8554 AA 60100200 0 S R EI) N J A K H JI 'i N1C A p„P.126 66001 KOPER PPIIViukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini t ■, .. „ .. Abb. postale I gruppo (jdia 400 llT Lelo XXXVIII. Št. 70 (11.198) TRST, sobota, 3. aprila 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1844 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KLJUB NAPOROM PREDSEDNIKA VLADE SPADOLINIJA V POSLANSKI ZBORNICI Zadeva Cirillo zamajala vladno koalicijo Izbruhnila polemika med socialisti in KD Podtajnik pri pravosodnem ministrstvu Scamarcio obtožil tajnoobveščevalne službe in KD - Publicist Rotondi priznal izročitev lažnega dokumenta Maresci RIM — Zadeva Cirillo z vsemi svojimi zapleti, temnimi sencami in kalnim ozadjem nedvomno ne izboljšuje odnosov med strankami vladne Večine, o čemer zgovorno priča izbruh polemike med socialisti in demokristjani zaradi izjave socialističnega podtajnika pri pravosodnem ministrstvu Scamarcia, ki naj bi novinarjem dejal, da so pri pogajanjih *a osvoboditev Cirilla sodelovale tajne službe v povezavi z interesi določenih krogov iz vrst KD. Piccoli je že zahteval Scamarciov odstop, načelnik socialistične skupine v poslanski zbornici Labriola pa je jasno Povedal, da Piccoli ni ne predsednik vlade in ne pravosodni minister, da bi lahko postavljal take zahteve. Socialistični minister za državne u- deicžbc De Michelis pa je odločno Izjavil, da bodo Scamarcia branili, »saj smo dovolj močni*. Socialisti *e torej pripravljajo na spopad s KD. V tej godlji skuša Spadolini rešili položaj, zato se bo v ponedeljek skupaj s pravosodnim ministrom Da-zido sestal s podtajnikom Scamar-rio, da bi onesposobil tempirano bombo v vladni koaliciji. O ozračju, ki vlada v strankah Vladne večine, pa se .je Spadolini prepričal že včeraj med svojim poročanjem o zadevi Cirillo v poslan- ski zbornici. S trditvami, da so tajnoobveščevalne službe delovale v mejah zakona, da pa sta se pogovorov s kolovodjo »nove kamore* Cu-tolom udeležila tudi demokrščanski župan iz Giugliana Granata in tedaj še «neobtoženi» predstavnik neapeljske kamore Vincenzo Casillo, pa Spadolini ni zadovoljil socialistov. Resne pomisleke so izrazili tudi liberalci, medtem ko so socialdemokrati zahtevali ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Spadolini j a so torej podprli le njegovi strankarski tovariši in seveda demokristjani, da se je Spadolini znašel pod križnim ognjem svojih zaveznikov in opozicije. Če so bila s formalnega vidika njegova pojasnila neoporečna, pa ni Spadolini v bistvu odpravil sumov in temnih senc pri vodenju vse zadeve Cirillo, saj ni povedal vsebine pogovorov s Cutolom, prav tako ni objasnil okoliščin, kako so zbrali in plačali odkupnino za Čira Cirilla. Bolj kot medklici obeh radikalnih poslancev Tessarija in Melege, na katere je s podobno grobostjo odgovarjal, je Spadolinija nedvomno prizadela ugotovitev Labriole, da so pogovori s kamoro nemogoči, če ji sogovornik ni prapravljen kaj nuditi. In prav to ostaja glavno nepojasnjeno vprašanje. Spadolini je izjavil, da nista tajnoobveščevalni službi dosegli ničesar, da so se pogovori prekinili mesec pred Cirillovo osvoboditvijo. Za poslanca radikalne stranke Pinta je to le dimna za- Razgreto poslanska zbornica vesa, s katero hoče Spadolini prekriti vso «umazano zadevo*. Pinto je obenem vprašal, kako to, da so Cutolu sodniki za polovico zmanjšali kazen? Če so politične vode skrajno razburkane, ni nič bolje na področju sodnih preiskav. Publicist Rotondi je predsinočnjim končno priznal, da je prav on izročil lažni dokument z obtožbami proti ministru Scottiju in podtajniku Patriarci časnikarki komunističnega glasila «L’Unita» Marini Maresci. Zakaj je Rotondi to priznal po večdnevnem trmastem zanikanju? Je morda njegovo priznanje v zvezi z odkritjem obglavljenega trupla »črnega kriminologa* Semerarija? Vsak napredek sodne preiskave odpira nova vprašanja. Sodniki so se znašli pred pravim razmetanim mozaikom, ki pa je sestavljen kot iz drobcev razbitega ogledala, v katerem se pošastno zrcali italijanska stvarnost. Semerarijeva obglavitev je torej le srliljivi ritual Cutolovih »konkurentov* v boju za nadoblast v Neaplju, kot so vse bolj prepričani preiskovalci, ali pa je le mojstrska poteza, ki bi morala preiskavo speljati na stranpota. Končni odgovor je za sedaj nemogoč. Odkritje treh pisem, ki so jih našli pri Semerariju, v katerih eno napada Cutola, drugi pa ga v neki meri branita, bi do neke mere opravičevalo trditev, da so hoteli Semerarijevi morilci do skrajnosti zmesti sodstvo. Prav tako so vse prej kot jasne okoliščine tragičnega samomora Se-menarijeve sodelavke Carrare. Preiskovalci so skoraj prepričani, da jo je nekdo, uro pred odkritjem Se-merarijevega trupla obvestil o tragičnem koncu njenega »učitelja*. Si je torej Carrarova vzela življenje iz obupa, ali pa je to storila iz strahu, da ne bi aama prav tako tragično končala. Za sodstvo je seu»j glavna skrb ugotoviti vlogo, ki sta jo imela Semerari in Carrarova v vsej zadevi Cirillo. Publicist Rotondi je včeraj preiskovalnemu sodniku zanikal, da bi poznal tragično preminulo dvojico, časnikarka Ma-resca pa je baje drugačnega mnenja. V vsej tej zapleteni zadevi, kjer se prepletajo interesi kamore, terorizma in ne navsezadnje »humanitarne pobude* Cirillovih prijateljev, postaja vloga publicista Rotondija vse bolj zagonetna. Včeraj je UCIGOS iz Rima odločno demantirala, da bi bil Rotondi njihov konfident. Bržkone pa nam bo Rotondi priskrbel še za marsikatero presenečenje. Salvadorska gverila o izkrivljenju izidov nedeljskih volitev SAN JOSE’ — Salvadorska demokratična revolucionarna fronta in osvobodilna fronta Farabundo Marti sta včeraj javno obsodila -rizkriv-ljenje* izidov nedeljskih volitev v Salvadoru. Salvadorski opozicijski gibanji sta v obsežnem dosjeju poudarili, da je osrednji svet za valitve umetno napihnil število ljudi, ki so se udeležili volitev, štiriindvajset ur po začetku pregledanja izidov, pravijo gverilci, je osrednji svet sporočil, da je glasovnice oddalo 376.814 o-seb, komaj dvanajst ur kasneje pa se je število povečalo na 747.256. V polovici manj časa se je torej število volivcev kar podvojilo. Osvobodilni gibanji trdila tudi, da se je vlada poslužila vseh sredstev, da bi prisilila prebivalstvo, naj se udeleži volitev. Kar zadeva pogajanj za sestavo nove vlade pa vse kaže, da je ameriški diplomaciji spodletel poskus, da bi zbližala stališči krščanske demokracije in desnice, ki ima v ustavodajni skupščini večino. Čeprav so sedaj pristaši neofašista D'Aubuissana nekoliko bolj previdni, še vedno vztrajajo pri tem, da bi KD potisnili v opozicijo. Kaže celo, da je Reaganova uprava dovolila CAubuissonu, da v kratkem obišče ZDA, kjer naj bi se sestal z nekaterimi ameriškimi vladnimi predstavniki. Pertinijev povratek v domovino Sandra Pertinija sta ob povratku z uradnega obiska v ZDA sprejela na rimskem letališču Ciampino predsednik vlade Giovanni Spadolini in predsednik senata Amintore Faufani, ki je v njegovi odsotnosti oprav- ljal dolžnosti predsednika republike HiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiuiiiiuuiitiiiiittiiiummiitnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuMiiiiMiiMiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMifiiiiHiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V SPLOŠNEM USPELA VČERAJŠNJA »PREKINITEV DELA > S SINDIKALNIH SHODOV SVARILO SPADOIINIJU IN DELODAJALCEM Če vlada ne bo preokrenila svoje recesijske gospodarske politike, bodo morale slediti odločnejše oblike boja RIM — Včerajšnja »splošna prekinitev dela* je po vsej državi izzvenela, tudi mimo »blažilnih* prizadevanj nekaterih sindikalnih komponent, kot odločna obsodba vladne gospodarske politike, ki zavira inflacijo zgolj z recesijskimi ukrepi, kar onemogoča naložbe in pospešuje brezposelnost. V več krajih so krajevne sindikalne organizacije oklicale daljše splošne stavke, prek kompromisa osrednjega vodstva o dveurni prekinitvi dela, in so določile odločnejše oblike protesta, tako da niso priredile le skupščine na delovnih mestih, ampak tudi delavske sprevode in sindikalne shode. V Toskani, Umbriji, Venetu in na Siciliji so delavci stavkali po 4 ure, v Emiliji in Romagni pa po 3 ure. Zanimivo je zabeležili, da na sho- Med’včerajšnjim Simdolinijevim poročanjem v poslanski zbornici o zadevi Cirillo je prišlo tudi do običajnega grobega prerekanja (Telefoto AP) ..........i................................iiiiiMtimmiimiiiiniiiimiimniiiHiiiMHiii............................................................................ STOJAN ANDOV NA ZASEDANJU MEŠANE KOMISIJE z imumm rnvm citrmA srm Končan kongres zveze kronistov Odobrena resolucija o pravici vsakega naroda do informiranja v lastnem jeziku TRST — Z izglasovanjem sklepnega dokumenta in resolucij ter z izvolitvijo novega glavnega sveta se je sinoči v hotelu Europa pod Nabrežino zaključil 11. redni kongres vsedržavne zveze italijanskih Kronistov, ki se je kot znano tokrat Prvič odvijal v našem mestu. To Važno zasedanje novinarjev, ki se heposredno ukvarjajo s krajevno stvarnostjo, je jasno izpričalo nenadomestljivo vlogo časnikarja-kro-nista pri celovitem uresničevaju načel svobode in objektivnosti informiranja, na katerih temelji vsaka demokratična družba. Z druge strani pa so zastopniki italijanskih kronistov potrdili svojo odločno zavzetost v boju za obnovitev nove delovne pogodbe novinarjev ter pri tem začrtali program in smernice bodoče dejavnosti zveze, ki temeljijo na splošnem poklicnem ovrednotenju vloge in položaja kronista v svetu javnih občil. Na predlog zastopnika Primorskega dnevnika pa so na sinočnjem sklepnem zasedanju kongresisti sprejeli tudi naslednjo resolucijo: »Pravica do javnega obveščanja v lastnem jeziku je ena izmed temeljnih pravic vsakega človeka in Vsakega naroda. Kongres vsedržavne zveze italijanskih kronistov potrjuje važnost uresničevanja tega načela pri razvoja narodnostnih In jezikovnih skupnostih ln vab’ izvršni odbor zveze, da v bližnji bodočnosti priredi zasedanje namenjeno tej problematiki. Kongres obvezuje tndi zvezo, da Sc v okviru svojih pristojnosti na vseh ravneh prizadeva za odpravo podpore, ki morajo spoštovati načela pluralizma ter popolnosti in objektivnosti informiranja. Poleg tega pa bo treba manjšinskim občilom tndi zajamčiti strukturo javnih tiskovnih uradov in ustrezno poslovanje na področju propagande. Kar zadeva radijski in televizijski medij pa se bo zveza v duhu reforme RAI v okviru krajevnih oddaj zavzela za polno uresničitev načela informiranja v lastnem jeziku tako za radio, televizijo in tretio TV mrežo. Samo s popolno, funkcionalno in poklicno avtonomijo novinarjev narodnostnih manjšin bo zajamčen pluralizem in obiek^vnori Informacije. Tako da se bo narodnostna manična i* objekta polnopravno razvila v subjekt javnega obveščanja.* Danes zjutraj bo glavni svet izvolil predsednika in nov izvršni odbor zveze. De Cuellar v Rimu RIM - Generalni tajnik svetovne organizacije Javier Perez De Cuellar je prispel včeraj na šestdnevni obisk v Italijo. Med svojim bivanjem v Rimu se bo De Cuellar srečal z najvidnejšimi predstavniki italijanskega političnega življenja, sre di prihodnjega tedna pa se bo sestal tudi s ciprskim predsednikom Kiprianujem, da bi skušala najti izhod iz sedanje krize na otoku. Pobude za okrepitev sodelovanja med Jugoslavijo in državami EGS SFRJ zahteva podpis večletnega trgovinskega sporazuma DUNAJ — Avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlaeger je včeraj ►vir, ki danes še omejujejo pravico j sprejel veleposlanika Sr RJ v Av-1-0 celovitega informiranja narodno-1 stri ji Mil orad a Resica in so z njim tnih skupnosti v lastnem jeziku. V zadržal v daljšem prijateljskem po- a _______ i... itektton i PriTAMiDct eto namenila namen bo treba časopisom narodnostnih skuj nosil z /ekonom zagotoviti ustrezne javne in finančne govoru. Pozornost sta namenila bližnjemu uradnemu obisku avstrijskega predsednika v Jugoslaviji. BRUSELJ — Jugoslavija .je včeraj sprožila vrsto novih pobud za okrepitev prihodnjega sodelovanja z EGS. Vodja jugoslovanske delegacije, član ZIS Stojan Andov je na zasedanju mešane komisije pojasnil koncept bistveno obogatenih ekonomskih stikov, ki so tudi u-godnejši za Jugoslavijo. O poudarki, ki jih Jugoslavija pripisuje nadaljnjemu gospodarskemu sodelovanju s skupnostjo, je Andov dal več predlogov, ki so po mnenju jugoslovanskega dela mešane komisije pomembni za ustavitev nekaterih neugodnih gibanj, ki zadevajo predvsem Jugoslavijo. Zahteval .ie podpis večletnega trgovinskega sporazuma o izvozu jugoslovanskih kmetijskih pridelkov v skupnost. Pred tem je opozoril na dosedanje premajhno izkoriščanje teh možnosti, ki jih sicer določa dogovor in na bodočnost prihodnje širitve skupnosti proti Sredozemlju. Stojan Andov je menil, da bi morala komisija sprejeti priporočila, s katerimi bi vzpodbudili iskanje nadaljnjih stabilnih in dolgoročnih rešitev za prodajo jugoslovanskega mesa v skupnost, v zvezi s primanjkljajem v trgovinski menjavi industrijskih proizvodov pa ie iz rekel mnenje, da bi morali že na tem zasedanju doseči sporazum, ki bi podprl jugoslovanski izvoz blaga na tržišče skupnosti. Vodja delegacije EGS \Vtlhelm Haferkamp je na začetku svoje razprave najprej poudaril prepriča nje, da se obe strani zanimata za okrepitev in poglobitev stikov, čeprav ta stališča posebej po beo grajski deklaraciji iz leta 1975 niso bila vedno uresničena. Izrekel je obžalovanje, ker še niso ratificirali sporazuma o vzjamnem sodelovanju, ki so ga sprejeli pred dvema letoma saj bi to omogočilo sprejetje konkretnih ukrepov nadaljnje ga sodelovanja in poglobitev gospodarskih stikov med Jugoslavijo in EGS. Ključni rezultat včerajšnjega zasedanja mešane komisije ie nedvomno obojestransko soglasje o posvetovanjih, katerih cilj je okrepiti vlogo evropske skupnosti pri nadaljnjih vzajemnih odnosih, pri čemer velja poseben poudarek jugoslovanskemu izvozu, (dd) RIM — Na zasedanju glavnega sveta krščanske demokracije je spregovoril tudi načelnik demokri-stjanske skupine v poslanski zbor- nici Gerardo Bianco, ki je nakazal možnost, da pride do krajše odložitve kongresa stranke, če ne bi do 28. aprila utegnili odobriti finančnega zakona. Prepir v Bruslju o kmetijskih cenah BRUSELJ — Tridnevne vnete razprave kmetijskih ministrov 10 držav EGS o novih cenah pridelkov, ki naj bi veljale od 1. aprila. s& se končale s popolnim neuspehom jo bolje povezujejo problemi. s krajevnimi Vrhovec v Grčiji ATENE — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je po prihodu v glavno mesto Grčije izjavil, da bodo sedanji pogovori priložnost za izmenjavo mnenj o prihodnjem dvostranskem sodelovanju o problemih Balkana in vprašanjih, s katerimi se sooča sodobni svet. Josipa Vrhovca je na atenskem letališču pozdravil gostitelj zunanji minister Janis Haralombopulos. V pozdravnih govorih sta ministra poudarila tradicionalno prijateljsko sodelovanje med državama. dih niso nastopili zagovorniki »meh-1 preložili na sredo tega meseca, da kejše linije* v sindikatu (predstav- - - ' 1 niki UIL in socialistične komponente v CGIL), razen socialističnega podtajnika CGIL Marianettija, ki pa je govoril v Pesaru na skupščini v nekem manjšem podjetju, kjer se je zavzel za obnovitev pogajanj z vlado. Pred desettisoči delavcev je pa generalni tajnik CGIL Lama v Ferrari poudaril, da je včerajšnja le «prva manifestacija boja*, kateri bodo morale slediti še odločnejše, če vlada ne bo preokrenila svoje recesijske gospodarske politike. Glede nezadovoljstva, ki je zajelo delavstvo, je Lama sicer obsodil izbruhe sektaštva (izžvižganje Benve-nuta na manifestaciji kovinarjev v Rimu), a je zatrdil, da mora sindikat braniti svojo avtonomijo do vseh (tudi do vlade in strank, ki jo sestavljajo) in uvajati večje soodločanje baze. Podobne misli so razvijali na velikih sindikalnih shodih Garavini (CGIL) v Bologni, Sartori (CISL) v Firencah. Turtura (CGIL) v Me-strah in Militello (CGIL) v Palermu, s poudarjanjem protislovne politike vlade, ki ne spoštuje zaradi notranjih nesoglasij niti Spadolinijevib obvez. Tako še niso niti dali zakonske podlage obljubam o davčni razbremenitvi delovnih prejemkov, o odpravninah, o pokojninah ter o omejevanju nadzorovanih cen in tarif za javne storitve. Vsi so hkrati poudarjali nujnost utrditve sindikalne enotnosti, ki je edini porok za preokret vladne politike in za zavrnitev brezobzirnega napada delodajalcev na delavske pravice. Enotna sindikalna zveza je sina či objavila podatke o udeležbi pri stavki, ki jih ocenjuje kot zadovoljive, z izjemo Fiatovih tovarn v Turinu, kjer vlada že dolgo posebno vzdušje spričo pritiska vodstva podjetja, odpustov in množične postavitve v dopolnilno blagajno. V industriji se je na splošno vzdržalo dela od 65 do 90 odstotkov zaposlenih, manj pa v javnih službah in v trgovini. Na Tridentinskem - Južnem Tirolskem so protestno stavko (Telefoto AP) RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je ob koncu uradnega obiska v ZDA včeraj dopoldne prispel v Rim. Na letališču v Ciampinu sta ga sprejela predsednik vlada Spadolini in predsednik senata Fan-fani, ki je ob Pertinijevi odsotnosti opravljal dolžnosti predsednika republike. Kljub napornemu in dolgemu poletu je bil Pertini ob povratku v Rim dobro razpoložen in je rade volje, kot običajno, pokramljal s časnikarji. Dejal je. da je s potovanjem v ZDA zelo zadovoljen. Časnikarjem, ki so ga opozorili na izredni osebni uspeli, ki ga je s svojim odkritim vedenjem žel med Američani, je Pertini odločno odgovoril, da j« šlo predvsem za uspeh države. Id jo je predstavljal. Pertini se je tudi izognil komentiranju kritik, ki jih je na njegov račun izreklo glasilo sovjetske »Rdeča zvezda*. Spoznal sem mnogo plavolasih in temnolasih zvezd, rdeče zvezd* p* na poznam, je v šali izjavil Pertini, Gen. Dalla Chiesa palermski prefekt RIM — Vlada je včeraj imenovala podpoveljnika karabinjerskega zbora generala Carla Alberta Dalla Chieso za palermskega prefekta, Dalla Chiesa sicer nima posebnih pooblastil za boj proti mafiji, vendar pa v vladnih krogih upajo, da mu bo uspelo zavreti pojav mafije. iiiimiiiiiiiiiftiiiiiiimiimiiiiiMiimiMiiiiniiiiiiiiiiiMiiMiHiiiiiiuinmiiiiMtiiiiMiiiiitiiMHiiHimtiiMimuM PO PRIHODU NA LJUBLJANSKO LETALIŠČE Kraigher pozitivno ocenil svoje potovanje po Afriki Zaskrbljenost zaradi zaostrovanja odnosov v sveta Argentinska vojska na otočju Falkland Z drastično odločitvijo je argentinska vlada ukazala svoji vojski, naj zasede britansko kolonijo Falkland na Atlantiku. Padalci in mornariški strelci so navsezgodaj napadli glavno mesto otočja Fort Stanley, razorožili peščico britanskih vojakov in odstavili guvernerja, ki ga je imenovala londonska vlada. Velika Britanija je že prekinila diplomatske odnose z Argentino. Obšiincjše poročilo na šesti strani. Na sliki (telefoto AP): predsednik argentinske vlade general Leopoldu Galtieri. Poročilo na zadnji sli um LJUBLJANA — »Naša pot v Gabon, Nigerijo, Mali in Gvinejo ter Portugalsko je imela dva namena: pogovarjali smo se o skupnem na: stopu na jesenskem sedmem vrhunskem sestanku neuvrščenih držav v Bagdadu, prav tako pa smo tudi analizirali medsebojno ekonomsko sodelovanje.