PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo * Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 34 (8436) TRST, petek, 9. februarja 1973 Shajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ____________J e US1> od 18- ^Ptembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POROČILO TAJNIKA KD NA ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA SVETA FORLANIJEVA ODLOČNA PODPORA ANDREOTTIJU IN MEGLENE IZJAVE 0 DIALOGU S SOCIALISTI Kongres KD bo v Rimu od 18. do 22. maja ■ Na seji CK KPI razprava o Berlinguerjevem poročilu - Nadaljevanje kongresa PLI RIM, 8. KD mora odločno in enotno podpreti sedanjo vlado, Vsal do strankinega kongresa. Dialoga s PSI ne kaže prekiniti, vendar 9re. za dolgoročno perspektivo v pričakovanju, da ta stranka razreši sY°je notranje spore. To je bistvo poročila, ki ga je imel na današnjem zasedanju vsedržavnega sveta tajnik KD Forlani. Pričakovanja, da ?e. bo Forlani distanciral od Andreottija, ter da bo prišlo do vladne Krize V bližnji bodočnosti, se tako niso uresničila. Forlani je svoj izredno dolg po- Se9 začel z obravnavanjem mednarodnega položaja s posebnim po-udarkom na mir v Vietnamu in na vPrašanja Evrope. Ko je prešel na Notranjepolitična vprašanja, je predvsem poudaril veliko odgovornost p v vodenju državne politike. rav zaradi te odgovornosti mora notranja dialektika v stranki pome-r,1ti «konstruktivno obvezo za linijo Povezovanja stranke z vsemi silami demokracije*. Tudi različne ocene, - ^ pojavljajo v KD glede vpra-aaNje vladne formule, je treba uokviriti v to odgovornost. «KD — Je dejal Forlani — ne more izčrpati ®'-'ojih perspektiv v neki partikularni Formuli, mora pa v vsaki vladi, v ».ateri sodeluje, najti popolno utemeljitev lastne obveze*. Z drugimi besedami, nekateri v KD lahko tudi mjslijo na vladne formule, ki bi ’e drugačne od sedanje, vendar *N°rajo kljub temu podpreti sedanjo vlado. Forlani je v poglavju o javnem “edu ponovno povlekel na dan teorijo o «nasprotujočih si ekstremizmih* ter popolnoma istovetil fašistične pretepače z levičarskimi izvenparlamentarnimi skupinami, češ da oboji hočejo zrušiti demokratično ureditev. Proti takemu nasilju je potrebna budnost ne samo z vidika javnega reda, ampak tudi moralna in politična, obveza vseh demokratičnih sil za okrepitev demokratičnih institucij. Problem odnosov s PSI je Forlani postavil v zelo širok, zato pa tudi dokaj meglen okvir: dejal je, da KD «gleda na vse sile, ki lah- ko iz različnih izhodišč prispevajo - - , ucca paiimuituui k okrepitvi demokracije*. Tajnik Formuli, mora pa v vsaki vladi, v KD je vzel na znanje, da je PSI Fateri ^nrifin,,. noiii „f„ na genovskem kongresu izrazila svojo razpoložljivost za srečanje s KD in ostalimi demokratičnimi silami, kar pa za Forlani ja še ni dovolj, posebno ker so nekatere intervencije na socialističnem kongresu pokazale «hudo nerazumevanje narave in nalog KD». Vsekakor je primerjanje stališč odprto — je *l,|n*ii |11iIiiiIIIiII,IltIIiii,I,llliiiiilliiIIIIIIIIii,11 nmini mnmn,m,,,|10 SPOROČILO POSEBNE KOMISIJE PRI ISTAf Zvišanje draginjske doklade za pet točk Zvišanje velja za trimesečje februar - april RIM, 8. — Draginjska doklada pri Pjacah v industriji, trgovini, kmetij-vu in bančništvu se s 1. februarjem 1973 dvigne za pet točk. Vest j sPoročila posebna komisija za - .eks življenjskih stroškov, ki de-uJe v sklopu Osrednjega zavoda a statistiko v Rimu. Na podlagi ednega preučevanja tržišča je komisija ugotovila, da je indeks življenjskih stroškov (z osnovo maj - juti 1956 = 100) v trimesečju no-yember 1972 — januar 1973 dosegel isin0 193,15 ter da je narastel, v Prjmen^s prejšnjim trimesečjem, za . je drugič, da se draginjska °klada v enem trimesečju dvigne a pet točk (glede na osnovo novemr er 1972 — januar 1973 in ne mor-°a. na osnovo 1956 = 100; če bi za Primerjavo vzeli osnovo 1956 = Njem tajnik KD Forlani je na včerajš- zasedanju vsedržavnega sve- ---vmuiiju vocuii.u»m,ya ovc- a odločno zagovarjal Andreottije-0 vlado ter trdil, da jo mora ce-0 na stranka podpreti. Glede so-. e ovanja s socialisti pa je Forlani izrazil nemalo pomislekov ter dejal. da je razvoj dialoga s PSI odvisen redvsem od stranke, ki naj razre- CK S|fD^e- no?ranie spce. Na seji n v?,1 ie bila na vrsti razprava o ro vzroki diferen iacije in nesoglasja. Potem ko je še enkrat podčrtal, da.. morajo stranka in parlamentarne skupine v celoti podpreti vlado, je Forlani na koncu predlagal, naj bo strankin kongres v Rimu v dneh od 18. do 22. maja. Razprava o Forlanijevem poročilu bo na vrsti jutri zjutraj, Danes popoldne pa je vsedržavni svet odobril nekatere spremembe statuta ženskega gibanja stranke ter spremembo statuta glede volitev na kongresu, po kateri bo struja, ki bo prejela 54 odstotkov glasov, razpolagala s 64 odst. mest v strankinem vodstvu. Če bi pa neka struja dobila več kot 64 odst. glasov, potem bi veljal čisti proporcionalni sistem. Na.zasedanju centralnega komiteja KPI se je nadaljevala razprava o včerajšnjem Berlinguerjevem poročilu. Amendola je poudaril, da je za rešitev italijanske krize potrebna globoka prenovitev, potrebne so reforme struktur in načrtovanje, skratka demokratični preokret in sestava nove večine, ki bi lahko računala na prispevek komunistov. Za sedaj pa je treba spremeniti smer in strmoglaviti Andreottijevo vlado, toda ne zato, da bi se povrnili k zastarelim in neuspešnim formulam, pač pa za napredovanje in za zagotovitev dosledne in odločne zaščite demokratičnega reda. Tajnik CGIL Lama je v svojem posegu omenil včerajšnje pogovore z vladnimi predstavniki ter ostro kritiziral vladno politiko glede nameravane zdravstvene reforme. Dodal je, da vlada ni dala nikakih resnih jamstev glede zaposlitve, zaustavljanja naraščanja cen, poljedelstva, šole in stanovanjske politike. V debato so še posegli Va-lori, Segre in Cossutta, ki je poudaril, da je položaj v zadnjem času postal nevzdržen zaradi krepitve strategije napetosti, v kateri so prisotne tri komponente: uporaba policije kot orodje zatiranja v tovarnah in v šolah, zločinsko nasilje fašističnih škvader in provokatorske akcije ekstremističnih skupin. Zasedanje CK KPI se bo nadaljevalo jutri. Na drugem dnevu liberalnega kongresa v Rimu je danes posegel v razpravo o včerajšnjem poročilu tajnika Bignardija predsednik stranke Malagodi z odločno konservativnim, če ne celo odkrito reakcionarnim govorom. Najprej je podčrtal, da je sedanja vlada prejela «težko dediščino* in. da je še v preizkusni fazi, predvsem «zaradi težav, da bi se znebili številnih slabih navad*. Vsekakor pa je po- zitivno ocenil vlado, kot tudi prisotnost liberalne stranke v njej. Malagodi je obžaloval, da obstajajo v notranjosti KD «dvomi», trdil pa je, da so sile nesoglasja bolj hrupne kot pa močne. Predsednik PLI je toplo pohvalil «jasno doslednost* socialdemokratov, medtem ko se je o republikancih izrazil z ironijo, češ da noče žaliti te stranke. Seveda je najostrejšo polemično ost Malagodi prihranil za socialistično stranko, ki da se je «sa-ma diskvalificirala, iz .demokratičnega vidika, ko ni hotela stopiti v vlado skupaj z liberalci*.. Malagodi je' zavzel najbolj konservativna stališča o vseh političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu: izrekel se je proti deželni ureditvi, odločno je podprl • predlog o policijskem priporu, zavrnil je uvedbo vsakršne novosti v šolskem sistemu, potrdil je nasprotovanje stranke davčni reformi in riato pripisal nacionalizacijo električne industrije glavno krivdo za sedanjo gospodarsko krizo. Na koncu svojega posega se je mimogrede še zavzel za ureditev pravice do stavke, čeprav to vprašanje ni v vladnem programu. Med drugimi je v razpravo posegel tudi deželni svetovalec Furlanije -Julijske krajine Trauner- ITALIJANSKO GLAVNO MESTO PRIPRAVLJA DOBRODOŠLICO KOVINARJEM DANES BO V RIMU VELIKA VSEDRŽA VNA MANIFESTACIJA KOVINARSKIH DELAVCEV Pričakujejo udeležbo 200 tisoč delavcev iz vse Italije - Na shodu bodo spregovorili lama, Benvenuto in Macario RIM, 8. — Z današnjo vsedržav- * Sprevod delavcev po tržaških ulicah v znamenje protesta proti fašističnemu atentatu na sedež CGIL. Poročilo berite na 2. strani ........■■■■■lini.............. .................................... DOKAZ DOBRE VOLJE VLADE SEVERNEGA VIETNAMA Verjetno v ponedeljek osvoboditev prvih ameriških vojnih ujetnikov Grobo ravnanje Thieujevega režima s tujimi časnikarji - Operacije za odstranjevanje min iz severnovietnamskifi pristanišč se še niso začele - Kissinger jutri v Hanoiu PARIZ, 8. — Glasnik delegacije ZRV pogovorih v Parizu, ki naj’ bi pripravili pot k političnim pogovorom med predstavniki Thieujevega lutkovnega režima in začasno revolucionarno vlado, je danes izjavil, da se obe delegaciji po prvih dveh sejah morata še domeniti o nekaterih pogojih, ki -------- naj bi omogočili obema stranema, | Thieujev režim skuša medtem na vse načine otežkočiti delo se-vernovietnamskih delegatov in delegatov ZRV v sklopu štiristran-ske komisije. Vojaška policija je zjutraj aretirala skupino 23 tujih | dopisnikov, ki so heteii obiskati j častnike Sev. Vietnama in osvo-j bodilne fronte, katerih sedež je v naj bi bil razširiti premirje na vse države tistega področja. Lacški partizani so danes osvobodili mesto Peksong v južnem Laosu. O tem poroča glasnik vladne vojske^ ki v svojem kratkem poročilu pravi, da so osvobodilne sile začele svoj napad z močnim topovskim obstreljevanjem. Partizani: so na tistem področju tudi prekinili več cest. mu, ki bo 26. februarja v Parizu. Kitajska se bo udeležila konference, ker je bila ena od podpisnic ženevske konference. da sestavita nacionalni svet za pomiritev in spravo. Li Van Sau je dejal, da so se do sedaj domenili o sedežu bodočih pogovorov, ki bo Saigon, ter o sestavi obeh delegacij, ki se jih bo sta udeležili. Domenili so se tudi, da bodo pogovore imenovali «po- , . .. „ ,T, , svetovalna konferenca med obema vojaškem.oporišču Tan Son Nhu . . . .. . . . j Po eni uri so policijske oblasti < , _ . ITI juznovietnamskima stranema... Sa,- časnikarje osvobodile, zaplenile pa M kOlif€n ilCl 0 VietliaillU so vse filme, magnetofonske trak o-1 ve, na katerih so bili posneti in-| TOKIO, 8 _ Japonska tiskovna tervjuji ter dokumente, s katerimi agencija «Kyodo» v svojem Doroči-so časnikarji bili akreditirani pri - - saiigonski vladi. To je v kričečem nasprotju z zagotovili, ki jih je dal v prejšnjih dneh predsednik Van Thieu. : | Kitajski zunanji minister gonci se bodo tako izognili, da bi uradno imenovali ZRV z njenim pravim imenom. Med pogoji, ki bodo omogačili predstavnikom ZRV, da bodo delovali v popolnem spoštovanju svojih pravic je ta, da bodo deležni diplomatske imunitete in privilegijev ter da bodo lahko popolnoma svobodno krožili. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiHininiiiiiuiiiii minut mitu, m mtiiiiiiiiii mi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiitnitiiiiiiiiiiiitiiii, Strahotna letalska tragedija v ZDA trIaški e organizacije, pokrajinski svet. župan, SKGZ, združenje afhzanov, antifašistični odbor itd. j. °^FfiiNski svet je nadaljeval I lsk«Jsijo o proračunu. Močna de-e^ac'ja tržaških delavcev se je Peljala z vlakom na veliko ma-n'festacijo v Rim. ojas o reaktivno letalo je strmoglavilo na 4-uadstiOpno poslopje na otoku Alameda pri San Franciscu. -ara * SI> ozi.ie rezervoarjev goriv a sta se vneli tudi bližnji poslopji. Domneva se, da je vsaj 50 smrtnih zr ev. a sliki, reševalci iščejo trupla nesrečnih žrtev med ruševinami. Podrobneje poročilo na 6. strani Saigonske vojaške oblasti so sporočile, da. bo Severni Vietnam v ponedeljek osvobodil 45 ameriških vojnih ujetnikov in približno 1.000 južnovietnamskih. Obenem bodo južnovietnamske oblasti osvobodile 2.000 partizanov. To je približno desetino vseh vojaških ujetnikov, ki so na obeh straneh. Podrobnosti o izmenjavi vojaških ujetnikov bo pripravila v Saigonu štiristranska vojaška komisija. Isti glasnik je omenil tudi incident s tujimi dopisniki in ga skušal opravičiti, češ da so južnovietnamski zakoni še v veljavi in ■ da jih je treba spoštovati, kljub privilegi-jam in diplomatski imuniteti, ki jo uživajo severnovietnamski častniki. Iz tega pa se nikakor ne razume, ali so ti predstavniki nemara v koncentracijskem taborišču, ali pa se lahko svobodno, gibajo in imajo stike s tujimi novinarji. V zvezi z vestjo o skorajšnji osvoboditvi skupine ameriških ujetnikov so vse letalske posadke, katerih naloga bo prepeljati osvobojene Američane v domovino, v stanju pripravljenosti. Admiral Gayler, vrhovni poveljnik ameriške mornarice na Tihem oceanu je sporočil, da se bo operacije odstranjevanja min iz sever-novietnamskih pristanišč udeležilo 5.000 mož in 20 do 25 plovil. V komunikeju je tudi rečeno, da se operacija še ni začela in da so trenutno mine v neposredni bližini obale. Vso zadevo bo vodil admiral Brian McCauley, ki je bil v prejšnjih dneh v Hanoiu, kjer je imel daljša posvetovanja s ha-nciskimi oblastmi. Iz Bangkoka poročajo, da je dopotoval Henry Kissinger, posebni Nixonov svetovalec, ki se bo zadržal v tajski prestolnici do jutri. Kissingerja spremlja na njegovem potovanju 25 oseb: delegacija bo imela v Bangkoku pogovore s tajskim ministrskim predsednikom Kitikačornom. Iz Bangkoka bo Kissinger odpotoval v Hanoi in potem še v Peking. Namen potovanja posebnega svetovalca predsednika Ni- lu iz Pekinga pravi, da je kitajska vlada obvestila /DA in Severni Vietnam, da se bo zunanji minister LR Kitajske či Peng-fej udeležil mednarodne konference o Vietna- Seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ BRIONI, 8. — Z udeležbo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita je bila danes na Brionih seja izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Na seji, katere so se udeležili tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonjič, predsednik sveta za zunanjepolitična vprašanja SFRJ Lazar Koliševski, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič _ i",zvez"! taJnik za zunanje zadeve j li tike,'ki bi omečila demokraUČ-Milos Minic, so razpravljali o ne-|no rešitev. Vlada je sledila razbitju no manifestacijo v italijanskem glavnem mestu se začenja nova faza sindikalne borbe kovinarskih delavcev, med katero bodo morali do 10. marca delavci zasebnih kovinarskih podjetij opraviti skupno 40 ur razčlenjenih stavk, uslužbenci kovinarskih podjetij z javno u-deležbo pa 32. Prvi vlaki in avtobusi, ki bodo pripeljali delavce iz vseh pokrajin in dežel na vsedržavno manifestacijo, bodo prispeli že ob 4. uri. Vlaki, ki bodo danes ponoči odpotovali iz Milana, Bergama, Lecca, Trevisa, Benetk in Brescie bodo prispeli na rimsko postajo Tibur-tina. Tisti iz Kalabrije, Turina, Va-reseja, Novare, Trsta, Neaplja, Sa-vone, La Spezie in Genove pa na postajo Rim — Ostiense. Na trgu pred Cinecitta se bodo zbrali avtobusi iz Lacija, Emilie - Romagne, Toskane, iz Abrueov, iz Pulje in Basilicate ter s Sicilije, na Trgu Repubblica pa se bodo zbrali delavci, ki bodo prispeli na postajo Termini z vagoni, ki so jih priključili rednim vlakom iz Aoste. Coma, Trenta, Verone, Piacenze, Catanie, Palerma. Mesine in Firenc. Približno ob 9. uri se bodo štiri sprevodi, ki jih bodo vodile delegacije iz Milana, Reggio Calabrie in Rima ter delegacija gradbincev in poljskih delavcev, podali do Trga San Giovanni, kjer bo predvidoma ob 11. uri shod, na katerem bodo spregovorili generalna tajnika CGIL Lama, UILM - UIL Benvenuto ter tajnik CISL Macario. V članku, ki bo jutri izšel v «Avantiju* razlaga generalni tajnik UILM Giorgio Benvenuto, kateri je pomen jutrišnje vsedržavne manifestacije kovinarjev ter skuša orisati sedanji položaj pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, ki zadeva poldrugi milijon kovinarskih delavcev. Benvenuto ugotavlja, da so kovinarji danes v središču političnega boja ter da se pravzaprav pogajanja z zasebnimi delodajalci niso niti začela, medtem ko so pogajanja s predstavniki podjetij z državno udeležbo blokirana zaradi težkega vladnega političnega pritiska, ki do sedaj ni dovolil, da bi premostili vprašanje 40 ur v težki kovinarski industriji ter vprašanje o nadzorstvu nad izrednim delom. Spopad med kovinarji in delodajalci je skupen celotnemu sindikalnemu gibanju, poraz kovinarjev ali pa podpis gotovega tipa delovne pogodbe, bi pomenil konec politike reform ter uničenje novih temeljnih organizmov. Benvenuto nadalje ugotavlja, da vlada v Italiji velika gospodarska in družbena kriza, katere se delavci dobro zavedajo in hočejo dati svoj doprinos za ustvaritev stvarne po- katerih vprašanjih s področja zunanje politike o odnosih s sosednimi državami. OSTER PREDVOLILNI BOJ V FRANCIJI Pompidou se boji levičarske zmage Francoski predsednik meni, da bi bila zmaga komunistov in socialistov na parlamentarnih volitvah «pogubna» PARIZ, 8. — Tri dni in štiri ure i Predsednik republike je odločen, da pred uradnim začetkom volilne kam-1 se bori z vsemi sredstvi proti pers- panje za parlamentarne volitve v Franciji je predsednik republike Pompidou z zelo nekorektno potezo pesegel v predvolilno polemiko z dolgim televizijskim intervjujem, v katerem se je spravil nad zavezništvo med komunisti in socialisti z apokaliptičnim tonom. pektivi levičarske zmage: «Moja bistvena naloga je, da ščitim institucije, komunisti in socialisti pa bi hoteli te institucije strmoglaviti*. Pompidou je dal razumeti, da bi v primeru levičarske zmage nikakor ne podelil kakemu levičarju mandat, da sestavi novo vlado. To Čeprav je dnevnik «Le Figaro* še pomeni’ da nan>erava v tem pri- včeraj objavil rezultate preiskave jevnega mnenja, po katerih je večina Francozov prepričana, da mora predsednik republike ostati iznad strank ter se ne spustiti v volilni boj, je Pompidou ponovil, kar je že storil 31. decembra, ko ie televizijska novoletna voščila spremenil v pravo vodilno zborovanje. Zmaga levice na volitvah, ki bodo 4. in 11. maja, bi po mnenju Pompidouja privedla do «novega maja 1968*, s splošnimi stavkami in množičnimi neredi. Ko bi zmagala levica, bi praktično vso oblast imela KPF, ker bi socialisti bili samo — tako je dejal Pompidou — talec ali ujetnik komunistične partije. Pompidou se je v svojih izvajanjih poslužil naravnost smešnih argumentov: tako je na primer dejal, da ni nič bolj neuskladljivega kot Francozi iri KP. Francozi so namreč «lahkotni» in «spremenljivi», medtem ko je komunizem naspro- ovciuvaiua (ji cuacuiiu^či ivu J c naspi U“ xoma v države jugovzhodne Azije l.ten «framcoskemu individualizmu*. meru razpustiti parlament in sklicati nove volitve, kar mu ustava dovoljuje. Pompidou je tudi trdil, da v primeru levičarske zmage Francija ne bo mogla več prispevati k evropski izgradnji ter da bo ostala brez lastne jedrske sile, tako da se ne bo mogla braniti pred morebitno agresijo. Sicer je moral francoski predsednik priznati, da obstajajo v Franciji «številne krivice, ki kličejo po maščevanju*, po drugi strani pa je poudaril, da se je po letu 1959 število avtomobilov zvišalo za sedem milijonov, števi lo televizorjev za dvanajst milijonov, število hladilnikov pa za dvanajst milijonov in pol. Drugih «uspehov» degolistične politike ni navedel, zagotovil pa je, da si bo Francija, če bo levica poražena, pridobila «velik prestiž v svetu*, ter da bodo bodoče generacije «spo-znale novo kvaliteto življenja, kakršne bi si pred dvajsetimi leti nihče ne upal niti sanjati*. pogajanj za obnovitev delovne pogodbe s popolno brezbrižnostjo, vsaj če hočemo soditi po zastoju pogajanj z Intersindom ter po nepre-nehnem odlašanju s politiko državne udeležbe. V zaključku pravi Benvenuto, da odgovornost za stavke in za sedanjo napetost v državi ne leži na sindikalnih organizacijah, ki bi hotele doseči delovno pogodbo brez ene same ure stavke. Socialistični poslanec Caldoro v zvezi z jutrišnjim shodom kovinarjev pravi, da