Stil mi je prirojen
Janez Menart je kot pesnik izrazito izvirna in samosvoja osebnost. Širši javnosti se je predstavil leta 1953 vzbirki Pe-smi štirih, s katero je stopila v slovensko literaturo nova ge-neracija. Kasneje je izdal še pesniške zbirke Semafori mla-dosti, Bela pravljica, Spome-nik brez podstavka, Pesniški li-sti, Pesmi o naših dneh, Sred-njeveške balade, Pesnik se predstavi, Pod kužnim zname-njem, vsak čas pa bo izšla zbir-ka njegovih pesmi z naslovom Statve življenja. Slovencem je prevedel Villona, Shakespea-ra, Preverta, Byrona in Musse-ta. Za svoje pesniško in preva-jalsko delo je letos dobil Pre-šernovo nagrado.
-  Zadnje čase vas novinarji močno oblegajo.
-  No, to se zgodi ob takih priložnostih, kot je tale. Zato bom pa imel naslednjih dvajset let mir.
-  Ste že dolgo občan Cen-tra?
-  Skoraj vse svoje življenje sem preživel v Centru, davke plačujem Centru in to redno.
-  Kaj bi vi zboljšali v tej ob-čini?
-  Ja, ena stvar je, o kateri sem se že pogovarjal s predse-dnikom   občine.   Vodniku   bi lahko ograjo popravili.   Tako lep kip je, »Rast« lepo skrbi za rože, ograja pa rjavi in jo bo težko popraviti. Če ne bo šlo drugače, bom sam zaprosil za dovoljenje, da lahko kupim mi-nij in jo prebarvam.
-  Pa še kaj?
-  Ja, še nekaj je - Ijubljanski
kolodvor. To je strašna zadeva. Še čudno, da je tako malo ne-sreč pri odprtih tirih. Nevarno je, pa še neugledno. Sicer je vsak tak prostor podvržen svi-njariji, če je pa še vse staro... Tujci menijo, da je Ljubljana sorazmerno lepo mesto, da pa ima tako postajo... In vlaki ve-dno vozijo, tudi kadar ceste in ostalo odpove.
-  Kaj v tem trenutku poč-nete?
-  Predvsem   prevajam  po-dnaslove za  televizijo.   To je moja služba, ki mi vzame veli-ko časa,  da mi ga dosti ne ostane za kaj drugega.
-  Kaj pa pesnikovanje?
-  Pripravljam   izbor  pesmi Victorja Hugoja, pišem pa tudi ep o kmečkih puntih. To je pe-snitev, ki jo pišem že od sede-mnajstega leta in upam, da jo bom kmalu dokončal. V mojih letih človek že nima več toliko volje niti moči, da bi delal tako kot v mlajših letih.
-  Pri sedemnajstih ste že pi-sali ep, kdaj pa ste potem napi-sali prvo pesem?
-  Pri devetih letih.
-  Lahko bi rekli, da v vaših pesmih obravnavate sodobna vprašanja   v klasičnih pesni-ških oblikah.
-  Sta   dve   vrsti poezije  -prva je tradicionalna po obliki in  humanistična po  vsebini. Druga je poezija pisana za pe-snike in kritike.moderna, bi re-kli, ki se vrti v tem ozkem kro-gu. Med obema je cela paleta možnosti. Meni je moj stil pri-rojen, morda malo privzgojen. Ampak pri poeziji je toliko dru-gih  stvari,   ki določijo ali je poezija moderna ali ne. Klasič-na ali ne klasična oblikaje važ-na le površnemu presojevalcu.
-  Kaj pa sodobnost vaših tem?
-  So stvari, ki niso vezane na   trenutek,   so   življenjska vprašanja,    ki   vedno   znova iščejo odgovor. Ljubezen, živ-Ijenje sta temi, ki jih poezi/a vedno   obravnava,   vendar  v vsakem času drugače. Poleg tega so v življenju spoznanja, ki jih mora človek vsak zase odkriti, tako kot se mora vsak-do naučiti hoditi. Vsak človek išče svoj odnos do sveta in se-be in zaradi tega je sodobnost tudi preteklost in prihodnost, umetnost pa zaradi tega ostaja večna.