* je včeraj izjavil Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ, po vrnitvi z obiska v teli petih državan. Sergej Kraigher je včeraj zaključil obisk na Portugalskem in s posebnim letalom nekaj pred 15. uro dopotoval na ljubljansko letališče. Dobrodošlico so mu zaželeli Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, France Popit, predsednik CK ZKS, Janez Zemljarič. Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS, generalpodpolkovnika Branko Jerkič in Miha Petrič ter Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve. Ko je v izjavi novinarjem govoril o rezultatih obiskov v teh prijateljskih državah, je predsednik predsedstva SE’RJ med drugim tudi dejal, da medsebojno gospodarsko sodelovanje sicer napreduje, vendar še ne tako, kot to narekujejo skupne potrebe. »Med obiski smo podpisali tudi več sporazumov, med njimi tudi za izgradnjo železniške proge v Nigeriji,* je dejal Sergej Kraigher. V obravnavanju mednarodnega položaja in v zvezi s tem tudi o pripravah na bližajoči se sedmi vrhunski sestanek neuvrščenih pa je Sergej Kraigher dejal, da so vsi njegovi sogovorniki izrazili veliko zaskrbljenost zaradi napetosti in kriznih žarišč, ki se sprožajo predvsem zavoljo vse večjega oboroževanja in nevarnega soočanja velesil ter blokov. Popolnoma se zavedajo, je dejal, da vse nakopičene probleme lahko premagajo edinole v sodelovanju z neuvrščenimi državami in da je zato še posebej pomembno, da bagdadski sestanek neuvrščenih u-spe, kar večina držav na svetu tudi pričakuje.* Ko je na kratko ocenil tudi pogovore, ki jih je imel z najvišjimi predstavniki Portugalske, je poudaril Rredvsem njihovo veliko zanimanje za neuvrščeno politiko, ne glede na to, da ta država pripada atlantski vojaški zvezi. Novinarji so včeraj od predsednika predsedstva S,F RJ tudi izvedeli, da bo Lizbonat kot gost aktivno sodelovala tudi v pripravah na bagdadski sestanek kot tudi neposredno na sami vrhunski konferenci. Ob koncu je Sergej Kraigher še poudaril, da je med pogovori v vseh državah, ki jih je obiskal/ prišlo d® enakosti gledišč o oceni današnjih mednarodnih tokov in da je bila pot v Gabon. Mali. Nigerijo, Gvinejo in Portugalsko v času zaostrenih mednarodnih odnosov in skupni želji p® še tesnejšem sodelovanju zatorej ia-redno koristna. VAŠO GASAR Maja samo 11 (očk draginjsk« doklade RIM — Tudi marca se je nadaljeval počasnejši tek inflacije, saj so se cene na drobno in na splošno življenjski stroški povišali samo za 0,9 odstotka v primerjavi a februarjem, od lanskega marca pa za 18,1 odstotka. Inflacijska stopnja. ly je junija lani presegala 20 odstotkov se .je torej že približala zgornji meji, ki jo postavlja vlada za tekoče leto. Na osnovi teh podatkov bi se morala s 1. majem draginjska doklada povečati za 11 točk. RIM — Vodstvo KP je sklenilo sklicati centralni komite za 14. a-prila, ko ho uvodno poročilo imel tajnik partije Berlinguer. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Potrebna je stalna angažiranost v boju za globalni zaščitni zakon Pozitivna ocena manifestacije slovenskih in italijanskih dijakov proti fašističnim provokacijam. Podpore slovenskim organizacijam in društvom iz javnih sredstev. Razlaščanja za hitro cesto in raziskovalno področje. Srečanje Slovencev in Furlanov v Ogleju Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodgrske zveze je na svoji seji v četrtek, 1. t.m., zelo pozitivno o-cenil množično manifestacijo slovenskih in italijanskih dijakov, delavstva in drugih meščanov proti fašističnim provokacijam v zvezi z globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Dejstvo, da je po tržaških ulicah manifestiralo več kot 400 v glavnem srednješolske mladine in da je na zborovanju v Avditoriju kljub nekaterim različnostim prišla do izraza močna podpora globalni zakonski zaščiti naše skupnosti, dokazuje, da se demokratični del tržaške javnosti, zlasti v vrstah mladih, le začenja zavedati, da ponovno razpihovanje narodnostnega sovraštva ne koristi nikomur, predvsem pa ne mladim in njihovim perspektivam, pa seveda razvoju Trsta in omikanemu ter e-nakopravnemu sožitju. Izvršni odbor je izrekel priznanje Mladinskemu odboru za delež, ki ga je imel pri organiziranju manifestacije. Izvršni odbor se je seznanil tudi z reagiranjem goriških srednješolcev na dogajanja v Trstu. Prav tako je izvršni odbor pozitivno ocenil javni nastop naprednih tržaških intelektualcev italijanske narodnosti in njihov javni apel na tržaško javnost s pozivom k omikanemu sožitju proti provokatorskim geslom in pobudam skrajne desnice. Obenem pa je izvršni odbor sogla šal, da se morajo demokratične sile mnogo bolj kot doslej angažirati v naporih za pravilno in korektno informiranje javnosti, predvsem srednješolske mladine, o vsebini zahtev slovenske narodnostne skupnosti in posebej o vsebini predloženih zakonskih osnutkov za globalno zaščito, kajti dejstvo, da je vse preveč mladih nasedlo demagoškim in provokatorskim parolam desničarskih agitatorjev neofašistične «Fronte della gioventu» in desničarjev iz vrst Liste za Trst, dokazuje, da mladi, žal, ne poznajo dovolj resničnih okvirov naših zahtev in da so prav zato lahek plen sejalcev narodnostne nestrpnosti. Če velja to predvsem za mladino na italijanskih šolah, kjer je informiranje o nas skoraj povsem odsotno, pa velja tudi za del mladine na slovenskih šolah, kjer je potrebna večja prisotnost mladinskih organizacij in večja angažiranost šolnikov. Velik del svoje seje je izvršni odbor namenil seveda globalni zakonski zaščiti in dogajanju okrog nje, zlasti v zvezi z razpravo o predloženih zakonskih osnutkih v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Izvršni odbor je razpravljal o sedanji fazi te ra prave. V zvezi s skle- Ob 38. obletnici ustrelitve 70 talcev na Opčinah bo jutri, v nedeljo, 4. t.m., ob 15.30 SPOMINSKA SVEČANOST NA OPENSKEM STRELIŠČU ki jo prirejajo VZPI - ANPI, ANED in ANPIA. Govorila bosta Arturo Calabria in Josip Pečenik, sodelovala bosta moški in ženski zbor Kulturnega društva «Tabor» z Opčin. Vodstvo ustanove za industrijsko cono (EZIT) je izrazilo nujo po čimprejšnjem sestanku z deželnima odbornikoma za industrijo De Carli jem in za proračun ter načrtov a nje Colonijem. Na snidenju bi bilo treba proučiti, kako naj se v naj krajšem rešijo sledeči problemi: proizvodne težave v naftni čistilnici Aquila - Total in v tovarni Grandi motori: nove naložbe za industrijski razvoj Tržaškega: namembnost zemljišča, kjer je bila steklarna Vetrobel in ki je še vedno v zasebnih rokah ter neizkoriščeno; urbanistično načrtovanje na območju EZIT in novi prispevki tej ustanovi iz sklada 60 milijard, ki je bil ustanovljen za uresničitev gospodarskega dela osimskih dogovorov. Za srečanje z De Car lijem in Colonijem se je vodstvo EZIT zavzelo ob soglasni odobritvi obračuna za leto 1981 in podan ju predsedniškega poročila, v katerem .je An-tonini uvodoma navedel, da sta ko- •IIIHIIIHIIIIIIimilimiMItMllllllllMfllMIIIIIIIIIIMIIimillHIIIIIIIIItllllflllimiMMIIIIItllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIflllMIIIIIlllllllimillllfllllltlllllinilllllllllllllllllll Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE NA STRANKINEM SEDEŽU KPI podčrtuje potrebo po drugačni politiki do teritorija v pokrajini Predstavljen je bil načelni dokument - Poziv deželnemu odboru, naj takoj priredi deželno konferenco, na kateri bi bilo treba rešiti tudi vprašanja, ki jih je odprl problem razlastitev za pravno zaščito njihovih interesov. Izvršni odbor je ugotovil veliko soglasnost glede nadaljnjega nastopanja ob upoštevanju resolucije SKGZ in njenih članic in soglašal, da je treba zdaj glavno pozornost posvetiti razlastitvam za hitro cesto, predvsem pa območju za znanstvene raziskave, ker je ta šele v fazi načrtovanja in ker se dežela začenja v večji meri zanimati za vprašanja razvoja kmetijstva. Izvršni odbor se je nato seznanil še s programom srečanja med Slovenci in Furlani v Ogleju, ki bo 23. in 24. maja letos v priredbi pobratenih občin Oglej in Piran ter Kraške gorske skupnosti. Program predvideva poleg kulturnih, športnih in družabnih prireditev tudi okroglo mizo o problemih Slovencev in Furlanov. Nadalje se je izvršni odbor seznanil z obiskom predstavnikov Zveze sindikatov Slovenije pri deželni sindikalni federaciji F-JK, ki bo v ponedeljek v Gorici, in sestavil delegacijo SKGZ, ki se bo ob tej priložnosti srečala z gosti iz Slovenije. Govor je bil tudi o obisku delegacije teritorialnega odbora SKGZ za Goriško pri medobčinski konferenci SZDL za Severno Primorsko v četrtek, 8. aprila, in pa o pomembni pobudi sindikata CGIL za srečanje o manjšinah v tako imenovanem alpskem loku, ki bo konec maja v Trstu in v pripravah nanjo na deželno srečanje o Slovencih, ki naj bi bilo 8. maja in na katerem bi obravnavali vprašanje slovenske manjšine predvsem z gospodarsko-socialnega vidika. Srečanje naj bi bilo v Beneški Sloveniji. PREDSEDNIK ANT0NINI OB ODOBRITVI OBRAČUNA ZA 1981 EZIT nujno potrebuje nova finančna sredstva Vodstvo ustanove za industrijsko cono bi se rado čimprej sestalo z deželnima odbornikoma De Carlijem m Colonijem Komunistična partija .je včeraj na tiskovni konferenci predstavila važen dokument o problemih teritorija, v katerem praktično zagovarja potrebo po odprtju nove faze v politiki teritorija v tržaški pokra jini. Tiskovni konferenci je predsedoval pokrajinski tajnik KPI To jevnih skupnosti, ki so sedaj podrobno navedene v resoluciji SKGZ in drugih podpisnikov. Kot primer je v dokumentu nadalje navedeno, kako so se komunisti v vseh teh ietih borili, da bi preprečili razdejanje urbanega tkiva in tkiva okolice in Krasa, ki nel, pri n.je.j je sodeloval tudi član I so ga načrtovali demokristjanski konzorcija za znanstveno-razisko- j tehnokrati, ki so nato delno pristo- pom prve komisije o ustanovitvi ožjega odbora, ki naj se z vprašanji globalne zaščite seznani z neposrednimi srečanji z manjšinskimi organizacijami, je izvršni odbor soglašal, da se je treba na tako imenovane »avdicije* pri tem ožjem od boru dobro pripraviti za usklajeno nastopanje in je s tem v zvezi sprejel sklep o prireditvi posebnega seminarja za vodilne člane naših organizacij in še druge pobude. Izvršni odbor je soglašal s potrebo po največji angažiranosti celotne slovenske narodnostne skupnosti, zato je treba premagati skepso nekaterih, ki se je tudi s četrtkovo manifestacijo pokazala za neumestno. Izvršni odbor je nato razpravljal o financiranju slovenskih organiza cij in društev iz javnih sredstev na osnovi podatkov, koliko so organizacije in društva dobila oziroma niso dobila za prejšnje in tekoče leto na osnovi deželnega zakona o kulturnih dejavnostih. Na osnovi informacij, ki so jih dali na seji prisotni predstavniki SLORI, Zveze slovenskih kulturnih društev in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, je izvršni odbor lahko ugotovil, da so ti prispevki nesorazmerno skromni za organizacije in društva glede na njihov deželni pomen in delovanje, za druga pa jih sploh ni, v zadnjem razdobju pa se skup valni center Costa, medtem ko je dokument orisal član tajništva in odgovorni za gospodarska vprašanja Ugo Poli. V svojem dokumentu komunisti predvsem izhajajo iz ugotovitve, da v Trstu manjka prostor in da so kljub temu potrebne važne infra strukture za njegovo rast in razvoj. Pri načrtovanju teh del, 6fa' vijo, niso več možne napake ih tehnokratske elaborati je, ki priha jajo takorekoč z vrha in i^lj.ušu jejo legitimno in demokratično sodelovanje zainteresiranih pri izdelavi načrtov. Komunisti zato postav ljajo zahtevo, da se spremenijo taicšne metode in načini uresničevanja velikih izbir in da se ponovno vzpostavijo odnosi medsebojnega zaupanja. V obširnem in razčlenjenem dokumentu, ki je razdeljen na šest poglavij, je nadalje rečeno, da velike cone, ki bodo uporabljene za uresničitev novih struktur (hitre ceste in znanstveno raziskovalni center poleg hačrtov PEEP), predstavljajo področja zdru zevanja in nacionalne identitete, ki so bistvenega pomena za velik del slovenske narodnostne skupnosti, tako z zgodovinskega in rezi-denčnega. kot tudi s produktivnega vidika; še posebej pa je tukai tre ba upoštevati vlogo kmetijskih dejavnosti. Ta področja in ljudje, ki na njih živijo so bili v prejšnjih letih že prizadeti od razlastitev za razne javnokoristne namene, ki pa se vedno niso izkazali kot taki Izhajajoč iz teh izkušenj sloven ska narodnostna skupnost zato po stavlja potrebo je rečeno v do kumentu — po novi racionalnosti pri uporabi teritorija: večkrat na silne metode in zavlačevanja pri izplačevanju odškodnin so vzbudile in krepile vzdušje razumljivega nezaupanja, nezaupanja do besednih obljub in do boja za priznanje lastnih potreb in pravic. V tem po gledu so imele in še imajo važno vlogo levičarske krajevne uprave, ki stojijo ob strani prebivalstva, še posebej pa kompetenca m prizadevanja komunistov v KGS, v občinah in v rajonskih svetih. V dokumentu je nadalje poudarjeno, da pa je glede vprašanja pravic Slovencev in razvoja Trsta še posebno važno stališče, ki so ga zavzele SKGZ in ostale masovne organiza cije v resoluciji z dne 18. februa rja. kateri so dali važen nrispevek komunisti, ki se v teh organizacijah udejstvujejo. S temi problemi se je KPI že pred časom spoprijela z lastnimi pobudami in predlogi; med temi sc v dokumentu navedeni zakonski os nutek o globalni zaščiti Slovencev, ki mčd drugim predvideva, na.i dr pili v vrste LpT; borili so se na dalje, da bi predvidene strukture povzročile najmanjšo možno škodo prebivalstvu in teritoriju, kot zadnji primer pa navajajo, kako so že januarja 1979 postavili zahtevo po reviziji načrtov PEEP, V dokumentu KPI nadalje potrjuje, da bo že naprej podpirala nujnost po izdelavi conskega načrta za razvoj kmetijstva, ki je predpogoj za posodobitev in razširitev produktivnih dejavnosti, za dosego česar se trudijo kmetje iz pokrajine in njihova organizacija Kmečka zveza. Poleg omenjenih pa bo KPI še naprej podpirala in zasledovala še druge pobude in cilje, s katerimi naj bi se odprla nova faza v politiki teritorija. Z vsemi temi problemi pa se .je treba spoprijeti na organski način, ker je to bistveni pogoj za uresničitev nove kvalitete razvoja v tržaški pokrajini, predpostavlja pa tudi drugačno politično voljo, kot v preteklosti. v prvi vrsti s strani deželnega odbora F-JK. KPI zato poziva deželni odbor, ki se .je pred kratkim izoblikoval na osnovi nove večine, naj takoj priredi deželno konferenco o teh problemih, ki naj omogoči preverjanje konkretnih in operativnih obvez. KPI pa si posebej želi. da bi okrog teh problemov bilo mogoče ustvariti skupno akcijo s PSI in SSk, ki skupaj s KPI predstavljajo stično točko prebivalstva, ki je sedaj najbolj zainteresirano s temi problemi. Kot je na tiskovni konferenci dejal tajnik Tonel gre v bistvu za načelni dokument, ki ne daje predlogov, kako rešiti to ali ono vprašanje, ker rešitve morajo priti na dan na deželni konferenci. V odgovoru tajniku KZ Bukavcu. ki je postavil nekaj specifičnih vprašanj in podčrtal nekatera temeljna stališča organizacije, je Tonel še dejal, naj bi na konferenci sodelovali predstavniki deželnega odbora, konzorcija znanstveno-razisko-valnega centra, pokrajine. KGS, občin, rajonskih svetov vzhodnega in zahodnega Krasa, pokrajinskih sindikalnih organizacij ter družbenih, gospodarskih in kulturnih organizacij Slovencev. KPI bo zahtevala, da bi že v kratkem prišlo do sklicanja konference in v ta namen bo na prihodnji seji deželnega sveta vložila ustrezno resolucijo. Sklicanje konference KPi torej zahteva, aa bi se na njej z vsemi temi problemi spoprijeli in jih seveda rešili globalno. Konferenca bi morala dati odgovor tudi tistim vprašanjem, ki jih .je včeraj zastavil tajnik KZ: predvsem