je ta manifestacija omikani in odgovorni odgovor stalnim in neupravičenim negativnim odgovorom javnih in zasebnih kovinarskih podjetij. Andreottijeva vlada greši, pravi Caldoro, ko zreducira stike s sindikalnimi organizacijami na jalove občasne izmenjave mnenj ter vztraja pri nerazumevanju pomena sedanjih sindikalnih borb. Centralni komite KPI je izglasoval resolucijo, s katero pozdravlja tiste, ki se bodo jutri udeležili vsedržavnega shoda ter zagotavlja podporo KPI borbi kovinarskih delavcev ter solidarnost vseh delavcev in demokratičnih političnih sil. Priprave za proslavo 30-ktnice priključitve Istre Jugoslaviji PAZIN, 8. — V Pazinu je bila danes seja iniciativnega odbora za proslavo 30-letnice priključitve Istre Jugoslaviji. Ta zgodovinski dogodek je bil 25. septembra 1943. leta, ko je v Pazinu istrski sabor sprejel ta pomemben sklep. Proslava 30-let. niče priključitve Istre Jugoslaviji bo splošnega jugoslovanskega pomena, je poudarjeno na sestanku iniciativnega odbora, ki se je sestal pod predsedstvom Vjekoslava Ivančeviča, predsednika medobčinske konference socialistične zveze. Iniciativni odbor je posebne poudaril, da proslava mora potekati v znaku bratstva in enotnosti Hrvatov in Italijanov v Istri in poglobitve dobrososedskih odnosov z Italijo. PO POSKUSU POŽIGA DELAVSKE ZBORNICE V UL. PONDARES TAKOJŠNJA DELAVSKA STAVKA IN MANIFESTACIJE V ODGOVOR NA FAŠISTIČNI ATENTAT NA CGIL Delavci arzenala «Sv. Marka» in pristanišča na ulicah - Srečanje s predsednikom dež. odbora Berzantijem - Ogorčeni protesti in stavke v skoraj vseh tržaških tovarnah - Izjave sindikalne federacije, KPI, PSI in SKGZ - Policija tava v temi SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETA prir e j a t a OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO ob slovenskem ku burnem prazniku v nedeljo, 11. februarja 1973 ob 17.00 v Kulturnem domu v Trstu Slavnostni govornik bo pisatelj IVAN POTRČ. Sodelujejo: • Stalno slovensko gledališče z recitacijami Prešernovih poezij. • Slovensko amatersko gledališče s Prešernovo avtobiografijo. Tekst je pripravil Marko Kra vos, glasbeno opremo Janko Ban. 9 Radijski oder z odlomkom Simčičeve drame «Krst pri Savici*. • Moški pevski zbor «Tabor» z Opčin pod vodstvom Svetka Grgiča. SINOČI PREMIERA BELLINIJEV A «NORMA» V GLEDALIŠČU VERDI V naslovni vlogi je nastopila sopranistka Cristina Deutekom Odličen orkester pod vodstvom dirigenta Francija Fašistični zločinci, ki so prejšnjo noč skušali zažgati sedež delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares 8, si verjetno niso pričakovali tako močne in enotne, predvsem pa takojšnje ogorčene reakcije mestnega prebivalstva, vseh demokratičnih sil, sindikatov in delavcev. Še enkrat so ostali osamljeni v temi, ki je njihova edina zavetnica. Zavest Tržačanov jih obsoja in na ves glas terja, da policija in sodstvo takoj naredita konec tej spirali nasilja, že prejšnje dni smo slišali glasove, da je strpnosti do fašističnega škvadrizma v Trstu preveč in da demokrati takega položaja ne bodo trpeli. Primeri iz Milana, Brescie, Genove in Turina pa dokazujejo, da so te provokacije del splošnega terorističnega načrta, ki ga mračne sile reakcije uresničujejo te dni, na predvečer velikih delavskih in študentovskih stavk. Stavka pristaniških delavcev in uradnikov, kovinarjev arzenala in ladjedelnice «Sv. Marka», ki so v prvih jutranjih urah šli na ulico in zahtevali, naj preiskovalni organi naredijo konec terorizmu, je v nekaj urah prerasla v dejansko splošno stavko v vseh podjetjih, tovarnah in večjih uradih. Popoldne je bilo tržaško gospodarstvo paralizirano: naj tisti, ki pustolovce podpirajo in pošiljajo ponoči na ulice, enkrat za vselej vedo, da bo reakcija tržaškega ljudstva ostra in neomajna. Fašizma, pod kakršnokoli krinko, Trst ne mara. Že v prvih jutranjih urah so delavci po radiu in iz časopisov (tržaški italijanski dnevnik je vest skril pod naslov o «požaru»), pa tudi iz letaka, ki ga je izdala CGIL, zvedeli za atentat. V letalu CGIL je rečeno, da je fašistična drhal skušala posnemati zloglasne škva-dre Francesca Giunte, ki je pred pol stoletja zažgal isti sedež združenih sindikatov .«Delavci bodo odgovorili odločno s svojim ISTE fašizmu in terorizmu, ki ga skušo uvajati v našem mestu*, se nadaljuje poziv CGIL. «Zahtevamo, naj sodna in policijska oblast ne uporabita svoja sredstva proti delavskim in študentovskim manifestacijam, temveč v obrambo demokratičnih sedežev, da se zatre spirala nasilja, razpuste fašistične organizacije, kaznujejo krivci za take atentate.* Naj mimogrede omenimo, da smo se dvakrat pozanimali na kvesturi, pri političnem uradu, da bi izvedeli, kako «napredujejo» preiskave o nočnem atentatu. Poleg izmikanja in sklicevanja na vedno odsotne častnike tega urada, nismo izvedeli nič. Mimogrede so nam povedali samo, da je njihova glavna skrb nadzorstvo tržaške postaje, s katere so sinoči odpotovali tržaški delavci, namenjeni na enotno demonstracijo kovinarjev v Rimu. Poziv CGIL, naj delavci strnjeno odgovorijo na fašistično izzivanje, ni naletel na gluha ušesa. Že v prvih jutranjih urah so se sestali nekateri delavski sveti. Pristaniški delavci in osebje pristaniške ustanove so takoj prekinili delo in se zgrnili na ulico. S transparenti in zvočniki so šli po nabrežju k ulici Ghega in pred sedež deželnega sveta. Skoraj istočasno so stroji utihnili tudi v arzenalu in ladjedelnici «Sv. Marka*. Vsa izmena je šla na ulico in krenila v mestno središče. V Ulici Ghega, pred ploščo obešenim talcem, so delavci z enominutnim molkom počastili njihov spomin. Tedaj je prišlo tudi do incidenta, ko je neki nesramnež z okna bližnjega hotela skušal zasramovati demonstrante in žaliti mučenike. Pristaniški delavci so planili k vratom hotela, kamor sta vstopila dva sindikalista v spremstvu policijskih agentov. Baje so nesramneža identificirali. Kot običajno na kvesturi nismo izvedeli za njegovo ime, še manj seveda, če so ga prijavili zaradi žalitev simbolov odporništva. Delavska povorka je ob skandiranju protifašističnih gesel šla pred sedež deželne uprave. Po kratkem Predstavnikom treh sindikalnih organizacij je predsednik Berzanti včeraj izrazil polno solidarnost deželnega odbora v zvezi s fašističnim atentatom na sedež sindikalne organizacije CGIL v Ul. Pondares v Trstu. Na srečamu s predstavniki CGIL, CISL in UIL je dr Berzanti naglasil, da «žal ne gre za osamljen primer, temveč za nov dokaz postopnega popuščanja demokracije v naši državi*. Predsednik deželnega odbora je najavil, da bo zahteval od odgovornih vladnih krogov, naj nastopijo z vso ostrino proti storilcem. Predstavniki treh sindikalnih organizacij so se sestali z dr. Berzantijem, da bi mu orisali dokument z naslovom «Sindikati za gospodarski in socialni razvoj deže- I presledku je delegacijo delavskega sveta ladjedelnice in sindikata pri-staniščnikov sprejel predsednik deželne vlade dr. Alfredo Berzanti. V razgovoru je — po pripovedovanju sindikalistov — sam predsednik deželne vlade izjavil, da bo predlagal tržaškemu županu skupno protifašistično manifestacijo, ki naj združi Trst, kot ga je 14. decembra 1970. Medtem se je, stavkovno gibanje razširilo na druge tržaške tovarne in obrate. Opoldne so zapustili svoja delovna mesta kovinarji v bo-ljunški tovarni «Grandi motori*, v miljskih ladjedelnicah «AIto Adria-tico», Tecnital, Socomar, Durissini, Orlando, «Stabilimenti meccanici triestini*, IRET in druge manjše tovarne v industrijski coni. Od 11.30 do 12.30 so prekinili delo v škedenj-ski jeklarni «Italsider», za dve uri v tovarni «Gas compressi*, za eno uro pa v tovarni stekla «Vetrobel», Sadoc, štivanski papirnici, Panfili, rafineriji Aquila in drugih (Esso, BP, Shell), kjer so bila delavska zborovanja, s katerih so poslali CG IL solidarnostne brzojavke. Eno uro so stavkali v podjetju «Modia- Protest sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL Tajništvo tržaške sindikalne federacije Delavske zbornice CGIL, USP-CISL in CCdL-UIL, ki se je sinoči sestalo, je soglasno obsodilo podel atentat na sedež CGIL s strani tistih podtalnih sil, ki jih ni težko izsledili. Tiste, ki počenjajo taka dejanja, je treba odločno postaviti izven zakona. Federacija CGIL, CISL in UIL, ki se sklicuje na načela republikanske ustave in je izšla iz zmagovitega odporništva, vabi zato vse delavce, naj budno pazijo, da bi tiste izkušnje, ki jih je zgodovina za vselej obsodila in izbrisala, ne našle pri nas plodne ledine za presaditev zločinskih namer. Sindikalne organizacije so nedotakljive, kajti vsakršen napad proti njim bodo delavci odločno odbili. Tržaška sindikalna federacija bo zaradi tega nemudoma storila vse potrebne - korake pri vladi in pri krajevnih oblasteh z namenom, da bi v bodoče vest-neje varovali vse sindikalne sedeže ter preprečili strategijo napetosti v našem mestu. Tržaški župan obsoja tudi v imenu odbora Svoj gnev nad podlim dejanjem proti sindikalnemu sedežu je v svojem imenu ter v imenu občinskega odbora izrazil tudi tržaški župan Spaccini. Taka dejanja, ki jih je treba odločno odkloniti, je izjavil župan, obsojajo vsi tisti občani, ki se jasno zavedajo, da ta dejanja podžigajo napetost v našem mestu, ki je mesto miru. Napadi neodgovornih e-lementov na sedež strank, sindikatov in časopisov po vsej Italiji, predstavljajo obenem napad na svobodo in demokracijo. Izjava pokrajnskega tajništva KD Pokrajinsko tajništvo KD je izrazilo odločno obsodbo podlega dejanja proti sedežu CGIL. V izjavi tajništva je med drugim izrečena želja, naj sodstvo in policijske sile, katerim ustava poverja nalogo, da skrbijo za javni red, ukrenijo vse mogoče, da bi storilce tega dejanja izročile pravici in s tem zagotovile red in mimo sožitje v našem mestu, ki je v zadnjih časih, žal, spet v središču takšnih nasilnih početij. Ogorčenje enotnega protifašističnega odbora Enotni protifašistični odbor je v zvezi s poskusom požiga sedeža CGIL v Trstu izrazil ogorčenje in ugotovil, da gre za primer fašističnega nasilja, ki spada v okvir ustvarja- le*, ki so ga pripravila deželna tajništva CGIL, CISL in UIL. Dokument, o katerem so spregovorili sindikalisti Calabria za CGIL, Fabric-ci za CCdL-UIL, Bravo za CISL in Marchesan za UIL, obravnava vsa gospodarska in socialna vprašanja iz naše dežele in opozarja na nujnost njihove pravočasne rešitve. Dr. Berzanti je dejal, da se strinja z vsebino dokumenta, razen v nekaterih točkah obrobnega pomena, tako da so dane možnosti za skupno nastopanje za dosego predlaganih ciljev. Dokument bodo sedaj preučili v okviru deželnega odbora, nato pa bodo o njem razpravljali predstavniki sindikatov in posamezni deželni odborniki, pristojni za gospodarska in socialna vprašanja Furlanije - Julijske krajine. no», medtem ko so vlačilce v pristaniščih ustavili od 9. do 17. ure. Eno uro ali več so stavkali tudi gradbinci, kamnarji in mizarji, razčlenjene stavke z delavskimi zborovanji pa so bile tudi v manjših kemijskih tovarnah in tovarni likerjev «Stock*. Fašistični napisi v Skednju Kljub temu, da se ves demokratični Trst zgraža nad podlim fašističnim atentatom na sedež sindikalne organizocije CGIL v Ul. Pondares, se fašistična dlrhal niti za trenutek ne odreče izzivalni dejavnosti. Podleži zloglasne organizacije «Avanguardia nazionale* so sinoči pustili svoj napis na vhodnih vratih Ljudskega kulturnega krožka v Ul. S. Lorenzo in Selva v skednju, kjer je tudi sedež krajevne sekcije KPI. Okrog 20.30 so nekateri mimoidoči opazili na vratih celo vrsto napisov kot «slavi porci», «W il PNF». «rossi carogne*, «W il Duce» itd. Ob omenjeni uri ni bilo na sedežu nikogar nja napetosti, ki jo hoče doseči prevratniška desnica in o čemer priča cela vrsta podobnih dogodkov, do katerih je prišlo v zadnjih dneh. Ta primer je tudi nadaljevanje fašistične provokacije in poveličevanja fašizma na procesu proti nacistu Fredi v Trstu. Odbor ugotavlja, da o-blasti nočejo odločno posredovati, kar tudi odraža izmikanje prefekta, ko je govoril s predstavniki odbora in ko se govori o neodgovornih dejanjih, ko pa gre v resnici za sistematični kriminalni napad na demokratični družbeni red. Brzojavka SKGZ Ob ponovnem fašističnem nasilju, ki je z današnjim atentatom na vaš sedež prizadelo vašo organizacijo izražamo vso svojo solidarnost. SKGZ KPI: «Kriva je strpnost organov državnega aparata« Kdor je napadel CGIL, trdi v svoji izjavi tržaška federacija KPI, je vedel, da se CGIL najdosledneje bori za preporod Trsta in za demokracijo, kakor pred pol stoletja, ko so fašisti napadli isti sedež. Toda krivdo in odgovornost za to, kar se je zgodilo, nosijo tudi organi državne oblasti, ki so v Trstu s svojo pasivnostjo prepričali fašiste, da so nedotakljivi in da ne bodo kaznovani. To se namreč dogaja v Trstu, kjer sodna oblast dopušča nacistom, da jo žalijo, kjer prefekt izjavlja, da mu primeri škvadrizma niso znani. .. Vedeti pa morajo, da so prisegli na antifašistično u-stavo in da svojo oblast uresničujejo samo v imenu italijanskega ljudstva. Komunisti te strpnosti ne bodo več trpeli: zato izražajo CGIL svojo aktivno solidarnost, svoje člane pa obvezujejo k protifašistični mobilizaciji. Enako pozivajo vse demokratične sile, začenši s KD, naj v tem primeru uveljavijo protifašistično enotnost. PSI: «V Trstu deluje nevarna fašistična operativna baza» Pokrajinsko tajništvo PSI je v svoji izjavi ugotovilo, da tudi ta vandalski napad označuje fašiste. Tajništvo PSI opozarja pristojne oblasti, naj odločneje nastopijo, da se prepreči nasilje skrajne desnice, ki ima — kot vse dokazuje — v Trstu močno in nevarno operativno bazo. Pokrajinski svet protestira in opozarja Tražški pokrajinski svet je na sinočnji seji izrazil solidarnost s sindikalno organizacijo, proti kateri so se preteklo noč znesli fašistični iz-zivači, ter obenem poudaril potrebo po ukrepih s strani varnostnih organov, da bi takšna podla dejanja čimbolj omejili. V izjavi, ki so jo podpisali voditelji svetovalskih skupin, je med drugim rečeno, da je pokrajina pripravljena sodelovati v morebitnih akcijah za obrambo reda. Lotta continua: «Fašisti koristijo Andreottijev! vladi« Ekstraparlamentarna organizacija «Lotta continua* je izdala sledeči proglas: Ko izražamo tovarišem CGIL svojo solidarnost ob fašističnem napadu obsojamo dejavnost fašistov, ki so rezervna četa An-dreottijeve vlade za napad na delavsko gibanje. Zato izražamo upanje, da bo enotno gibanje pognalo fašiste iz tovarn, iz šol in mestnih četrti in da bo skupni boj zrušil Andreottijevo vlado, ki jih ščiti. Protest in opomin tržaških partizanov Vsedržavno združenje partizanov Italije — ANPI, ki združuje v svojih vrstah slovenske in italijanske partizanske borce je z ogorčenjem prejelo vest o kriminalnem atentatu neofašistov na sedež Nove de- in to so fašistični «mazači», ki najraje opravljajo svoje delo v zavetju teme, izrabili. Eden od članov sekcije je o novepi podvigu «avanguardistične» drhali nemudoma obvestil orožnike ter vložil pritožbo. Zastopstvo internirancev na razgovoru z županom člani predsedstva tržaške sekcije Združenja političnih internirancev v nacističnih taboriščih so bili včeraj na razgovoru s tržaškim županom, katerega so seznanili z delovanjem združenja in zbiranjem gradiva o esesovskih zločinih v Rižarni, in to v zvezi z napovedanim procesom ter pripravami za dokončno ureditev Rižarne ter muzeja v Rižarni sami. V zvezi s tem so županu prikazali potrebo po ustanovitvi posebnega odbora in zagotovitvi primernih sredstev, župan Spaccini se je precej časa zadržal v pogovoru in se toplo zahvalil za pojasnila, pripombe in predloge, ker mu je stvar Rižarne zelo pri srcu. lavske zbornice — CGIL v Ul. Pondares. Tržaški partizani odločno prote. stirajo proti poskusom neofašistov, da bi spet prišlo do režima, ki bi bil na las podoben Mussolinijevi diktaturi. Proti vsem tem poskusom bodo bivši partizanski borci nastopali odločno v duhu tradicije narodnoosvobodilne borbe. Protesti iz raznih podjetij Atentat na sedež NCCdL - CGIL so ostro obsodili tudi delavci družb Esso Italiana, B.P., Shell, SAICIL in SIOT. Ob tem zahtevajo od pristojnih oblasti, da čimprej odkrijejo krivce ter jih izročijo pravici. Spiralo nasilja je treba uničiti že na samem začetku, je med drugim rečeno v izjavi, ki so jo na izredni skupščini podpisali sindikalni predstavniki vseh omenjenih podjetij. Odločno obsodbo so izrekli tudi osebje bolnišnice «S. Santorio*, ki se je zbralo na izredni skupščini, delavski svet pomorske delavnice Orlando in tajništvo sindikalne organizacije FILCA - CISL. Solidarnost in protest Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole je z o gorčenjem zvedel za sinočnji vandalski napad na sedež sindikalne konfederacije CGIL; zgraža se nad nenehnimi in nekaznovanimi napadi na sedeže delavskih sindikatov in drugih demokratičnih ustanov; obsoja popustljivost pri vzdrževanju javnega reda in izraža v imenu svojega članstva sindikalni konfederaciji vso solidarnost. Odbor sindikata Danes bo v našem mestu minister za znanstveno raziskovanje Pier Luigi Romita, ki si bo v dopoldanskih urah ogledal Center za teoretsko fiziko pri Miramaru, kjer se bo sestal z njegovimi voditelji. Ti mu bodo prikazali nekatera vprašanja, ki zadevajo poslovanje centra in načrte za dograditev nekaterih novih objektov. Popoldne se bo minister sestal s predsednikom deželnega odbora Berzantijem, z odborniki za šolstvo, industrijo in trgovino ter delo in načrtovanje ter z nekaterimi drugimi javnimi upravitelji. Med drugim bodo obravnavali sklep Organizacije združenih narodov, po katerem naj bi ustanovili posebno svetovno univerzo in v njenem okviru uredbi znanstveno in tehnološko področje v naši deželi. Center za teoretsko fiziko pri Miramaru je namreč svoj čas postavil svojo kandidaturo, da bi postal sedež znanstvene 1'aku'tete svetovne univerze Organizacije združenih narodov. Dr. Pacia elan odbora za varstvo naravnega okolja Načelnik pravnega urada pri vodstvu dežele dr. Pacia je bil na predlog ministra za znanstvena raziskovanja Romite imenovan za člana znanstvenega odbora za pripravo poročila o stanju naravnega okolja v Italiji. Omenjeni odbor, ki deluje v sklopu ministrstva za znanstvena raziskovanja, bo v prihodnjih mesecih pripravil prvo letno poročilo o stanju naravnega okolja v državi. Na podlagi tega poročila, pri katerem bo odv. Pacia sodeloval kot izvedenec v imenu italijanskih dežel, bo vlada pripravila načrt za zakonske Najlepša in po soglasnih ocenah tudi najboljša Bellinijeva opera «Norma» je sinoči prišla četrtič po vojni na oder tržaškega gledališča Verdi. V spominu sta nam še uprizoritvi iz leta 1953 in 1967, ko sta v vlogi Norme nastopili takrat slavna Maria Callas oziroma Beograjčanka Radmila Bakočevič. Bili sta to nepozabni Normi. Sinoči se nam je v tej zahtevni vlogi predstavila nizozemska pevka Cristina Deutekom, ki smo jo v Trstu v lanski sezoni že slišali in katere renome je v tem trenutku zelo visok. V tehničnem oziru je tudi sinoči potrdila, da je nedvomno pevka velikega formata, vendar se nam je zdelo, da za vlogo Norme njen glas ni dovolj dramatično o-barvan in da ji kljub nekaterim odličnim solospevom in duetom ni uspelo vseskozi vzdržati intimno Normino bolečino, to se pravi, da tako v pevskem kot v igralskem smislu dramatični lok ni bil vseskozi ustrezno navet. Ob njej so v ostalih vlogah nastopili tenorist Giorgio Casellato Lamberti kot Pollione, basist Luigi Roni kot Oroveso, Biancamaria Ca-soni kot Adalgisa ter še Marisa Zotti kot Clotilde in Raimondo Bot-teghelli kot Flavio. Ronijev bas je silno močan in razsežen, vendar ne preveč sonoren in barvit. Lamberti je v vlogi Pollioneja zadovoljil čeprav tudi njegov sicer čist tenor ne ustreza v celoti značaju vloge. Adalgisa Biancamarie Caso-ni je bila glasovno dobra, njen mezzosopran ni razsežen, je pa lepo obarvan in ga zna lognano