IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
kartonažna tovarna praznuje 85-letnico svojega obstojii. V tem času je prehodila razgibano pot od malega obrtnega podjetja do jokaj velike de-lovne organizaeije, ki je članica sozda Sloveni ja papir z 2400 delavci in letos planira 4,7 milijarde celotnega pri-hodka. Ta obseg in poslovne rezultate je dosegla predvsem z lastnim razvo-jem in investieijami, delno pa tudi z združevanjem manjših delovnih orga-nizacij, ki so danes tozdi Kartonažne lovarne. Danes v 10 lozdih izdelajo preko 85.000 ton različnih proizvo-dov, kot so lepenka, valoviii kartqn, valovita karlonska embalaia, navita emhalaža in cevi, teksiilna utenzilija, papirna konfekci ja, biro oprema iz po-tiskanjega papirja in predelava pla-stičnih mas. Kakovosi embalaže, ki jo izdelujejo v Kartonažni tovarni, je na evropski ravni.
V prvih dneh julija so a Velanc izvozili dve pošilfki: v Kuwait 12.750 melrov in v Sovjetsko zvezo nekaj manj kot 12.000 melrov raznlh zaves. V Velani ugolavljajo, da poslaja vedno pomembnejša usmerile* ko»-lekdja, ki je bila lani zastopana v proi-zvodnji \t s 5,6% lelo* pa že kar s 15 %. Konfekcija jc bila prcd lcli * Ve-lani pomcmben izvozni izddek, s»\ so v Libijo izvažati vtčjt kolkine konfek-
cioniranih falblech zaves. Na mnovi izkušenj so v Velani prišli do zaključ-ka, da izdelujejo take zavese, ki )ih go-spodinje doma ne morejo naredili. V to vrslo spadajo konfekcionirane za-vesc za opremo kuhinj in jedilnih kotov. Zavese so opremljene s tiska-nimi in vezanimi volančkj in so kljub visokim cenam zelo iskane. Obstajajo ludj realne moinosli za prodajo teh zaves v Zahodno Nemčijo, vendar bo (reba v lem primeru proizvodnjo razši-riti in uvesli ludi dvoizmensko delo. Z gradnjo nove zgradbe bo rešen ludi la problem.
Smelt, podjetje za gradnjo indu-strijskih objektov, bo letos od 292 mi-lijonov dinarjev celotnega prihodka ustvarilo 89 milijonov dinarjev do-hodka v tujini. Smelt obdeluje indu-sinjske objekte v več kot .10 deželah v razvoju in v nekaterih evropskih drža-vah. V to so všieti nastopanje na med-narodnih licitacijah, izdelava predin-vesticijskih študij, idcjnih projektov, dobava opreme, prenos tehnologije. gradnja objektov na ključ, tehnična asistenca in konsultacije ipd. Vsc to je Smeltu omogočilo, da ustvarja treljincr dohodka v tujini, dve tretjini pa v Ju-goslaviji. Delež angažiranja v tujini pa naj bi še rasiel tako, da hi do lela 19X5 dosegli 50 % ali več.