vprašanje demokratičnega sodelovanja prizadetih in ^njihovih organizacij, ki hočejo tudi same imeti možnost odločanja, da bi njihove zahteve in notrebe, kot vedno doslej, ne ostale brez odgovora, kot se je na pr. zgodilo z deželnim urbanističnim načrtom (v zvezi s tem gre podčrtati, da .je včeraj Costa priznal, da je vprašanje kmetijstva v PUR prava praznina), drugič pa gre za vprašanje trajnih protivrednosti za celotno in ožjo skupnost. nec lanskega leta delovali 202 podjetji z 9.959 delovnimi močmi — število teh je upadlo za 361. Osip v zaposlenosti bo mogoče nadoknaditi po Antoninijevih trditvah z izpeljavo operativnega programa, ki predvideva 200 novih službenih mest z odprtjem nekaterih novih malo- in srednjeindustrijskih podjetij, po čemer je zadnje čase precejšnje povpraševanje. Proizvodno dejavnost bo v sklopu EZIT mogoče pospešiti zlasti še z novimi finančnimi sredstvi iz državne in deželne blagajne, posebej pa iz sklada za Trst in — kot rečeno —• iz »osimskega* sklada, z druge strani pa je po Antonini.jem mnenju nujno treba podjetjem v industrijski coni priznati izrecne davčne olajšave, ki so odpadle z davčno reformo iz leta 1972. Finančni prispevki naj bi dotekali v obliki večletnih nakazil, le tako bo mogoče zasnavljati dolgotrajnejše načrte. Mimo gornjega ie naravno, da bo potrebno sanirati finančno stanje EZIT, ki ga bremenijo bančne obresti in zamude v podeljevanju posojil. Če se finančno stanje v kratkem ne zboljša, je poudaril predsednik Antonini, bo ustanova prisiljena povišati najemninske cene zemljišč. V predsedniškem poročilu je še omenjena mešana industrijska cona v smislu osimskih dogovorov, vendar le bežno s pripombo, da je ustanova EZIT tesno sodelovala s pristojno deželno oblastjo glede raziskav v zvezi z morebitno alternativno lokacijo proste cone pri Orehu. Pokrajinski kongres mladih komunistov V krožku »Rinaldi*, Ul. Madonni-na 19, bo danes ob 15.30 pokrajinski kongres mladinske federacije KPI. Odvil se bo kot priprava na vsedržavni kongres ZKMI-FGCI, ki bo maja v Rimu. Uvodno poročilo bo podal Claudio Cumani, zaključke skupščine, ki bo javna, pa bo povzel Nico Costa iz vsedržavnega vodstva partijine mladinske zveze. OBISK POSLANSKE KOMISIJE ZA PROMET Naša luka kot prometno vozlišče med deseterico in ostalim svetom Razgovori na deželi, pri vodstvu luške ustanove in na trgovinski zbornici - Predsednik Bernardi: komisija se bo zavzela za rešitev še odprtih vprašanj - Danes ogled pontebske proge in avtoceste Karnija - Irbiž Včeraj je dopotovala na dvodnevni obisk naše dežele poslanska komisija za promet, ki jo sestavlja 15 članov (7 KPI, 5 KD, 1 PSI. 1 LpT in 1 MSI) in ki ji predseduje pesi. G. Bernardi (KD). Glavni namen obiska je, da bi se komisija podrobneje seznanila s problemi, ki se nanašajo na prometne infrastrukture v Furlaniji - Julijski krajini in še posebej na ožjem območju tržaške pokrajine. Razgovori o tej problematiki so se začeli včeraj dopoldne na srečanju komisije s predsednikom deželnega odbora Comeilijem in njegovimi sodelavci, med katerimi sta bila tudi odbornik za promet Rinal-di in predsednik komisije za prometna vprašanja Stoka. Poleg številnih strokovnjakov so se razgovorov udeležili tudi tržaški parlamentarci Cuffaro, Tombesi in Gruber - Benco. Predstavniki tukaj- šnjih upravnih in poslovnih krogov so predočili komisiji sedanji položaj na področju prometnih infrastruktur s posebnim poudaracm na zmogljivostih in načrtih za okrepitev tržaškega pristanišča ter podčrtali nujnost večjega ovrednotenja jadranske pomorske poti glede na prometne tokove med Evropsko gospodarsko skupnostjo in čezmorjem. Poudarili so. da prinaša tržaška luka državnim blagajnam vsako leto na stotine milijard čistega priliva v tujih valutah, zato pa potrebuje pristanišče posebne inštrumente, da vzdrži konkurenco drugih luk na severu Evrope in na Jadranu in da se uveljavi v mednarodnem merilu, za kar ima vse možnosti zlasti po vstopu Grčije v evropsko deseterico. Važen korak naprej je bil storjen s ponovnim finansiranjem zakona o izvajanju osimskih sporazumov, zdaj pa so luki po- ItllMUllllltItIMMIIimMIMIIMIIIIIIHtllllllllllHIIIIIIHIMIIIIIIMIfnMIIMIHnHHtlltlllllMHIIIIHIIIinillimHIIIIM Z REDNEGA OBČNEGA ZBORA KD LIPA IZ BAZOVICE V prihodnje bo treba okrepiti sodelovanje z vaškimi društvi Poziv mladinkam in mladincem, da se vključijo v pevski zbor Krožek za družbeno-politične študije »Che Guevara* priredi v ponedeljek, 5. aprila, ob 17.30 v sejni dvorani glavne mestne bolnice, Ul. Stuparich 1, okroglo mizo o temi «Kakšno namembo Katinari?*. Spregovorili bodo Paolo Fusaroli (rektor univerze), Luciano Baldini (ravnatelj medicinske fakultete), Giuseppe Pangher (predsednik Krajevne zdravstvene_ enote), Gianfranco Spiazzi (izvršni odbor KZE), Fer-dinando Gobbato (ravnatelj Inštituta za medicino dela) in Sergio Mi-nutillo (odgovoren za zdravstveno komisijo pri tržaški federaciji KPI). Sodelovanje med vaškimi organizacijami in bodoča dejavnost domačega pevskega zbora sta bili osrednji vprašanji, o katerih je tekla razprava na rednem občnem zboru KD Lipa, ki se je odvijal v sredo zvečer v Bazoviškem domu ob zadovoljivi udeležitvi članov in pri jateljev društva. Tako iz predsedniškega poročila, ki ga je podal Boris Grgič, kot iz poročil ostalih odbornikov, je bilo jasno razvidno, da je bila društvena dejavnost v preteklih dveh letih dokaj bogata. Novoizvoljeni odbor bo moral torej nadaljevati po že začrtani poti ter pri tem tudi uresničiti nekatere sugestije in predloge, ki so prišli na dan v diskusiji in v posegih članov društva. Predsednik Boris Grgič je v svojem poročilu namenil največ pozornosti sodelovanju tako v okviru vaške skupnosti kot st kulturnimi društvi vzhodnega Krasa. Pri tem je bil mnenja, da bo moral odbor dru Štva navezati tesnejše stike zlasti s ŠZ Zarja in s krajevno osnovno šo lo, ki je predvsem po zaslugi učnega osebja doslej pokazala veliko občutljivosti do kulturnega življenja v Bazovici. Sodelovanje s KD Primorec iz Trebč ter s KD Slo- .......milil.UH...........Hlinil.ml.. Na petrolejski ladji gasili «požar» na vsota prispevkov celo močno ni-1 žaya podeljuje letne izredne pri ža, namesto da bi se višala vsaj j Spevjce tistim občinam kjer živi in vzporedno z inflacijo. V razpravi je prišlo do izraza, da pri tem ne gre toliko za izpolnjevanje upravno-administrativnih pogojev glede pravočasnega vlaganja prošenj in izpolnjevanje drugih pogojev, kot predvsem za politični odnos do slovenskih organizacij in društev. Izvršni odbor je vsekakor sprejel sklep o nastopu pri deželi oziroma predsedniku deželnega odbora z vsemi ustreznimi podatki in primerjavami za zadnja leta. Posebno točko dnevnega reda je izvršni odbor namenil tudi tokrat razlastitvam v zvezi s hitro cesto čez Kras in z načrtovano gradnjo Centra za znanstvene raziskave od Banov do Padrič. Seznanil se je z vsebino raznih srečanj in s pobudo za ustanovitev konzorcija razlaščencev, IU bi skrbel med drugim tudi se zgodovinsko prepoznava sloven ska manjšine in to na osnovi večletnih deželnih načrtov, ki nai po stanejo sestavni del deželnega razvojnega načrta; ti načrti merajo med drugim imeti za čili peduoro kmetijstvu in predvideti posebne norme za razlastitve. V dokumentu je nadalje naveden zakonski osnutek o ukrepih, s katerimi naj bi se podprlo uresničitev in razvoj načrtov znanstvenoraziskovalnega centra; nadalje je navedeno, kako so komu nisti že lani spomladi v vzhodno kraškem rajonskem svetu predložili dokument, ki je bil z nekaterimi spremembami sprejet za dosego razvojnega načrta območna rajon skesa sveta, v okviru katerega ie treba rešiti potrebe in zahteve kra- van s Padrič, je med drugim dejal predsednik KD Lipa, je v zadnjem času doseglo zadovoljivo stopnjo razvoja, v bodočnosti pa ga bo treba še okrepiti z novimi skupnimi akcijami. Tajnica Vera Grgič pa je v svojem poročilu naštela vse pomembnejše akcije društva v preteklih dveh letih in nastope mešanega pevskega zbora, ki ima sedaj na sporedu pomemben nastop na tradicionalnem Taboru slovenskih pevskih zborov v Stični na Dolenjskem. Blagajniško poročilo je podala Suzana Grgič, razrešnico nadzornega odbora pa je prebral Rafael Kocjan. Občni zbor je nato pozdravil tajnik ZSKD Vojko Slavec, ki je poudaril pomembnost sodelovanja med sosednjimi kulturnimi društvi ter se zavzel za prodornejšo vlogo društva v vaški stvarnosti. «Okrog društva* je dejal Slavec «je treba ustvariti čim širšo enotnost vaščanov, saj mora biti kulturna organizacija pobudnik in povezovalec vseh pomembnejših akcij*. V razpravi so se člani društva dotaknili zlasti vprašanj mešanega pevskega zbora, ki, kot je poudaril dirigent Herman Antonič, nujno potrebuje okrepitve. Od tukaj torej poziv KD Lipa vaškim mladinkam in mladincem, da se vključijo v pevski zbor in tako prispevajo h kulturni rasti v Bazovici. Na občnem zboru so bili v ožji odbor društva izvoljeni Boris, Miro, Suzana in Vera Grgič, Darko Metlika. Pierina Furlan - Kralj, Soma Babič, Ingrid Kralj, Karlo Ra-žem ter Saška in Alenka Križman-čič. Nadzorni odbor KD Lipa pa sestavljajo Rafael Kocjan. Lučko Križmančič ter Saška Grgič. Pristaniški gasilci so se' včeraj skupaj z enotami pristaniške kapitanije in dvema vlačilcema družbe Tripcovich udeležili vaj za gašenje požara, ki bi lahko nastal na petrolejski ladji. Vaje so se izkazale za učinkovite in hitre, kar je bistvenega pomena za naše pristanišče, ob katerem se zelo pogosto zasidrajo prav ladje, ki prevažajo petrolejske derivate in so v primeru požara na krovu prave smodnišnice. Minister De Michclis obišče naše tovarne Minister za državne soudeležbe De Michelis dopotuje v torek, 6. aprila, na Tržaško. Sestal se bo z vodstvom in uslužbenci škedenjske železarne Italsider (dopoldne) in Tovarne velikih motorjev (GMT) pri Boljuncu (popoldne). Na deželnem odborništvu za industrijo se bo pa sešel z delegacijo tovarne Ansaldo v Tržiču. Ob 17.30 bo obiskal sedež PSI v Ul. Mazzini 32, kjer se bo razgovarjal s socialističnimi predstavniki v tovarniških svetih Ital-sidra, GMT, Italcantieri in Arzenala-Sv. Marka. trebni še dodatni posegi, med katerimi prednjačijo po svoji važnosti poseg za dograditev že začetih del (na primer zidanega doka), poseg države za odpravo starih dolgov in pa poseg EGS za uresničitev integriranega načrta »Trst - dežela -Evropa*. Razgovori komisije so se pozneje nadaljevali na sedežu pristaniške ustanove, kjer sta jo sprejela pred- Z včerajšnjo splošno stavko Delavci obsodili gospodarsko politiko vlade Včerajšnja dveurna vsedržavna stavka zoper neučinkovito gospodarsko politiko rimske vlade je zajela tudi tržaško pokrajino. - Uslužbenci najrazličnejših proizvodnih in storitvenih sektorjev so prekrižali roke za dve uri, vendar ne vsi istočasno, marveč po potrebi, vsekakor v glavnem ob koncu delovne izmene. Protest je zaobjel tudi javne prevoze, tako je npr. bil mestni in predmestni avtobusni promet skoraj v celoti ohromjen (vozili so le ne-teri avtobusi, kar gre pripisati bojkotu iz vrst tako imenovanih avtonomnih sindikatov) med 10. in 12.30. nekaj težav je bilo tudi v železniškem prometu, redno pa so delovale nujnostne službe, kot, denimo, gasilska in bolničarska. V raznih tovarnah so se delavci zbrali na skupščini, da bi še enkrat izrecno obsodili ravnanje vlade in Con-findustrie v pogajanjih za obnavljanje delovnih pogodb, kakor tudi dejstvo, da je Trst v gospodarski politiki Rima, če jo tako sploh smemo imenovati, še prav posebno zanemarjen, kar botruje zaskrbljivemu naraščanju napetosti v korist konservativnih in reakcionarnih sil. • V sredo, 7. aprila, se bo ob 18.30 na sedežu v Ul. Macelli 1 sestala glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za promet ACT. Dnevni red obsega 17 točk. ...............................................................................................................................im................................................................................... ODMEVI NA ČETRTKOVO MANIFESTACIJO Nadaljevati je treba s soočanjem glede vprašanja zaščite manjšine Tržaške demokratične sile so od ločno obsodile zasedbo šol proti »dvojezičnosti* in poudarile, da so desničarske sile, z MSI na čelu, zagnale močno protislovensko kam pan jo z jasnimi predvolilnimi nameni. V številnih izjavah, tiskovnih poročilih in stališčih pa ie tudi jasno izražena ugotovitev, da je prišlo do zasedb nekaterih itali.ian skih šol tudi zaradi tega, ker di jaki niso poznali vprašanja Sloven rev in njihovih zahtev za globalni zaščitni zakon ter zakonske osnut ke raznih strank, ki predlagajo re šitev omenjenega vprašanja Da je bilo tako res. dokazuje tudi četrt kova manifestacija slovenskih in italijanskih dijakov profesorjev, staršev in delavcev, ki ie pomeni la jasen odgovor desničarskim iz zivom Socialistična stranka ugotavlja v svojem tiskovnem sporočilu, da so imele zasedbe šol proti pravicam Slovencev jasen fašističen pečat. Socialisti govorijo tudi o nevedno sti dijakov, hkrati pa poudarjajo, da italijanska šola ni nikoli informirala dijakov o problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Nadalje, poudarja sporočilo PSI, da je nemogoče, da bi se pravice Slovencev lahko obrnile v škodo italijanske yečine. Tudi mladinska sekcija SSk vidi v zasedbah italijanskih šo) proti »dvojezičnosti* jasno fašistično in-strumentalizacijo. Nanjo, pravijo mladinci SSk, .je jasno odgovorila množična četrtkova manifestacija, ki so se je udeležili tudi mladinci SSk in delili popolne izvode zakonskega osnutka SSk s spremnim besedilom, da bi lahko mladi spoznali stvari takšne, kakršne so. Demoproletarci ocenjujejo četrtkovo manifestacijo kot izjemno uspešno in kot neizpodbiten demokra tični odgovor fašističnim provoka cijam. Pravijo, pa, da bo treba po šolah in v javnosti še nadalje govoriti o problemu Slovencev in pa o drugih vprašanjih, kot so napri-mer odnosi z bližnjo Jugoslavijo. Stališče o zasedbi nekaterih italijanskih šol proti »dvojezičnosti* je zavzelo tudi osebie centra za umsko zdravje od Dom ja. V tiskovnem poročilu je jasno rečeno, da je demokratična dolžnost države, da da Slovencem pravice, zakonski predlogi o zaščiti pa morajo pomeniti osnovo za bogato razpra vo in ne smejo privesti do in«tru mentalizacij. Nacionalna mržrija namreč pogostokrat onemogoča ljudem, da pridejo do svoje lastne identitete in ustvarja prave gete. PO SUOVITCM TRCCm V OBCESTNO DRCVO NABREŽINSKI ZIDAR OB ŽIVLJENJE v Žrtev je 46-letm Edrnund Pertot - Na ovinku blizu sanatorija je nenadoma z vespo zavozil izven cestišča Na širokem ovinku pred nabre-žinskim sanatorijem je sinoči, nekaj minut po 20. uri, prišlo do strahovite prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 46-letni zidar Ed-mund Pertot iz Nabrežine - Kamnolomi 27/a. Iz še nepojasnjenih raz logov je Pertot izgubil nadzorstvo nad svojo vespo in je najprej zadel s prednjim kolesom v pločnik, nato pa z vso silo treščil v obcestno drevo. Ko so na poziv bližnjih stanovalcev prihiteli reševalci Rdečega križa, je bilo zanj že prepozno in je med prevozom v tržaško bolnišnico umrl zaradi prebitja lobanje in prsnega koša. V kateri smeri je Pertot vozil? Glede tega vprašanja je dinamika nesreče še nejasna. Skrotovičeno pločevino vespe so karabinjerji na brežinske postaje našli v smeri sanatorij - Nabrežina, smrtno ranjenega Pertota pa so bolničarji dvignili nekaj metrov pred mostom nad državno cesto 202, na desni strani, če gremo iz Nabrežine proti sanatoriju. V Nabrežini se pokojnega spominjajo kot resnega in delovnega človeka, ki je najboljše energije posvetil svojemu obrtniškemu poklicu, ki ga je z veseljem in zavzetostjo vedno skrbno opravljal. sednik Zanetti in generalni ravnatelj Borella. Tu so prišle še posebej do izraza potrebe in pričakovanja tržaškega pristanišča v zvezi ž izboljšanjem obstoječih naprav*, pa tudi v zveži s prepotrebno okrepitvijo pomorskih prog. Po razgo*-varih"si je^komisija ogledala najvažnejše pristaniške strukture. Popoldne pa so se člani komisije udeležili posveta ob okrogli mizi na temo »Pomorske in kopensne prometne zveze v Trstu in v deželi Furlaniji - Julijski krajini kot dejavnik evropske integracije v Evropi*, ki jo je priredil Inštitut za preučevanje prevozov v EGS. Posvet je bil na trgovinski zbornici, kjer sta goste pozdravila predsednik ustanove Modiano in predsednik inštituta Maternini. Poleg predstavnikov tržaških in deželnih gospodarstvenikov so na posvetu nastopili tudi dr. F. Jausz za Avstrijo, dr. Ely za Bavarsko in dr. Stato-poulos za Grčijo. Ob zaključku posveta je predsednik komisije Bernardi dejal, da je komisija vzela na znanje prikazane ji probleme in da je njen namen vplivati na parlament in vlado, da bi zagotovila finančna sredstva za izboljšanje prometnih zvez, ki vodijo čez Trst oziroma čez ozemlje dežele Furlanije - Ju njoke krajne. Gospodarski trenutek v državnem merilu je težaven — je še pristavil Bernardi — fn bo treba zato usmeriti posege k izvedbi .e tistih načrtov, ki lahko zajamčijo največji učinek. In posegi za izboljšanje prometnih zvez v tej deželi prav gotovo sodijo mednje. Danes si bo komisija ogledala dela za podvojitev pontebske železniške proge in gradbišče avtoceste od Karnije proti Trbižu, nakar se bo njen obisk v naši deželi zaključil. V OKVIRU «TRANSADRIE» Posvet o kontejnerskem prometu s Severno Afriko V okviru mednarodnega sejma «Transadria» bo italijanska sekcija organizacije ICHCA (International Čargo Handling Coordination Asso-ciation) priredila 6. in 7. maja V Trstu strokovni posvet o pravnih in zavarovalskih aspektih kontejnerskega prometa s Severno Afriko. V okviru organizacije so pred kratkim umestili posebno študijsko skupino, ki pripravlja poročilo o prevozu premoga na območju Sredozemlja. V otroško bolnišnico »Burlo Garo-folo» so včeraj nekaj po 16. uri sprejeli 10-letno učenko Danielo Za-varise iz Ul. Don Bosco 8, ki je v prometni nesreči na Ul. Molino a Vento, v višini hišne številke 19, utrpela precej hude udarce in rane na glavi, vratnih vretencih in drugih telesnih delih. Takoj po nesreči se je zdelo njeno zdravje in še posebno hrbtenica v veliki nevarnosti, po skrbnem zdiavniškem pregledu pa je položaj1 postal bolj rožnat. Deklica bo naimeč ozdravela, seveda če ne oo komplikacij, v 20 dneh. V Križu srečanje o delu rajonskega sveta Sekcija KPI Josip Verginella je priredila v četrtek zvečer v Ljudskem domu v Križu javni sestanek s predsednikom in s komunističnimi svetovalci v zahodnokraškem rajonskem svetu. O delovanju tega izvoljenega organa, ki mu, kot znano, zapade mandat 40 dni pred upravnimi volitvami, to je 26. aprila, je obširno poročal predsednik Slavko Štoka, prisotni svetovalci pa so g* dopolnili z obrazložitvijo raznih drugih upravnih vprašanj, ki neposredno zadevajo Križ. Na četrtkovi seji je bil tudi govor o kandidatni listi komunistične partije za volitve v rajonske svete. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje ZGODOVINA ČASNIKARSTVA V NOB ki bo v sredo, 7. aprila, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predaval bo časnikar Jože Koren. KD RDEČA ZVEZDA • SALEŽ priredi danes, 3. aprila, od 20. do 1. ure v dvorani hotela Cristallo v Briščikih POMLADANSKI PLES Sodelujejo: ansambel Lojzeta Furlana, športno - plesni par Meta Zagorc in Niko Basarič, državna prvaka iz Ljubljane, mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda Zabavali se bomo s plesnimi igrami po starih običajih Vabljeni ! ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na odprtje spominske razstave dr. Roberta Hlavatyja ki bo danes, 3. aprila, ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu. Kmetijska zadruga v Trstu vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo danes, 3. aprila, ob 18. uri v dvorani na Kontovelu št. 186 (sedanji sedež Športnega društva «Primorje»). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU FERDO KOZAK PUNČKA Danes, 3. aprila, ob 14. uri. Gledališča KD Primorsko Mačkolje Vabi na VINSKI KONCERT ki ga izvaja moški pevski zbor Valentin Vodnik s sodelovanjem Edvina Križmančiča in Mirana Kluna danes, 3. aprila, ob 20.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopata tudi znana humorista Vanek ih Drejček. VERDI Danes ob 17. uri (red S/S) peta predstava opere D. Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka). Dirigent Massimo de Bernart, režija Antonello Madau Diaz. * # * Jutri ob 11. uri bo v Verdijevi mali dvorani v organizaciji gledališča Verdi in ob sodelovanju Krožka za kulturo in umetnost ter deželnega sedeža RAI koncert na katerem bosta nastopila dva glasbena ansambla in sicer «L’insie-me vocale* ter «Gruppo d'ottoni». KD VESNA prireja jutri ob 19.30 v domu A. Sirka v Križu SREČANJE S PESNIKOM CIRILOM ZLOBCEM Nastopa dramska skupina KD Vesna. Režija MARKO SOSIČ Vabljeni GLASBENA MATICA TRST Sezona 1981-82 9. abonmajski koncert v ponedeljek, 5. aprila 1982 ob 20.30 v Kulturnem domu MEŠANI PEVSKI ZBOR OBALA iz Kopra Dirigent: MIRKO SLOSAR Včeraj-danes uies, SOBOTA, 3. aprila _, ŽARKO Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.35 — Dolžina dneva 12.53 — Lu-ba vzide ob 14.01 in zatone ob 4.28. Jutri, NEDELJA, 4. aprila .CVETNA, IZIDOR Sferne včeraj: najvišja temperatu-ra 19,4 stopinje, najnižja 12 stopinj, 18. uri 14.8 stopinje, zračni tlak 1013.4 rhb ustaljen, brezvetrje, vla-£a 65iodstotna, nebo rahlo poobla betio', morje mirno, temperatura btorja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Liliana Guštini, "Jaico Bauci, Martina Buttazzoni, Elena Crevatin. UMrli SO: 47 letna Luciana But-0 por. Gandusio, 86 letni Carmelo "runetta. 12-letni Giovanni Petre-‘Wi. 84 letna Giustina Martini vd. rj&hne, 82- letna Luigia Fortuna vd. ft^betti. 74 letni Mario Radin, 79-‘tfna Sofia Mayer. 95 letna V'rgi-Stoka vd. Zerini, 86-letna Co-pbhza Trampuš vd. Palmi. 75 letna ‘'*)nta Mach ni "h vd. Coverlizza, 84-btna Eva Bodica vd. Lonzar, 78 1menimo še delo, ki izide izven zbirk in sicer knjigo Janeza Kajzerja »S tramovi podprto mesto*. Avtor se je lotil slovenske preteklosti s posebnega zornega kota. V polji id" no napisanih dokumentiranih pri-, povedih in feljtonih je oživel nekatere najzanimivej.še dogodke zadnjih dveh stoletij. Njegova posebna pozornost je veljala spomenikom, okrog katerih se je vedno dogajalo veliko vznemirljivega. Knjiga še posebej pripoveduje o tem. kako so Slovenci sprejemali pridobitve tehnične civilizacije: železnico, elektriko, avtomobilizem in radiofonijo. Jedro knjige je pripoved o veliki naravni katastrofi — potresu in njegovih posledicah leta 1895 v Ljubljani in širši okolici. Knjigo poživljajo dokumentarni fotografski posnetki in drugo dokumentarno gradivo. V zbirki PELIKAN izhajajo poljudnoznanstvene oziroma izobraževalne slikanice, ki mladim bralcem, od najmlajših do dijakov in študentov, v besedi in sliki predstavljajo zanimive pojave iz narave, znanosti in tehnike, u-metnosti in zgodovine. letos bo izšlo delo Milovana Vitezoviča PIONIRJEVA KNJIŽNICA je zbirka družbenoslovnih in drugih aktualnih besedil, ki jih prinašajo brošure velikega formata in so bogato ilustrirane. Mlademu človeku pomagajo globlje razumeti svet, v katerem živi in ga po svoje sooblikuje. Zbirka se loteva različnih področij znanosti, umetnosti in družboslovja drugače kot učbeniki in jih zato dopolnjuje. Letos bodo izšle v tej zbirki tri knjige. Prva je dele Matije Žgajnarja «NOB 1941 - 1945*. Knjiga je koledar dogodkov narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije na Slovenskem. Iz množice dogodkov so izbrani tisti, ki so bili najbolj usodni, ah pa najbolje ilustrirajo dogajanja v določenem kraju in času, ne da bi pri tem prezrli organiziranje, rast in akcije pionirske in mladinske organizacije med narodnoosvobodilnim gibanjem ter organiziranost na področju kulture, zdravstva, tehnike in stika s svetom. Knjiga je obogatena z dokumentarnim slikovnim gradivom. Naslednje delo iz te zbirke je knjiga Berte Golobove »Žive besede*. Knjiga je dopolnilno čtivo o jeziku, spretno so odbrane zanimivejše, posebno v novejšem času raziskane jezikovne zakonitosti. Po splošnih in širših temah je govor o slovenščini, najprej kot materinščini in njenem pomenu za nas nato o njeni zvrsti, in sicer socialni, funkcionalni in pre-nosniški razčlenjenosti. Podani pa so tudi orisi razvoja slovenskega knjižnega jezika od 16. stoletja dalje. Ker je besedilo živahno napisano in bogato ilustrirano, bo knjiga mladim bralcem ne samo v pomoč, ampak tudi v veselje. Delo je ilustriral Marjan Manček. Tretje delo iz te zbirke pa je knjiga dr. Cirila Ribičiča »Samoupravljanje — vir naše moči*. Knjiga na slikovit, poučen in vsakemu učencu dostopen način pred1 stavi TOZD, krajevno skupnost, družbeno - politične organizacije in SIS, govor pa je tudi o občinski skupščini in bistvenih značilnostih družbene ureditve v Jugoslaviji. Besedilo je opremljeno z ilustracijami Matjaža Schmidta, grafikoni, fotografijami Toneta Stojka in slovarčkom manj znanih pojmov in besed. Zanimiva zbirka je zbirka 0-BRAZI, v kateri izhajajo monografski orisi pomembnih osebnosti, ki so s svojim ustvarjalnim delom prispevale k razvoju naše besede, likovne in glasbene u-metnosti ter znanosti, predstavlja pa tudi osebnosti iz zgodovine našega delavskega gibanja in NOB. Vse knjige so ilustrirane z dokumentarnimi fotografskimi posnetki. Letos bo v tej zbirki izšla monografija Aleša Bergerja o Srečku Kosovelu. Knjiga o njem bo najprej predstavila njegovo družino in šolanje na ljubljanski realki ter njegov študij na ljubljanski univerzi. V tem biografskem delu bodo bralci spoznali predvsem Kosovelovo javno udejstvovanje, kot se je kazalo v njegovem živahnem publicističnem, organizacijskem in uredniškem delu (revija Mladina, Dramatični krožek Ivana Cankarja, nastop v Zagorju), poudarjajoč pri tem tako njegovo socialno angažiranost kot zelo napredne nazore o u-metnosti in njegovo zanimanje za sočasne tuje književnosti. Drugi del knjige bo obširneje spregovoril o njegovi poeziji, na kateri avtor ugotavlja troje po glavitnih potez: impresionistično, ;\ Michael Fedgrave, Julie Cristie Film. ki nosi italijanski naslov «T1 magnifieo irlandese* jp začel snemati John Ford. Toda oči so mu začele pešati in je delo prevzel Jack Cardiff, ki je bil prav gotovo e-den najimenitnejših operaterjev v angleški kinematografiji. Delo je posneto po avtobiografski knjigi angleškega komediografa Seana 0'Ca-seya. 23.25 TV dnevnik 2 Tretji kanal 17.20 Povabilo 17.20 Štiri hčere - film Film/«Štiri hčere* je zelo staro delo. Izhaja namreč iz leta 1938 in se je v njem prvič pojavil na filmskem platnu John Garfield, ki je pozneje igral glavne moške vloge v celi vrsti filmov. Film je režiral Michel Curtiz, ki je zaslovel po filmu Casablanca, ki ga je posnel štiri leta po zneje. Kot je znano, je bil Curtiz pravzaprav Madžar Kertesz in je dal ameriški kinomatografiji vrsto zelo u-spelih filmov. 18.45 Programi prihodnjega tedna 19.35 Programi, k,i jih bodo videli v prihodnje 20.00 Vsi na oder 20.40 Vlak igralcev 22.10 TV dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Ciciban, dober dan 9.20 Mladi virtuozi: Flavta 9.45 Kuhinja pri violinskem ključu 10.15 Kaj je novega na podstrešju 10.45 Pustolovščina - otroška serija 11.15 Mesta: Glasgovv 12.05 Otrok in igra 12.35 Naša krajevna skupnost 13.15 Ljudje in zemlja - ponovitev 14.15 Poročila 16.15 Nogomet: Rijeka - Velež -prenos 18.00 Prvenstvo Jugoslavije v košarki 19.30 Naš kraj - Planina 19.45 Muppet show 20.10 Zlata ptica 20.15 Risanka 20.20 Cik cak 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vremenske razmere 20.57 Propagandna oddaja 21.00 Marseillska pogodba - ameriški film 22.25 Propagandna oddaja 22.30 Zrcalo tedna 22.45 Večer z ansamblom «pepel in kri* 23.35 Poročila Koper 16.10 Nogomet: Reka - Velež 18.00 TVD - Danes 18.05 Košarka - jugoslovansko prvenstvo 19.30 Jazz na ekranu 20.00 Risanke 20.15 TVD - Danes - Stičišče -Dve minuti 20.30 «1 corsari dellisola degli sauali* - film 21.55 TVD - Danes 22.00 Film - ponovitev Zagreb 18.00 Jugoslovansko prvenstvo v košsrki 19.30 Ti dnevi, ta leta - dok. oddaja 21.00 Vrtiljak - jugoslovanski film- 22.50 Za konec tedna ŠVICA 18 50 Izžrebanje loterije 20.40 Mož. ki ie ubil Liberty Va-lance - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Tudi starost je lah- ko lepa. 8.45 Glasbene skice, 9.30 Fleši mimogrede. . 10.10 Koncert: 11.30 Poldnevniški razgledi; 12.00 Nas anu ziitra, danes in jutri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste; 14.55 Naš jezik; 15.00 Začnimo s črko «A»; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Recital Staneta Starešiniča; 18.45 Vera in naš čas. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -9.02 Jutranja oddaja; 9.02 Week-end L del; 9.58 Zeleni val; 10.03 Week-end 2. del; 10.15 Mina predstavlja z glasbo po njenem okusu: 11.44 Variete - umetnost in novosti na filmskih platnih; 12.28 Življenje Giovannija Ruflinija -12. nadalj.; 13.30 Glasbena oddaja; 15.00 Zabavna glasbena oddaja - Rita Pavone; 16.25 Problemi handikapiranih; 17.03 Auto-radio; 18.00 Objektiv Evrope; 19.25 Nabožna oddaja; Jazz na radiu; 21.00 Z kakor zdravje: 21.30 Radijska priredba; 23.10 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek sporeda. RADIO 2 6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 19,30 Poročila; 6.00 -8.45 Jutranja oddaja; 8.45 Radio 2 predstavlja; 9.00 Radijska priredba; 9.32 Glasbena oddaja; 12.10 Deželni program: 13.41 Sound Track; 14.00 Deželni program; 16 32 Izžrebanje loterije; 17.32 Va bilo v gledališče: 19.10 Glas Al Bana in Romine Power ter Sergia Endriga; 19 50 Izvajalci jazza; 20.50 Simfonični koncert; 22.50 Mesto ponoči: Bari; 23.29 Zaključek sporeda. KOPER (Slovenski program) 7.00 , 7.30, 8.25, 15.00, 17.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro, jutro; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Objave; 7.46 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.29 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kinospored; 14.30 Re- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW — Beli križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz portaža iz zamejstva; 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj, glasba in informacije; 15.55 Reklame; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.15 Objave in zabavna glasba; 17.30 Mladim poslušalcem. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je. ..; 10.32 Glasbeni kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.33 Su-perklasifika; 16.00 Diskorama; 15.45 Ansambel Casadei; 17.10 Italijanski zbori; 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.45 Prometne informacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9,05 Pionirski tednik; 10.05 Matinejski koncert; 10.45 Zapojmo pesem; 11.05 Panorama lahke glesbe; 11.40 Po republikah in pokrajinah; 12.05 Pojo amaterski zbori; 12 30 Pogovor s poslušalci; 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . ,; 15.05 Glasbena matineja; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak; 18.05 Spoznavajmo svet in domovino; 19.30 Mladi mladim: 19.55 Minute za EP; 20.35 Mladi mostovi; 20.55 Domovina je ena; 21.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu. Pospešiti sodelovanje med društvi in šolo Ko so množične manifestacije povezovale vsa naša društva... Za razvoj našega športa je sodelovanje z našimi šolami nujno. Resnici na ljnbo, pobud s strani naših športnih društev, da bi povečala sodelovanje s šolami, ni bilo veliko. Zgodilo pa se je tudi, da je Atletska sekcija ŠZ Bor priredila »Atletsko ligo 82» (na sliki posnetek s tega tekmovanja), naše šole pa niso pokazale večjega zanimanja NA SEMINARJU ZA ZAMEJSKE ŠPORTNE DELAVCE V DIJAŠKEM DOMU V TRSTU ht odlično - le športnih delavcev ni bilo Letošnji seminar za zamejske športne delavce, ki ga razpisuje Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Koroške športne zveze in ki je bil 20. in 21. v dijaškem domu v Trstu, sta označevali dve stvari: na eni aktualnost tem, na drugi pa skoraj popolno nezanimanje tistih, katerim je bil seminar namenjen. , Ugotovitev, da so bile teme aktualne, ne potrebuje nobenega dokazovanja, saj je med drugim na okrogli mizi (vodil jo je Franko Vitez) beseda tekla tudi o novi davčni zakonodaji, ki bo v kratkem stopila v veljavo in katere se bodo morala držati tudi naša društva. Nič manj pomembna, prav obratno, niso bila izvajanja predsednika ZSŠDI Kalana o osnovnih načelih, ki se jih moramo držati pri vodenju nekega društva, pri čemer ne smemo niti za trenutek pozabiti, da je osnovni namen teh naših društev njihova narodnoobrambna vloga. Z vključevanjem igralcev ali celo odbornikov druge narodnosti pa je ravno ta vloga in s tem smisel obstoja samega društva ogrožen. Omenili smo le ti dve temi, na seminarju pa so osvetlili tudi druga vprašanja, kot na primer to, kaj terja organiza- * cija večjih prireditev, o čemer je spregovoril član ZTKO Slovenije in član komisije za mednarodno sodelovanje Zoran Naprudnik, ali pa lik sodobnega managerja ter ostale funkcije v društvenem odboru, ki ga je v svojem poročilu, katerega je sestavil skupaj z Na-prudnikom, razčlenil tajnik ZSŠDI Peterlin. Zakaj so torej naša društva pokazala tako mlačnost, ki je še tembolj nerazumljiva če pomislimo, da so teme izbrali prav na podlagi napotkov, ki so jih dala društva sama. Seveda, vsakdo bo i-mel opravičilo pri roki. vendar je tudi res, da si je vsakdo, ki-si je prevzel odgovorno nalogo, da u-smerja in vodi naše ljudi, prevzel obenem tudi odgovornost, kako to dela in da je seznanjen, kako je treba to delati. Ravno ta seminar pa je bil lepa priložnost, da bi svoje znanje in razgledanost na tem področju še bolj obogatili z novimi pogledi in spoznanji. Očitno pa je, da je pri naših društvih vse v najboljšem redu, da nimajo težav... Z druge strani pa je treba obenem ugotoviti prave vzroke take odsotnosti (pri tem omenimo, da sta se seminarja udeležili celo dve društvi s Koroškega, in sicer športno društvo iz Pliberka ter Slovensko planinsko društvo, tega pa ni storila večina naših društev s Tržaškega in Goriškega). Morda je tega kriva brezbrižnost, morda nezanimanje, morda to, da seminarji pri naših ljudeh še vedno dišijo po nečem suhoparnem, tujem, kar v bistvu nikomur ne koristi. . . O tem in drugih vprašanjih smo želeli slišati mnenje nekaterih u-deležencev seminarja. Od Zorana Naprudnika, globokega poznavalca zamejskega športa, smo najprej želeli vedeti, kako si on razlaga to skromno udeležbo: «Pravzaprav si tega ne morem razložiti. Lahko samo rečem, da sem presenečen nad tem, kar je šlo res za, če že ne za dve, ampak vsaj za eno aktualno temo, ki je vezana na nove predpise v zvezi s poslovanjem društev oz. organizacij in ki bodo stopili v veljavo 1. julija letos. Prav zato se mi je zdelo, da bo ta tema privabila mnogo več udeležencev kot bi jih sicer prišlo. Še zlasti pa, ker je to prvi seminar, ki ni v matični domovini, mislim v Sloveniji, marveč tukaj na Tržaškem, saj smo prav s tem namenom, da bi bilo ljudi čimveč, seminar priredili v Trstu. Ne morem si prav razložiti, zakaj ljudi ni bilo.