modulirati. Njeni dueti s sopranistko so bili med najlepšimi deli uprizoritve. Zbor, ki ga je uvežbal Riccitelli, nastopa le v prvem in v zadnjem dejanju in je zadovoljivo opravil svojo nalogo, vso pohvalo pa zasluži orkester, ki je pod sugestivnim vodstvom dirigenta Francija muziciral zelo precizno, smiselno nian-sirano in homogeno v vseh instrumentalnih skupinah. Morda je bil na nekaterih mestih za spoznanje premočan, vendar spričo močnih glasov solistov to ni preveč motilo. Izvrstno je izvedel zlasti uverturo, ki v melodičnem in izraznem smislu anticipira vse vodilne motive opere. posege v obrambo okolja in ekologije- Mario Magajna v škedenjskem društvu Pretekli torek je obiskal po daljšem presledku Mario Magajna prosvetno društvo Ivan Grbec, žal je zaradi napake v časopisnem obveščanju nastala dizinformacija, kar je vsekakor vplivalo na udeležbo, ki ni bila tako številna kot običajno. Zbrano občinstvo pa je z velikim zanimanjem sledilo številnim lepim slikam, ki so prikazale Škotsko in Irsko. Mario Magajna pa je slike tehtno in stvarno komentiral, da so bili poslušalci tudi v tem oziru zelo zadovoljni. Večerom partizanskega filma (v januarju) in skioptičnemu predavanju bo sledil prosvetni večer. V petek, 16 t.m. bo društvo priredilo spominski večer Marici Gregorič - Stepančičevi, domačinki, ki se je uveljavila kot vzgojiteljica, pisateljica in publicistka. Ustrezno predavanje bo imela škedenjska rojakinja Milena Lovrenčičeva, Maričino delo pa bodo prikazali člani Slovenskega amaterskega gledališča s koncertno priredbo prizorov iz njene drame «Ve-ronike Deseniške». Lepe so bile tudi scene, predvsem ona v četrtem dejanju. Režija Beppa de Tomasija se ni oddaljila od klasičnih postavitev, za katere je značilna statičnost masovnih prizorov. Številno občinstvo je po začetni nezbranosti (tudi zaradi motenj med občinstvom) pozorno spremljalo predstavo in nagradilo pevce, orkester in dirigenta s topimi aplavzi. j. k. SINOČI V ROSSETTIJU Brechtov «Galilej» z Buazzellijem v naslovni vlogi Snoči je Stalno gledališče iz Turina predstavilo v gledališču Ros-setti kot četrto abonmajsko predstavo italijanskega stalnega gledališča iz Trsta Brechtovo dramo «Galilejevo življenje*. Delo, ki je ob svoji krstni italijanski izvedbi leta 1963 (režija G. Strehler) doživelo dokajšnje polemike, je to pot režiral nemški režiser Fritz Ben-newitz, naslovno vlogo pa je, tako kot v Strehlerjevi postavitvi «Galileja», tolmačil Tino Buazzel-li. O predstavi bomo še poročali. Razstave SLOVENSKI DIJAŠKI DOM v Trstu Ul. Ginnastica 72 ali 17. uri Prešernovo proslavo. Vljudno vabljeni! uri v društveni dvorani PREŠERNOVO PROSLAVO PD «SLAVEC» — Ricmanje Vabljeni V razstavni dvorani «Cesare Sofia-nopulo* na Largo Papa Giovanni 6 razstava malih slik, ki jo prireja deželni sindikat likovnih umetnosti UIL. Razstavlja 39 umetnikov iz dežele. Razstava je odprta ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure do 15. L m. V občinski umetnostni dvorani palače Costanzi razstava «Sigmund Freud*, ki jo prirejajo tržaški sedež Goethe Instituta iz Miinchna, mestni muzej Revoltella in Italijansko - avstrijski kulturni krožek v Trstu. Razstava bo odprta do 21. februarja. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 11. februarja ob priliki smučarskih tečajev izlet v žabnice in Trbiž. Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9. SPDT priredi v nedeljo, 11. februarja drugi zimski izlet po Krasu. Odhod z avtobusom v Trstu iz Ul. Beccaria ob 9.10, s Proseka ob 9.30. Zbirališče v Nabrežini na trgu pred cerkvijo, markacija št. 10 ob 10. uri. Hoje skupno 3 ure (Nabrežina - šempolaj - Slivno -Nabrežina). SPDT sporoča, da so odhodi avtobusov v nedeljo, 11. februarja, za Trbiž sledeči: Trst, ob 6. uri (Ul. Cicerone), Prosek, ob 6. uri, Opčine, ob 6.20 (nasproti postaje openskega tramvaja), Križ, ob 6.25, Nabrežina, ob 6.30, Sesljan, ob 6.35 (glavno križišče), Rojan, 6.15, Mitnica in svetilnik, 6.20. ŠD POLET priredi v nedeljo, 11. februarja, smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica št. 18 na Opčinah, tel. 212-136. Kolesarski klub ADRIA Iz Lonjer-ja priredi 18. februarja izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v Lonjer-ju pri Radivoju Pečarju. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Prevod BORUT TREKMAN Scena ing. NIKO MATUL Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba URBAN KODER Korepetitor IGNACIJ OTA Režija MIRAN HERZOG Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na ogled razstave SODOBNE SLOVENSKE GRAFIKE Otvoritev bo jutri, 10. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu. AMATERSKI ODER PROSEK — KONTOVEL Jutri, 10. februarja 1973 ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku BRANISLAV NUSIČ EMANCIPIRANE ŽENE Veseloigra v treh dejanjih Vabljeni! Prosveta Kulturni krožek Devin - štivan in pevski zbor «Fantje izpod Grmade* priredita jutri, 10. februarja 1973 v društvenih prostorih v Devinu z začetkom ob 20. uri kulturni večer s sledečim programom: Nastop pevskega zbora Fantje izpod Grmade*, nastop dekliškega zbora iz Devina, recitacije, odlomek Cankarjevega dela «Moje življenje* in pesmi raznih naših pesnikov, predavanje Stanka Kos-mine o temi «Slovenska mati, njen pomen in njega naloga*. Večer bo zaključil nastop folklornega ansambla «Kraški cvet* iz Nabrežine. Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta vabi na Prešernovo proslavo, ki bo jutri 10 t.m. ob 20.30 v Srenjski hiši. Včeraj-danes Danes, PETEK, 9. februarja POLONA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.22 — Dolžina dneva 10.06 — Luna vzide ob 9.34 in zatone ob 0.00. Jutri, SOBOTA, 10. februarja DUŠAN Vreme včeraj: naj višja temperatura 8,9 stopinje, najnižja 4,6, ob 19. uri 8,2, zračni pritisk 1019 ustaljen, veter 5 km severovzhodnik, vlaga 86 odst., nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 8,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb UMRLI SO: 82-letni Bruno Polil, 83-letni Domenico Benussi, 68-letna Ida Gellenich vd. Danieli, 71-letni Enrico Visnievez, 53-letni Bario Bo-natti, 50-letni Francesco Cesnik, 99-letna Cesira Costa vd. Redivo, 66-letni Angelo Grahonja. 79-letna Ada Veronese vd. Contin, 86-letni Albino Guamieri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM — Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; AUa Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Crotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busolini, Ul. Revoltella 41; Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi.J, Ul. T. Vercellio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. Prispevki V počastitev spomina preminule mame Malalan z Opčin daruje Stanko Bole z družino 5000 lir za ŠD «Polet». V počastitev spomina Mira Petaro-sa daruje Nataša Bole 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob bratranca Mira Petarosa darujeta Stana in Mario Kozina 5000 lir za PD «France Prešeren*. V isti namen daruje Neva Kozina 5000 lir za ŠD «Breg». Namesto cvetja na grob Sonje Hrovatin darujeta Sonja in Just Colja 2000 lir za Glasbeno matico. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 9. februarja ob 17. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik* za abonma red I; jutri, 10. februarja ob 20.30 za izven. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265. VERDI Jutri, ob 18. uri za red S v vseh prostorih druga predstava Bellinije-ve opere Norma z istimi izvajalci kot pri prvi predstavi. Dirigent Car-lo Franci. Režija Beppo de Tomasi Orkester in zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 31-948). POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 prva ponovitev Brechtove drame «Galilejevo življenje*. V glavni vlogi Tino Buazzelli. AVDITORIJ Od ponedeljka 12. do srede 14. t. m. tri predstave dela Ruggera Ja-cobbija «Ojdip brez sfinge* v izvedbi skupine «Teatro Italiano Moderno*. Kino Capella Underground 19.00 — 21.00 «Let It Be». Igrajo Beatles. V barvah. Nazionale 16.00—22.15 «H richiamo della foresta*. Carlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse. Fenice 15.30—22.15 «1 nuovi centurioni*. George C. Scott, Stacy Keach. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 15.30—22.15 «1 racconti di Can-terbury». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «D’amore si muo-re». Salvana Mangano, Milva, Ca-policchio. Barvni film. Excelsior 16.00 «Provaci ancora, Sam», Woody AUen. Barvni film. Ritz 15.30 «Joe Valachi*. barvni film, Charles Bronson, Lino Ventura. Walter Chiari, mladini pod 14. letom prepovedan. Aurora 16.00—22.00 «Non si sevizia un paperino*, Florinda Bolkan in Barbara Bouchet. Prepovedano . mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Cime tempestese*. barvni film. Capitol 15.30—22.00 «La corsa della lepre attraverso i campi», barvni film. Cristallo 21.15 Dvodejanka Amendole in Corbuccija: «Commedia del. De-camerone*. Silvia Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Poppea, una prostituta al servizio delTimpero*. Don Baky, Femi Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno «Chato». Charles Bronson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «11 sanguinario*. Oliver Reed. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Conoscenza camale di una ninfomane*. Isabel Sarli in Joseph Adams. Barvni film. Ideale 16.00 «11 quartiere dei pič violenti*. George Nader, Heidy Bo-hlen. Barvni film. Astra 16.30 «11 commissario Pelis-sier». Michel Piccoli, Romy Schnei-der. Barvni film. SOŽALJA Zveza vojnih invalidov NOV Tržaškega ozemlja izreka svojemu članu. Milanu Hrovatinu, iskreno sožalje ob izgubi žene Sonje. Zveza partizanov iz Lonjerja - Ka-tinare (ANPI) izreka globoko sožalje Milanu Hrovatinu in družini ob izgubi drage žene in mame Sonje. Prosvetno društvo Lonjer - Katina-ra izreka svoje globoko sožalje Milanu Hrovatinu in družini ob izgubi drage žene in mame Sonje. P.d. «Slavec» iz Ricmanj izreka sožalje družini Švara ob izgubi očeta in moža Jakoba. Pripravljalni odbor Tržaškega par-tizanskega pevskega zbora izreka svojemu članu Milanu Hrovatinu kreno sožalje ob izgubi žene Sonje- Naznanjamo žalostno vest, da >e p. Gabrijel Česnik odšel v večnost, kjer bo užival večno veselje. Danes. 9. t.m., ob 15. uri bo 'f cerkvi na Montuci sv. maša zaduš' niča, nato ga bomo pospremili n® pokopališče pri Sv. Ani. Barkovljanski slovenski duhovniki in verniki- Barkovljanski cerkveni pevski zbor se poslavlja od dobrega pastirja i® prijatelja. Slovenski Mladinski krožek v Ba® kovljah objokuje izgubo zavednež® in vedrega p. Gabrijela. Otroci, ki obiskujejo Slovensko o®' novno šolo v Barkovljah, ne bodo pozabili dragega patra Gabrijela i® njegovih dragocenih naukov. S.P.D. «IGO GRUDEN« in ŠK «SOKOL» vljudno vabita člane in simpatizerje na družabni večer, ki bo jutri, 10. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Odbor + 8. februarja je preminila URŠULA MIHALIČ vd. FERLUGA Pogreb bo jutri, 10. februarja ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: sestra, nečaki in nečakinje. Trst, 9. februarja 1973. PREDSEDNIK DEŽELNEGA ODBORA: ATENTAT NA SEDEŽ CGIL ŽAL NI OSAMLJEN PRIMER Sindikalisti orisali dokument o nujnih posegih na gospodarskem in socialnem področju Ogorčeni in ostri protesti tiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiiminiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES PRI MIRAMARU Minister Romita na obisku v Centru za teoretsko fiziko V Trstu znanstvena fakulteta svetovne univerze? POMEMBNA PRIDOBITEV NA PODROČJU ŠOLSTVA Deželni prispevki za študente ki obiskujejo univerze v tujini Tretja deželna komisija soglasno sprejela zakonski predlog K Pl - Ukrep je ugoden zlasti za slovenske visokošolce iz naše dežele, ki nadaljujejo študije na univerzah v Jugoslaviji Kakor smo že poročali v našem listu (glej Primorski dnevnik z dne 2. februarja letos), je skupina komunističnih svetovalcev v deželnem svetu (Godnič, Rizzi, Pellegri-ni, Lovriha in Bosari) 30. januarja vložila zakonski predlog z naslovom «Posegi za olajšanje visokošolskega izobraževanja študentov iz Furlanije - Julijske krajine na univerzah v tujini». O predlogu je v torek razpravljala pristojna (tretja) komisija. Po obrazložitvi predmeta in po daljši razpravi, med katero so predstavniki vseh svetoivanskih skupin pristali na novo pobudo, je bil zakonski Predlog sprejet enoglasno. Sedaj se bo moral izreči še deželni svet in v tej zvezi računajo, da bo ustrezna razprava na dnevnem redu oko. li 20. februarja. Zakonski predlog sestoji iz 5 členov, glavne točke iz njegove vsebine pa so naslednje: Deželna uprava se obvezuje, da bo olajšala visokošolski študij državljanov iz Furlanije - Julijske krajine na univerzah v tujini, in sicer z namenom, da bi dejansko uresničila splošno Pravico do izobraževanja in da bi bkrati podprla uveljavljanje deželne yloge mostu v odnosih do Srednje In Vzhodne Evrope (člen 1); deželna uprava sme podeljevati letne Prispevke univerzitetnim študentom ki obiskujejo univerze v tujini in ki se nahajajo v neugodnem gmotnem položaju (člen 2); državljanom, ki imajo svoje stalno bivališče v Furlaniji - Julijski krajini in ki posečajo univerze v tujini, se priznavajo ugodnosti, ki jih predvideva člen 2 deželnega zakona štev. 18 z dne 7. avgusta 196" (člen 3): za podeljevanje omenjenih prispevkov daje dežela na razpolago vsoto 10 milijonov lir na leto, in sicer za razdobje od leta 1973 do vključno leta 1975- Odbornik za šolstvo Giust je na seji izrazil soglasje deželnega odbora in zagotovil, da bo vsota 10 milijonov lir za prve posege na leni področju v letošnjem letu zagotovljena. Prav tako bo zagotovljen znesek, potreben za naslednja leta, kolikor bi se pa ta sredstva ukazala za nezadostna, bo deželna hprava poskrbela za njihovo u-sirezno integracijo. Prvi predlagatelj novega zakona Godnič je na seji posvetovalne komisije naglasil, da je bil Trst svoj cas v žarišču kulturnih dogajanj v Evropi, kar je fašizem pozneje Za daljšo dobo preprečil. V demokratičnem vzdušju, ki se je pri nas razvilo po sprejetju republiške u-stave in posebnega statuta Furlani6 . Julijske krajine, se je Tr-stu odprla možnost, da ponovno zavzame svoje nekdanje mesto v ev-ropski kulturi. Pri nas pa se moč-n° čuti pomanjkanje univerzitetne ustanove, ki bi ustrezala vlogi mo-*lu naše dežele in še zlasti potre-bam slovenske nai idne skupnosti, ji je po ustavi in posebnem sta-julu zagotovljena pravica do enakih ^obraževalnih pogojev kakor večinskemu narodu, in to od najnižje do najvišje stopnje, to je do univerze. Študentje iz naše dežele, ki so se doslej odločali za visokošolsko izobraževanje v tujini, doslej niso mog-Sli računati na kakršno koli pomoč *z javnih sredstev. To je znatno 0-teževalo višje izobraževanje sinov lzseljencev iz naše dežele v Svi-ch Nemčiji, Belgiji in drugih evrop-skih deželah, in še posebno abitu-rjentov slovenskih srednjih šol s puškega in Goriškega, ki so se odločali za nadaljnje študiranje na Jubljanski, zagrebški in na drugih uiverzah v Jugoslaviji, v Avstriji n drugod. V tej zvezi velja posebej uieniti številne slovenske dijake z našega področja, ki se vsako a-kademsko leto vpišejo na ljubljanskih fakultetah bodisi zato, ker želijo nadaljevati študije '■ materinem jeziku, bodisi zato, ker pri nas nekaterih fakultet sploh ni (tako na primer fakultete za slovenske jezike in slovstva). S sprejetjem zakonskega predloga KPI bo ta težava v glavnem odpravljena in pričakovati je, da bo število študentov iz naše dežele, ki se bodo poslej odločali za vpis na univerzah v matični domovini znatno narasle. Ostane pa odprto drugo pereče vprašanje, ki je s tem iesno povezano, nam. eč vprašanje tako imenovane nostrifikacije v tujini doseženih diplom oziroma njihovega priznanja s strani italijanskih šolskih oblasti. Kar zadeva študijske diplome, pridobljene na u-niverzah v Jugoslaviji, jo upati, da bo tudi ta problem v kratkem ugodno rešen, saj je podtajnik prosvetnega ministrstva Caizza med nedavno razpravo o zakonskem osnutku za slovenske šole v Rimu napovedal skorajšnji sestanek predstavnikov italijanskih in jugoslovanskih šolskih oblasti, na katerem naj bi se dogovorili o sklenitvi posebne konvencije za nostrifikacijo študijskih diplom. Upravičeno torej lahko pričakujemo, da bodo študentje iz naše dežele,ki se bodo odločili za visokošolsko izobra- Na nedavnem zasedanju vodilnega sveta vsedržavnega sindikata pražilcev so v zvezi s trgovino s kavo in s položajem pražilcev na italijanskem trgu naglasili, da so na tem področju v zadnjih letih nastopile hude težave, in sicer predvsem zaradi čedalje večje prodaje brazilske kave na račun blaga iz drugih dežel pridelovalk. Leta 1965 je Brazilija sodelovala z 39,52 odst. dobav italijanskemu trgu — pravi poročilo, ki so ga objavili po seji — leta 1971 pa se je njen delež dvignil na 71,76 odst.; v prvi polovici lanskega leta je še narastel, in sicer na 72,05 odst. vseh dobav. Čedalje širše uveljavljanje brazilske kave na italijanskem trgu spravlja Vsedržavni sindikat pražilcev predvsem v zvezo s poslovanjem stalne zaloge blaga Brazilskega zavoda za kavo (IBC) v tržaški luki. Iz te zaloge se oskrbujejo s kavo nekateri italijanski grosisti, ki nabavljajo blago po ceni znatno nižji od cene, ki velja na mednarodnem trgu pod okriljem Mednarodne organizacije za kavo (ICO). Zavod IBC dobavlja kavo italijanskim grosistom na podlagi posebnih pogodb — pravi poročilo — ki pa veljajo le za nekatere tvdke, medtem ko prehaja večina preKupčevalcev — ki ne uživajo omenjenih ugodnosti — v čedalje težji položaj. S trgovino s kavo se v Italiji ukvarja približno 3.000 tvrdk; zaradi konkurence, ki jo izvaja stalna zaloga ICB v Trstu, pa se njihovo število postopoma krči. Tako je samo v Neaplju v zadnjih letih izginilo s tržišča okoli 50 tvrdk, ki niso mogle zdržati konkurence. Vsedržavni sindikat pražilcev — naglasa na koncu poročilo — sma- ževanje v Jugoslaviji na podlagi deželnih ugodnosti po pravkar sprejetem zakonskem predlogu, po končanih študijah lahko vračali domov in stopili v poklic ne da bi jim bilo treba več kakorkoli skrbeti za nostrifikacijo pridobljenih diplom, ker jim bo njihova veljavnost avtomatično priznana na vseh ravneh. Uspeh nove deželne norme pa bo v glavnem odvisen tudi od razpoložljivih finančnih sredstev, ki so kakor rečeno začasno omejena na 10 milijonov lir na leto ter je zato upati, da bo deželna uprava v prihodnjih letih lahko primerno povečala razpoložljivi sklad. Izžrebani listek občinske loterije Na tržaški občini so izžrebali zmagoviti listek loterije, ki jo je priredila občinska umetnostna galerija. Srečni lastnik listka št. 1982 bo prejel olje slovenskega slikarja Livija Možine. Nagrado bo lahko dvignil v občinski palači, soba št. 124, v uradnih urah. V primeru, da bi olja ne dvignil v roku enega meseca od datuma izžrebanja, bo nagrada prešla, na podlagi zakona, občinski ustanovi za skrbstvo. tra za nujno potrebno, da se sedanji položaj razčisti in je zato poveril svojim vodilnim organom nalogo, da nastopijo z ustrezno zahtevo pri osrednjih oblasteh. VESTI Z ONSTRAN MEJE Referendum o združitvi hotelskih podjetij Konec marca letos bodo najpomembnejša hotelska podjetja na slovenski obali razpisala referendum o združitvi. O tem so se že pogovarjali člani Zveze komunistov portoroškega Metropola in Palača, nadalje piranskega hotela Piran in ankaranske Adrie in se izrekli za združitev. Združeno podjetje naj bi imelo okrog 4 tisoč hotelskih ležišč, 15 tisoč restavracijskih sedežev, tri avtocampe in številne športno rekreativne in zabaviščne objekte. Razlogov za združitev je več, predvsem pa gre za racionalnejše poslovanje, saj bodo lahko organizirali enotno propagandno službo, enotno povezavo s turističnimi agencijami, smotrneje bodo lahko razporejali kadre itd. Ustrezno strokovno gradivo bo pripravila posebna