tega ne bom več prenašal, o čemer se boste lahko prepričali na svoji lastni koži. Zapomnite si in ne pozabite, da nisem jaz nikomur zavdal; toda dovolj o tem. Danes je torek; če ne dobim do petka, do šestih zvečer tega, kar sem od vas zahteval in za kar sem vas prosil, bosta prejela vaš oče in vikomte de Mussidan od mene pismo, katerega prav gotovo ne bosta posebno vesela, in vaša možitev bo splavala po vodi." Dijana je bila nema od te nesramnosti, in preden se je zavedla, da bi mu odgovorila, je lopov že izginil za grmovjem na ovinku poti. V srcu je čutila, da je zmožen držati svojo besedo in uresničiti svojo grožnjo;- čeprav bi s tem sam sebe pokopal. Toda Dijana je vedno gledala vsaki nevarnosti neustrašno v oči. Sicer pa ji je bilo jasno, da nima izbire, kaj naj stori, razen da se zateče k Norbertu po pomoč. Vedela je, da bo storil vse, da odvrne nevarnost, ki pretp prav tako njemu, kakor njej. Toda ideja, da bi njega prosila za pomoč, je globoko užalila njeno samoljubje in njen ponos. Do kako brezdanjih globin infamije in nesramnosti se je že pogreznila, in kakšen je uspeh vseh njenih aspiracij, da bi postala velika in slavna voj-vodinja! Spoznala" je, da je na milost in nemilost izročena lopovu Daumonu. Videla je, da ni drugega izhoda, nego da se zateče po pomoč k možu, ki ga je nekdaj tako goreče ljubila, in katerega zdaj tako smrtno sovraži. Vendar ni niti za treno-tek oklevala in omahovala. Napotila se je naravnost k bajti vdove Roulo, odkoder je takoj poslala njeno hčer po Norberta, z naročilom, da mora ona, Dijana na vsak način govoriti z njim. Pred odhodom je deklici zabi-čila, naj sporoči Norbertu, da npj pride slednji prihodnjo noč prav gotovo k vratom parka gradu njenega pčeta, kjer ga bo ona čakala. Priti mora gotovo, češ, da gre za stvar, ki pomeni življenje ali smrt. Ko se je bližala ura sestanka, so se Dijane polastili strašni dvomi, bo li Norbert prišel ali ne. Ali je Frančiški uspelo, da mu je izročila to važno sporočilo? Ali ni bilo mogoče, da ga ob tem času ni bilo doma? Medtem se je zvečerilo in služabnik je nažgal luči v jedilnici, Dijana pa je odšla iz sobe s pretvezo, da gre še nekoliko na sveži zrak. Ko je prišla mladenka na določeno mesto, jo je Norbert že pričakoval, in čim je je ugledal, je planil proti nji. Sredi pota pa se je ustavil, kakor bi se nenadoma nečesa domislil, in obstal je na mestu kakor prikovan. "Gospodična, poslali ste pome?" je rekel. "Da," je odvrnila Dijana. Po kratkem premolku, ko se je mladenki posrečilo obvladati svoja čuvstva, je začela Dijana s tresočim glasom pripovedovati Norbertu, kako ji je Daumon zagrozil, da bo vse izdal in upropastil, če ne dobi do petka gotove vsote denarja, katerega zahteva. Mladenka je pričakovala, da bo pričel Norbert besneti nad to Daumonovo nesramnostjo, toda v svoje veliko začudenje ,je videla, da ni to naredilo nanj nikakega vtisa. On je med tem toliko in tako globoko trpel, da je bilo njegovo srce neobčutno proti vsem človeškim občutkom in strastem. "Nikar se dalje ne vznemirjajte zastran tega, gospodična," je rekel Norbert resignirano. "Poiskal bom Daumona in vso stvar ž njim poravnal." "Norbert, ali me tako zapuščaš. . . ali naj je to slovo ob najinem zadnjem sestanku?" je vprašala deklica. "Kaj najj vam še rečem in povem? Moj oče mi je odpustil na svoji smrtpi postelji, in prav tako jaz vam iz srca odpuščam, Dijana." "Torej, zbogom, Norfeert; midva se ne bova več videla. Jaz se bom v kratkem poročila, kakor ste gotovo že izvedeli. Kako naj še nasprotujem želji svojih staršev? Sicer pa, kaj bi to tudi koristite? Torej zbogom ! In zapomni si, da ni na svetu človeka, ki bi ti bolj iz srca želel vso srečo v življenju, kakor ti jo želim jaz." "Srečo? Meni?" se je bridko nasmehnil Norbert. "Kako naj bom še kdaj v življenju srečen? Ce ti je znana skrivnost, Dijana, potom katere bi mogel jaz postati še kdaj srečen, tak za božjo voljo, povej mi jo! Povej mi,'kako naj pozabim in kako naj si izrujem vse to iz svojega srca? Ali si pozabila, da sem delal načrte za življenje polno sreče in blaženosti ob tvoji strani? Imel sem vizije; zdaj pa so te vizije in načrti enako strašni zame." Ko je Dijana slišala te besede tragične agonije, so se ji