* iGlede na težave, ki trenutno pestijo zamejski šport (pomanjkanje kadrov, finančna stiska, vse večji pritisk večinskega naroda z vključevanjem italijanskih igralcev, upadanje rojstev in s tem števila slovenskih igralcev), kakšna je po vašem mnenju naloga ZSŠDI v tem trenutku in kaj lahko v tem trenutku naredi matična domovina?» «Mislim, da je Združenje tako v sedanji kot prejšnji sestavi pravilno ocenilo, da je najbolj primerna pomoč, ki naj bi jo matična domovina nudila, pomoč pri šolanju in izpopolnjevanju kadrov. Kot pretekla leta je tudi letos na programu precejšnje število seminarjev oz. enkratniii obiskov na Tržaškem oz. Goriškem, kakor seveda tudi nekaj tečajev v Sloveniji, za katere smo dogovorjeni in na katerih se bodo kandidati za trenerje v posameznih panogah šolali. Pripravljeni smo nuditi vso strokovno pomoč in tudi vse stroške udeležbe predavateljev oz. tu-D. BIZJAK (Nadaljevanje na 4. stran) Piše: prof. AJdo Rupel Znano je, da je ena od značilnosti telesne kulture naše skupnosti v Italiji ka-pilamost v smislu, da obstajajo društva na vsem območju, kjer živimo (razen v Benečiji), skoraj v posameznih vaseh, v večjih središčih pa imajo po več društev. Druga značilnost je, da vsa društva skupaj lahko nudijo široko pahljačo možnosti udejstvovanja v najrazličnejših panogah rekreacijskega in tekmovalnega značaja. V primerjavi z drugimi okolji lahko tudi trdimo, da dosegamo relativno zadovoljivo masovnost. Tudi pomanjkljivosti seveda ne manjka. S tem pisanjem bi rad opozoril in dal v razmislek pomanjkljivosti, ki je ne o-menjamo prepogostokrat in je ne zasledimo v poročilih občnih zborov in malokdaj na posvetih. Gre za to, da so sedanji aktivni člani naših telesnokulturnih organizacij in društev prikrajšani za nekaj, kar ni manjkalo prejšnjim generacijam. S tem pa je prikrajšana tudi vsa naša narodnostna skupnost, ker ni prisotna vrednota, ki ji je potrebna. Še predpredzadnja in predzadnja generacija športnikov je i-mela možnost doživljati povezovalne manifestacije, ki smo jim pravili športni dnevi, tedni in igre. Če pravim »povezovalne*, ne mislim pri tem, da so tiste prireditve imele samo to značilnost; ta značilnost me kot aktualna tema zanima. Vsi tisti, ki so šli skozi omenjene izkušnje, so po mojem mnenju doživeli prostor, na katerem ži- vimo in ljudi na dovolj bogat način in so imeli možnost stkati vezi in poznanstva, ki so se pozneje in se še obrestujejo tudi ob prilikah, ki niso samo tele-snokultume vsebine. Prvino povezovanja športnikov iz vseh koncev ozemlja, kjer smo prisotni, v eno samo mogočno manifestacijo so uresničevali takratni kadri že takoj po drugi svetovni vojni. V drugačni obliki in tudi po vsebini drugače smo to opravili v šestdesetih letih in v začetku sedemdesetih let. Potem smo spoznali, da je tista oblika postala prenaporna in tu pa tam neprivlačna. Nadomestili pa je nismo. Zamrla je manifestacija na deželni ravni, zamrla je krajevna goriška manifestacija. Dve prireditvi sta ostali v tem duhu in ju še vedno prirejamo: Zimske športne igre (v zadnjih letih z dodatkom še ostalih zimskošportnih tekmovanj) in srečanje skupin otrok iz splošne telesne vzgoje. Obe prireditvi uspevata pritegniti tudi prisotnost udeležencev naše narodnosti iz videmske pokrajine. «Možno je, da bo kdo drug lahko dodal tema dvema primeroma še kakšnega manjšega obsega. Vendar na vse te primere postavljam nepolemično in tudi neočitajoče vprašanje. Vprašanje, ki ima namen spodbuditi k razmišljanju in izboljšanju danosti. Kako prirejamo te skupne manifestacije; ali imajo dovolj topline, da jih udeleženci začutijo kot kohezijski trenutek in ne odtujujoče v smislu »privozil, nastopil, odpeljal?* Očitno si ne bomo na vrat na nos izmislili in izpeljali na novo kakega prvomajskega shoda ali vseobsegajočih športnih iger. Menini pa, da nam obdobje, ki ga sedaj doživljamo, nalaga obveznost iskanja najrazličnejših možnosti in poti, da bi se moštva, društva in združenja iz najrazličnejših koncev zamejskega prostora srečavala, pogosto srečavala. Je tega dosti? Menim, da ne. Pa tudi če bi tega po nekaterih merilih bilo r zadovoljivi meri, pravim, da bi morali doseči odlično stanje. Zaradi notranjega utrjevanja in vzgoje sedanje generacije k dojemanju celotnega prostora in problemov in zaradi zunanjih faktorjev, ki še vedno potrebujejo dokazov, da smo ena in ista narodnostna skupnost tako na vasi kot v predmestju in mestnem središču, tako na smučiščih Lepega vrha kot na obedi v Barkovljah ali če nastopamo kot gostje v telovadnicah italijanskih višjih šoL Športniki in globalna zaščita Dnevni tisk in radio sta nam pred kratkim posredovala novico, da je končno senatna komisija za ustavna vprašanja začela preučevati o-snutke zakonov za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Priznati moramo, da smo dolga leta, upal bi si celo trditi desetletja, čakali, da bo prišlo do te parlamentarne diskusije. Ne smemo pa misliti, da je zdaj vse končano in da bodo Slovencem končno priznane vse pravice, ki nam pripadajo. Pot do tega cilja je zelo dolga in trnova. Jasno je, da bodo vse tiste sile. ki nasprotujejo sožitju med narodi, napele vse moči, da bi ustvarile nemire in incidente in skušale na tak način vplivati na glasovanje v senatnih komisijah. Ta trditev ni iz trte izvita, niti ni sad bojazni. Dovolj je, da le prisluhnemo radijskim poročilom ali bežno prelistamo naš . dnevnik in ugotovimo, kaj se dogaja v Trstu. Prenapeteži — ki izhajajo le iz desničarskih vrst — so zasedli razne srednje šole v Trstu, pripravljajo protislovenske sprevode. Ravno tako se v nam nenaklonjenem tedniku pojavljajo članki in pisma bralcev, ki krčevito podpihujejo mržnjo med narodi. Do prvega incidenta je prišlo tudi v šport- ni areni med neko odbojkarsko tekmo. Vsi ti dogodki so tesno povezani med sabo in so sad premišljene strategije. Peščica dobro organiziranih skrajnežev skuša vsiliti mestu svoje poglede, ustvariti skuša vtis. da je vse mesto proti priznanju pravic manjšini. Takih pobud in tpodvigov* smo na žalost že vajeni in ne predstavljajo za nas nič novega. Sami pa ne smemo ostati križem rok. Tudi športniki se moramo vključiti v vsesplošno gibanje za priznanje naših pravic. Morda bo prišlo tudi na drugih športnih igriščih do izgredov. Mi si tega seveda ne želimo, a če bo do tega prišlo, moramo biti trdni in zahtevati, da se spoštujejo obstoječi zakoni. Z našim brezkompromisnim vedenjem bomo dokazali, da prav dobro vemo, za kaj se borimo in da tudi mi športniki podpiramo akcijo naprednih političnih sil in organizacij. Vodstva društev morajo sodelovati pri tej akciji in pripraviti vse svoje tekmovalce tudi na take izgrede: zapomniti si moramo, da naš cilj ni le zmaga na športnem igrišču. Naš cilj je ohranjati in spodbujati narodno zavest pri vseh naših športnikih, pri vseh tistih ljudeh, ki sledijo razvoju naše telesne kulture. ODO KALAN KRASOVA NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SODI MED NAŠE DALEČ NAJUSPEŠNEJŠE ŠPORTNE KOLEKTIVE S. Milič: «Do uspeha s trdim delom» Slovenski zamejci v Italiji imamo trenutno le enega prvoligaša. To“ je žensko namiznoteniško moštvo Krasa, ki je v prvi ženski i-talijanski ligi osvojil končno drugo mesto. Krasovke so torej podprva-kinje. Nedvomno je to velik uspeh, ki pa. po našem mnenju, ni ustrezno odjeknil v naši javnosti. Da ni bilo tako je verjetno več razlogov. Del krivde seveda nosimo tudi mi (sredstva javnega obveščanja), saj verjetno nismo dali primernega poudarka temu podvigu; verjetno pa tudi naši športni ljubitelji še vedno s «eudnim očesoma gledajo na namizni tenis. Kaj pa še, ko je to ženski namizni tenis («Saj tu sploh ni prave konkurence*. »Laliko krasovkam, saj namizni tenis malo ali nič pome ni- v Italiji*, itd.) Prepričani pa smo, da ni tako. Za vsak večji športni uspeh je treba ogrotnno truda, požrtvoval- Državni naslovi Sonja Milič 14, Neva Rebula 10, Silvana Vesnaver 9, Anica Žigon in Sonja Doljak 6, Dragica Bla žina 4, Damjana Sedmak 3; Darja Kobal m Alenka Furlan 2; Vesna Doljak in Tanja Ukmar 1. Nastopi v reprezentanci Sonja Milič več kol 60 nastopov; Sonja Doljak 8; Silvana Vesnaver in Damjana Sedmak 3. Nastopile so v A ligi Sonja Milič, Darja Kobal, Sil-rana Vesnaver, Neva Rebula, A-nica Žigon, Dragica Blazina, Sonja Doljak, Damjana Sedmak in Vesna Doljak. nosti, temeljitih priprav. Kaj o tem meni Sonja Milič, ki je gotovo ena najzaslužnejših, da je Krasova namiznoteniška sekcija od svojega obstanka pa do danes dosegla vrsto odličnih uspehov. «Res je. da se v ženskem namiznem tenisu lažje dosežejo kakovostni rezultati. Res pa je tudi. da brez trdega dela tudi rezultatov ni. Sedaj je konkurenca tudi v Italiji težja. Začelo se je sistematično trenirati. Naše igralke in jaz smo uspele samo, ker smo trdo trenirale. Vadimo namreč petkrat tedensko.* cSonja, kako pa bi dosegle nov kakovostni skok? Na primer: o-svojitev državnega naslova?* «Za nov kakovostni skok je potrebno še več dela. Že pri naj-. mlajših bi morali pojačati treninge, Glede osvojitve državnega naslova je težko reči. Ko bi na Trenerji Edi Bole, Miha Derganc, Sonja Milič, Silvana Vesnaver, Anica Žigon, Nataša Škrk. Pomembnejša priznanja • Zlata plaketa CONI za dosežke v namiznem tenisu • Zlata kolajna Namiznoteniške zveze Slovenije za dosežke v namiznem tenisu • Bloudkova plaketa Sonji Milič za izvrstne uspehe • Plaketa SKGZ Zvonku Simoneti za dolgoletno delo v namiznem tenisu • Priznanje ZSŠDI za uspehe v prvoligaškem prvenstvu primer najeli eno Ljubljančanko, bi verjetno brez težav že letos o-svojili ta naslov. S prihodnjo sezono bodo uvedli Davis sistem i-granja. Nastopile bodo tri igralke. Naše mGžncsli so nedvomno večje.* «0 čudnih razpletih letošnjega prvenstva smo že na široko pisali. Kako to, da v italijanski namiznoteniški zvezi organizacija tako šepa?* 'Razlog je zelo enostaven: vodilnim v italijanski zvezi je bolj pri srcu nabiranje glasov kot organizacija zveze. Naj navedem le primer: pred leti, ko smo se zbrali na pripravah za državno reprezentanco, zveza ni poskrbela niti za mrežice. Še smola je bila, da so se priprave začele v nedeljo. ko je bilo najeti nove mrežice presneto težko.* «Kljub vsem težavam pa ste ti in vsa Krasova namiznoteniška sekcija dosegli ta, kar je maloka-tero naše društvo doslej doseglo. Kako ste sploh začeli z žensko sekcijo pri Krasu?* «Naš odbor je leta 1969 sklenil, da začnemo z nastopi tudi na u-radnih tekmovanjih, ker smo solidno nastopale na slovenskih športnih igrah. Tedaj gotovo nismo mislile, da bomo v nekaj letih posegle med najboljše v državi.* <,Kdaj pa ste uvidele, da lahko sežete po večjih uspehih na vsedržavni ravni?* »Predvsem tedaj, ko smo začele sistematično trenirati. Lahko rečem, da smo kot prve imele take treninge v Italiji. V veliko pomoč pa so nam bile prijateljske tekme z društvi v Sloveniji in tečaji.* »Kako to, da je ženski namizni tenis nastal in ostal, vsaj na večji kakovostni ravni, samo pri Krasu, ostala naša društva, razen na Goriškem pa zanj kažejo nezanimanje?* «V vsakem športu je težko začeti. Potrebno je sistematično delo. Mlade treba motivirati. Pri nas smo imeli, veliko srečo, da je naš organizator Zvonko Simoneta, izredno požrtvovalen delavec. Ime li smo tudi dobre trenerje. Odličen je na primer bil Miha Derganc, pravi strokovnjak in velik psiholog. Za začetek je torej potrebno marsikaj in še več za kakovostni skok.* cSonja, ženska in namizni tenis?* »Mislim, da je namizni teuis primeren za žensko, in to glede fiziološkega in psihološkega gledi- šča. V ženskah je prirojen odpor do športov, katerih značilnost je predvsem kontakt. V namiznem tenisu pa ni neposrednega stika. Če pravilno treniraš v namiznem tenisu, pa si tudi harmonično razvijaš postavo. Pomembno pa je tudi to. da lahko trener posamično bolj vpliva na igralko.* Dodali pa bi še to: Sonja je z namiznim tenisom priborila ne samo svojemu društvu, temveč vsemu našemu športu izreden ugled in priznanje. Z namiznim tenisom pa je tudi Sonja (v manjši meri pa tudi njeni varovanki Sonja Doljak in Damjana Sedmak) »prebredla pol sveta*. Vse to pa so Sonja Milič in ostale krasovke dosegle z enostavnim receptom: delo in delo. (B. Lakovič) Od leta 1969 do danes... Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so naši najmlajši pokazali veliko zanimanje za rubriko ^Otroški kotiček*. Tokrat so nam svoje vtise posredovale dijakinje nižje srednje šole «Srečko Kosovel*. Profesorjem te šole pa se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo. Zaradi pomanjkanja prostora objavljamo le nekatere spise, ostale pa bomo po možnosti objavili v naši prihodnji številki. «Začela sem za zabavo» (Nicoletta Sossi, II. a) Vsi vemo, da je šport zelo važen za naše zdravje. Jaz ga gojim že sedem let in začela sem za zabavo. Ko sem bila majhna, sem večkrat šla z mamo na sprehod in se medtem ustavila na ploščadi, kjer je kotalkala moja sestra. Občudo-vavala sem kolesca, ki so s tako brzino vozila naprej ali nazaj, na soncu pa so se bleščala srebrna okovja čudnih kotalkarskih čevljev Nad tem športom sem bila zelo navdušena, čeprav mi je bilo komaj pet let. Gledala sem otroke, kako so se lovili po ploščadi, in u-čiteljica je tekala za njimi in jim pridigala, naj gredo v vrsto. Nisem vedela, da je treba pošteno vaditi, če hočeš doseči uspeh. Zame je bilo kotalkanje samo igra. Leta so minevala, odraščala sem in razumela, da šport ni le igra. temveč znanje in trdo delo. Stvari so postajale zahtevnejše in težje, pričela sem se učiti z glavnim trenerjem in nastopati na prvih tekmovanjih. S tekmovanj sem se vrnila večkrat razočarana nad svojim uspehom, kdaj pa kdaj pa tudi z zadoščenjem v srcu. Danes, ko kotalkam že mnogo let in sem ena najstarej.ših, sem ugotovila, da je kotalkanje menda eden najpomembnejših športov, saj zaposli vse dele telesa Kotal kamo na svežem zraku, kar je zelo važno, zato ker dihamo čist zrak. Koristno je tudi. ker se po skoraj "urnem sedenju v šoli, po poldne lahko malo razgibamo. S tem športom se razvijajo mi- šice, kri pravilno kroži po žilah in srce dobro deluje. Šport je torej zelo zdrav ter zanimiv, saj spoznaš mnogo ljudi in krajev. Odkar kotalkam, sem spoznala številne prijatelje, ne samo iz bližnjih kotalkarskih društev, ampak iz vse Italije. Mislim, da je šport zdrav in nas poleg vsega nauči tudi lepega vedenja in kulture. • * • «Šport je moj najboljši prijatelj* (Carmen Puri, II. a) šport je moj najboljši prijatelj. Šport mi pomeni dosti. Če ne bi bilo športa, ne vem. kaj bi bilo. Ko se dolgočasim, vzamem žogo in igram odbojko; rada vzamem tudi kotalke ali igram tenis. Seveda mi ni tako prijetno, če sem sama. Najraje igram odbojko, ker sem v družbi številnih prijateljev, ki znajo igrati. Doma pa je sestrica, ki se še ne ukvarja s športom. Šport je zame res velikega pomena. V njem najdem igro, sprostitev’, zabavo, veselje, družbo itd. Meni je všeč vsaka športna panoga. samo da poznam pravila igre. Najbolj všeč so mi tile športi: odbojka, tenis. «ping-pong*. košarka. rokomet, med dvema ognjema. Nogometne igre, ki jih igrajo na velikih igriščih in ki jih oddajajo tudi po ekranih, mi niso všeč, saj je to v glavnem igra za denar. Mojemu očetu in vem, da tudi mnogo drugim, je pa »veliki* nogomet zelo všeč Če ob sobotah pozabim igrati »Totocalcio*, se oče jezi in je zelo hud name. Jaz sem vedno želela obiskovati tečaj tenisa. Tako sta želela tudi moj oče in moja mama. škoda, da je treniranje stalo preveč in zato sem začela zahajati k odbojki, ki sem jo zelo vzljubila. Vedno se skušam poboljšati. Igram tudi košarko, ki pa mi ni tako všeč, a je vseeno zanimiva. • * * «Na šolah je premalo telesne vzgoje* (Elena Sancin, III. b) šport je za nekatere pravi poklic, a za večino ljudi je samo zabava. Kdor se bavi s športom samo za zabavo, je seveda šibkejši od tistega, ki trenira redno in se trudi, da bi dosegel nove cilje. Mnogo ljudi pa se bavi s športom zaradi zdravja. Seveda to bi morali delati vsi in ne samo nekateri. Vsako jutro bi morali telovaditi po petnajst dvajset minut; ko je lepo, sončno vreme, bi bilo dobro, če bi šli na športno rekreacijo. Poznamo mnogo športov, med katerimi si lahko vsak- do izbere najbolj priljubljenega. Vsi športi so težavni in zahtevajo točnost, redno treniranje in dobro voljo. Vsakdo si izbere šport po lastnih zmožnostih in fizični postavi. Na šolah je premalo telesne vzgoje. Tega bi se morali profesorji zavedati. Tudi učenci se bavijo premalo s športom. Nekateri se gibajo le takrat, ko je v šoli ura telesne vzgoje. Jaz se bavim z atletiko. Atletika je zelo zanimiva, a je tudi zelo utrudljiva. Treningi so trikrat na teden po dve uri. Pozimi delamo vaje, da bi pridobili več moči in se učimo tudi nekaj tehnike. Poleti imamo treninge na stadionih in se seveda več gibamo. Ko je dan tekme, smo vsi atleti nemirni in razburjeni. Med tekmo pa se sprostimo in damo od sebe vse moči. Če dosežemo prvo. drugo ali tretje mesto, smo vsi presrečni. Zanimivo je poslušati množico na tribunah, ki navija za enega ali drugega atleta. Najlepše pa je poslušati navijače pri nogometnih tekmah. S seboj si prinesejo zastavice, lepake itd. Ko priljubljena ekipa naredi gol, vsi navijači vstanejo, zama-hajo z zastavicami in kričijo na ves glas »gooooll.