komisija, samoupravni sporazum o združenem podjetju pa bo seveda stopil v veljavo če ga bodo potrdili na referendumu člani vseh zainteresiranih kolektivov. Učiteljski tečaj Nadaljuje se tečaj za učiteljski natečaj kot priprava za ustne izpite. Predavanja bodo, kakor prejšnja, v Gregorčičevi dvorani od 16. do 19 ure. Tajništvo Sindikata slovenske šole v Trstu ""lini ■iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiHiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiniiiiniiii PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE iiuiiiiiiiimiinimmiiimiiiiimiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinfiiiiiuiniiniiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiii ZARADI HUDE KONKURENCE Italijanski pražilci proti zalogi IBC v Trstu Brazilija krije nad 72°]o vseh italijanskih potreb po kavi Razvoj gospodarskih dejavnosti na Tržaškem v preteklem letu Slaba letina za turizem - Industrija kolebala - Promet v luki dosegel skoraj 36,5 milijona ton (na račun petroleja) Statistični urad tržaške trgovinske zbornice je objavil vrsto podatkov o razvoju gospodarskih delavnosti v tržaški pokrajini v preteklem decembru. Iz pregleda pojemamo nekatere ugotovitve, na Podlagi katerih si je mogoče ustvari vsaj bežen vtis o gospo-J^jkih gibanjih v preteklem letu V tem pogledu moramo predvsem ?S0toviti, da se je turistično leto zaključilo z neugodnim rezultatom, -tevilo nočitev pri italijanskih tu-Dstih se je namreč skrčilo s 478.725 ^ letu 1971 na 452.331 v lanskem etu. Podobno je bilo tudi glede tu-l1/1 turistov: ti so leta 1971 vrgli Skupno 328.294, lani pa samo še 289.382 nočitev. Tržaško tržišče z nepremičnina-je lani popustilo v primeri z etom 1971: na pristojnem uradu k° namreč v letu 1972 zabeležili L372 kupoprodajnih pogodb, med-41? ko so jih leto poprej vpisali ‘5-529. Nasprotno s tem pa se je bednost izmenjanih nepremičnin la- ni dvignila, in sicer s 25.297 milijonov lir v letu 1971 na 28.702 milijona v lanskem letu. Proizvodnja v železarni Italsider pod Skednjem je bila lani približno na isti ravni kakor predlanskim: proizvodnja surovega železa je namreč dosegla 565.774 ton, medtem ko je znašala v letu 1971 559.G60 ton, proizvodnja kokil pa je znašala 183.794 ton (leto poprej 178.667 ton). Petrolejska čistilnica «Aquila» je lani povečala proizvodnjo petrolejskih derivatov za 15 odst. V ietu 1971 je namreč predelala skupno 1,707.151 ton surove nafte, medtem ko je ustrezna postavka lani na-rastla na 1.963.905 ton. V nasprotju s tem pa se je proizvodnja cementa v obratu «Italce-menti» v žaveljski industrijski coni lani skrčila za 5,6% ter dosegla 238.080 ton, medtem ko je znašala leto poprej 252.170 ton. Proizvodnja tiskarskega in časopisnega papirja v štivanski papirnici je lani napredovala za 8,8% in sicer s 105.631 ton v letu 1971 na 114.963 ton v lanskem letu. Glede potrošnje na Tržaškem navaja pregled trgovinske zbornice naslednje podatke: ootrošnja tobaka je narastla s 539.913 kg v letu 1971 na 556.039 kg v lanskem letu; potrošnja soli se je skrčila za približno 1%, in siicar z 18.008 stotov v letu 1971 na 17.830 stotov v letu 1972; potrošnja mesa se je nasprotno povečala, in sicer za 1,1%. to je s 93.772 stotov v letu 1971 na 94.800 stotov v lanskem letu. Blagovni promet v pristanišču je v lanskem letu dosegel 36,474.000 ton, kar predstavlja napredek za 6,2% v primeri z letom 1971, ko je luka odpremila skupno 34,327.711 ton blaga.. Promet s surovim petrolejem je dosegel 32,063.600 ton ter je bil za 8,3% večji kakor v letu 1971. Končno naj navedemo, da je v lanskem letu na Tržaškem zašlo v stečaj 34 tvrdk in družb, medtem ko so leto poprej zabeležili 41 primerov stečaja. GORIŠKI DNEVNIK PO SEZNAMU NA ŽUPANSTVU V GORIC? Davčni zavezanci v Gorici bodo plačali skoro B57 milijonov dopolnilnega davka Prvi na lestvici je Ivan Terpin s 15,6 mil. davčne osnove, drugi pa trgovec Mario Tacchino s 15,4 mil. osnove - Seznam občanov z osnovo nad 5 milijonov Pri davčnem uradu na goriškem županstvu so te dni na vpogled seznami davkoplačevalcev Letošnji seznam vključuje za goriško občino 5135 davkoplačevalcev, ali 740 več kot lani ter ga je pripravil državni davčni urad v Gorici na osnovi davčnih prijav Vanoni do 31. marca 1972 za dohodke iz leta 1971, ki so podvrženi davčnim obvezam. Vpisi v seznam so začasni ter ima davkarija pravico, da jih na osnovi svojih informacij lahko tudi spremeni. Celotna davčna osnova za Gorico dosega, kar se dopolnilnega davka tiče, 8030 milijonov in 478 tisoč, ali 1.4 milijarde več kot lani. Na to osnovo bodo davkoplačevalci plačali nekaj nad 266 milijonov dopolnilnega davka, skupaj z dokladami in stroški za izterjevanje pa skoro 357 milijonov. Leta 1972 je dopolnilni davek v Gorici dosegel nekaj nad 298 milijonov lir. Za povišanje letošnjega davka je več vzrokov; povišanje plač za razne občane, kar je povečalo tudi število oseb, ki so podržene plačevanju tega davka; nekaterim so z revizijo povišali davčno osnovo davčni uradniki. Začenjamo z objavo seznama tistih davkoplačevalcev, ki imajo nad pet milijonov davčne osnove. Na prvem mestu je trgovec Ivan Terpin s 15.6 milijona osnove in 3.006.000 lir dopolnilnega davka; sledi podjetnik Mario Tacchino s 15,4 milijona (3.004.000); zdravnik radiolog Rocco Rocco 13 milijoni (1.268.000) ; zdravnik Francesco Baldratti 12.6 milijona (1.195.000); inž. Giuseppe Agostinis 6 milijonov (545.000) ; radnik Federico Angses-ser 5 mil. (311.000); zdravnik dr. Enzo Bader 5,9 mil. (444.000); zdravnik dr. Luigi Bader 7,8 milijona (648.000) ; sodnik dr. Daniele Ba-lani 6,2 mil. (544.000); zdravnik prof. Francesco Baldratti 12,6 mil. (1.195.000) ; zdravnik prof. Salvato-re Bancheri 10,4 mil. (1.035.000); odv. Silvano Baresi 7,8 milijona (795.000) ; sodnik dr. Mario Bassi 5,8 mil. (467.000); uradnik Egidio Benci 5,6 mil. (359.000); prof. Ezio Bernardoni 6,8 mil. (747.000); zdravnik Annibale Beviglia 5,7 milijona (598.000) ; trgovec Giovanni Bigot 5,3 mil. (260.000); trgovec Enrico Bissaldi 6,1 mil. (717.000); uvoznik Ervino Bonetti 5,9 mil. (511.000); zdravnica Antonietta Bortoluzzi 6,2 mil. (512.000); uradnik Bruno Bres-san 5,1 mil. (334.000); industrialec Kurt Brunnschweiler 10,4 milijona (1.123.000) ; dr. Sergio Grusin 8 mil. (751.000); dr. Giuseppe Caiaz-zo 9,2 mil. (1.039.000); dr. Alessio Capozzi 6,3 mil. (544.000); avtoprevoznik Giancarlo Caprara 5,2 mil. (501.000) ; zdravnik prof. Renato Cazzola 8,2 mil. (605.000); sodnik dr. Raoul Cenisi 5,3 mil. (383.000); Marino čevdek 5,3 mil. (452.000); uradnik dr. Bruno Chientaroli 8,6 mil. (978.000); podjetnik Antonino Chiozza 6 mil. (522.000); dr. Mario Cifelli 5,3 mil. (323.000); trgovec Floriano Cipriani 5,8 mil. (650.000); industrialec Igino Comar 6,6 mil. (492.000) ; grofica Nicoletta Coroni-ni 5,9 mil. (524.000); dr. Giovanni Cossar 8,7 mil. (1.014.000); dr. Vir-giglio Cristiani 6 mil. (449 000); dr. Giuseppe Cubes; 5 milijonov (1908.000) ; Lucio De Fusco 5,2 mil. (395.000) ; dr. Lucio De Rocco 6,1 mil. (622.000); župan Pasquale De Simone 5,4 mil. (455 000); zdravnik prof. Filippo Destro 7,9 milijona (681.000) ; inž. Corrado Dinelli 6,3 mil. (500.000); uradnik Rinaldo Domini 5,4 mil. (419.000). (Se nadaljuje). Danes stavka zaposlenih v javnih lokalih Na poziv treh sindikalnih organizacij bo danes celodnevna pokrajinska stavka uslužbencev javnih lokalov, ki zahtevajo zvišanje minimalnih prejemkov, podaljšanje dopusta od 12 na 24 dni, skrajšanje delovnega časa od 46 na 40 ur tedensko ter nekatere doklade. Kategorija se je odločila za stavko na podlagi sklepa vsedržavnega vodstva, po katerem imajo pokrajinske federacije pravico oklicati poleg vsedržavne stavke, ki je že bila, še pokrajinske stavke, da bi podprle zahteve prizadete kategorije pri sklepanju nove delovne pogodbe. Solidarnost goriških sindikatov Pokrajinsko tajništvo treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL za Goriško je poslalo pokrajinskemu tajništvu Nove delavske zbornice CGIL v Trstu solidarnostno brzojavko, v kateri izraža ogorčenje goriških sindikatov spričo podlega atentata fašističnega kova proti tržaškim delavcem, kar predstavlja žalitev njihove demokratične zavesti ter njihove borbe za civilni in socialni napredek. V ponedeljek nadaljevanje razprave o osebju Na zadnji seji občinskega odbora je župan De Simone poročal o izidu sestanka s sindikalnimi organizacijami glede ureditve položaja občinskih uslužbencev na podlagi predlogov, ki so se o njih pogovarjali na ponedeljkovi seji občinskega sveta in o katerih bo beseda tudi na občinski seji v ponedeljek 12 februarja ob 18.30. Odborniki so nato nadaljevali razpravo o proračunu za leto 1973 ter bo proračun poglavitno vprašanje tudi današnje seje občinskega odbora. SLOVENJ d A PROSTIM Ib El A priredi v nedeljo, 11. t. m. ob 16.30 OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO 13 SPORED: Uvodna beseda: ACE MERMOLJA Sodelujejo: Mladinski krožek Gorica Klavirski trio šole Glasbene matice: škovič in Iztok Kodrič. Pevski zbor «Oton Župančič* iz Štandreža, Gorica. Pavel Kodrič, Črtomir Ši- Komomi zbor Nova VLJUDNO VABLJENI ............................1,111,1 NA MLADINSKIH IGRAH V SAPPADI Lep uspeh mladih smučarjev iz Doberdoba in okolice V nedeljo ob 5.30 odhod na pokrajinsko tekmovanje v Trbiž Ob sodelovanju z občinama v Ronkah in Tržiču ter . pod okriljem športne organizacije CONI je tudi doberdobsko županstvo priredilo preteklo nedeljo udeležbo šolske mladine iz Doberdoba, Jamelj in Dola pri zimskih občinskih športnih igrah. Tako so s posebnim avtobusom odpeljali v nedeljo, 4. t.m., 51 otrok na smučanje v Sap-pado in od teh jih je bilo kar 27 iz omenjenih šol doberdobske občine. fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiniiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiijiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»* NA POBUDO GORIŠKE OBČINSKE UPRAVE 2.800 šolarjev sodeluje v tekmovanju «Skrbimo za čistočo v našem mestu» Najboljše pismene odgovore in risbe bodo razstavili - Občinska prisotnost med šolarji Kako pritegniti tudi šolsko mladino, da bi skrbela za večjo čistočo v mestu, je bila tema pogovora, ki ga je prejšnji dan imel občinski odbornik za šolstvo Franco Moise s časnikarji. Odbornik je dejal, da občinska uprava sodeluje pri vzgoji otrok v skladu s svojimi pristojnostmi ter je razpisala tekmovanje za otroke zadnjih dveh razredov osnovnih šol in za nižjo srednjo šolo v odgovarjanju na vprašanja ter v izdelavi risb; otroška dela bodo ocenili in razstavili. Sodijo, da bo v akciji z naslovom «Skrbimo za čistočo v našem mestu* sodelovalo 1.300 osnovnošolskih otrok in 1.400 dijakov. Vsak vzgojitelj bo pred pričetkom izdel- iiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiimumiiiimiiiimniiimmiuniiniiiuiiiiiiimiiiiiimNiimmiimimiimmnuiimiiimii ŽE DRUGIČ V ZADNJIH DVEH LETIH Japonska znanstvenika preučevala vipavsko burjo 0 tem naravnem pojavu pripravljata zanimivo razpravo - Domačini menijo, da se jakost burje v Vipavski dolini iz leta v leto manjša V Ajdovščini sta končala enomesečni obisk znanstvenika s tokijske univerze doktorja Jušimura in Na-kamura. Prišla sta že drugič v presledku dveh let, da bi preučevala vipavsko burjo. Japonska znanstvenika sta preučevala predvsem smer in hitrost burje ter razmerje med njeno jakostjo in temperaturo zraka. Prvič sta bila v Ajdovščini, to je v središču gornje Vipavske doline, kjer burja običajno piha z največjo močjo, novembra 1971. leta. Toda odšla sta nezadovoljna, ker je takrat burja pihala samo dva dni. Doktorja s tokijske univerze sta bila toliko bolj navdušena ob drugem o-bisku, saj sta imela v letošnjem januarju kar 19 dni z burjo. V nekaterih dneh je njena hitrost dosegla celo 150 km na uro. Znanstvenika pripravljata posebno razpravo, oziroma študijo o vipavski burji. Vendar se bosta še enkrat vrnila, da izpopolnita oziroma ponovno preverita nekatera merjenja in podatke. Značilnosti burje preučujejo tudi jugoslovanski strokovnjaki. Ob tem naj poudarimo, da se po mnenju prebivalcev Vipavske doline hitrost burje postopno manjša. Vzroka za to pa doslej še niso natančneje opredelili in pojasnili. Morda bosta o tem kaj povedala doktorja Jušimura in Nakamura. Vipavska burja, ki sicer dela največje težave šoferjem, je v zadnjem raziskovalnem obdobju dosegla največjo jakost 1960. leta. Tedaj so njeni sunki dosegli 170 kilometrov na uro. M. D. Problem okuževanja v Podgori Smradu, ki ga je pred leti povzro-čevala tovarna umetnih vlaken v Podgori in ki kljub sprejetim ukrepom še vedno povzroča nevšečnosti in škodo prebivalcem tega in sosednjih krajev, se je pridružil tudi problem odpadkov, s katerimi okužujejo te tovarne Sočo in okolje. O zadevi je socialistični pokrajinski svetovalec Semola naslovil na predsednika pokrajinske uprave Chientarolija vprašanje, kaj je bilo doslej storjenega za odpravo teh nevšečnosti. Pred časom so krajevne ustanove našega področja uvedle posebno raziskavo o zadevi. Semola priporoča, da bi to raziskavo čim-prej zaključili in da bi j’ sledili primerni ukrepi za preprečitev nadaljnjega okuževanja vode in o-zračja, od česar imajo veliko škodo Podgorci in drugi prebivalci bližnjih podtočij. ka seznanil šolarje z vprašanji ekologije, ki so danes tako aktualna, da se z njimi srečujejo domala vse, zlasti pa razvite države. Po dva najboljša odgovora in po dve risbi bodo do 31. marca poslali komisiji v ocenjevanje. Odločitev naše občine, da začne preko mlajše generacije opozarjati tudi odrasle občane na potrebo po večji skrbi za mestno snago, govori o tem, da naše mesto ni več tisti vrt, ki je bil še nedavno, in da torej naravno bogastvo našega mesta ni tolikšno, da ga ne bi mogli uničiti. Dovolj bo, če pogledamo po soških nabrežjih, ob no'oku Koren in še marsikje drug-;e, r,-i se prepričamo, kako nujno ' v Gorici z mehanizacijo, deH- vci «mestne snage* in s skrbjo vseh občanov zagotoviti lepši iz-gled mesta, mlajšo generacijo pa v sDošfovanju do narave. r ’bo”’vk Moise je ob zaključku da je goriška občina med novimi v naši deželi, ki se je od-za takšen korak, in je iz-r--‘’ nroTv-tčanie. da bodo vzgoji-te'ii razuirHi njegov pomen. Vzgojna prizadevanja med mladino za čistočo našega mesta so zadnja v vrsti uspešnih dejanj nekaterih sektorjev občinske dejavnosti, zlasti kar zadeva delovanje z mladino. Tako so na predlog občine pričpb pri avtomobilskem klubu nrireiati tekmovanja v prometni vzgoii, ki ga bodo izpeljali tu di letos S nobratenima mestoma Celovec in Ven'o si bodo izmeniali dijake, športne :rt'-e bodo priredili med otroki iz Go~;ce in Nove Gorice, s šolskim avtobusom pa bodo šolarje peljali na ogled tovarn, javnih ustanov in muzejev, da se bo- do seznanili z utripom življenja svojega mesta in da se bodo čutili njegov sestavni del. NOVI PREDPISI ZA KMEČKE DELAVCE Za dopolnilno blagajno prijave v roku 15 dni Z zakonom št. 457 od 8. avgusta 1972, ki je bdi objavljen v Uradnem listu št. 218 od 23. 8. 1972, so razširili dopolnitev plače za kmečke delavce s pogodbo za nedoločen čas in za začasno odpuščene. Na osnovi čl. 15 tega zakona mo, a •,..'c pie«. oLti v roku 15 dni po odpustitvi delavca preko urada za delo prošnjo na INPS na že pripravljenem obrazcu. Na njem mora navesti imen? prizadetih delavcev, število dni ko niso delali in vzrok, zakaj so bili odpuščeni. Ker prej niso imeli pripravljenih predpisanih obrazcev za tako prija vo, je bilo določeno, da teče rok za prijavo od 15. februarja 1973. Rok za prijavo že odpuščenih delavcev zapade torej konec tega meseca, za pozneje odpuščene pa 15 dni po odpustu. iz goriškrga inatičnega urada ROJSTVA: Fabrizio Scardovelli, Flavio Podbersič, Stefano Moretti, Andrej Pahor, Ilaria Ciach. SMRTI: upokojenec 59-letni Romano Marini, gospodinja 75-letna Maria Barazzetti vd. Štolfa, trgovka 51-letna Fiorinda Nicolazzi por. Brai-dotti. {, J* ■ , ' * ' *■ • Ker naši kraški otroci nimajo zimske opreme, zlasti pa ne čevljev za smučanje in ne smuči, so našli možnost, da smuči in čevlje izposoja CONI za tiste, ki bi se radi udeležili zimskih iger, pa nimajo teh nujno potrebnih rekvizitov. Kljub dejstvu, da ima kraška mladina le malo možnosti za izvajanje zimskega športa, pa so se naši mali smučarji preteklo nedeljo kar dobro odrezali, kar dokazuje tudi splošna lestvica doseženih rezultatov. Med dečki so na progi dolgi dva km bili najboljši: David Lakovič s časom 9’ 08”; sledi Edvard Gergolet s 10’ 48”; za njim pa še Hilarij Lavrenčič, Hilarij Kobal, Klavdij Devetta. Med deklicami, ki so tekmovale na progi 1.5 km. je prišla prva na cilj Mirjam Vescovi s časom 19’ 35”, tik za njo Anamarija Pa-san s 19’ 38”; kateri sledijo Gian-na Battisti, Gigliola Vescovi, Lo-redaria Lavrenčič in Danijela Lavrenčič. V nedeljo, 11. t.m., bodo zopet odšli na tekmovanje, ki bo na smučišču pri Trbižu. Tokrat bodo tekme za pokrajinsko prvenstvo in se jih bodo udeležili tekmovalci od prejšnje nedelje. Avtobus bo prišel po doberdobske otroke na Trg sv. Martina, odkoder bo odpeljal zjutraj ob 5.30. Zato se priporoča točnost udeležencev, da se zberejo na trgu še pred omenjeno uro, da ne bo nepotrebnih zamud. Goriška sekcija SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA priredi predavanje o dc; : ’r."-em davku IVA v ponedeljek, 12. februarja ob 20.30 v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. Crispi 10, ki jo je ustanova blagovolila dati na razpolago. Predavala bosta dr. STANKO OBLAK in RUDI JAGODIC. Vabimo k udeležbi vse slovenske trgovce, gostilničarje, obrtnike in sploh vse operaterje, ki se pri svojem delu srečujejo z novim davkom. Razna obvestila Slovenska nižja srednja šola bo imela roditeljski sestanek v ponedeljek, 12. februarja ob 18. uri v šolskih prostorih v Ul. Randaccio. ti urica VERDI 17.00—22.00 «Una ragione per vivere e una per morire*. J. Coburn in B. Spencer. Barvni film. CORSO 16.30—22.00 «Corvo Rosso non avrai il mio scalpo*. R. Redford in D. Bolton. Barvni film. CENTRALE 17.30-21.30 «Per un pu-gno nell ocehioi. F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. MODERNISS1MO 17.00—22.00 «1 cor-pi presentano tracce di violenza carnale*. T. Aumont in S. Kendall. Barvni film. mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15—22.00 »Cristiana mo-naca indemoniata*. M. Konopka in T. Achilli. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30 «Mio caro assassi-no». Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «Torino nera». Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Maria Stuarda regina di Scozia*. \om tiorira SOČA «Beg v zločin*, nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Okusi Drakulovo kri*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. Megla je v Gorici zelo redek pojav. Povsem nepričakovano se je pojavila v sredo zvečer. Tako gosta je bila, da so imeli celo domačini težave z orientacijo pri vožnji avtomobilov. K nam je «prišla» iz Furlanije, «prestopila» je mejo in se «razlila* tudi po Vipavski dolini. Promet se je odvijal po polževo, nesreč pa ni bilo. V včerajšnjih jutranjih urah se je razredčila, vendar ne popolnoma, kakor dokazuje Altranova fotografija, posneta na Travniku DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolo, Ul. I. maja, tel. 73-328. Na včerajšnji proslavi srednješolcev v Kulturnem domu ((Prešernovo pesem in misel smo dolžni ohraniti zanamcem)) Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so napolnili parter in galerijo velike dvorane KD Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu so včeraj slavili slovenski kulturni praznik s Prešernovo proslavo v Kulturnem domu. V veliki dvorani Kulturnega doma so se zbrali dijaki z vseh šol: trgovske akademije, obeh licejev in učiteljišča in malone napolnili parter in galerijo. Proslave so se udeležili tudi profesorski zbori vseh teh šol z ravnatelji na čelu. Program proslave je bil sicer kratek, zato pa dobro pripravljen. Najprej je o velikem pesniku spregovoril dijak Diego Marega, ki je v kratkem priložnostnem nagovoru prikazal pesnika, njegovo vlogo v tedanji družbi, pa tudi njegovo vlogo za poznejši nacionalni in ne le nacionalni razvoj Slovencev. Njegov govor objavljamo v celoti: «Danes je 124 let, odkar je u-mrl naš največji pesnik France Prešeren. Leto za letom se spominjamo njegovega brezuspešnega iskanja sreče v ljubezni in v življenju, njegovega genialnega, pestrega in vsestranskega pesniškega ustvarjanja, njegovih žolčnih bojev z nemškutarji, s Kopitarjem in z naglo obogatelim, prevzetnim meščanstvom. «Gorenjsko vasico Vrbo, kjer se je rodil kot sin stare kmečke rodovine 3. decembra 1800, je kmalu zapustil iz želje po učenju. Postal je doktor prava na Dunaju in se preselil v Ljubljano. Kot mlad idealist, poln življenjskih sil, je kmalu zadel ob trdo realnost pridobitne meščanske družbe. Ljubljana je bila tedaj za naše pojme precej majhno, vendar še kar razgibano mesto. Bilo je v rokah avstrijskih uradnikov, ki so bili stebri Metternichovega režima. «Nesvobodno ozračje pa ni kalilo Prešernove trdne vere v lepšo bodočnost Slovencev, bodisi v narodnem kot v socialnem pomenu. Slovencem, ki so bili pod avstrijskim cesarjem, je v svojih pesmih kazal pot k dostojanstvu in pravem mestu v krogu ostalega človeštva. Lahko trdimo, da je bilo že njegovo pisanje v slovenščini revolucionarno dejanje, kajti razen redkih izobražencev so slovensko govoreče ljudstvo v mestih predstavljali hlapci in dekle. Drugi so govorili po nemško, do kraja pa so bili ponemčeni naglo obogateli trgovci in podobni meščani, ki so si šteli v čast družbo nemških visokih uradnikov in aristokracije. «Prešeren je kmalu spoznal, da je pesniški stan, kljub svoji važni socialni in narodobudni vlogi, zelo malo cenjen. «Slep je, kdor se s petjem ukvarjam; skratka: človeka vredno življenje in zadoščenje v ljubezni sta pesniku o-nemogočena. «Cenzura je v tistih časih delovala s polno paro in se seveda njegove pesmi napredne vsebine niso mogle izogniti Škarjam. Trda gorenjska grča pa se ni vdala kompromisom in pohabljene Zdravljice ni dala v stik. Po francoski julijski revoluciji je v prevodu izrazil nujnost «rabelje zatret’ in tirane». V svojih delih se je skliceval ne le na vzore iz antične, italijanske in nemške literature, pri preučevanju katere mu je bil v veliko pomoč prijatelj Matija Čop, ampak tudi na naprednejše duhove iz Nemčije in ostale Evrope. Ti so bili kot on romantični demokrati in so nasprotovali tiraniji. Svoje naprednosti ni prikrival in ga je zato Metternichova policija skrbno nadzorova- la. Le-to ga je zelo oviralo pri iskanju samostojne odvetniške službe, ki jo je dosegel šele tri leta pred smrtjo, ko je bil že nepopravljivo duševno strt in hudo bolan. «V Prešernovih pesmih je vsebina večkrat socialno - napredna, torej v nasprotju s politiko tedanje Avstrije ter s fevdalnimi nazori duhovščine. Medtem ko so ti zagovarjali potrebo po utilitaristični in moralno - nabožni lite-taturi, je predstavljal Prešeren svobodno ustvarjalno silo na strani nastopajočega demokratičnega meščanstva, ki je fevdalcem in njihovemu pojmovanju sveta nasprotovala. ((Istočasno z moralnimi klofutami, ki jih je moral Prešeren pretrpeti pri iskanju svoje življenjske dimenzije, je doživel razočaranje tudi v ljubezni. Spopadel se je na primer z dejstvom, da velja za najvažnejši adut pri izbiri neveste samo bogata dota. že dolgo let je po gostilnah srečaval nadute deklice in jim posvečal pesmi, dopisoval si je z Nemko iz plemenite rodbine in so bila tedaj njegova čustva resnejša. Doba pa, ko se je zaljubil v bogato meščansko dekle Julijo Primic, pomeni pri njem vrhunec ustvarjalnega momenta, h ■ zaporedja njegovih pesmi, posvečenih Juliji, lahko vidimo rast in žalostni razplet njegove ljubezni. Ljubljenka se je namreč poročila z visokim uradnikom Scheuchenstuelom. Njej je posvetil ((Sonetni venec» in v akrosti-u ovekovečil njeno ime. Prešernova apredrznosU je veselo razburila vse ljubljanske salone in razsrdila Julijo, njeno mater in njenega ženina. Nepojmljivo je bilo namreč za tiste čase, da bi se v ljubezenski pesmi razglašalo opevankino ime. ((Leta prijateljstva z Ano Je-lovškovo so gledala usihanje Prešernove pesniške moči. Zadnja pesniško nerodovitna leta je preživel v Kranju kot odvetnik. Bil je zelo priljubljen pri vseh preprostih ljudeh. In ker so pravi prenašalci življenja samo takšni skromni, delavni, potrpežljivi ljudje, sta Prešernova beseda in misel prišli Po njih do nas, mi pa smo ju dolžni posredovati zanamcema. Po končanem govoru so se na odru zvrstili štirje člani težaškega Stalnega slovenskega gledališča in sicer Bogdana Bratuževa, Zlata Rodoškova, Stane Starešinič in Anton Petje, ki so ob klavirski spremljavi prof. Irme Tavčarjeve recitirali Prešernove gazele in pesmi ljubezni. Proslava se je zaključila s Prešernovo «Zdravljico». Dijaki, ki so, kot smo že rekli, napolnili dvorano, so programu sledili zelo disciplinirano in z očitno zavzetostjo. V Kulturnem domu so slovenski kulturni praznik slavili dijaki višjih srednjih šol, dijaki nižjih srednjih šol pa so Prešernov dan slavili na šolah in sicer v zadnji liri dopoldanskega pouka. IZ UMETNOSTMH GALEHIJ Minuzzi v Lanterni Pred otvoritvijo razstave slovenskih grafikov v KD Člani Stalnega slovenskega gledališča so ob klavirski spremljavi Irme Tavčar recitirali Prešernove pesmi V galeriji «La Lanterna» je razstavil svoje jedkanice Mau-rilio Minuzzi. Gre za jedkanice, katerih natančnost. izdelave in risarska spretnost privlačita najprej naše oko, njihova vsebina pa pritegne tudi našega duha. Slikar Minuzzi je po rodu sicer iz beneškega centra Pramaggio-re, toda že. malone desetletje živi v Koeinu v Nemčiji, kjer se je izšolal in kjer sedaj poučuje grafiko na tamkajšnji šoli za u-metno obrt. Občasno pa razstavlja tudi v domovini in sicer v Rimu, Turinu, Milanu, tokrat je prišel tudi v Trst. Sicer pa se je že krepko vključil v nemško grafično ustvarjalnost, predvsem s sodelovanjem pri umetniško -socialnih 'inanifestacijah aktualne važnosti, katerih osnovni cilj je borba proti zastrupljanju človeka in naravnega okoljaL In prav to predstavlja glavno ali vsaj pretežno vsebino v galeriji «La Lanterna» prikazanih jedkanic, natisnjenih v več barvah in z izredno strokovno veščino. Iz njih pronica v umetniško prenešenem smislu pristno doživeto občutje človeka, ki je zrasel sredi polj, zelenja in drevja, a mora živeti v stehni-ziranem svetu, v katerem pod oblaki dima uspeva le bohotna rast množične proizvoanje Kovinskih izdelkov. Hrepenenje, rekli bi že sla po življenju v pnroai sili Minuzzija v opozarjanje javnosti, s tem da prikazuje lažno življenje s skoroaa masohistič-no jedkostjo. Tako so vsebina vrste njegovih grafičnih listov «Rauchmascinen», to se pravi stroji za povzročanje aima. Pretresljiva pa je jedkanica z naslovom «Kašljajoča cvetkam. Naslov je prav gotovo dovolj zgovoren. Minuzzi razkrin-kuje vse, kar ni več naravnega v naši družbi. V vrsti grafičnih listov z naslovom ((Mali trg izkrivljenih nesmislov» vidimo med drugim dehteče jabolko, slastno klobaso in svežo, nabreklo gobo. Sence teh treh predmetov pa se razvijejo tako kot bi iz njihove prenatrpane notranjosti uhajale trume vojakov, vzmeti, kolesca, žeblji in druge kovinske razbitine, kajti tudi povsem, prirodni sadeži kot sta jabolko in nabrekla goba, so že prepojeni z mehaniko in kovino, s posledicami ali produkti sodobne tehnologije, Minuzzijeve stvaritve bi pač mogli istovetiti s smislom, ki ga je Brecht izrazil z naslednjimi besedami: cKajti resnica je kon-krektna». Če se iz središča razstavnega prostora ogledujemo naokrog po razstavljenih slikah, se nam■ dozdeva, da smo napravili v času skok milijonov let v svet, ko bo svetloba našega senca tako ošibela, da bo postala oranžna. V Scaramellovih razstavljenih o-Ijih je namreč sonce bledo, za-megleno in komaj komaj obseva pokrajino, kjer se sence zli- j vajo v gosto rjavkaste mrakove j ozadij. Iz teh pa povsod izstopajo le razvaline stavb in stopnišč z oboki, stebri in kapiteli, kot da bi se ob umiranju Zemlje kolo naše civilizacije zavrtelo nazaj. Nikakega dvoma ni, da uspe slikar s to enostavno lestvico barve in v skromnih oblikah rahločutno pričarati mrakobno lepoto, ki je še ostala v tem, rekli bi. odmirajočem svetu razpadajočih se palač in mest, med katerimi sta še edini, živi bitji neki jamski samotar in neki starec, ki nosi naročaj drv. Ljubljana postaja vedno večje mesto in pomembnejši kulturni center. Toda če je res, da ima Ljubljana kar celo vrsto gledališč, ima razmeroma malo galerij. Ne smemo namreč pozabiti, da živi in dela v Ljubljani cela vrsta umetnikov, vrhu tega je v Ljubljani tudi akademija za likovne umetnosti. Zato je tem bolj razveseljiva vest, da bodo nekje blizu Mazimarketa — torej v vsem dostopnem središču — odprli novo umetnostno galerijo za domače in tuje razstavljavce. France Mihelič Aldo Scaramella v «Tergeste» Verjetno je prav zato, ker je galerija Tergeste tako majhna in tesna, razstava Alda Scara-melle, ki jo je pripravil sedaj v tej galeriji, ena njegovih najboljših razstav. Zanjo je namreč izbral omejeno število del, seveda najboljših. Kdor meni, da mora biti slika barvno pestra, se pred temi deli ne bo znašel. Kot poklicni dekorater ima Scaramella sleherni dan opravka z barvami, te več let pa je od tedaj, ko je iz svoje palete izločil vse žive barve in sedaj vztrajno upodablja svoje motive le v toplo rjavkasti barvi, v kateri včasih zasledimo tudi na- dih vijoličaste. S pesmijo bele barve uspe Scaramelli z razmeroma skromnimi sredstvi pričarati v raznih odtenkih videz barvitosti, rekli bi nekakšno barv-nost, ki jo usklaia z vsebinsko zasnovo podobe. >tni govor je imel dijak Diego Marega TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 G. Bergamini: «Pravljica»; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.20 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Literarna oddaja; 16.00 Dokumenti o nacistični zasedbi Trsta. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 11.15 Orkester Hamilton; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ritem in pesem; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.30 Plošče; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops - Pops; 17.45 Razgovor s Prešernovimi nagrajenci; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Pevski zbori; 19.30 Prenos RL. 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Top - Hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Turina; 13.15 Poje Do-novan; 13.27 Strnjena komedija; PETEK, 9. FEBRUARJA 1973 14.00 Ital. popevke; 15.10 Program za mladino; 17.05 Sončnice; 19.10 Sindikalno - ekonomska panorama; 19.25 Operne skladbe, 20 20 «Andata e ritorno»; 22.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.10 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče: 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Ital. glasba; 12.15 Operna glasba; 14.30 Stravinski; Petruška; 15.15 Sibeliusova Simfonija štev. 4; 16.15 Angeli - Pagliaro: Aleksander Veliki; 17.20 Enotni razreJ. 13 15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Nalezljive bolezni; 21.30 Jazz. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pesniki in pisatelji — naši prijatelji; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Gounod: slika iz «Fausta»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli: 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi!; 15.40 Beethoven: Sonata za violino in klavir; 16.00 «Vrti-ljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali*; 18.50 Ogle- dalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Kovačiča; 20.00 Amaterski zbori; 20.30 «Top - pops»; 21.15 Oddaja o morju; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Obisk v muzeju; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajse; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.25 «Kraljica snega» — balet; 18.45 Glasbeni spored; 19.15 Poljudna znanost: življenje žuželk; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Teden aktualnosti; 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Verdijev «Rigoletto». JUG. TELEVIZIJA 9.30, 14.40 TV v šoli; 11.00, 16.10 Angleščina; 16.45 Smuk za ženske — iz St. Moritza; 17.45 Veseli tobogan: črenšovci; 18.15 Obzornik; 18.30 Risanka; 18.40 Vzgojni problemi: 18.50 Za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.00 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.30 Dokumentarni film; 21.10 Koln: Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. KOPRSKA BARVNA TV 12.55 Svetovno prventvo v smučanju; prenos iz St. Moritza: 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Poročila; 20.30 Serijski film: «Pol brata*. iiiiiiiiiiimmiiimmmimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiimiiniiiimiiiimiiiiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii NEWYORŠKI INŠTITUT JE UGOTOVIL... Francozi bogatejši od zahodnih Nemce v Nemci ne priznavajo verodostojnosti Že davno niso Zahodni Nemci bili tako hudo jezni, kot te zadnje tedne ob čitanju podatkov oziroma ugotovitev nekega inštituta, ki na njihovi osnovi prihaja do ugotovitve, da je Francija baje že danes dinamičnej-ša od Zvezne republike Nemčije, da so njeni državljani bogatejši od Zahodnih Nemcev in da bo 1. 1985 njihov družbeni bruto-pro-dukt večji od zahodnonemškega. «To enostavno ni mogoče,* trdijo zahodnonemški časopisi, navajajoč, da so bili ti podatki pripravljeni za potrebe predvolilne kampanje francoskih degolov-cev in celo, da je takšno analizo pri nekem ameriškem raziskovalnem inštitutu naročil ter plačal francoski predsednik Pom-pidou. Ta ameriški inštitut namreč pravi, da so Francozi v preteklem desetletju malone neopazno opravili pravcato gospodarsko in družbeno revolucijo, ki je na e-konomskem, socialnem in psihološkem področju zagotovila neverjetno velike uspehe. Iz omenjene analize izhaja, da so Francozi v zadnjih 13 letih napredovali za 35 odstotkov, zadnja tri leta pa celo za nad 50 odstotkov hitreje od Zahodnih Nemcev. Raziskovanja, ki jih je bil o-pravil ta inštitut, so pokazala — kot zatrjujejo — da je poprečni Francoz že zdaj bogatejši od Zahodnega Nemca. Francozi i-majo večje osebne dohodke, več avtomobilov, več možnosti izobraževanja in počitka. Francozi bodo — pravi analiza — že čez sedem let dosegi; sedanji ameriški standard, kar bo Zahodnim Nemcem uspelo šele deset let kasneje, Britancem pa to ne bo uspelo niti po letu dva tisoč. Na vprašanje, zakaj se je bilo ustvarilo mnenje, da Francozi še niso dosegli ravni najbogatejših in najnaprednejših dežel sveta, inštitut odgovarja, da je to posledica navade Evropejcev. da gledajo nanje kot na gospodarsko znatno šibkejše od Zahodnih Nemcev. Če gre vera tej ameriški znanstveni analizi, potem ni točno, da so Zahodni Nemci marljivejši in bolj disciplinirani od Francozov. Naspretno, francoski delavec je zelo produktiven in ga je v tem pogledu moč primerjati z japonskim ter ameriškim. V analizi je posebej poudarje- na francoska jedrska moč, nadalje teža njene zunanje politike in vse večja vloga, ki j0 ima v svetu. Vendar je tu omenjeno, da i-majo Francozi tudi svoje probleme. Nimajo, postavimo, zadostnega števila stanovanj, bolnišnic, šol in nasploh objektov infrastruktur. Kot rečeno, Zahodni Nemci e-nostavno ne verujejo ugotovitvam inštituta iz New Yorka, ki sodi med najbolj znane tovrstne ustanove na svetu, in pa njenemu šefu, Hermanu Kahnu, ki je svoj-čas predvidel gospodarski vzpon Japonske. «Kahnove obrazložitve in argumentacije so preveč poenostavljene,* pravijo v Zahodni Nemčiji, kjer nikakor niso pripravljeni vse to priznati. Ali jim gre pri tem bolj za znanstveno objektivnost ali pa bolj za določen prestiž svoje dežele, kjer je bil nekoč uresničen famozni go- spodarski čudež, ni moč reči. Na vsak način, ko skušajo do- kazati nasprotno, pri tem tudi o-menjajo, da ameriški futurolog ne vodi računa o dejstvu, da nekateri drobni, neznatni elementi lahko vplivajo na razvoj, ga lahko pospešijo ali skrajša- jo. Kot primer navajajo stavke na Francoskem iz 1. 1968, ki bi — če bi se ponovile — lahko zaustavile razvoj dežele. V dvom postavljajo tudi uspeh francoske industrijske modernizacije, pri čemer še zlasti poudarjajo, da so Francozi morali opustiti gradnjo svojega atomskega reaktorja ter se povrniti k ameriškemu, kot tudi omenjajo francoski sistem za barvno televizijo «Secam», ki da prav-tako ni «na višini*. Na koncu zahodnonemški tisk podčrtuje, ne brez primesi užaljenega ponosa, da so bila merila raziskovanja inštituta Hudson dokaj samovoljna. Tako je na primer bruto družbeni proizvod na osebo moč upoštevati le kot približen indikator za merjenje blagostanja, uporabiti ga torej f|~e le kot enega od statističnih pomožnih elementov. Ono, kar je treba izmeriti, je kvaliteta objektov in še marsičesa drugega — poudarjajo Zahodni Nemci — pa bi zaključki bili povsem drugačni. Kje je resnica v tej francosko- (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiifiiiiiiiiuiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Novosti, ki jih skušate vnesti v svoje delo, ne boste izpeljali. Poslušajte nasvet izkušenih ljudi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Presenetili boste svoje poslovne nasprotnike. Ne boste pozabili krivice, ki vam je bila storjena. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Obljube, ki jih boste dali v trenutku navdušenja, bodo pretirane. Ohladilo se bo neko prijateljstvo. RAK (od 21.6. do 21.7.) Dosegli boste uspeh, ki ga niste pričakovali. Z ekstravagantnostjo ne boste postali zanimivi. LEV (od 22.7. do 22.8.) Ne zamenjujte tega, kar že imate, s tem, kar vam je obljubljeno. Ogibajte se prenagljenih odločitev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Opravljivim osebam boste morali zapreti usta. Ne zanemarjajte zdravja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Razširite krog svojih poslovnih poznanstev. Preverite neko prijateljstvo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S svojo treznostjo si boste zagotovili dober posel. Družinsko vzdušje bo naravnost odlično. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izberite najprimernejši trenutek, da pokažete svoje lastnosti. Srečne u-re z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte vplivati na sodelavce, ki so preveč zaletavi. V družini bo vse prav. VODNAR (od 20.1. do 19.2.) S svojo intuicijo boste pravočasno odkrili neko spletko. Po nekem razgovoru boste spremenili načrt. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je primeren za izdatke, katere že toliko časa odlašate. Pridobili si boste spoštovanje najmlajših. Velik, izrazit črno - bel lepak nas vabi na jutrišnjo otvoritev razstave sodobne slovenske grafike v Kulturni dom v Ulico Pe-tronio. Razstavo je pripravila Moderna galerija iz Ljubljane, v Trstu pa jo organizira Slovenska prosvetna zveza. Ta razstava bo prav gotovo pomembna kulturna prireditev ne le za slovenski del tržaškega prebivalstva, pač pa za vse ljubitelje umetnosti na našem področju, kajti gre za razstavo del skupine najboljših slovenskih grafikov, znano pa je, da predstavljajo slovenski grafiki zelo pomembno postavko v grafiki vse Jugoslavije, ki jo smatrajo na tem področju likovne ustvarjalnosti nekakšno velesilo, če se smemo v tem smislu izraziti. Gostovanje slovenskih grafikov v Kulturnem domu ne bo prvo njihovo gostovanje v Trstu. Vsaj za večino ne, kajti Riko Debenjak na primer je prvič razstavljal v našem mestu že pred obilnimi 20 leti, sodeloval je nato na kolektivni reprezentativni razstavi jugoslovanske grafike pred leti v palači Costanzi, lansko leto smo njegova dela srečali med deli drugih pomembnih slovenskih grafikov v galeriji La Lanterna. Prav tako so v Trstu razstavljali še Bernik, Maražova, Makuc, Jemec in Meško Kiar. In vendar bo njihovo sedanje ponovno gostovanje za Trst pomemben dogodek. Gre namreč za izbiro najboljših del najboljših slovenskih umetnikov na tem področju likovne ustvarjalnosti. Ker kljub vsemu mnogi še ne poznajo umetnikov, ki prihajajo Slovenski prosvetni zvezi in tržaškim ljubiteljem umetnosti v goste, se bomo z njimi na kratko seznanili. Začnimo z Rikom Debenjakom, ker smo ga omenili kot prvega. Rodil se je 1908. leta v Kanalu na Soči in je torej primorski rojak. Študiral je v Beogradu na umetniški šoli in posečal tudi višji akademski tečaj, nakar je odšel za leto in nekaj več v Pariz, od koder se je vrnil le malo pred zadnjo vojno. Sedaj je redni profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Od njegove prve razstave leta 1937 v Beogradu, ko je priredil razstavo že kot diplomat, je imel že 42 samostojnih razstav doma in v tujini. Hkrati pa je sodeloval na vseh pomembnejših razstavah jugoslovanske grafike doma in v tujini ter na številnih mednarodnih razstavah, kjer je dobil tudi že kup priznanj. France Mihelič je za leto starejši od Debenjaka. Rodil se je 1907 v Virmašah. Šolal se je na zagrebški Akademiji likovnih umetnosti, že vrsto let pa je redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. France Mihelič je tudi član Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti ter častni član florentinske Ac-cademia del Disegno. Prvič je Mihelič samostojno razstavil leta 1939, nato pa priredil še 15 samostojnih razstav, sodeloval pa na številnih razstavah jugoslovanskega slikarstva in grafike doma in v tujini. Marjan Pogačnik je Ljubljančan. Rodil se je v slovenskem glavnem mestu 1920. leta. študiral je na filozofski fakulteti ter na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer sedaj poučuje na oddelku za grafiko. Večkrat je samostojno razstavljal v Ljubljani in sodeloval na mnogih pomembnejših slovenskih in jugoslovanskih razstavah grafične umetnosti doma in v tujini. Bogdan Borčič je tudi Ljubljančan. Rodil se je 1926. leta, študiral na ljubljanski Akademiji likovne umetnosti, kjer se je izpopolnjeval še na specialki za slikarstvo, dve leti pa prebil tudi v Parizu. Svojo prvo razstavo je pripravil 1953. leta, od tedaj pa je imel že dva ducata samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa je tudi na številnih raz- «Tožba za poletjem« stavah jugoslovanske grafike doma in v tujini, pa tudi na nekaterih mednarodnih razstavah. Vladimir Makuc je za leto starejši od Borčiča. Po rodu je iz Solkana, šolal pa se je najprej na ljubljanski akademiji, nato pa še v Parizu. Od 1962. leta, ko je pripravil svojo prvo samostojno razstavo, je imel še 28 osebnih razstav, sodeloval pa je na številnih razstavah jugoslovanske grafike doma in v tujini. Janez Bernik se je rodil 1933. leta v Ljubljani, kjer se je tudi šolal in nato izpopolnjeval na specialki za kiparstvo ter na specialki za grafiko na Akademiji za likovno umetnost. Želja po nadaljnjem izpopolnjevanju je tudi njega pripeljala v Pariz, od koder se je vrnil v Ljubljano, kjer sedaj poučuje na šoli, iz katere je izšel. Svojo prvo razstavo je Bernik pripravil leta 1960. Od tedaj, torej v samih 12 letih je pripravil kar 28 samostojnih razstav,' s čimer izpričuje svojo veliko aktivnost, zaradi česar je bil vključen v vse pomembnejše razstave jugoslovanskega slikarstva doma in v tujini. Tudi Andrej Jemec je Ljubljančan. Rodil se je leta 1934 in se na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost tudi šolal. V desetih letih, odkar je začel samostojno razstavljati, je priredil že 22 razstav. Podobno kot ostali grafiki, ki prihajajo sedaj v Kulturni dom, je tudi on sodeloval na vseh pomembnejših jugoslovanskih razstavah jugoslovanskega slikarstva doma in v tujini. Meško Kiar je doma iz Murske Sobote, kjer se je rodil 1936. Tudi on je dokončal ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je nadaljeval šolanje na specialki za slikarstvo, v grafiki pa se je izpopolnjeval še na visoki šoli za likovno umetnost v zahodnem Berlinu. Od leta 1960, ko je imel prvo razstavo, je pripravil še 14 samostojnih razstav, sodeloval pa na številnih razstavah jugoslovanskega slikarstva in grafike. Med gostujočimi slovenskimi u-metniki bo tokrat najmlajši Gorazd šefran, ki se je rodil v Ljubljani v decembru 1945. V Ljubljani je tudi študiral na akademiji in dokončal še specialko za grafiko. Kljub svoji mladosti je priredil že več samostojnih razstav, sodeloval pa že pri več skupnih razstavah doma in v tujini. Na koncu še dve grafičarki. Adrijana Maraž je doma iz Ilirske Bistice. Akademijo in drugo šolanje je dokončala v Ljubljani in leta 1956 prvič razstavljala. Od tedaj je priredila že več samostojnih razstav, sodelovala pa je na mnogih jugoslovanskih razstavah doma in v tujini in bila za svoje uspehe že večkrat nagrajena. Metka Krašovec je Ljubljančanka. Rodila se je 1941. leta. šolanje je dokončala na Ljubljanski akademiji, kjer se je tudi specializirala za slikarstvo in za grafiko, nakar je odpotovala čez Atlantik, kjer je obiskovala akademijo na aveh ameriških visokih šolah. Po vrnitvi v domovino je prvo samostojno razstavo pripravila leta 1968, od tedaj do danes pa je priredila še nadaljnijh sedem razstav, sodelovala pa Je na mnogih kolektivnih in repre-zentativnih prireditvah jugoslovanske in še posebej slovenske grafike. Metka Krašovec je letos dobila tudi nagrado iz Prešernovega sklada za njeno lansko razstavo v Mali galeriji, kjer «je dokazala* — kakor piše motivacija — «da sodi med kvalitetne predstavnike mladega likovnega rodu. Izjemno estetsko raven svojih podob je bogatila z nekaterimi avantgardnimi prvinami, predvsem z raziskovanjem svetlobnih učinkom Takšno usmeritev ji omogoča visoka stopnja obvladanja slikarskih tehnik. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. februarja 1973 NOGOMET VČERAJ SO SESTAVILI Seznam kandidatov za tekmo z Olimpijo Trenutno je na spisku 21 igralcev iz osmih društev Včeraj se je ponovno sestalo tehnično vodstvo ekipe, ki se bo v sredo v Dolini pomerila z nogome-taši jugoslovanskega prvoligaša, ljubljansko Olimpijo. Za to srečanje vlada med našimi ljubitelji nogometa, in privr-26nci športa sploh, izredno zanimanje, zato je razumljivo, da bi ra-dl proti Ljubljančanom igrali vsi naši nogometaši. Tehnično vodstvo ekipe je imelo zato težko nalogo Pni sestavljanju seznama kandida-tov za to reprezentanco in se je P° tehtnem preudarku odločilo za naslednje igralce: AURISINA: Dolia BREG: Čermelj, Čuk, Favento, Urahonj'a, Rodella, Race, Vižintin LIBERTAS TS: Purinani PRIMORJE: Bukavec, Prašelj, Bustja, Štoka, Štrekelj in Trampuš TORRIANA: Frandolič UNION: Gombač PESNA: Milič ZARJA: Branko Grgič, Vojko EPžmančič in žagar. Sestavljavci so vzeli v poštev za sestavo slovenske tržaške ekipe tuni Frandoliča, ki igra za Torriano, ker stanuje v Trstu in tudi stalno nenira pri nekem tržaškem društvu. Seznam še ni uradno dokončen in morda ga bo vodstvo ekipe po ne-Gljskih prvenstvenih tekmah še nonolnilo s kakšnim igralcem. t Idilično vodstvo ekipe vabi vse J-oraj navedene igralce, naj se 2oT° v P°nefle!iek, 12. t.m. ob ' v Bazoviškem domu, kjer se °do domenili za vse podrobnosti zvezi s srečanjem z Olimpijo. 2. Smirnova — Uljanov (SZ) 410,2 3. Lehmann — Wiesinger (ZN) 408,0 4. Gross — Kagelmann (VN) 403,6 5. Černjajeva — Blagov (SZ) 394,1 Med moškimi posamezniki pa je bila lestvica po obveznih vajah na včerajšnjih prostih likih taka: 1. Ondrej Nepela (ČSSR) 193,30 2. Četveruhin (SZ) 188,24 3. Hoffmann (VN) 187^39 4. Volkov (SZ) 184,98 V Rio de Janeiru so včeraj pokopali bivšega brazilskega nogometaša Almira Moraesa, katerega so v torek ubili med pretepom v nekem baru. Almir Moraes je igral tudi v Italiji pri Genoi in Fiorentmi. NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG TEDENSKI PREGLED V nedeljo bo na sporedu V nižjih prvenstvenih ligah poslednje letošnje kolo Pojutrišnjem se bo začelo tudi naraščajniško prvenstvo, v katerem bodo branili slovenske barve Breg, Gaja in Vesna MLADINCI | oz. nad Roianesejem. Askupina I V nedeljo bodo odigrali zadnje Nedeljsko kolo je bilo za naše j kol° Prvenstva Giarizzole in Ro-predstavnike katastrofalno. Gaja je ! sandra sta praktično ze finalista, klonila Giarizzolam kar s sedmimi goli razlike. Takega poraza Padri-čarji letos še niso doživeli. Vzrok zanj pa je bila slaba igra obrambe. Vesna bi morala igrati z Rosan-dro, zaradi bolezni nekaterih nogometašev pa se ni predstavila na igrišču. Zato je tekmo zgubila z 2:0 in nogometna zveza ji je odvzela točko. V ostalih srečanjih sta slavila Cremeaffe in Libertas Sv, Marko visoki zmagi nad Campaneilami, ’ *mumniiiaiiiiiimminimmmiiiiiiii,|„„,„„II,ulllmimimillI|II||III|III||||I|I||||IIIII|I|1|III||i(ii|)|ii|i|HHn S SODELOVANJEM OSMIH EKIP Jutri finalno tekmovanje ženske namiznoteniške lige Nastopil bo tudi Kras (z Miličevo, Vesnaver-jevo in Rebulovo) kot nosilec skupine št. 1 šMucanje Na ŠTUDENTSKEM tekmovanju Zmaga Kavčiča v Kranjski gori Kranjska gora, 8. — Danes dn Je V Kranjski gori pričelo dvo-dp6rno smučarsko tekmovanje štu-rnn °?\ Ksferega se udeležujejo tek-Zat?aiC1 lz dalije, Avstrije, Švice, ie n°?ne Nemčije in Jugoslavije. To DUo i6. tovrstno vseučiliško tek-sla,Va^Je’ ki je vsako leto v Jugo-2a,VlJ1- Na 450 metrov dolgih sterea z višinsko razliko 190 m in s T, vra*j je med študenti zmagal 2nf°iSlovan Kavčič s 95”64, pred som,1? (Avstriia) 95”73, Strau-IlaK- (J“g°slavija) 98”32. Najboljši osvnn" o6 bl1 Sancio- ki je s, 101”71 ie k-? mesto. Med študentkam gj3Ua najboljša Avstrijka Schillin-na s, H4”65 pred Jugoslovanko vodo 117”17. Jutri bo na sporeda veleslalom. * # * ^ Italijansko mesto Asiago je skle-tov kandidirati za organizacijo sve-h;-,?6®3 Prvenstva v smučarskem kationu leta 1975. B košarka prijateljska tekma °.r — Ferroviario 101:71 (52:37) dlai^m Fabjan 34, Adrijan Zavajal 13’ St°ian Hrvatič 6, Kralj 16, Udes 14, Danijel Zavadlal 14, Per-101 I- Škerlj 11. PROSTI METI 7:18, Dr,rQ okviru priprav za nedeljsko Pa p ns^v?n° tekmo proti ekipi Pro erai? V Ladov' so Borovi člani odi-jv Prijateljsko trening tekmo s vprK4Vla^lom.’ k* se 6° udeležil pr-nj. va K divizije. Po predvidevana^™ naši košarkarji premagali ja ?rotnike- čeprav moštvo ni za-lp n? najbolje. V dobri formi je nai, ablan’ ki je bil obenem tudi a»spesnejši v napadu. b. 1. Umetnostno drsanje nj LN, 8._ — Sovjeta Irina Rod-mprt ln Bajcev sta osvojila prvo um * na evropskem prvenstvu v Fn?“0Stnem drsanju v Kolnu. keč lestvica dvojic je bila nam- k Rodnina — Zajcev (SZ) 427,8 Jutri se prične v Parmi finalno kolo ženske namiznoteniške lige, v katerem bo nastopilo osem ekip: CUS Turin, Regaldi Novara, CSI Milan ER, CSI Lazzaretto Serre-gno, Marbert Rim, Parioli Rim, UNLA Molfetta in seveda zgoniški Kras. Ekipe so razdeljene v dve izločilni skupini in prireditelji so pripravili Krasu res lepo presenečenje. Glavna favorita Marbert in CUS bosta namreč nastopila v skupini A, Kras pa v skupini B. Skratka Miličeva in Vesnaverjeva sta nosilki skupine št. 1 in uradni favoritinji za zmago. Zdi se nam, da je sicer ta optimizem nekoliko pretiran. Res je, da je Miličeva v precejšnji formi, vendar pa sestavljata ekipo dve igralki (poleg Sonje bosta odpotovali še Vesnaverjeva in Rebulova). Druga predstavnica zgoniške ekipe pa je premlada in še neizkušena da bi zmogla tako zahteven nastop. Zato predvidevamo, da bo Kras pristal nekje na sredini, na tretjem ali četrtem mestu. Kaidni so Krasovi _ na^rotniki? Nihče m nepremagljiv, vsi pa so zelo močni. To velja predvsem za Parioli, s katerim so Kraševke že enkrat zgubile v polfinalnem tekmovanju. Pri tej ekipi nastopa prvokategornica Piccinijeva. Ostali dve ekipi sta nekoliko šibkejši in se bosta verjetno morali zadovoljiti z repom lestvice. V drugi skupini pa sta favorita za končno zmago CUS in Marbert. Spored bo tak: jutri, v soboto, 10. februarja: 10.00 Kras — Parioli 11.30 Kras — Regaldi 21.00 Kras - CSI Milan nedelja, 11. februarja: 8.30 povratno kolo 15.00 finale Istočasno bodo v Parmi odigrali tudi finalno kolo moške A lige in kvalifikacije za vstop v A ligo. O obeh tekmovanjih bomo še poročali. S. J. Jutri se bo v Lake Placidu začelo svetovno prvenstvo v bobu. Med 12 državami je prijavljena tudi Italija. Skupno bo nastopilo 160 tekmovalcev. pel — Rapid v nedeljo: Csepel — AZS Olzstjn in Rapid — Ruini. Obe prvouvrščeni ekipi s tega tekmovanja se bosta uvrstili v finale. ROKOMET Italijanska rokometna zveza je najela za svojega zveznega trenerja znanega jugoslovanskega strokovnjaka prof. Petra Perašiča. SNEŽNE RAZMERE ODBOJKA FIRENCE, 8. — Polfinale moškega odbojkarskega pokala pokalov se bo v Firencah odvijal takole: danes: Ruini (It.) — Csepel (Mad.) in Rapid (Rom.) — AZS Olzstjn (Pol.) jutri: AZS Olzstjn — Ruini in Cse- Trbiž 30 cm Piancavallo 30 cm Nevegal 30 - 80 cm Corvara 30 cm Cortina 30 cm Kranjska gora 45 cm Velika planina 50 cm Komna 150 cm Bled 15 cm Zatrnik 35 cm Pokljuka 65 cm Stari vrh 35 cm Golte 65 cm Pohorje 65 cm Jezersko 24 cm iiiiiiiiiiiiiiiui imiiii mini,,,llllllillill||||||||||||(||||||| OBVESTILA 2. CIKLUS TEČAJA SPDT 2. ciklus smučarskega tečaja SPDT bo za najmlajše (1960, 61, 62 itd.) pri Sv. Antonu 18. febr. in 4. marca, za mladince (1960, 59, 58 itd.) pa 18. in 25. februarja v Žabnicah. — Vpisovanje samo še danes, 9. feb. v Ul. Geppa 9. Javiti je treba svoje ime gdč. Nor-či, plačilo pa naj se opravi pri Kreditni banki (tek. rač. 1029) uli s poštno položnico (c/c postale) na tek. rač. 11/1214 Kreditna Banka SPDT. Tečaj stane 5.500 (2-krat prevoz in tečaj, ali 2.500 samo tečaj. Vpisani bodo samo tisti, ki pravočasno javijo svoje ime v Ul. Geppa. # # * športno društvo Kontovel priredi 3. šahovsko prvenstvo Proseka in Kontovela. — Začetek bo jutri, 10. t.m. ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vpisnina 1000 lir. Vpisovanje v bani Majovski do danes, 9. t. m. zvečer. Vabljeni vsi domači šahisti. * * * Kolesarski klub Adria iz Lo-njerja priredi 18. februarja izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje v Lonjerju pri Radivoju Pečarju. saj imata točko prednosti pred Cremcaffejem, ki bo počival. O četrtem mestu bosta odločala spopada med Vesno in Libertasom (Sv. Marko) ter med Gajo in Roianesejem. če bosta Vesna in Gaja zmagali bo pripadalo četrto mesto Pa-dričam. Campanelle, ki zaostajajo za «zelenorumenimi» le za točko, nimajo več nobene možnosti. Spoprijele se bodo namreč z Rosr.n-dro. Isto velja za Demacori, ki bo gostil Giarizzole. IZIDI: Cremeaffe — Campanelle 5:0, Gaja — Giarizzole 0:7, Libertas Sv. Marko — Roianese 5:0, Ro-sandra -- Vesna 2:0 (b.b.), Demacori je počival. LESTVICA: Giarizzole in Rosan-dra 24, Cremeaffe 23, Gaja in Libertas Sv. Marko 14, Campanelle 13, Vesna 11, Demacori 8, Roianese 5. ZADNJE KOLO: Vesna — Libertas Sv. Marko, Demacori — Giarizzole, Gaja — Roianese, Rosan-dra — Campanelle, Cremeaffe bo počival. B skupina Najbolj zanimiva tekma predzadnjega kola je bil brez dvoma dvoboj med tržaškim Libertasom in Opicino Supercaffe. Z osvojeno točko so Openci dohiteli S. Giovanni, Tržačani pa jim vedno sledijo z zaostankom ene točke. Precejšnje presenečenje je pripravila Costa-iunga z zmago nad Don Boscom. Izmed naših enajsteric je zmagalo le Primorje. Prosečani so nastopih _ v devetih. Kljub temu so se vsi potrudili in so zasluženo osvojili celotni izkupiček. Union je dozivd ponoven poraz, tokrat proti ekipi Libertasa iz Rocola. S tem bo dokončno obstal na zadnjem mestu. Zadnje kolo bo brez dvoma najzanimivejše v tem prvenstvu. Tekma med San Giovannijem in Opicino Supercaffe bo odločala o prvem mestu. Tržaški Libertas ima vstop v finale praktično že zagotovljen, saj je le malo verjetno, da bo Union pripravil presenečenje. Primorje bo imelo težko delo. Prosečani se bodo spoprijeli z Don Boscom. Z zmago bi si priborili četrto mesto, v drugačnem primeru pa bodo ostali na šestem. IZIDI: Primorje — Libertas Sv. Sergij 1:0, Union - Libertas Ro-col 1:3, Costalunga — Don Bosco 1:0, Libertas TS — Opicina Supercaffe 1:1, San Giovanni je počival. LESTVICA: San Giovanni in Opicina Supercaffe 23, Libertas TS 22, Don Bosco 16, Primorje in Libertas Rocol 15, Costalunga 9, Libertas Sv. Sergij 8, Union 5. ZADNJE KOLO: San Giovanni — Opicina Supercaffe, Costalunga — Libertas Rocol, Primorje — Don Bosco, Union — Libertas TS, Libertas Sv. Sergij bo počival. NARAŠČAJNIKI V nedeljo se bo pričelo naraščajniško prvenstvo, na katerem bo tekmovalo 22 ekip. Te so bile razdeljene v 3 skupine. V dveh 1 bo tekmovalo sedem enajsteric, med katerimi bosta tudi Ponziana in Triestina, ki nastopata izven konkurence. Iz teh dveh skupin se bosta uvrstili v finale samo prvouvrščeni ekipi. V B skupini se bo spoprijelo 8 moštev. V finale se bosta uvrstili prvi dve uvrščeni ekipi. Slovenski predstavniki v tem prvenstvu bodo Breg, Vesna in Gaja. Brežani bodo nastopali v A skupini, Padričarji v skupini B, Križani pa v tretji skupini. PARI PRVEGA KOLA Skupina A: Ponziana — Edera, Stock — Cremeaffe, Demacori — Muggesana, Breg bo počival. Skupina B: Inter SS — Libertas TS, Aurisina — Olimpia Greta, Gaja — Roianese, Opicina Supercaffe - CGS. Skupina C: Fortitudo — Rosan-dra, Costalunga — Giarizzole, Trie- stina — Esperia Sv. Alojzij, Vesna bo počivala. MK ŠPORT NA TV RIM, 8. — Italijanska televizija bo danes oddajala prenos odbojkarske tekme Ruini — Csepel Budimpešta, veljavne za pokal pokalnih prvakov. Prenos bo na 2. sporedu od 18. ure do 19.30. Jutri bo ob 14.40 italijanska televizija na drugem sporedu prenašala iz Pariza mednarodno srečanje v rugbiju Francija — Nova Zelandija. slab start slovenskih ekip Tudi položaj Krasa v C ligi postaja kočljiv - Ostra bitka za vrh moške A lige Odbojkarice B lige in odbojkarji C lige preteklo soboto in nedeljo niso igrah. Ker nismo objavili pretekli teden rezultatov in lestvic bomo to štorih danes. Nadaljevali pa so se spopadi za točke v D bgi za članek. Prvi letošnji nastop pa so odpravili odbojkarji v 1. diviziji in članice v tretji ligi. Sam start, ni bi] kaj prida uspešen za naše šesterke. B liga — članice Preteklo 9. kolo ni prineslo nobenih presenečenj. Bor je s precejšnjo težavo odpravil slabo Pri-mavero Marzotto. Povsem pričakovano pa je ostal praznih rok Breg v Bergamu z vodečim Lovablejem. REZULTATI 9. KOLA Bor - Primavera Marzotto 3:2 iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiniimiiuiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiii SMUČANJE V KANALSKI DOLINI Letošnji tečaji SPDT kažejo pozitivno sliko Vseh prijavljenih tečajnikov je letos 175 Čeprav so se smučarski tečaji pričeli s precejšnjo zamudo in so za nami šele tri nedelje dobrega smučanja, lahko vseeno izrečemo kako pripombo in krajšo oceno o letošnjem smučarskem tečaju, ki je pravzaprav merilo obsega našega smučanja. V tej sezoni nam kaže prav pozitivno sliko. Pri Sv. Antonu, kjer vadijo začetniki in prvi razred, je nenavadno živahno, tečajnikov je kar 110 in vsakokrat se pridruži kak nov gojenec. Učitelja n^avina in Mešnik imata ves dan polne roke dela; prejšnjo nedeljo pa je bilo toliko tečajnikov, da je priskočil na pomoč tudi podpredsednik SPDT Vojko Bandelj, ki je pred leti diplomiral za smučarskega vaditelja v Sloveniji. Tako je torej pri Sv. Antonu vadilo kar 8 skupin. V Žabnicah, kjer vadi na precej strmi in težki progi 6 skupin, s skupno 65 tečajniki,^ lahko opazujemo trening naših 'boljših smučarjev, oziroma takih, ki že nastopajo na conskih tekmah ali pa se pripravljajo na tekmovalni «krst». • • - " Na splošno smo opazili s tehnične plati precej dobre rezultate, ki so zlasti dobri pri mladincih iz okolice, kot npr. s Proseka in iz Križa. Pri tekmovalni ekipi, ki je letos trenirala tudi poleti na Stel-viu, pa je izboljšanje dokaj vidno posebno pri tehniki vožnje med vratci. Z mladim «materialom», ki ga ima sedaj SPDT na razpolago, bo lahko s časom prišlo do zadovo- ljivih rezultatov. Seveda, to bo mogoče doseči le z dolgoročnim ter načrtnim delom in z navdušenjem, tako da bodo tudi ljubitelji smučanja deležni zadoščenja. Lovable - Breg 3:0 Libertas Brescia - Vignoni 3:0 Alzano - AGI Gorica 3:1 LESTVICA Lovable Bergamo 18, Bor 14, Alzano in Libertas Brescia 12, Vignoni 10, Primavera 4, Breg 2, AGI Gorica brez točk. C liga — člani Po devetih tekmah je Libertas iz Trsta ponovno sam na vrhu lestvice. Po dveh zaporednih porazih je položaj Krasa spet nekoliko bolj kočljiv. V preteklem kolu ga je dohitel Caldini iz Gorice. Za Zgoničani sta samo še Scaiola 'z Mantove in tržaški ACEGAT. Še vedno pa ni jasno, kako bo s tekmo Scaiola - ACLI Montecchio, ki se je končala s 3:0 v korist ekipe iz Mantove. Po končanem srečanju je ACLI vložil priziv in tekmovalna komisija ni še izrekla nobene odločitve. Za Kras bi bilo najbolje, da točki pripadata ekipi iz Montecchia, ker bi tako Scaiola zaostajala za štiri točke. D liga — člani V štirih dosedanjih nastopih v tej ligi je naš edini zastopnik, Dom iz Gorice, prav tolikokrat poražen zapustil športno areno. Po vsej verjetnosti se jim je preteklo nedeljo doma ponujala idealna priložnost za osvojitev prvega para točk. Po klavrnem začetku je tako Dom na zadnjem mestu lestvice. Na prvem mestu pa je GMT iz Trsta, ki je slavil štiri zmage. C liga — članice že v prvem zavrtljaju v tej bgi je prišlo do velikega presenečenja. Velik favorit za končno zmago, Corridoni, je doma ostal praznih rok v spopadu s CUS iz Padove. Varovanke Ceja so prva dva seta osvojile, v preostalih treh pa so gostje povsem spremenile potek srečanja in tako pospravile dve izredno dragoceni točki. Prav tako je doma prepustil točki tudi naš zastopnik Sokol. V Nabrežini ga je premagala OMA. REZULTATA 1. KOLA Sokol — OMA 0:3 Corridoni - CUS Padova 2:3 LESTVICA OMA in CUS Padova 2 točki, Corridoni in Sokol 0. 