v divjem triumfu zaiskrile oči, ker spoznala je, da jo Norbert še vedno tako ljubi, kakor jo je ljubil svoječasno. Toda v naslednjem trenotku je žar njenih oči ugasnil in poslovila se je mrzlo in ledeno, kakor bi se od Norberta poslavljal marmornati kip. Ko se je kmalu za'tem pojavila zopet v jedilnici domačega gradu, je le bdel na njenem obrazu tako srečen izraz, da ji je njen zaročenec, grof Mussidan čestital na njenem dobrem razpoloženju. Mladi vojvoda Šamdus je držal besedo in že naslednjega dne je poslal k Dijani svojega zvestega služabnika, starega Jea-na, ki je deklici diskretno izročil mal zavoj. Ko je Dijana odprla zavoj, je videla, da je bila v njem poleg onih dveh pisem, o katerih je govoril lopov Daumon, tudi vsa njena korespondenca z Norbertom; teh pisem je bilo nad sto, in vsa so bila več ali manj kompromitirajoča. Najprej je nameraVala ta pisma takoj uničiti, čez hip pa se je premislila in skrila je pisma na ono mesto, kjer je imela skrita liste, ki jih je Norbert pisal njej. . Dorbert je dal Daumonu 60 tisoč frankov, ne vštevši onih 20.000 frankov, ki mu jih je dolgoval na zadolžnice. Ta vsota, skupno z onim zneskom, ki si ga je sam prihranil, je zadostovala, da bi Daumon zapustil Bevron ter se naselil v Parizu, kjer je bilo bogato polje za njegovo ! nečedno delovanje. In res, minilo je komaj osem dni, ko se je kakor ogenj razširila po vasi govorica, da je Daumon zaprl svojo hišo ter odšel v Pariz, s seboj pa je vzel mlado in brhko Francko, hčerko vdove Rou- lo; Vdova je besnela in javno I da bo ostala njegova hči dlje ča- dolžila gospodično Dijano, da je imela tudi ona svoje prste vmes ter da se ima tudi njej v veliki meri zahvaliti, da je zdaj na stara leta ob svojo edino oporo. Kljub vsem tem govoricam in natolcevanju, pa se je počutila gospodična Dijana srečno, ko je doznala, da sta Daumon in Frančiška na vsem tihem in lepem izginila iz Bevrona; bila ji je v veliko uteho zavest, da se ji ne bo treba več vsak dan bati srečanja z ono, ki je vedela za njene skrivvnosti in ki je bila njena zaveznica. Pa tudi vojvoda Norbert de Šamdus je odšel v Pariz s svojo ženo, in grof de Puymandour, oče njegoVe žene, je pripovedoval v okolici, sa v Parizu. Dijana je zdaj olajšano vzdih-nila, kajti končno. se ji je zazdelo, da so se vsi črni oblaki, ki so se zbrali nad njeno glavo in zatemnili nebosklon, končno razpršili. Njena bodočnost se ji je zazdela zaaj lepa in brezskrbna, in pripravljati se je začela za svojo poroko z Mussi-danom. Dijana je zelo dobro vedela, kako zelo jo Oktave ljubi, in od svoje strani je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je to njegovo ljubezen podžigala. Oktave je postal njen popolni suženj, kakor bi postal vsak drug mož v sličnih okolščinah. (Dalje prihodnjič,) Vrhovni paznik v državni jetnišnici v Auburn, N. Y., Edward Beckuritr, katerega je pred par dnevi z noževi smrtno zabodel jetnik Anthony Mortellito, ki ima presedeti 20-letno kazen. Paznik je nadzoroval jetniki ki so se spreha jali po dvorišču jetnišnice; ko je skočil omenjeni jetnik iz vrste in rja zabodel. 21 letnega William R. Hoicell, ki je jetnik Michiganske ječe; ki je dobil dovoljenje, da, se je prišel poslovit v jetnišnico v Little Rock, Ark., od svojega 65 let starega očeta, ki ga vidite na desni, par minut prej, ■predno je šel stari Howell na električni stol radi trojnega umora. Sojetniki mladega How-ella so'zbrali sklepaj denar za vožnjo. Slika kaže demonstracijo komunistov, ki so se zadnji četrtek zbrali pred mestno hišo v Clevelandu in zahtevali od mestnega župana dela. Denionstracije se je udeležilo preko 2000 komunistov. Voditeljica in glavna govornica je bila 21-letna Lil Andrews, katero kaže na sliki pšica. Mlado dekle je bilo obsojeno na 10 let ječe, ker je za časa štrajka premogarjev v St. Clairsville, O. delila koministične letakp, Mlada komunistka je začasno prosta, ker se je proti obsodbi pritožila in se čaka odločitve vrhovnega sodišča. Na sliki vidite deset parov plesalcev, ki so plesali nepretrgoma 109 dni. Vsakemu paru se je dovolilo vsako uro deset minut počitka. Ples se je vršil v East Detroit, pred-mestu Detroita. Po 109 dneh je plesalce ustavila policija in jih preganala s plesišča: - -