*. Nekateri pa so predrzni in mečejo na igrišče smeti, steklenice ipd. Šport je zdrav za mlade in tudi za starejše. Vsi bi se morali ba-viti s športom — bili bi bolj zdravi, imeli bi lepšo postavo in bi bili tudi močnejši. • * * «Raj mi pomeni šport* (Peter Tognetti, II. a) Meni je šport zelo všeč. Pomeni mi veselje in razvedrilo. Veselje. ker se s športno dejavnostjo lahko srečujem s prijatelji, in razvedrilo, ker s športom pozabim na vse skrbi. Dandanes se vsak človek ukvarja s športom, posebno mi mlajši. Meni je najljubši šport odbojka. Sodelujem namreč pri ekipi »Sloga*. Naš trener je profesor Ivan Peterlin. Imamo ga radi in tudi on se za nas zelo zanima. V naši ekipi nas je petnajst. Treniramo dvakrat tedensko in sicer ob torkih in petkih. Tekme pa odigramo v petkih popoldne. Poleg odbojke igram tudi rokomet, ki ga vadimo v šoli. Z odbojkarsko ekipo smo lansko leto nastopili v mestu Gubbiu (Umbrija). Poleg teh panog so mi všeč še druge: nogomet, tenis in košarka. Vsako nedeljo grem po kosilu gledat nogometno ekipo Zarje, v kateri igra tudi moj bral. Ko imam malo prostega časa, pa grem s prijatelji na ploščad sredi vasi in tam igramo tenis. Včasih presedim več ur pred televizorjem in sledim tekmam, ki me posebno zanimajo. Že večkrat sem šel z očetom v športno palačo v Trst gledat košarkarsko ekipo Jadran. Šport je zelo koristen za človeštvo, ker zbližuje ljudi vseh narodnosti. Prispevke so nam posredovale še Sabina Citter,. II. a; Helena Sosič, lil. b; Antonella Dragoni, lil. b in Katerina Marzetti, II. b. *n«lo:»ip© t~- *o<Š l 3? 5 ' ■ S x ’ r | ; ; i; Trener kot psihopedagoška osebnost x . , ? .. s'"v. < '■ ' - ■ \r ' - . ’ ' - ?" - Piše: prof. Franko Drasič Ko govorimo o naših športmh društvih, se podzavestno najprej ; spomnimo na trenerja, na tega strokovnega delavca, brez katerega si ne moremo zamisliti delovanja pri katerikoli športni u-stanovi. Splošno mišljenje je, da .je trener tista oseba, ki tekmovalca uči le tehničnega znanja oziroma le tjste gibe, ki so potrebni za obvladanje določene špoitne 2 panoge. Pa ni tako! Delo trenerja je v bistvu pedagoški posel. Prav to pa ohve zuje vsakogar, ki dela kot športni trener, da pozna tudi osnovna pedagoška načela, ki mu lahko nadvse koristijo pri praktičnem delu Pedagoška spoznanja za u-, spešno trenersko delo pa lahko i razdelimo na dve vrsti: Ga di-, daktično in na metodično. Didaktična problematika Ker je vsak trener pedagog na specifičnem športnem področju, mora enako kot vsak drug pedagoški delavec najprej dobro poznati smoter svojega posla. Prav-> zaprav sta vsakemu trenerju postavljena dva smotra, splošni in posebni. Pod splošnim razumevamo, da mora vsak trener kot pedagoški delavec zasledovati iste smo tre naše vzgoje, kot ga morajo zasledovati pedagogi na kateremkoli drugem vzgojnem torišču: pripravljati in usposabljati mlade rodove na družbene naloge, oblikovati mladino v samostojne, svobodne in kritične ljudi, kjesati telesno zdravega in odpornega človeka. ki se bo znal veseliti življenja in bo imel bogato razvite delovne sposobnosti. Poleg tega splošnega vzgojnega "smotra pa mora vsak trener dobro poznati posebni vzgojni smoter, ki mu ga narekuje tista svojevrstna športna zvrst, ki jo uporablja kot trener. Pedagoški nasveti Da bo pa posebni smoter svojega dela laže dosegal, .je dobro, če si svoje delo organizira po določenih pedagoških nasvetih. 1.. Na.jprej mora dobro premisliti, katero znanje bo nujno potrebno za njegovo moštvo. Ta prva naloga zahteva od trenerja da si pride na čisto, prvine katerih disciplin bo moral posredovati svojim ljudem, če bo hotel doseči uspeh, npr. koliko časa bo posvetil raznim kondicijskim vajam, koliko teorij itd. 2. Sestaviti mora učni načrt. To zahteva od trenerja, da si že podrobneje začrta in ; porazdeli gradivo, da se odloči, katerim delom učnega gradiva bo dal večji poudarek, katerim manjšega. 3. Nato mora izoblikovati urnik Sestava urnika pa ni tako preprosta stvar, kot izgleda. Od smotrne in psihološko premišljene sestave urnika je v marsičem odvisen celotni uspeh trenerjevega dela. 4. Delo mora biti organizirano po delovnih urah (treningih), o vsaki posebej pa mora trener prehodno misliti, kako jo bo vsebinsko in metodično izoblikoval. S Odgovornost za potek in vsebino dela mora nositi samo trener in nihče drug. 6. Uspeh trenerjevega dela je odvisen tudi od tega, če dela pri posredovanju novega gradiva po zaporedju istih stopenj, kot jih lahko odkrivamo v vsakem procesu poučevanja, in sicer: najprej mora dati ljudem čutno dojemanje nove učne snovi, s tem da jim nove gibe in tehnike pokaže sam. Nato se mora potruditi, da jim ustvari čim jasnejšo in popolnejšo predstavo o določenem gibanju. Zadnja stopnja v procesu poučevanja oziroma u-svajanja novega znanja, na kate- ro mora biti trener še posebno pozoren, pa je aplikacija novega znanja v praksi. 7. V izdatno pomoč bo še trenerju pri njegovem delu, če bo izrabljal vse vire. ki lahko posameznike privedejo do novih spoznanj o vsem tistem, kar jim trener posreduje in česar bi jih rad naučil; avdio-vizualna sredstva; o-bujanje tekmovalčevih lastnih izkušenj; razlaganje in pojasnjevanje, diskusija, literatura. Melodična problematika Vsak trener mora tudi razmišljati o metodah svojega dela. Lete so lahko različne. Zavedati se mora, da ne more pri vseh skupinah uporabljati vedno iste metode. Metoda, ki ga bo pri delu z eno ekipo privedla do velikih u-spehov. ga lahko pri drugi privede do pravih porazov. Nenehno mora izgrajevati tudi svoj metodični slog dela. Uspešnost določene metode pa je predvsem odvisna od tega, če zna trener s svojimi ljudmi tako delati, da se u-stvarja med njim in tekmovalci v skupini živ in dinamičen odnos, ne pa samo uraden oziroma funkcionalen. Če mora biti prva nujna prvina trenerjevih in tekmovalčevih medsebojnih odnosov dinamizem, pa mora biti druga, ki je enako pomembna in včasih še bolj kot prva. humanizem. Trener, ki se ne zna zapletati s svojimi ljudmi v globoke humane odnose, bo le težko uspeval v svojem poslu. Pravega humanega odnosa, med trenerjem in tekmovalcem pa si ni mogoče zamisliti brez globokega avtoritativnega odnosa. Trener, ki se za avtoritativno vrednost svoje osebnosti ne bori, ne škodi samo sebi, ampak tudi stvari, ki ji služi. Le z avtoritativnostjo namreč lahko trener kot tudi vsak drug družbeni in pedagoški delavec dosega v polni meri smotre svojega dela. O-snovni pogoj za dosego osebne u-glednosti ali avtoritativnosti vsakega trenerja pa je, da zna biti demokratičen, ne pa samozvan ali parlamentaren vodja svoje skupine, in če se nenehno prizadeva v bogatenju svoje osebnosti, kajti avtoriteta je posebna osebnostna, umska in moralna premoč enega človeka nad drugim. Pot do tega pa je dolga. Nasmejanih obrazov so zmagovalci ob koncu vsakega veleslaloma letošnjega zamejskega smučarskega prvenstva, ki se je končalo v nedeljo * zadnjo tekmo na Nevejskem sedlu, prejemali pokale in kolajne Tudi mesec, od katerega smo se pravkar poslovili, je bil dokaj pester in razgiban, športna sezona dosega svoj vrhunec in z velikim pričakovanjem in upanji pričakujemo končne razplete, za katere upamo, da bodo tako uspešni kot v preteklosti. Tudi naša osrednja športna organizacija ne stoji križem rok ob robu dogajanja, ampak zvesto spremlja celotni potek in razplet vseh naših društev v letošnji sezoni, sama pa skuša uresničiti tudi terminsko programe, ki si jih je zadala pred samo sezono. Študijski seminar Tako velja omeniti Študijski seminar, posvečen našim od borni škim kadrom, ki ga je pred nedavno izpeljalo Združenje v Trstu. O poteku tega letošnjega športnega simpozija je bilo že veliko napisanega in tudi ta številka priloge se, na drugem mestu, kritično spušča v analizo poteka teh letošnjih študijskih dni. Žal, moramo tudi s tega mesta podati negativno oceno. Seminar pri naših športnih društvih in pri njihovih odborih ni naletel na izrazito odobravanje, prej bi lahke celo govorili o popolni brezbrižnosti, saj je bilo slušateljev zelo malo. Vprašanje je seveda, kako to, da tudi aktualna tematika, ki je lahko odborniku samo v pomoč, naleti na gluha ušesa in na žalostno, povsem neopravičeno odsotnost. ZSŠDI bo moralo o zadevi res korenito spregovoriti s svojimi članicami. Davčna zakonodaja Problem, s katerim se je ZSŠDI spopadlo, je prav gotovo nova davčna zakonodaja. Ta namreč Število aktivnih košarkarjev zaskrbljujoče upada Košarka je v zadnjem desetletju doživela velik razmah. Če izvzamemo Združene države v Ameriki, kjer je bil ta šport vedno zelo priljubljen, moramo poudariti, da se košarka v Evropi ni takoj uveljavila. Lahko trdimo, da je bila košarka v Trstu nekje na drugem mestu (takoj za nogometom v preteklosti). Predvsem v predvojnih in povojnih le-•lih pa je bil Trst prestolnica italijanske košarke. Tržaška Ginna-*stica je večkrat zaporedoma osvojila naslov italijanskega prvaka. ■Poleg tega je drugje po Italiji in ■v sami reprezentanci igralo lepo tštevilo Tržačanov. Zamejci smo se začeli ukvarjati s košarko sorazmerno pozno. 'Lahko rečemo pa, da smo v tako kratkem obdobju dosegli zadovoljive uspehe. Vrh slovenske košarkarske piramide je'prav gotovo Jadran, ki se je v nekaj letih prebil do vrha tretje italijanske lige. Zaenkrat pa bi ne obravnavali Jadrana, marveč bi se ozrli na naše najmlajše sile. Minibasket je med najmlajšimi zelo priljub Ijena panoga. 0 tem dovolj zgovorno kaže dejstvo, da se v našem mestu ukvarjajo z miniba sketom kar 16 društev, tako da je tovrstna dejavnost zelo razveja na. Slovenci smo tu prisotni s tremi društvi: Bor, Kontovel in Polet, čeprav samo Bor in Polet nastopata v prvenstvu «Zini & Rosemcasserv. V lanski sezoni je slovenske barve branil tudi nabrežinski Sokol. Letos pa so nekateri igralci Sokola prestopili h Kontovelu. Tako imamo na Tržaškem samo tri društva, ki gojijo minibasket, če izvzamemo Kraškega zidarja iz Sežane, ki nastopa v prvenstvu «Zim & Rosemvasserv z dvema postavama. Kot vidimo, se tudi tu polagoma niža število aktivnih tekmovalcev. Po eni strani gre to pripisati vrsti težav in pomanjkljivostim naših društev, je pa tudi res, da bi se v tem smislu lahko veliko več napravilo. Neradi bi se spuščali v podrobnostu Vzrokov za zastoj naše košarke je več (pomanjkanje kadrov in objektov, gospodarske težave naših društev, premalo prizadevanj za vključevanje mladih v šport, vpliv nekaterih dobrin, kot tele- <«iei na koš je za najmlajše seveda najprivlačnejši koša. karslu element vizija, stripi, raznovrstne igrače itd.). Vzroki naj bi bili torej utemeljeni. Dejstvo pa je, da postaja razlika med našimi moštvi in moštvi italijanskih društev nesorazmerna m da sme v trenutku crazcveta* košarke v našem mestu, sami na slabšem položaju. Poprečno stanje slovenske košarke se odraža tudi pri minibaske-tu, ki je hočeš-nočeš osnova za vse nadaljnje selekcije. Rešitev je več. Predvsem bi morda naša društtxi v večji meri angažirati najmlajše. Košarka je dopadljiva igra. nad katero so otroci nav:dušeni. Začeti je treba s širšo pro pagandno akcijo na vseh osnovnih šolah. Vsako društvo bi poskrbelo za propagando na šolah iz lastnega področja. Lahko bi predstavniki posameznih društev periodično prisostvovali pouku telesne vzgoje in tu učili osnove košarke. Možna bi bila tudi organizacija tekmovanja vseh šol istega področja (podobno kot * Atlet ska liga»), tako da bi lahko že tu izbirali boljše posameznike. Tak način delovanja bi prav gotovo obrodil dobre sadove. Jasno pa je, da če bomo še naprej samo čakali, bomo sami krivi za lastne neuspehe. IGOR CANCIANI predvideva, da morajo tudi športna društva imeti svojo številko IVA (Partita IVA). Zakon bo stopil v veljava 1. julija tega leta. S tem v zvezi je ZSŠDI razposlalo vsem svojim članicam navodila, kakšne podatke morajo posredovati uradom Združenja (v Trstu in Gorici), da bi lahko uskladili delovanje društev z zakonskimi predpisi. Urad ZSŠDI bo potem oddal vse prošnje in uredil vse formalnosti na uradu IVA. Društva zato prosimo, naj se strogo držijo navodil in predpisanih rokov. Spomenica senatni komisiji Združenje je v tem času tudi naslovilo na senatno komisijo, ki prav v teh dneh obravnava zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, spomenico, v kateri poziva odgovorne, naj resnično skrbijo za globalnost zaščite vseh Slovencev, ne glede na pokrajino F-JK kateri pripadajo, predvsem pa naj v paragrafe zakona vnesejo tudi športno problematiko. Dalje ob tem ZSŠDI poziva vse svoje članice, naj tudi same pošljejo podoben dokument na pristojna mesta in s tem tudi dokažejo svojo vitalnost in razvejanost. Deželna konferenca Deželne konference o športnih gradnjah se je udeležilo tudi zastopstvo ZSŠDI ter na konferenci posredovalo dokument s težnjami in željami slovenskih športnikov F-JK. Pomanjkanje športnih objektov je izrazit problem, ki ga naša društva močno občutijo pri svojem delovanju. Posredovanje predstavnika ZSŠDI je izzvenela predvsem v to smer. Združenje je živo spremljalo potek neljubih dogodkov, ki so se pripetili ob srečanju ženskih še-sterk Alture in Sokola, ko so navijači italijanskega kluba poskrbeli za pravi šovinistični napad na naše igralke. ZSŠDI je z zadovoljstvom sprejelo javno opravičilo in umaknitev kluba Alture, vendar pa je naslovilo na tržaški pokrajinski odbojkarski odbor pismo, v katerem paziva odbojkarsko zvezo k budnosti in k ostrim ukrepom do vseh, ki bi radi skalili mimo sožitje med športniki v naši pokrajini. Smučarjem čestitke Tudi smučarji se poslavljajo od letošnjega snega. Tako se je zvrstila serija uspešnih smučarskih tekmovanj za drugo zamejsko pr-^ venstvo. ZSŠDI je tudi letos žele-^ lo pobliže spremljati dogodke na smučarskih progah ter dalo svoje pokroviteljstvo nad zadnjim, petim tekmovanjem, ki je bilo na Nevejskem sedlu. Z velikim zadoščenjem lahko opažamo, da je med slovenskimi zamejskimi smučarji veliko talentiranih atletov in prav gotovo bo morala smučarska komisija pri ZSŠDI resno vzeti v pretres možnost ustanovitve tekmovalne skupine. ki bi lahko tudi na tem področju dosegla dobre uveljavitve. Ob lepem uspehu, ki so ga dosegle vse letošnje izvedbe smučarskih zamejskih tekmovanj, pa ZSŠDI vsem našim društvom organizatorjem manifestacij, iskreno čestita. TAJNIŠTVO ZSŠDI . VSE ODLIČNO Nogomet je pač nogomet. Pravijo, da je najbolj priljubljen šport na svetu. In to od nekdaj. Tudi mi nismo bili in nismo izjema. Tradicionalnim tekmam med Prosekom in Kontovelom je sledilo veliko število ljubiteljev nogometa. Med le-temi tudi precej najmlajših, kot kaže naša zgornja slika iz leta 1953 Učo Jurkič - zgled za vse naše športnike Učo Jurkič (rojen v Trstu, 26. avgusta 1936) je, kot se temu pravi. «rojen športnik*. Učo ni imel i-dealnih telesnih predispozicij za šport, med vsako tekmo je predvsem pokazal zvrhano mero požrtvovalnosti, zanosa, zagrizenosti. Rekli bi Srbi: »športnik s srcem*. Bolj kot dober telovadec in pozneje odbojkar Učo je bil in je predvsem odličen trener, pravi športni vzgojitelj, zgled za vse naše športnike, predvsem najmlajše Skoz «.Turkičevo šolo* se je zvrstilo nič koliko odbojkarjev in odbojkaric. Vsi lahko ponosno rečejo: »Treniral me je Učo!» Jurkič je svojo športno kariero začel kot 14-letnik. Začel je s telovadbo. »Moja telovadna kariera pa se je 'zažgala' z dvorano in nato s skladiščem telovadnega orodja na »Prvem maju*, se pošali Učo. »V okviru Prosvetne zveze je leta 1956 telovadil in se ukvarjal z odbojko, toda le rekreativno. Leto pozneje je pristopil k Libertasu, s telovadnim odsekom pa se je udeleževal srečanj v Kopru, Sežani, Novi Gorici. »Leta 1961 smo ustanovili moško odbojkarsko sekcijo pri Boru. Tu sem začel kot trener, leto pozneje sem od Libertasa dobil izpisnico in tako sem pri Boru začel tudi igrati, to pa vse do leta 1969. Nakar sem pristopil k Bregu, kjer sem treniral ženska moštva. V tem obdobju sem opustil treniranje dve leti. Sedaj, zaradi družinskih obveznosti, treniram eno od mlajših ženskih moštev*. tUčo, tvoja načeta kot igralec in trener?» «Že kot mladeniču se je v meni porajala želja, da dokažem, da je marsikdaj občutek manjvrednosti, ki ga imajo nekateri Slovenci, povsem enakovreden slehernemu članu večinskega naroda. To sem želel doseči tudi pri fantih, ki sem jih treniral. Seveda veliko je bilo zadoščenje, ko sem na primer slišal sodnike, ko so dejali, da z Borom ni nikoli nobenih problemov.* »Kako to, da si sploh začel z odbojko, saj si tudi v atletiki dokaj dobro uspeval?* »Že kot mlad sem vzljubil ta šport. Odbojka, kot skupinski šport, razvija občutek sodelovanja, izboljša reflekse, razvija inteligenco.* zKateri dogodek iz športnih i-grišč ti je najbolj ostal v spominu?* »Več je takih dogodkov. Napredovanje v višjo ligo je enkratno doživetje. Enkratno doživetje pa je tudi to, da je več fantov, ki sem jih treniral, obleklo državni dres. V elitnem italijanskem krogu so torej spraševali za Slovence.* »Je lažje trenirati moške ali ženske?* «Zaradi tehničnega napredka verjetno moške.* »Kdo je bil, po tvojem mnenju, naš najboljši odbojkar vseh časov, katera pa najboljša odbojkarica?* »Med moškimi mislim, da je bil to Sergij Veljak, med ženskami pa Viviana Kus. Sergij je igral pri Boru. kot pri Boru igra tudi Viviana.* »Če bi sestaviti našo najboljšo moško in žensko šesterko vseh časov...* »Težko vprašanje. Pa poskusimo. Moška postava je praktično Borova ekipa: Sergij, Valter in Klavdij Veljak, Igor Orel ter Gui-do Neubauer. Ženska postava: Viviana Kus (Bor), Vida Legiša (Sokol), Cirila Kralj (Sokol), Mira Grgič (Sloga). Tanja Bolčina (Bor) in Ksenja Slavec (Breg.* »Kam plove naša odbojka?