1. divizija — člani V prvem kolu je od naših dveh ekip igrala samo Sloga. Slovenski odbojkarji so že na samem startu bridko razočarali. Pred domačimi gledalci jih je Aurora iz Reman-zacca gladko odpravila s prepričljivim 3:0. Za ta neuspeh imajo slogasi le deln0 opravičilo, ker so igrah okrnjeni. V Gorici pa se bi morala Oiymipia {»meriti z Ginna-stico iz Pordenona. Obe šesterki sta se pravočasno zbrali v telovadnici, toda sodnikov ni bilo. A liga — člani Osrednje srečanje 16. kola v prvi ligi je bilo v Firencah. Spopadla sta se namreč vodeči in do sobote še neporaženi Lubiam in Ruini. Zmagali ko povsem zasluženo domačini in povrhu še z izidom, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Po šestnajstih zavrtljajih je na vrhu lestvice možnih še veliko kombinacij in tako Lubiam kot Ruini, pa tudi Panini lahko osvojijo državni naslov. V nevarnih vodah pa pluje Are Linea, ki se ne more pomakniti proti bolj varni sredini lestvice. Odločilno tekmo bodo Tržačani odigrali jutri zvečer doma z Garganom iz Genove. REZULTATI 16. KOLA 3:1 3:1 3:0 3:0 3:2 1:3 3:2 3:0 Tečajniki SPDT se tudi letos izpopolnjujejo v Kanalski dolini; izurje-nejši smučarji se poslužujejo tu di vlečnice (zgoraj); skupina A v vrsti z učiteljem Giattijem v svoji sredi (spodaj) CLTS Padova - Virtus Casadio - Minelli Ruini - Lubiam Panini - Are Linea Brumi - CUS Turin Gargano - CUS Parma LESTVICA Lubiam 30, Panini in Ruini 28, Casadio 20, CUS Piša, Brumi in CUS Parma 16, Gargano 12, Are Linea 10, CUS Turin in Virtus 6, Minelh 4. B liga — člani A SKUPINA Po 16. tekmah n* nič novega v tej skupini. Zmagovita pot odlične Petrarke iz Padove se nadaljuje. REZULTATI 16. KOLA La Torre Termoshell - Gritti 0:3 Bumor - Petrarca 0:3 Ferroni - Olimpia 3:2 CUS Milan - CUS Benetke 3:2 Alessandria - Spem Unipol - Gramsci LESTVICA Petrarca 32, Alessandria 28, Unipol 22, Ferroni 20, Gramsci 18, Gritti in Spem 16, CUS Benetke 10, Bumor, CUS Milan in La Torre Termoshell 8, Olimpia Vercelli 6. B SKUPINA Premoč Ariccie iz Rima v tej skupini je izredna. Po petnajstih nastopih ima že 8 točk naskoka in s tem praktično ima že v žepu napredovanje v višjo ligo. REZULTATI Ariccia - Palermo Cuel Normanni - Esercito Padula - Grassi Carabinieri - San Gabriele LESTVICA Ariccia 32, San Gabriele 22, Palermo in Falchi 16, Esercito in Grassi 14, Padula in Lancia 12, CUS L’Aquila 10, Cuel Normanni 8, Carabinieri 6. G. F. BOKS Argentinski boksar Carlos Monzon jo prejel ponudbo italijanskega režiserja Pasolinija, za nastop v nekem filmu. Igral naj bi glavno vlogo. Pasolini mu je ponudil za nastop 10 milijonov lir, vendar zahteva Monzon še enkrat večjo vsoto. 3:1 3:1 3:1 2:3 Rako je Mussolini prišel na oblast POHOD no Rim 1922 ^31. (DODATEK) ^=e=e=e=lzeee Proštinski kmetje so se organizirali za oboroženo samo-nrambo. 2e v Začetku februarja 1921 so postavili ob dohodih « to področje straže, ki so branile prihod na proštinsko pod-ne samo fašistom, temveč vsem osebam, ki so se jim nevarne. obl Tako ^ tem področju dejansko prenehala italijanska šan- V h®111 63511 80 kmetie reševali svoja družbena vpra-v ]a v revolucionarnih svetih «komitejih», ki so jih izbrali Vo^tsaaieznih vaseh in ki so delovali po navodilih osrednjega ProfMedtem 36 v soseš6ini nastala prava republika. V znak vat >Sta I>ro'ti ve,dno hujšim in brutalnejšim nasiljem, so hr-velhT r?darji iz finskega okolja dne 2. marca 1921 sklicali skw Zborovanje' na katerem so proglasili splošno stavko. V ”sfcah so korakali v Labin, kjer je bil najbližji šrjari'T apadli so italijanski dom ter v boju ranili nekaj me-staviiV 111 karabinjerjev. Izbrali so revolucionarno vlado se-v lah™? 12 ŠeStih članov in Predsednika, ki je prevzela oblast ske c em radarskem okolju. Da bi onemogočili prihod vol-Ski,5!0;5lnira!i vse dohode d0 tega področja. Vendar je voj-nmZ ,r- 6 P0™0 v nofii uspelo-zasesti rudnike v Krap- Sega Z!”!!“•• RudaŠ1-p? 50 se akrali v Strmcu. Dopoldne dru-sa dne se je približala vojska s strojnicami in oklepnimi vozovi, toda rudarji so ustavili njihovo nadaljnje prodiranje. Prišlo je do razgovorov, katerih so se udeležili predstavniki vojske in pazinski civilni komisar. Še istega dne so se jim pridružili predstavniki premogokopne družbe, ki je imela sedež v Trstu. Sklenili so dogovor, po katerem je oblast v rudarskih naseljih prešla na rudarje. Nastala je tako samostojna delan* ska «republika», katere avtonomijo so spoštovale tudi italijanske oblasti. Sredi marca, ko je župnik čurkovič z verniki v cerkvi opravljal večernice, je v Krnico pridrvel kamion s fašisti. Po 7''V " Šegotiče pri Pulju so sežgali leta 1921 stražah, ki so čuvale dohode v vas, sta bila župnik in učitelj, katerima je veljal fašistični pohod, pravočasno obveščena o preteči nevarnosti. Zbežala sta v gozd in tam bdela vso noč. Ko so fašisti brezuspešno pregledali župnišče in učiteljevo stanovanje, so zapustili vas, toda pred odhodom so zagrozila, da se bodo kmalu zopet vrnili in tedaj izvršili to, česar tokrat niso mogli. Zaradi tega so domačini sklenili, da bodo okrepili stražo ob dohodih v vas. Iz Krnice so se fašisti podali v bližnjo vas Segotiči, kjer je bival Ciliga. Toda tudi on je bil pravočasno obveščen in se je lahko umaknil nevarnosti. Fašisti so se resnično zopet pojavili dne 4. aprila 1921. Pripeljali so se, močno oboroženi, s kamionom po cesti, ki pelje iz Vodnjana preko M ar bane. Ustavili so se v krčmi v Vareških, kjer so domači fantje mimo sedeli in prepevali hrvatske pesmi. Spravili so se nanje in jih premlatili s puškinimi kopiti. Dvema mladeničema pa se je posrečilo zbežati na kolesih in sporočiti prihod fašistov v Krnico in po vsej Proštini. Tako se je ljudstvo oborožilo in zaprlo pot, ki vodi iz M ar bane v Krnico. Ko so fašisti naleteli na oborožene kmete, so se prestrašili in zopet vrnili v Marčano, od koder so telefonirali v Vodnjan in Pulj, da je v Krnici izbruhnila revolucija in da je domače prebivalstvo ubilo vse karabinjerje. Cez nekaj uro so pred Krnico pridrveli avtomobili s fašisti iz Vodnjana in Pulja. Fašistom se je pridružila vojska, ki je poslala okoli 250 mož pehote, in sicer «toskanske volkove» (lupi di Toscana) in bersaljerje ter oklopne avtomobile. Pomagali so jim še karabinjerji in finančne straže. Toda domačini so vztrajno branili vhod v vas in so se upirali celo bobnečemu ognju strojnic in neštetim bombam, ki so jih metali vojaki in fašisti proti vasi. Ko so oblegovalci spoznali, da jim po tej poti ni mogoče priti v vas, so poklicali na pomoč tor-pedovko, ki je pristala v Krniškem zalivu in izkrcala drugih 200 mož. TU so skupno s prejšnjimi vojaki in fašisti naskočili vas od jilipanske strani in tako končno vdrli v Krnico. Boj je bil silno hud in je trajal do drugega dne. V tem boju je bil en vojak smrtno in dva težko ranjena. Po zavzetju Krnice se je začelo maščevanje. V šegotiče in Vareške, od koder je vse domače prebivalstvo zbežalo in se skrilo po gozdovih in poljih, so pripeljali fašisti posode z bencinom in zažgali vasi na več mestih. Pogorele so v obeh vaseh hiše in gospodarska poslopja. V drugih vaseh so fašisti vdrli v zapuščene hiše in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roko m kar je imelo kaj vrednosti: zlatnino in srebrnino, hrano, perilo in pohištvo, ter odgnali živino. Domačina Rubiniča, ki so ga srečali, ko je nosil žito v mlin, so kar na cesti pobili. Jakoba Zveka, ki so ga našli pri delu na polju, so prav tako pobili. Tretji dan so prihiteli na pomoč še fašisti iz Trsta in z Reke. Bilanca te vstaje je bila grozna. Dva domačina sta bila ubita, veliko jih je bilo ranjenih, 89 aretiranih ter po dva, štiri in celo pet mesecev v puljskih zaporih, šestindvajset hiš je zgorelo, domačini so izgubili vse poljske pridelke, blago in živino. 2upnik čurkovič je tri dni in tri noči prebival v gozdu ter je končno moral zbežati preko meje, ker nd bil varen za svoje življenje. Očitno ohrabreni s tem uspehom v Krnici in v Proštini so se fašisti s sodelovanjem vojske nato spravili še na labin-sko rudarsko republiko, češ da je tam središče protifašistične akcije. Dne 7. aprila so napadli s kopneea in z morja. Napad je bil nepričakovan: rudarji so bili ali pri delu pod zemljo ali so počivali od dela. Straže na dohodih v republiko so bile prešibke, da bi lahko zadržale številno vojsko, ki je navalila z vseh strani. Krapan in Vines sta padla, le Strmac se je nekaj časa še držal. Koncentristionemu naskoku vojske pa se je končno tudi Strmac moral udati. Rudarje so aretirali in gnali v zapor Nato je sledilo fašistično divjanje tudi v rudarskem okolišu. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.359 lir — vnaprej': polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna raročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK 9. februarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi. 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pr. S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni uradnik Gorazd V...I '»dal« in »• ZIT - Trst STRAHOTNA NESREČA NA OTOKU ALAMEDA PRI SAN FRANCISCU VOJAŠKO REAKTIVNO LETALO STRMOGLAVILO NA 4-NADSTROPNO STANOVANJSKO POSLOPJE Reševalci so izkopali iz ruševin štiri zoglenela trupla, kaže pa, da je vsaj 50 smrtnih žrtev - Zaradi eksplozije rezervoarjev goriva sta se vneli dve bližnji poslopji SAN FRANCISCO, 8. — Strahotna letalska nesreča na otoku Alameda v bližini San Francisca: lovsko reaktivno letalo ameriške vojne mornarice je strmoglavilo na štirinadstropno poslopje in ga popolnoma uničilo. Zaradi eksplozije goriva sta se vneli tudi drugi dve bližnji poslopji, od katerih se je eno zrušilo. Obračun žrtev ni še znan. Doslej so reševalne skupine našle le štiri zoglenela trupla, domnevajo pa, da je v nesreči izgubilo življenje vsaj 50 ljudi. «Bojimo se, da bo obračun človeških žrtev zelo visok — je dejal predstavnik policije — ker je v uničenih poslopij stanovalo več sto ljudi». Po vesteh iz letalskega oporišča v Alamedi, kjer bi moral lovec pristati, kaže, da je pilot reaktivca Robert Ward, ki je bil namenjen v SKRIVNI POTNIK Neka potnica nemškega vlaka, ki je vozil na progi Muen-chen — Koeln, je verjetno debelo pogledala, ko je odprla vrata toalete in našla..,, krokodila. Ko je prišla k sebi, je obvestila nadzornika, ki iz previdnosti ni hotel motiti nenavadnega potnika in je skrbno zaklenil vrata toalete. Na koelnski postaji so gasilci u-jeli krokodila in ga odnesli v zoološki vrt. Policija je začela preiskavo, da bi ugotovila kdo in zakaj je zaklenil žival v toaleto vlaka. SEXY Neki ameriški podjetnik, ki stanuje v Beverlg Hillsu se je odločil, da si bo spremenil priimek, ker je bil doslej večkrat tarča tudi zelo neslanih šal. Dokler ni postal oče, je še prenašal humoristične izpade svojih znancev in prijateljev, sedaj pa se je odločil za zamenjavo priimka, da bi obvaroval otroka pred vici in zasmehovanjem. Kako je možu ime? Garly Sexy. Sacramento, prosil za dovoljenje za pristanek zaradi okvare na motorju, Nekateri očividci pravijo, da je eno krilo letala že gorelo, ko je lovec strmoglavil na poslopje. Meni se, da je skušal pilot zasilno pristati na morju, ko je uvidel, da se mu ne bo posrečilo prileteti do letališča. Smer poleta naj bi namreč dokazovala, da je pilot že obrnil reaktivca za 180 stopinj, ni se mu pa posrečilo. da bi ga obdržal v zraku. Po trčenju ob poslopje so eksplo- vzročilo požar v bližnjih poslopjih. Zaradi izredne toplote, ki jo je razvil goreči kerozen, se reševalne ekipe dolgo časa niso mogle približati poslopju. Požar se je bliskovito razširil, ker je bilo nosilno ogrodje poslopij leseno, stene pa z lahko vnetljivega materiala. Govori se, da zaradi velikanske toplote, ki jo je razvil goreči kerozen, ne bodo -našli reševalci niti drobca nekaterih trupel. Med temi, naj bi bilo tudi truplo nesrečnega pilota Warda. V naselju, na katerega je strmoglavilo letalo, so po večini prebivali častniki in vojaki bližnjega letalskega oporišča s svojimi družinami .Nesreča se je pripetila ob 20.30 po krajevnem času (ob 5.30 po srednjeevropskem času) torej ob uri. ko je bila večina prebivalcev doma. Približen obračun tragedije bo mogoč le ko bodo preiskovalci ugotovili, koliko ljudi je stanovalo v uničenem poslopju. Očividci trdijo, da niso videli nikogar, ki bi zbežal iz hiše, v katero je trčilo letalo, nekaj oseb pa naj bi zbežalo iz poslopja, ki se je zrušilo zaradi požara. «Slišal sem ljudi, I.i so kričali — je izjavil študent Wayne Jones — kriki so bili vedno močnejši, nato pa so utihnili.* Župan Alamede, ki ni mogel prikriti obupa, je dejal, da gre za najhujšo tragedijo, ki je doslej prizadela skupnost. Dodal je, da je bilo v uničenem poslopju veliko ljudi, ki jih niso videli zbežati. Kratka, toda pretresljiva je bila izjava tehnika Teda Guinna: «Za-vohal sem duh po ožganem mesu». «Sedel sem na balkonu nasproti kraja tragedije — je dejal študent Brad Smith — in sem videl vse. Poslopje se je zrušilo, kot da bilo zgrajeno iz samih šibic. Po prvi eksploziji sem slišal še drugi tresk. Neka ženska je pritekla proti meni in je kričala, da je njen soprog ujet v goreči hiši.» Osebje vseh bolnišnic Alamede je mobilizirano. Doslej so sprejeli kakih trideset ranjencev. Na kraj nesreče je prihitelo na tisoče oseb, ki so s svojo prisotnostjo močno ovirale delo reševalnih ekip. George Fulton, ki stanuje prav nasproti uničenega poslopja, je izjavil časnikarjem: «Slišal sem zelo močno eksplozijo in mislil sem, da gre za potres. Takoj sem stekel na ulico. Poslopje je bilo popolnoma uničeno. Slišal sem ljudi, ki so klicali na pomoč, a se nisem mogel približati poslopju, zaradi požara.* «šipe mojih oken so se razbile — je dejal Lupie Perez — in mislil sem, da gre za potres. Skušali smo zbežati na prosto, a ni bilo prižgati luči. Nekdo je kričal: «Pri-dite ven, pridite ven.» Ogenj je bil povsod. Končno nam je uspelo, da smo se izvlekli na prosto.» Pojutrišnjem v Vidmu partizanska svečanost Ob 28-letnici junaške smrti 23 ga-libaldincev in osopovcev ter v okviru proslav 25-letnice italijanske republiške ustave ter 30-letnice začetka odporniškega gibanja videmska organizacija Vsedržavnega združenja partizanov Italije — AN Pl prireja skupaj z organizacijo OPO veličastno spominsko proslavo, ki bo v Vidmu ob 11.30 na mestu, kjer so nacisti in fašisti ustrelili partizanske borce. Na spomin- skem zborovanju bo govoril v imenu videmskega partizanskega združenja prof. Giuseppe Jacolutti. Nacistični in fašistični vojni zločinci so ustrelili 23 partizanov v Ul. del Calvario ob zunanjem zidu pokopališča, ker so partizani 7. februarja 1944 vdrli v videmske zapore ter osvobodili več kot 70 priprtih borcev za svobodo. MILAN, 8. — Milanski antifašistični odbor, v katerega so vključene ANPI, pokrajinske federacije KPI, P SI in KD ter pokrajinske sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL, je danes na izredni seji razpravljal o Francozi bogatejši (Nadaljevanje s 4. strani) zahodnonemški polemiki ni lahko reči. Tako Francija kot Zahodna Nemčija sodita med gospodarsko najbolj razvite države zahodnega sveta. V obeh se življenjska raven naglo razvija. Kako in kdaj bo ena ali druga od obeh dosegla ameriško življenjsko raven, predstavlja vprašanje, ki ne more biti odločilno za splošen razvoj nekega naroda in države. Ne bo dolgo, ko se bodo v svetu pojavile vrednostne lestvice, kjer ne bo več mesta izključno oziroma samo za materialne vrednote, marveč bo za določen uspešen človeški standard posameznikov in družb značilno to, da bodo morale te nujno biti povezane ali zlite z vrednotami še drugih kategorij, duhovnega značaja predvsem. Toda povrnimo se k obravnavanemu vprašanju, kje je razvoj uspešnejši in hitrejši, v Franciji ali Zahodni Nemčiji. Da bi se človek ne spuščal v dajanje tve- TRŽAŠKI DNEVNIK ■j . i;'~ < 'k - SINOČI NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Program in obveznosti pokrajine do reševanja vprašanj Slovencev V razpravo so posegli svetovalci Štoka, Fontanot (KPI), Dragan in Bertolino (KD) w — Mg nočau. ■miiiiiiiiiuiiiuuuumimiiimiimiimimmimiiiiiiiiiiiii di neprestanih fašističnih izgredov. V svojem dokumentu odbor poudarja, da je delovanje fašističnih organizacij žalitev za Milan. ........................................ gotovo omogočil nove argumente, na osnovi katerih bo moč dati objektivnejši odgovor. NA VZKRIŽEN OGENJ IN BARIKADE V ULSTRSKIH MESTIH V Belfastu štiri smrtne žrtve napadov protestantskih skupin skrajnežev Podivjane tolpe Craigovih pristašev napadle katoliško cerkev’ Okrepitev angleških vojaških sil - Londonska vlada v zagati dirali rezervoarji goriva, kar je po-1 mogoče odpreti vrat. Nismo mogli TISKOVNA KONFERENCA L0RNE CAVIGLIE V RIMU «Dobro sem poznala smoter svojega potovanja v Atene» Agenti grške politične policije so zverinsko mučili Stathisa Panagulisa RIM 8 — «Dobro sem poznala I prikaže kot žrtev zarote. Iz zasli-____’ j— „ rtrpišn sevanja na sedežu atenske vojaške namen svojega potovanja v Grčijo, čeprav nisem vedela, da je bil Stathis Panagulis že v Grčiji. Vedela sem, da bi morala peljati z avtomobilom eno osebo iz Grčije in upala sem, da bo ta begunec Aleksander Panagulis. O načrtu sem vedela le to, kar je bilo potrebno. Nikdar ne bi mislila, da naš poskus pripraviti Panagulisov beg ni bil drugega kot past, ki so nam jo nastavili provokatorji atenskih polkovnikov*, je izjavila Lorna Briffa Caviglia na današnji tiskovni konferenci v Rimu. Loma je že pred nekaj dnevi napovedala, da bo imela tiskovno konferenco na sedežu združenja tujega tiska v Rimu. Organizatorji manifestacije in sicer Loma sama, senator Branca in sodnik Lodi, so prosili lastnike dvorane, naj dovolijo vstop predstavnikoma grškega odporniške-ga gibanja Nikosu Zambelisu in Evi Dinu. Združenje tujega tiska pa je prošnjo zavrnilo in zato se je konferenca začela z zamudo v dvorani zavoda za študij razvoja modeme družbe. _ Nikos Zambelis, katerega so polkovniki obsodili na 18 let zaporne kazni in ki je pobegnil pred dvema letoma iz atenskega zapora, je mož, ki je izročil Cavigli pismo za «aten-skega prijatelja*. Evi Dinu pa je bila pred nekaj meseci vpletena skupaj z lady Flemingovo v organizacijo bega nekaterih grških rodoljubov. V začetku tiskovne konference se je Lorna Caviglia najprej zahvalila časnikarjem za njihovo zanimanje zanjo, nato Pa je pojasnila vse okoliščine svoje aretacije. Poudarila je, da so med pripravljenjem načrta za’ Panagulisovo osvoboditev vzeli v poštev možnost, da bi policija »izvohala* njihove naklepe. Zambelis policije naj bi bilo tudi razvidno da so skušali grški vohuni vplesti Nikosa Zambelisa v atentat na Trgu Fontana. Kar zadeva zasliševanja, je Lorna Caviglia izjavila, da so bili prvi štiri dnevi najhujši. Na sedežu politične policije ji niso dali ne hrane ne vode. Zasliševali so jo stalno in psihološko pritiskali nanjo. Major Teofilojannus jo je večkrat tudi oklufutal. «To pa ni nič — je dodala — v primerjavi z mučenjem Stathisa Panagulisa. Večkrat sem ga videla okrvavljenega in v celici, ki je bila blizu moje, je stalno stokal zaradi bolečin*. V vojaškem zaporu pa so ravnali z njo neprimerno bolje. O italijanskem konzulu v Pireju Ivu Ardemagniju je Loma izjavila, da se je precej zavzel zanjo. Senator Branca pa je poudaril, da sta se italijanska in grška vlada sporazumeli za izgon Italijanke iz Grčije po zaključku procesa. Za ta sporazum pa naj bi se vladi ne poslu-žili neobičajnih diplomatskih kanalov. Prireditelji tiskovne konference so nato odgovorili na razna vprašanja o infiltraciji provokatorjev v grško odporniško gibanje. Načrt naj bi vodil neki Economides, ki je bil pred časom v Italiji nato pa se je preselil v Švico. Znani Georgju, ki je sprejel Lomo Caviglio na atenskem letališču pa je bil častnik politične oolicije. Očitno je torej, da so dali povod za načrt za Panagulisovo osvoboditev agenti atenskih polkovnikov, ki so se vtihotapili v odporniško gibanje in so za svoje naklepe izrabili Panagulisovo in Zambelisovo navezavost na sorodnike, ki so še vedno v grških zaporih. Loma Caviglia je ob zaključ- il ie svetoval naj v tem primem .ku poudarila, da so imena teh pro-zvrne vso krivdo’ nanj in naj se 1 vokatorjev danes dobro znana. LONDON, 8. — Štirje civilisti so včeraj izgubili življenje v Ulstru, najmanj 28 ljudi pa je bilo hudo ranjenih zaradi izgredov, ki so jih izzvali protestantski skrajneži ob 24-urni stavki, ki so jo napovedali v znak protesta proti aretaciji brez sodnijske obravnave dveh protestantskih skrajnežev. Belfast, Londonderry in draga severnoirska mesta so se spremenila včeraj v pravcato bojno polje. Podivjani protestantski mladinci, ki pripadajo desničarski organizaciji «Vanguard», katero vodi bivši ulstrski notranji minister William Craig, so napadali katoliške četrti, stanovanja katoličanov v mešanih četrtih ter enote angleške vojske. Ta se je znašla med dvema ognjema, ker je nastopila tudi IRA. Vse štiri osebe, ki so izgubile življenje, so bile ubite od strelnega orožja. Spočetka se je zdelo, da je bilo smrtnih žrtev pet, toda pozneje so ugotovili, da je eden od mrtvih bil ubit že prejšnji torek. V Belfastu je včeraj čez dan in potem ponoči vladal pravcat pekel. Mestne ulice so bile pregrajene z barikadami, a vsako toliko je bilo slišati strele iz pušk ter regljanje brzostrelk. Katoliški meščani, ki živijo v protestantskem okolju so zapustili svoje domove ter se zatekli k prijateljem in znancem onstran reke, ki v glavnem deli mesto v oba nasprotna tabora. Angleška vojska se je znašla v precepu ter ni uspela zagotoviti javnega reda. Protestantski ostrostrelci so streljali nediskriminirano na vsakogar, ki se je znašel v navzkrižnem ognju. Med štirimi smrtnimi žrtvami je tudi neki gasilec, ki je sodeloval pri gašenju nekega požara. Pravijo, da bodo angleške oblasti poslale v kratkem še več kot 1500 vojakov za okrepitev angleških oboroženih sil v Severnem Ulstru, ki štejejo sedaj že več kot 16.000 mož. Protestantski skrajneži so nastopali brezobzirno. Vdrli so v neko ka toliško cerkev ter jo opustošili. Vdrli so tudi v bližnje župnišče, kjer so razbijali in uničevali pohištvo, župnik in njegova kuharica sta se zatekla v neko sobico. Rešili so ju angleški vojaki, ki so prišli pravočasno na kraj napada. Napadena cerkev je cerkev sv. Antona v protestantski četrti Willowfield. V severnih četrtih Belfasta so protestantski skrajneži napadli šolo «Brezmadežne device*, ki je namenjena duševno zaostalim otrokom. Neka nuna je izjavila, da so bile sestre in malčki zelo prestrašeni. Nuna je spravila vse v varno zavetje, medtem ko je protestantska drhal metala na poslopje steklenice, kamenje in opeko. Kako v političnih krogih ocenjujejo to novo nasilje protestantskih skrajnežev? Predvsem je treba pripomniti, da so ocene glede pomembnosti včerajšnje stavke zelo deljene. V nekaterih krogih pravijo, da je od 600.000 ulstrskih delavcev prišlo na delo več kot 300.000 in da jih je bilo vsaj 100.000 prisiljenih, da so stavkali. Upoštevati je treba še, da je proizvodnja izumrla skoraj povsod, zaradi pomanjkanja električnega toka. Prav na področju lektričnih central in razdelilne mreže je stavka zajela precej delavcev, In tu se postavlja najvažnejše vprašanje: ali so hoteli voditelji protestantskih skrajnežev dokazati angleški vladi in katoliški manjšini, da so pripravljeni na državljansko vojno, ali pa skušajo le vplivati na angleško vlado, do katere izkazujejo na vsakem koraku svojo lojalnost? Na to vprašanje je seveda precej težko odgovoriti. Pri tem pa je vsekakor treba upoštevati dejstvo, da se protestanti bojijo,, da je pri koncu njihov priviligirani položaj v Ulstru in da se bodo morali prej ali slej sprijazniti z dejstvom, da bodo delili oblast s katoličani, če se ne bo celo zgodilo, da bo Ulster v doglednem času priključeni Irski republiki. V takem vzdušju so vse reakcije možne. Pripomniti pa je treba, da je protestantski blok zelo deljen. Leader unionistične stranke, bivši predsednik ulstrske vlade Brian Faulkner, je obtožil ekstremiste za teroristična dejanja češ, da skušajo odvzeti unionistični stranki glasove ekstremistov. Ti spori preprečujejo seveda ostrejše nastope protestantov. Angleški minister za Ulster lord Whitelaw je o ulstrskih dogodkih poročal na seji vlade, pozneje pa v angleški spodnji zbornici. Na seji spodnje zbornice je lord Whitelaw ostro obsodil protestantsko teroristično dejavnost ter poudaril, da bo vlada nastopala z enako ostrino proti vsem kršiteljem zakonov. Laburistična opozicija je bila še bolj ostra. Harold Wilson je zahteval, naj se v Angliji preneha uporabljati izraz «lojalisti» za protestant- ki nimajo ustreznega dovoljenja nošnjo orožja. Natolcevanje nemške revije «Quick» v» BEOGRAD, 8. — Zahodnonemška ilustrirana revija «Quick» iz Munchna je v januarski številki objavila vest, da bodo jugoslovanski delavci zaposleni v Zahodni Nemčiji baje poslani v Sovjetsko zvezo. Po trditvi revije se je baje jugoslovanska vlada obvezala s tajno pogodbo, da bo za posojilo 1,10 milijarde mark, ki jih je dobila od Sovjetske zveze poslala v SZ 400.000 jugoslovanskih delavcev. Namen te vesti je vsekakor, da jugoslovanskim delavcem v Zahodni Nemčiji vzbudi nezaupanje do domovine. Toda iz razgovora z jugoslovanskimi delavci, ki so zaposleni v Zahodni Nemčiji, je očitno, kot javlja agencija Tanjug, da o-gromna večina ve, da gre za izmišljotino tiste skupine ljudi, ki so _____ ____ ___ _ enako delali pod Goebelsovim propa- sko "večino"v Ulstru. Nadalje je zah- I gandnim aparatom, kjer so se tudi teval, naj se razorožijo vsi ljudje, I naučili lansirati takšne laži. ..„„„„„„„.......................... NEKAJ MESECEV PO UGRABITVI Osvobojena dva podjetnika v Vigevanu in v Palermu Za Pietra Toriellija so svojci plačali eno milijardo in 250 milijonov odkupnine - Preiskovalci skušajo ugotoviti okoliščine ugrabitve Luciana Cassina Sinočnja seja tržaškega pokrajinskega sveta je bila predvsem posvečena razpravi o proračunu pokrajine za letošnje leto. Razprava se je pričela že pretekli teden, ko so odborniki obrazložili proračune svojih sektorjev. Sinoči so v razpravo posegli štirje svetovalci: dva demokristjana in dva komunista, prihodnji četrtek bo govoril še liberalec in predvidevajo, da bodo takrat proračunsko debato lahko zaključili. Sinoči je svetovalec KPI Slavko Štoka podrobno govoril o pristojnostih pokrajine glede reševanja perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in v tej zvezi navedel točne obveze sedanje pokrajinske uprave, podrobneje je obravnaval toponoma-stiko in nekatera druga vprašanja. Svetovalec Štoka je govoril o gorskih skupnostih, zakonu o kraških rezervatih in o kmetijstvu. Zaradi zanimivosti vprašanj, ki jih je svetovalec obravnaval, se bomo k njegovim izjavam še povrnili. Prvi je spregovoril demokristjan Dragan, ki je obravnaval vprašanja higiene in prostega časa in ki je ugotovil, da je treba preiti od tradicionalnih shem in da mora imeti pokrajina vodilno vlogo, ko gre za obrambo okolja, za zaščito delovnih ljudi in pri reševanju zelenih površin. Svetovalec KPI Fontanot je uvodu politično ocenil sedanjo pokrajinsko upravo, ki je pokazala določene znake dobre volje, kar vnaša zanimivo razliko pri ocenjevanju raznih krajevnih ustanov in kar govori p odkritosrčnem zanimanju za rešitev nekaterih bistvenih vprašanj. Vendar pa je svetovalec v nadaljevanju navedel številne primere, ko gre za podrejanje te dobre volje interesom vladne koalicije — to ne samo levega centra, temveč celo sedanje desničarske vlade — ko se obravnavajo pereča vprašanja razvoja tržaškega gospodarstva. Pokrajina je bila neučinkovita, ko je šlo za zaščito avtonomije krajevnih ustanov, kot je bila brez moči, ko se razpravlja o gospodarskih načrtih. Za KD je govoril še svetovalec Bertolino o odnosih z osebjem pokrajinske uprave in je ugotovil, da je upravi v zadnjem letu uspelo rešiti dve pereči vprašanji: prišlo je do sporazuma o plačah in normativnih pogojih in odstranili so «staro rakavo rano*, ki so jo uredstavijali začasno zaposleni službenci. smo razna stališča in med njimi resolucijo Slovenske kulturno . gospodarske zveze, ki v bistvu zahteva dvoje: pred ustanovitvijo kraških rezervatov se je treba posvetovati s predstavniki prizadetega prebivalstva in v upravnih organih ustanove mora odločati prizadeto prebivalstvo, predvsem na osnovi odločilne vloge, ki jo morajo imeti občinske uprave. V tej zvezi smo tudi navedli konkretne predloge in ugotovili, da je prišlo do bistvenega izboljšanja, saj je prvi osnutek deželnega izvršilnega zakona izpustil prisotnost občinskih uprav v upravnem svetu ustanove, v drugem pa so občine in pokrajini upoštevani, vendar v taki obliki, da so izvoljeni predstavniki še vedno v manjšini v odnosu do imenovanih funkcionarjev. Napoved predsednika pokrajine o sklicanju posvetovanja s prizadetimi predstavniki odpira možnost resnega razgovora o tem pomembnem vprašanju, ki živo zadeva slovenske prebivalce na področju petih tržaških in ene goriške občine. Predsednika pokrajine smo vprašali, kdaj pred-videva, da bo do tega razgovora prišlo, na kar nam je odgovoril, da predvidoma v zelo kratkem roku, morda čez teden dni, kar vsekakor pomeni, da še pred razpravo v komisijah deželnega sveta in torej tudi pred razpravo v deželnem svetu. Brzojavka vsedržavne sindikalne federacije VIGEVANO, 8. — Danes v zgodnjih urah se je vrnil domov podjetnik Piero Torielli, katerega je skupina banditov ugrabila 18. decembra lani. Za osvoboditev 34-letnega industrijca so morali svojci plačati eno milijardo in 250 milijonov lir. Okoliščine osvoboditve še niso točno znane. Kaže samo, da se je Torielli vrnil domov danes zjutraj ob 7.30 z avtomobilom. Bil je izčrpan in govori se, da so ga svojci odpeljali v neko zasebno bolnišnico. Po podjetnikovi osvoboditvi so karabinjerji in policija začeli ponovno preiskavo, da bi odkrili ugrabitelje. Govori se, da so že na dobri sledi čeprav, državni pravdnik Vigevana dr. Cutuli, ki vodi preiskavo, ni hotel potrditi te vesti časnikarjem. Oče ugrabljenega podjetnika je izjavil časnikarjem, da se je njegov sin vrnil v zgodnjih jutranjih urah z avtomobilom. Ni hotel povedati časnikarjem kje je sedaj Torielli, namignil pa je, da je v nekem zasebnem stanovanju. V pogovoru s časnikarji so preiskovalci izjavili, da skušajo najprej ugotoviti okoliščine podjetnikove osvoboditve. Odločno so zanikali, da bi bili že na sledi ugrabiteljem in niso tudi hoteli potrditi vesti, da naj bi bili banditi člani mednarodne tolpe, ki je specializirana v ugrabitvah. Toriellija so neznanci ugrabili 18. decembra okrog 20.30 nedaleč od njegove vile v predmestju Vigevana. Industrijec se je vračal po delu domov, ko so mu ugrabitelji «presekali» pot s svojim avtomobilom. Z ročajem samokresa so razbili šipo njegovega avtomobila in so ga prisilili, da jim je sledil. Po nekaj kilometrih so zapustili njegov avto, ki je bil brez bencina in so nadaljevali pot s «fiatom 125». Družina je obvestila kara- binjerje o izginotju mladega podjetnika okrog 22. ure. Preiskovalci so naslednjega dne našli Torel-lijev avtomobil, a za ugrabitelji ni bilo ne duha ne sluha. Po enem tednu so prekinili preiskavo r.a zahtevo podjetnikovega očeta, ki je menil, da bo na ta način lažje stopil v stik z ugrabitelji. Po petih mesecih in pol ujetništva je bil danes osvobojen tudi palermski podjetnik Luciano Cassina, ki je bil ugrabljen 16. avgusta lani. Ugrabitelji so pripeljali industrijca pred njegovo vilo, kjer so ga izpustili. Podjetnik je trenutno na razpolago preisko valcem, ki skušajo ugotoviti okoliščine, v katerih je bil ugrabljen. Ni še znana vsota, ki jo je Cas-sinova družina plačala za podjetnikovo osvoboditev. «Lahkp vam samo povem — je izjavil časnikarjem načelnik palermskega državnega pravdništva dr. Pizzilloda da je bil inž. Cassina osvobojen. Vrnil se je domov danes ponoči, a smo za nekaj ur zamolčali vest, da bi lahko v miru začeli preiskavo. V zvezi s podjetnikovim zdravstvenim stanjem je dr. Piz-zillo dejal, da se počuti kot človek, ki je bil dolgo časa zaprt v izredno majhni sobi. IZJAVA PREDSEDNIKA POKRAJINE ZANETTIJA Hapoved posvetovanj s predstavniki jrizadetih občin n pokrajin o kraških rezervatih Ob začetku sinočnje seje pokrajinskega sveta je predsednik Michele Zanetti sporočil, da je od deželnega odbora zahteval originalno be sedilo osnutka zakona za izvajanje zakona Belci o kraških rezervatih. Povedal je tudi, da bo sklical posvetovalni sestanek s predstavniki zainteresiranih občin in drugih ustanov, ko bo uradno prejel omenjeno oesedilo. Do tega posvetovanja bo prišlo v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejela pokrajinska uprava, ko je prvič bilo v razpravi vprašanje ustanovitve kraških rezervatov, oziroma ko je pokrajina imenovala svoje zastopnike v posvetovalno komisijo. O zakonu Belci za ustanovitev kraških rezervatov in o izvršilnem zakonskem predlogu, ki ga je sestavil deželni odbor, smo v našem listu že obširno poročali. Objavili Nixonov odposlance kmalu v Moskvi WASHINGTON, 8. — Kot poročajo nekateri funkcionarji Bele hiše bo Nixon v bližnji bodočnosti poslal svojega posebnega svetovalca Colsona v Moskvo, da bi se pogovoril o možnosti okrepitve stikov med ameriškimi in sovjetskimi poslovnimi možmi, v okviru sedanjih dobrih odnosov na področju gospodarstva. Kaže, da bo Colson obi skal tudi Bukarešto. ni so poslali tržaški CGIL sledečo brzojavko: Spričo fašističnega atentata vam izražamo solidarnost italijanskih delavcev in vabimo vse sindikalne strukture, naj enotno zavrnejo izzivanje onih, ki bi s pomočjo strategije napetosti hoteli uresničiti nemogoče reakcionarne preobrate. Obsojamo in opozarjamo na odgovornost tistih, ki vsakodnevno rušijo demokratične ustanove V Italiji. Mlad zlikovec oropal priletno trafikantko Postaven mladenič v temnem suknjiču, navidezne starosti od 20 do 25 let, je sinoči oropal priletno žensko, ki je bila za prodajno mizo trafike v Ul. Lorenzetti 32. Na tržaški kvesturi se je okrog 20.30 zglasila 67-letna Angela Ka-steliz De Santi, ki je agentom letečega oddelka razburjeno povedala, kar se ji je malo prej pripetilo. Gospodar prodajalne jo je zaprosil, naj ga za nekaj trenutkov nadomesti za prodajno mizo. Medtem je v tobakarno stopil mladenič, o katerem ni vedela veliko povedati, in jo v tržaškem narečju naprosil, naj mu menja bankovec za 500 lir. De Santijeva mu je rade volje ustregla, toda, medtem ko je preštevala denar, ki je mladenič nenadoma smuknil za hrbet in segel z obema rokama v predal, kjer je bil denar. Presenečena ženska ga je sicer skušala zadržati za suknjič, a mladenič se ji je hipoma izmuznil iz prijema, si stlačil nekaj bankovdev po 500 in 1000 lir v žep ter pobegnil iz trafike. Osrednji tajniki federacije CGIL - CISL - UIL Lama, Storti in Van- MED AVSTRIJO IN ITALIJO Obnovljen sporazum o blagovnem prometu po cesti Sporazum bo ugodno vplival na razvoj gospodarskih dejavnosti v naši deželi Italijansko - avstrijska komisija za blagovni promet po cesti je te dni na Dunaju dosegla nov sporazum o prometu s tovornjaki med sosednima republikama. Prejšnji sporazum, ki je bil sklenjen leta 1965, ni ustrezal več sodobnim potrebam tega prometa ter sta se Italija in Avstrija zato dogovorili, da ga bosta nadomestili z novim. Glede na pomen, ki ga imajo ti dogovori tudi za gospodarstvo Furlanije - Julijske krajine, je deželni odbornik za promet Varisco zahteval in dosegel, da sta se pogajanj za sklenitev novega sporazuma udeležila tudi ravnatelj za prometna vprašanja pri deželni upravi dr. Capaccioli in načelnik zunanjetrgovinskega oddelka tržaške trgovinske zbornice dr. Maurel. Novi sporazum je znatno širši kakor sporazum iz leta 1965. Zasebni promet s tovornjaki je sedaj povsem liberaliziran in to tudi kar zadeva tranzit; odpadle so omejitve v zvezi z maksimalnimi razsežnostmi tovornjakov; odpravljena je bila fiksna taksa, ki se je doslej zaračunavala po teži tovora; število rednih dovoljenj je bilo povečano s 600 na 690, število dovoljenj za tranzit italijanskih tovornjakov čez avstrijsko ozemlje je bilo povečano s 120 na 155 in v isti meri je bilo povečano število dovoljenj za avstrijske tovornjake v prometu s tretjimi deželami. Število dovoljenj za obmejne pokrajine ostane neizpremenjeno pri 100 enotah, vendar pa se bodo avtoprevozniki iz teh pokrajin lahko okoriščali s 1 Barkovlje. širšimi možnostmi, ki jih nudi liberalizacija rednih dovoljenj in zasebnega prometa. Sporazum bo stopil v veljavo 1. maja letos. Identificiran moški ki je predsinočnjim padel v kanal na PonterošU Moškega, ki so ga predsinočnjim nezavestnega potegnili iz kanala na Ponterošu, so identificirali /a 63-letnega težaka Giuseppa Gustinčiča iz Ul. Molino a Vento 10. Kakor smo že poročali, sta Gustinčiča potegnila iz vode dva vojaka* ki ju je pritegnil klic na pomoč nekaterih žensk. Pogledala sta v vodo v višini križišča med U*-Rossini in Ui. Milano in zagledala človeka, ki je mrtvo ležal v vodi. Skočila sta v enega od t°}' nov, ki so zasidrani v kanalu iD s pomočjo vesel potegnila moškega na krov, od tu pa sta ga pr®-nesla do prvega stopnišča. Med' tem je nekdo obvesti policijo 10 eden od agentov je nezavestnem11 Gustinčiču, ki je kazal prve znake zadušitve in premraženja. P0’ magal z umetnim dihanjem. Po prevozu v splošno bolnišnico so sprejeli s pridržano prognozo n° oddelku za oživljanje. Kako je da nesreče prišlo, ni še ugotovljen0; Vsekakor sklepajo, da je mošk* padel v vodo po nesreči. • Drevi ob 19.30 se bo na sedeža v UL S. Ermacora 3 sestala rajon' ska konzulta za Rojan, Greto k1 Močna delegacija tržaških delavcev in sindikalnih zastopnikov se je sino či odpeljala na veliko manifestacij® kovinarskih deiavcev v Rimu