* »Pri ženskah je množičnost zadovoljiva. Ker pa ni sistematičnega dela, bomo verjetno, žal, nazadovali glede kakovosti. Pri moških pa je že zelo zaskrbljujoče vprašanje števila odbojkarjev. O kakovosti, da ne govorimo. Pri ženski odbojki vprašanje množič- nosti doslej ni bilo, ker naša dekleta niso. imela večje izbire gle-športnega udejstvovanja in so še zato usmerile na odbojko.* »Kako to. da trenerstvo ni več privlačno?* »Ker ni in ni bilo sistematičnega dela, tudi trenerjev ni. Ko bi na primer nekateri mladi pri društvu že dobili urejene delovne pogoje, ko bi jih pravilno usmerjali in jim sledili, verjetno bi bilo stanje s trenerji znatno boljše. Trener je tako prepuščen lastni iniciativi, lastnemu navdušenju. Ko pa ni zaželenih uspehov, tudi ti trenerji počasi popustijo.* (B. Lakovič) (Nadaljevanje s 1. štreni) di stroške bivanja v matični domovini, če seminar nosi matična domovina. Mislim, da je opredeljenost Združenja, da je potrebno vključevati v slovenska društva predvsem Slovence in tiste ljudi, ki so nekoč bili Slovenci pa so počasi zajadrali v večinski narod in jih je možno ponovno vključiti, da je to primerna naloga Združenja, da se Združenje tega dela drži.* *Katera je po vašem mnenju največja anomalija in katera najsvetlejša plat zamejskega športa?* »Veste, na to pa bi težko odgovoril. Kar se tiče svetle plati, moram povedati, da je Združenje odkar, se je pred recimo desetimi leti formiralo, naredilo velik korak v tem. da je združilo skoraj več ali manj vsa slovenska društva, našlo zanje skupni jezik. Anomalija... trenutno ne vidim nobene. čeprav se štejem za dobrega poznavalca razmer. Prav gotovo pa je tako, da so pri vsakem še tako pozitivnem delu vedno nekatere stvari, ki niso najbolje zastavljene, niti realizirane.* »V svojem poročilu,* smo se obrnili do predsednika ZSŠDI Oda Kalana, *ste jasno in brezkompromisno zarezali v enega največjih problemov našega zamejskega športa, vključevanje tujih i-gralcev, s katerimi naša društva izgubljajo tudi glavni smisel svojega obstoja, narodnoobrambno vlogo. Kako si zamišljate, da se je treba lotiti tega bolečega vprašanja?* »Tega problema ne moremo rešiti s silo. To je naravno. Rešimo ga lahko le s sporazumevanjem, z dogovori z društvi. Odbor meni, in tudi osebno menim tako, da je rešitev tega problema le v združevanju društev, ki gojijo iste panoge, saj nimamo dovolj tekmovalcev, da bi zadovoljili vse potrebe danes obstoječih društev, ki so preveč razdrobljena. Odborniki se morajo zavedati dolžnosti, da njihov cilj ni samo zmagovati v prvenstvu, ampak da je njihov cilj ohraniti slovenstvo v naših vaseh. Prvi skromni korak je ta, da naša društva ne odstopijo nobenega slovenskega tekmovalca, kot se je doslej dogajalo, in nato, da na ravni mladinskih, članskih e-ekip postopoma najdejo možnost sodelovanja in da nekako omejijo svoje poslovanje. Verjetno bo ta proces dolg, ker je težko premostiti ozko vaško miselnost, ozko društveno miselnost, vendar to je glavno breme in glavna naloga odbornikov v vsakem društvu. Kot odbor Združenja pa bomo skušali vplivati ravno na odbornike z vsemi mogočimi načini, ampak prisiliti, kot sem rekel, ne moremo nikogar. To bo samo težka truda-polna prepričevalna akcija.* tZakaj ste se odločili, da seminar organizirate v Trstu*, je bilo prvo vprašanje, ki smo ga postavili Ivanu Peterlinu, tajniku ZSŠDI. «K temu je botrovalo predvsem prepričanje, da lahko tako nudimo možnost udeležbe resnično širokemu krogu slušateljev. Vse do letos, so bili seminarji vedno v matični domovini in to ob dokaj skromni udeležbi prav zato, ker so naši odborniki vsi amaterji in si resnično z veliko težavo na svojem delovnem mestu vzamejo dva prosta dneva, da se potem udeležujejo takih seminarjev. Tudi praksa je v vseh teh letih pokazala, da se je seminarjev udeležilo veliko takih ljudi, v glavnem študentovske mladine, ki jih potem nismo nikoli več srečali na športnem prizorišču. Prav zato smo se odločili, da letošnji seminar priredimo takorekoč pred nosom vsakega našega odbornika.* tOdziv ni poplačal truda. Kje je po tvojem mnenju vzrok za tako slabo udeležbo?* »Zakaj se naši odborniki niso udeležili tega študijskega seminarja, je prav gotovo stvar, ki je vredna globokega premisleka. Po mojem je tudi ta pojav eno velikih protislovij naše zamejske telesne kulture. Po eni strani vsi na vsakem koraku jokamo, da nimamo kadrov, da smo na tem področju deficitarni, ko pa se pojavi priložnost, da bi lahko na tem področju nekaj naredili, smo pa nerazumljivo in dokaj dosledno odsotni. S svoje strani lahko izrazim samo začudenje in globoko zaprepaščenost nad takimi, dokaj senčnatimi, stranmi našega športa. Mislim, da je že skrajni čas, da se nehamo igrati in da od besed, ki jih je že itak preveč, preidemo k večji resnosti in korenitejši zavzetosti in dejanjem.* PISMA BRALCEV Kaj ženska pri novinarjih športne rubrike »Primorskega dnevnika* ne more nositi naziva Trener? Je to res samo moški naziv? Dne 13. februarja 82 sva "podpisani delali v Ljubljani pri Centru za strokovno izobraževanje kadrov (šolski center za telesno vzgojo) izpit za trenerja športne ritmične gimnastike. Iz cele Slovenije nas je bilo 14. Bile so to tovarišice iz krajev, kjer so se ustanovili centri za ŠRG. To je iz Maribora. Novega mesta, Ljubljane, Kranja, Nove Gorice in medve iz Gorice. Čim sva zvedeli, da sva izpit izdelali (ker jih je nekaj tudi »padlo* na izpitu), sva to javili na športno rubriko Primorskega dnevnika. ker sva smatrali, da je za naš zamejski šport važno, da imamo dve novi trenerki, edini v tej športni panogi v zamejstvu. Najprej sva čakali 19 dni, da je bil dopis objavljen. No, in ko so ga objavili, je »postal* takšen: Nevi vaditeljici — Na letošnjem tečaju za vaditeljice ŠRG. ki ga je v Ljubljani pripravil šolski center za telesno vzgojo itd. itd. Prejšnjo soboto sta goriški vaditeljici, skupaj s kolegicami iz Nove Gorice, uspešno Opravili izpit. Pismeno sva javili na športno rubriko Primorskega dnevnika, naj vendar članke objavijo, kakor so bili napisani in naj jih ne »sfri-zirajo* kakor jim ugaja. Po mesecu dni. še ni bilo opravičila ali »popravila* napak v članku. Brez komentarja — »Trener* je lahko (po pojmih športnih novinarjev) samo moški in še to oni. ki goji nogomet, košarko, odbojko itd. . . odloča se torej res, še vedno brez ženske. Mija Ušaj - Češčutova in Emanuela Leban Pripis uredništva Podpisnicama gornjega pisma u-redništvu bi svetovali, da si prelistata Primorski dnevnik z dne 6. marca (to je 3 dni kasneje, ko je bil objavljen članek o tečaju v Ljubljani) ter bosta opazili na športni strani pod naslovom «Po-jasnilo*, da smo vzeli na znanje njuno objasnitev o razliki med vaditeljico in trenerko. Očitno je, da jima trenersko delo ni dovolilo, da bi tistega dne segali po našem dnevniku ter opazili to, zaradi česar se ponovno oglašata. Ob tem pa bi radi nekaj dodali ob njunem drugem pismu. Najprej to: in tudi ne bomo delali razlik med trenerko in trenerjem, važno je, da je takih ljudi v naših vrstah čimveč, ne glede na spol. Ker so nam očitali, da smo članek spremenili po naši volji, bi glede moralnosti povedali še to. V pogovoru z Emanuela Leban smo izvedeli, da ni vedela za vsebino ne prvega, ne drugega pisma in da se nam ne zdi pošteno pošiljati pisma in jih podpisovati z imenom oseb, ki o tem niso obveščene. Tudi to, če hočemo, je nekorektnost. Pa brez zamere! » » * V prvi številki »Naše telesne kulture* z dne 7. marca 1982. je na drugi strani objavljena slika s srečanja GO - TS - Nova Gorica. ki smo ga imeli 21. febr. 82 v športnem centru ŠZ Bor. Pod sliko piše: »Moderna gimnastika ima vedno več privrženk med našimi dekleti. . .» K temu pripisu sledeče: Dekleta na sliki se bavijo z mlado športno panogo, ki se ji pravi športna ritmična gimnastika in ki je danes pojem za posebno zvrst telesnih vaj. ki z določenimi sredstvi in na poseben način usklajuje telesno gibanje z glasbo. V svoj program vključuje prvine in vaje, ki jim je samo telo osnovno izrazno sredstvo in take. ki jih dopolnjuje z orodjem (žoga, obroč, kolebnica, kiji, trak, tančica), ŠRG ne moremo torej istovetiti z »ritmiko* — »jazz gimnastiko* ali «folk - gimnastiko* ali drugo moderno gimnastiko, ki je značilno za določene ritmične šole, ki se po-rojevajo zlasti v Avstriji in Italiji (v Vicenzi) kot »muhe enodnevnice*. Že to, da je sprejeta v olimpijske igre 1. 1984 in da se že od leta 1963 prirejajo svetovna prvenstva pove. da nima nič skupnega z moderno gimnastiko in da je (o tekmovalna panoga s svojim ocenjevalnim pravilnikom, s svojo lastno »tehniko*, kakor jih ima npr. umetnostno drsanje, športna gimnastika ipd. Toliko v pojasnilo. Za pojasnilo se prisrčno zahvaljujemo. Prilogo uredila DANILO BIZJAK in BRANKO LAKOVIČ ob sodelovanju Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Odbora za telesno kulturo pri SKGZ. IZ NAŠIH ARHIVOV ■ IZ NAŠIH ARHIVOV KOŠARKA Povratna srečanja «play-off» Iskra Olimpija za zmago Ljubljančani imajo možnost premagati Crve-no zvezdo - Jugoplastika - Partizan po TV V Ljubljani, Splitu, Sarajevu in Šibeniku bodo danes na sporedu povratna srečanja «play-off» jugoslovanskega košarkarskega prvenstva. Domačini bodo skušali nadoknaditi zamujeno in si priboriti pravico do tretje dodatne tekme, saj so bili v prejšnjem kolu vsi poraženi. Iskra Olimpija, Jugoplastika, Bosna in Šibenka bodo morale igrati na Vse ali nič, sicer je za njih prvenstvo končano. Realno gledano pa gre pripomniti, da so Crvena zvezda, Partizan, Cibona in Zadar ze-lo trd oreh, tako da se obetajo pod koši ogorčeni boji. Iskra Olimpija bo gostila beograjsko Crveno zvezdo. Ljubljančani i-niajo veliko možnosti za zmago, če Pomislimo, da so v Beogradu klonili samo v zadnjih minutah srečanja. Upati je le, da se bo Jelovac spet vrnil v prejšnjo formo, ko je bil Wed najbolj učinkovitimi strelci lige *n da bodo Ljubljančani zaigrali v obrambi nekoliko bolj zbrano. V Splitu bodo po enem letu spet zadihali prvoligaško vzdušje. Jugoplastika bo namreč igrala proti Partizanu, ki odločno juriša na zmago. Jerkov in tovariši so v Beogradu izgubili za deset točk razlike, njihova ielja, da bi porazili uglednega tekmeca pa je seveda velika. Tekmo bo prenašala tudi jugoslovanska TV z začetkom ob 17. uri in 10 minut (po jugoslovanskem času). Naloga Bosne, da premaga Cibo-no je skoraj brezupna, saj so No-voselovi varovanci s Partizanom nesporni favoriti za naslov državnega Prvaka. Menimo, da ne bodo pustili Sarajeva poraženi in da se bodo ta ko uvrstili v naslednje kolo. Poleg Iskre Olimpije pa imajo nekaj več možnosti za zmago tudi igralci Ši-benke, ki se bodo pred domačim občinstvom pomerili z Zadrom. Ali jim bo nsrvhn izsiliti tretjo tekmo? NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Olimpiji novi točki? Jugoslovansko nogometno prvenstvo teče zelo pospešeno, saj je letos vsa pozornost obrnjena k reprezentanci. Kljub temu pa so borbe na nogometnih pravokotnikih kvalitetnejše od lanskega prvenstva m tudi zanimanje je veliko, čeprav si t je zagrebški Dinamo skorajda zagotovil naslov državnega prvaka. Ljubljanska Olimpija bo jutri igrala pred domačim občinstvom proti željezničarju iz Sarajeva. V taboru zelenobelih si obetajo dve točki, kar bi jim pomenilo veliko in bi *e bržčas rešili vsakih skrbi pred Nazadovanjem, še več, pri Olimpiji celo računajo, da bo moštvo v pre- ostalih tekmah (štiri na domačem igrišču) zbralo celo 33 točk Sicer pa bodo že danes odigrali dve tekmi, in sicer Radnički - Vardar in Rijeka - Velež, ostali pari pa so naslednji: Olimpija - Željezničar Osijek - Dinamo Partizan - Budučnost Vojvodina - Beograd Zagreb - Crvena zvezda Sarajevo - Hajduk Teteks - Sloboda Uspeh Borga proti Bertolucciju MONTECARLO — švedski teniški as Bjorn Borg je uspešno začel kvalifikacije za nastop na turnirju «Grand Prix» v Montecarlu. Po petih mesecih odsotnosti s teniških igrišč je včeraj premagal Italijana - ........... .................... ...................... Krasovo enajsterico (na sliki med derbijem v Bazovici) čaka jutri težko gostovanje v Dolini, saj tudi domači Breg nujno potrebuje točke, da si zagotovi obstoj v 2. amaterski ligi NOGOMET JUTRI V 2. AMATERSKI LICI Breg-Kras: ostra borba za točke Oboji se še vedno niso otresli nevarnosti izpada ■ Zarja tokrat brez izključenega Vojka Kriimančiča ■ Nevarno gostovanje za Primorje 1. AMATERSKA LIGA Prvenstvo bodo zaradi pokrajinskega turnirja odložili za dve nedelji in to bodo jutri izkoristili, da odigrajo tri zaostale tekme, in sicer Vesna - Lignano, Portuale - Palmanova, Sovrana - Costalunga. Vesna — Lignano Križani imajo jutri izredno priložnost, da popravijo svoj položaj na lestvici. V gosteh imajo ekipo, ki ima le dve točki več, tako da bi v primeru zmage Vesna zapustila rep lestvice. Upanja Križanov so povsem opravičena, saj so «plavi» v zadnjih nastopih na domačih tleh povsem zadovoljili. Vesna je namreč v zadnjih treh tekmah zbrala kar šest točk in tudi jutri juriša na zmago, čeprav se vsi zavedajo, da naloga ne bo lahka, saj je tudi Lignano v nevarnih vodah in bo za- to prišel v Križ z namenom, da odnese vsaj točko. 2. AMATERSKA LIGA Breg — Kras Ker obe ekipi nista še na varnem, se obeta zanimiv derbi in precej ostra borba za točke. Končni izid tega derbija bo tudi zelo važen za obe enajsterici. Na boljšem je vsekakor Kras, ki ima tri točke več od Brega, ki pa mora igrati še zaostalo tekmo z Zarjo. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi se Kras zadovoljil s polovičnim izkupičkom, medtem ko morajo Brežani jurišati na zmago, sicer se bodo znašli v res kritičnem položaju. Vendar pa so »plavi* tudi nekoliko utrujeni, saj so precej moči iztrošili v sredo, ko so se na izredno blatnem igrišču pomerili s Primorjem. Prav v tem derbiju je prišlo do iz- Bertoluccija s 7:5, 6:0. .............................................................................................iiiMiiiiiiiit.iiuj'niiiiiiiiinHHiiniiiiiiMiiiiiiiiiiii..................................................................................................................................................... košarka JUTRI V ITALUANSKI C-1 Udi Zadnje gostovanje Jadrana (v San Dona) pred pričetkom drugega dela prvenstva Izid tekme proti Canelli lahko spremeni lestvico samo v primeru zmage peterke Interspar proti Autopiu (kar pa je skoraj nemogoče) Jadranovci bodo jutri odigrali zadnjo prvenstveno, tekmo pred •-.play-off». Rezultat tokrat verjetno ne bo pomemben. Naši bodo kot vedno odpotovali v San Dona. za to, da zmagajo. V primeru (to pa je skoraj nemogoče), da bi Autopiu izgubil proti peterki Interspar, pa bi končni izid v San Donaju lahko spremenil pare, ki se bodo potegovali za prestop v B ligo. Naši fantje bodo lahko igrali sproščeno kot še nikoli letos, zato bodo lahko predvajali tudi dopadljivo igro. Prav tako tudi domačini, ki sploh niso vezani na končni izid tekme1. Tekma med Canello in Jadranom se bo pričela ob 18.15 v San Dunaju di Piave. PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM Bor — Barcolana Ožboltovi varovanci so po dveh zaporednih zmagah ponovno dobili nekaj zaupanja v lastne sposobno sti. To jim bo še kako koristilo R *■ ■! proti Barcolani, ki je kljub spodrsljajem še vedno na tretjem mestu razpredelnice. V prvem srečanju so torovci popustili na vsej črti in doživeli pekoč poraz. Naši fantje bodo drevi verjetno zbrali vse sile, da se oddolžijo Tržačanom. Polet — Inter Milje Polet je v prvem delu prvenstva klonil proti Miljčanom. Povedati pa moramo, da so naši Igkrat igrali v zelo okrnjeni postavi. Po našem mnenju so »oranžni* boljši od nasprotnikov, zato si upamo trditi, da bodo tudi osvojili novi točki. Kontovel — Scoglietto Naši bodo imeli proti vodečemu Scogliettu nedvomno težko nalogo, saj so Tržačani res nekje najboljše moštvo v tem prvenstvu, ali vsaj moštvo, ki je doslej bilo najbolj konstantno. Z druge strani so Lukšovi varovanci zelo dobra ekipa, zato ne bi bilo čudno, če bi nas še enkrat presenetili z novo zmago. SPORED 21. KOLA GMT - Z&S; SGT - Časa del Fri go; Bor - Barcolana (3. 4. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); CUS - Fer-roviario; Polet - Inter Mil.je (4.4. ob 11.00 na Opčinah); Kontovel -Scoglietto (4. 4. ob 11.00 na Kontovel); Don Bosco - Stelia Azzurra. Cancia NA GORIŠKEM Dom — Termozeta Domovci bodo danes igrali na domačih tleh proti skromni peterki Termozeta iz Gradeža, ki .je trenutno na zadnjem mestu skupne lestvice, saj .je letos le dvakrat zmagala, žal enkrat prav proti Ber gočevim varovancem. Tedaj so sicer igrali na odprtem mrzlem igrišču v Gradežu, zato pa danes belo-rdeči ne bi smeli imeti prevelikih težav, da pospravijo obe točki. V prešnjem kolu so domovci po izredni igri v prvem polčasu povsem zasluženo premagali izkušeno ekipo Marmibieffe. S to zmago so se približali na skupni lestvici kar štirim ekipam. Z morebitno današnjo zmago bi lahko katero od teh ekip dohiteli, kar bi bilo vsekakor spodbudno glede na letošnjo izredno negativno sezono. Srečanje bo na sporedu v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 18. uri. IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA Pom-ArteA 69:86 Marmibieffe - Dom 72:85 Polisontina - Arte B H:81 Edera - Immobil. Vittoria 79:67 Ronchi - Erbasol 79:81 C.d. Carrozziere - Corridoni 63:58 Termozeta - Grado 45:132 LESTVICA Grado 32; Arte A in Časa del Carrozziere 30; Arte B. Pom, Polisontina 24; Edera 18; Corridoni, Im-mobiliare Vittoria, Marmibieffe in Ronchi 12; Dom 10; Erbasol 6: Termozeta 4. Časa del Carrozziere in Grado imata srečanje manj. M. C KOTALKANJE ® _____ M Domači šport DANES NA POKRAJINSKEM PRVENSTVU ZAČETNIKOV IN PLESNIH PAROV Tudi trije poletovci Danes in jutri bo na vrsti pokrajinsko prvenstvo v kotalkanju za kategorijo začetnikov ter za plesne pare. Prvenstvo organizira tržaško društvo Jolly (Ul. Giarizzole). Polet bodo na tem prvenstvu zastopali trije začetniki: Mitja Kokorovec, Federica Russolo ter Tamara Oper-ti. Vsi trije trenirajo šele nekaj več kot leto dni in bodo torej prvič prikazali svoje sposobnosti na uradnem prvenstvu FIHP. Danes popoldne bodo na vrsti obvezni liki (s pričetkom ob 15. uri), jutri popoldne (ob isti uri) pa bo prosti program. Jutri popoldne bodo nastopili tudi plesni pari vseh kategorij. Stevo Kosmač SOBOTA, 3. APRILA 1982 NOGOMET UNDER 20 19.30 v Trstu, Drev. Sanzio: Edi-le Adriatica - Breg; 16.30 na Opčinah: Opicina - Vesna; NAJMLAJŠI 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Ca-priva; CICIBANI 17.30 v Dolini: Breg - Costalunga; MLAJŠI CICIBANI 17.15 v Trstu, Čarbola: Čampa -nelle - Breg: KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Trstu, «1. maj»: Bor -Barcolana; 18.00 v Gorici: Dom -Termozeta; KADETI 15.30 v Trstu, Ul. Scoglio: Scoglietto - Sokol; 16.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Ferroviario; KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 15.00 v Trstu, kotalkališče Jolly-ja: nastopa tudi Polet; ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Spinei: Spinea - Sokol; 18.00 v Padovi; Don Bosco Padova - Bor Intereuropa; MOŠKA C -1 LIGA 18.00 v Trstu, «1. maj*: Bor JIK Banka - Pallavolo Vittorio Veneto; ŽENSKA C - 2 LIGA 18.00 na Proseku: Kontovel - AGI Gorica; 20.30 pri Banih: Sloga - Ju- lia; 20.45 v Dolini: Breg - Colloredo; MOŠKA D LIGA 20.30 v štandrežu: Juventina Belca - 01ympia Terpin; ŽENSKA D LIGA 19.30 v Trstu, «1. maj*: Bor - Solaris; 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Trstu, Visentini: La Tal-pa - Bor; JUTRI NEDELJA, 4. APRILA 1982 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.30 v Križu: Vesna - Lignano; 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Trstu, Ul. Flavia: Liber- tas - Primorje; 16.30 v Dolini: Breg - Kras; 16.30 v Bazovici: Zarja -CGS; 3. AMATERSKA LIGA 16.30 v Gorici: Azzurra - Juventina: 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Vermegliano; 16.30 v Beglianu: Be-gliano - Mladost: 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: San Luigi For You -Gaja; NARAŠČAJNIKI 14.15 v Trstu. Ul. Flavia: San Luigi For You - Kras: 10.30 na Padri-čah: Gaja - Olimpia; 10.30 v Vidmu: Real - Primorje; NAJMLAJŠI 10.15 v Trstu, Kampanele: Chiar-bola - Breg; 13.00 v Trstu, Kampanele: Montebello - Zarja; 12.45 na Opčinah: Opicina Supercaffč -Primorje; MLADINCI 9.30 v Zagraju: Sagrado - Juventina; ZAČETNIKI 10.00 v Dolini: Breg - Muggesa-na; 10.00 v Repnu: Kras - CGS; KOŠARKA MOŠKA C-1 LIGA 17.30 v San Donaju: Canella - Jadran; PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Opčinah: Polet - Inter Milje; 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Scoglietto: 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, «1. maj*: La Tal-pa - Bor; 11.00 v Trstu, Greta: Saba - Kontovel: PROPAGANDA 9.30 v Skednju: Servolana - Bor; 9.00 v Trstu, Vrdelska cesta: Li-bertas - Kontovel; KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO 15.00 v Trstu, kotalkališče Jolly-ja: nastopa tudi Polet; ATLETIKA STRAMILANO 12.30 v Milanu: nastopa tudi Adria ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 10.30 v Dolini: Breg - Italcantie-ri; 11.00 v Trstu, Svevo: Gold Fassl - Sloga; 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Petrarca: OMA - Sokol; 11.00 na Proseku: Kontovel -Nuova Pallavolo TS. ODBOJKA NASE SESTERKE PRED TEŽKO NALOGO Drevi v ospredju četrtoligaški derbi med Juventino Belca in Olympio Terpin Bor Intereuropa in Sokol (B liga) igrata v gosteh - Bor Jik Banka (C-1 liga) še zadnjič pred domačimi navijači • Nevarnost za Slogo in Breg (C-2 liga) Odbojkarice in odbojkarji bodo danes in jutri opravili še zadnjo prvenstveno obveznost pred 14-dnev-nim premorom. Tudi ta konec tedna bo odigranih kar trinajst tekem, od katerih bo osrednja v Štandrežu med domačo Juventino Belco in O-lympio Terpin iz Gorice. Ob tem za slovensko goriško odbojkarsko javnost najbolj zanimivem srečanju, jih bo še nekaj, tako da bodo prišli na svoj račun tudi prijatelji odbojke na Tržaškem. Ženska B liga To pot igrata oba naša drugoliga-ša spet v gosteh: Sokol v Spinei, Bor Intereuropa pa v Padovi. Prav gotovo je tokrat pred težko nalogo šesterka Bora Intereurope, ki bo imela na drugi strani mreže Don Bosco iz Padove, ki ima osem točk in možnost za napredovanje (vodita namreč Putinati iz Ferrare in CUS iz Padove z 10 točkami), medtem ko jih ima Spinea samo 6 in je po vsej verjetnosti izločena iz ožjega kroga šesterk, ki se borijo za visoko uvrstitev. Omeniti moramo še to, da je Spinea v prvem srečanju zmagala v Nabrežini s 3:1, Don Bosco v Trstu pa bolj prepričljivo s 3:0. Ob vsem tem pa obe sloven- SrS«S=Sr^-S5SH morala osvojiti obe točki Mirna Jaušovec-prva dama evropskega tenisa Mirna Jaušovec je vsekakor na najboljši poti, da si'v letu 1982 zagotovi naslov najboljše teniške profesionalke v Evropi, pa tudi uvrstitev med najboljšo osmerico na sve tovni računalniški lestvici, kar bi zagotavljalo, da bi bila zagotovo *Hed nosilkami osmih najboljših s u Pin na evropski turneji tudi v ra rižu in mmbledonu, kjer lahko pričakujemo v letošnji sezoni razple v številnih teniških kombinacijah. Človek se zdaj sprašuje, kje so Pravzaprav meje v teniški karieri Mime Jaušovec, kajti 800 osvojenih točk p tekmovanju Avon (finale v petroitu, polfinale v Kansas City Ju, turnirska zmaga v Los Angelesu 'n finale v Dallasu) je več, kot so lahko pričakovali tudi največji optimisti. Mirna Jaušovec je sama napovedala med kratkim bivanjem v Mariboru, da je v letu 1982 njen najpomembnejši cilj Pariz, saj je znano, da je Mirna Jaušovec specialistka za peščena igrišča, pa je zatorej logično, da bi lahko napravila na teniškem stadionu Roland Garros v bulonjskem gozdu še tisti poslednji korak, kajti nikoli doslej še ni slavila- v dvobojih s Tracy Austinovo in Chris Evertovo, kot ni nikoli doslej' osvojila turnirja, ki Šteje za Grand Siam, ko je nastopala vsa svetovna teniška elita. Novost z letošnje ameriške zimske turneje je tudi sodelovanje s temnopolto ameriško igralko Lesleg Al len, s katero sta slavili v igri šen skih parov v Detroitu, zalo lahko pričakujemo, da bosta z Leslei/ Al-lenovo med najboljšimi ženskimi pa ri na svetu. Zagotovo bosta seveda nosilki visokih skupin v Parizu, Wimbledonu in Flushing Meadoivsu, saj lahko mirno zapišemo, da je močnejša le kombinacija Martina Navratilova - Pam Shriver, medtem ko sta Mirna Jaušovec in Lesleg Al len na ravni ženskih parov, kakršni so Wendy Turnbull - Rosemarie Ca-sals, Sue Barker - Ann Kigomura in Kalhy Jordan - Ann Smith, ki so v zadnjih sezonah zmagovali tudi največjih turnirjih. Veliki teniški razplet lahko v letu 1982 pričakujemo prav v Evropi, kajti že meja se bo pojavila na starem kontinentu tudi Chris Evert, ki je pogodbeno vezana z družbo veles-se», medtem ko je «/i!a» zbrala v svojo teniško ekipo Andreo Jaeger, Pam Shriver, Mimo Jaušovec, Barbaro Potter in Bettino Bunge, kar je skorajda neverjetno, če vemo, kakšne so cene ttakšnih transferjev» v svetovnem tenisu. Italijanski proizvajalci pa so očitno tudi v letu 1982 najbolj dinamični, saj nastopa- jo t> podobnih vlogah za «/ila» v alpskem smučanju tudi Phil Mohre, Bojan Križaj, Steve Mahre in Boris Strel. S svojimi uspehi v teniških arenah pa je Mirna Jaušovec zagotovo najbolje plačani jugoslovanski športnik v posameznih šport nih panogah, kajti njeni bruto d~ hodki iz turnirskih nagrad so se v letu 1981 povzpeli nad 200.000 dolarjev, medtem ko je v letu 1982 že konec marca povsem blizu znamki 100.000 dolarjev. Obenem je znano, da plačujejo proizvajalci teniške o-preme igralkam takšnega formata 150.000 dolarjev za loparje, 100.000 dolarjev za teniške drese in 50.000 dolarjev za teniške copate, kar je spodnja meja za svetovno deseteri co, če verjamemo zapisom v ameriški reviji cTennis». ACO PASTERNJAK ski šesterki ne bosta nastopili z najboljšima postavama. Moška C-1 liga Odbojkarji Bora JIK Banke se bodo drevi poslovili od domačih ne preveč številnih, a toliko bolj zvestih navijačev. Gostili bodo solidni Vittorio Veneto, ki je doslej trikrat zmagal, nazadnje prav pred tednom, ko je doma premagal vodeči Solaris Norcia iz Trsta. Borovci bodo spet nastopili okrnjeni, ker se je pred tednom poškodoval Stančič. Prvo srečanje v Vittoriu Venetu se je končalo s 3:0 v korist domačinov. Ženska C-2 liga Vsi trije naši zastopniki igrajo doma. Pred najlažjo nalogo je to pot Kontovel, ki bo gostil skromni Agi iz Gorice. To pomeni, da je Kontovel pred peto zaporedno zmago. Tako Sloga kot tudi Breg pa se bosta spoprijela s sila neugodnima nasprotnikoma. V prvem delu prvenstva je Colloredo kar dvakrat premagal Breg s 3:2, z istim izidom je Sloga tudi dvakrat odpravila Ju-lio. še dobro, da oba drevišnja nasprotnika zadnje čase ne igrata najbolje. S tem pa ni rečeno, da imata Sloga in Breg točki v žepu, ker previdnost ne bo o3382 (*5723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00. temo 900.00 din. za organizacij in podietia mesečno 120,00, letno 1200.00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš, 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 tir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 3. aprila 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska ■H ITT Trst Član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG S3 GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE V ZAČETKU LETA V JUGOSLAVIJI GOSPODARSKA DEJAVNOST PLAHNI Vri pregledovanju Umskih dosežkov jagoslovan skega gospodarstva smo zapisali, kako nekateri pojavi v tem gospodarstvu vendarle kažejo na premike k postopni stabilizaciji gospodarstva. Ven dar smo ob lem ugotavljali, da prihaja do teh premikov zelo, zelo počasi in hudo krčevito, tako da je na zunaj komajda opaziti kakšen bistven premik. Lanski uspeh v trgovanju s tujino je si cer najvidnejši tak premik (načrtovano je bilo. da bo imela lani Jugoslavija s tujino 1.8 milijarde dolarjev^ primanjkljaja, pa je bil ta primanjkljaj komaj 700 milijonov dolarjev, vendar predvsem zaradi zelo uspešnega izvoza v države socialistih nega tabora oz. zaradi ugodne prodaje za nekon eertibitne devize). Vsi ostali dosežki pa kažejo, da vzroke, zaradi katerih je jugoslovansko go spudarstvo premalo trdno, zelo počasi odpravlja mo. Zato snto pri ocenjevanju lanskega gospodarskega lete zapisali, da bo treba letos voditi izjemno premišljeno gospodarsko politiko, če hočemo vsaj približno doseči načrtovane cilje Za letos: zmanjšati devizni primanjkljaj na 500 milijonov dolarjev, kar pomeni, da je treba močno pove čati zlasti izvoz v države, ki plačujejo blago s trdnimi valutami: odplačati vse dolgove, ki letos zapadejo, in vse obresti za te dolgove (skupno več kot 5 milijonov dolarjev), preprečiti padanje življenjske ravni prebivalcev in zagotoviti normal no preskrbo industrije in prebivalstva. Jasno pa smo zapisali, da bo zaradi vsega tega treba omogočiti in zagotoviti dokaj visok nivo gospodarske aktivnosti in da bo prav to morala biti glavna skrb gospodarske politike. Bojazen, da bo takšne zahteve vsaj v začetku leta težko 'izpolnili, se je pokazala kot povsem upraričena. V prvih treh mesecih gospodarstvo ne dosega tistih ciljev, ki jih je postavila gospo odrska politika za leto 1982. Pravzaprav ne dosega niti enega od teh ciljev. Najprej — zebi slabo je startala industrija, ki je naredila v prvih dveh mesecih na primer le za 2.6 odstotka reč, načrtovano pa je bilo 3.5 odstotno povečanje. Tudi marca se ti rezultati ne bodo izboljšali, kajti in dustriji manjka surovin in zlasti uvoženega rc produkcijskega materiala, zlasti pa ji primanjkuje energije. Primanjkuje ji tako tekočih goriv kot električne energije, zaradi česar so delavci v mar sikat eri tovarni morali zaustaviti stroje. Izjemno hudo pomanjkanje električne energije (do velikih redukcij je prišlo zlasti v južnejših j republikah zaradi skoraj povsem praznili zbiralnih jezer pred vodnimi elektrarnami) je zaustavilo predvsem tisto industrijo, ki dela za izvoz. Toda do pomanjkanja električne energije ni prišlo samo zaradi slabih hidroloških razmer, ki 01 je povzročila zelo sušna zima. pač pa tudi zato, ker so .aradi pomanjkanja mazuta morali povsem prenehati s proizvodnjo električne energije v tistih toplotnih elektrarnah, ki jih poganja to naftno gorivo. To je najbolj prizadelo Hrvaško, ki ima največ lakih elektrarn, pa tudi Vojvodino in Makedonijo. Zdaj marsikateri jugoslovanski gospodarski strokovnjak zagovarja tezo. da je zvezna gospodarska politika ravnala nedopustno slabo. lzer je dopustila, da so se te elektrarne usta vile. Da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo električne energiie v toplotnih elektrarnah (s tem pa bi se izognili tudi pomanjkanju) bi morali uvoziti 1.5 milijona ton mazuta. :a kar bi potrebovali približno 225 mili-Onov dolarjev. Ker tega nismo zagotovili, se je dalo zaustavilo v marsikateri to varni. Varčevati e pri uvozu mazutu zato ni go spadamo, saj povzroča gospodarsko škodo, ki bo prečei večja kot pa korist od zmanjšanega uvoza. Tako sklepanje je seveda pravilno — če ima država dovolj deviz za uvoz nafte. Jugoslovanski ekonomisti sicer priznajo, da je dosežen splošen pozitiven premik pri gospodarskih gibanjih prav s tem. da je Jugoslavija uspela močno skrčili uvoz nafte oziroma sorazmerno zmanjšati izdatke za nakup tega goriva. Uvoz surove nafte je v ne kaj letih zmanjšala od 12 na 10 milijonov ton. Tako zmanjševanje je sicer načrtovano, toda manjši uvoz se mnogo bolj zmanjšuje zaradi pomanjkanja deviz kot zaradi trdnega in pretehtanega na črta. če bi bilo namreč zmanjševanj: nakupov surove nafte natančno načrtovanox ne bi prihajalo do občasnih hudih pomanjkanj tega goriva, zlasti pa ne do tolikšnih, da bi zaustavilo delo industrije. Do tega je lanprišlo večkrat, prav tako pa tudi letos, sai za prve tri mesece lahko ugotovimo, da se v Jugoslaviji otepajo z zelo hudimi težavami pri preskrbi s temi gorivi. Pomanjkanje pa je logična posledica dejstva, da je izvoz letos precej manjši, kot je bilo načrto rano. V dveh mesecih in pol se je jugoslovanski izvoz povečal za 3 odstotke (na konvertibilne trge celo samo za en odstotek), načrtovali pa so. da se bo povečal za 8,5 odstotka (oziroma na konvertibilne trge za 12 odstotkov). Zaradi majhnega izvoza se sicer plačilna bilanca ni poslabšala — primanjkljaj se je celo zmanjšal za 22 odstotkov • vendar seveda zaradi lega, ker so močno zmanj šali uvoz. Uvoz je manjši za 10 odstotkov, uvoz s konvertibilnega trga pa celo za 12 odstotkov. Do tako hudega upadanja uvoza je prišlo zaradi pomanjkanja deviz oziroma zaradi premajhnega izvoza. Izvoz je namreč v prvih dveh in pol me secih kar za milijardo dolarjev manjši, kol je bilo načrtovano. Ker je vsaj štiri, desetine jugo slovanske industrije skoraj popolnoma odvisne od uvoza surovin, energije in reprodukcijskega mate riala, se je seveda aktivnost te industrije močno zmanjšala. Slabotnejša gospodarska aletivnost pa seveda ne omogoča večjega izvoza. Rešitev bi bila v najetju posojil v tujini, s katerimi bi lahko ku P‘l'f potrebno blago za industrijo, toda takšna po sojila Jugoslavija zdaj zelo težko dobi. Zgodilo se je celo, da sama industrija oziroma izvozniki zadržujejo devize, ker jih strašijo, da bo država zaradi težav, ki jih ima pri deviznem poslovanju, zaslužene devize podjetjem odvzela. Zato svoje devize puščajo v tujini ali na svojih bančnih ra čunih. Vse to seveda zahteva zelo hitre posege go spodarske politike. Toda vlada na talce zahteve odgovarja, da je že storila, kar je bilo za letos predvideno in da prihaja do težav zato, kar go spodarstvo ne spoštuje predpisov in dogovorov. Kot primer takega ravnanja ponuja prav naftni klobčič. 'Z zakonom je predpisano, koliko deviz morajo republike izločiti od zasluženih deviz za uvoz nafte. Toda te devize se ne stekajo tako, kol je bilo predvideno. Menda se je za nakup nafte zbralo 300 milijonov dolarjev manj kol bi se po predvideni dinamiki moralo. Zvezna vlada je iz tega izpeljala zelo poenostavljen sklep: po republikah ne spoštujejo predpisanega zakona. Toda - stvar je precej drugačna. Devizni priliv od izvoza ni tolikšen, da bi lahko zbrali toliko deviz, kol jih potrebujemo za uvoz nafte. Repu bilke oziroma jugoslovansko gospodarstvo ne more pokriti tistih obveznosti, ki mu jih nalaga zakon, ker ne izvozi dovolj. Tako pa ni samo z nafto, ampak tudi z izdelki, ki jih industrija rabi iz uvoza. Povsem logična posledica vsega tega je -za jugoslovanske razmere kar precejšnje zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Vlada je še pred nelcaj meseci ugotavljala, da bo morala delovati v nekaj smereh, če bo hotela spremeniti gospodarska gibanja. Pristala je na zahtevo ekonomistov, da je treba dinar glede na tuje valute razvrednotiti. V zadnjih ne kaj mesecih je dinar devalviral glede na ameriški dolar kar za 60 odstotkov. To je gotovo bi a godejno vplivalo na izvoz, hkrati pa je skrčilo uvoz, vendar še zdaleč ne (oliko, kot se je pri čakovalo od tega ukrepa. Druga možnost za gospodarsko politiko bi bilo najemanje tujih posojil za poživitev gospodarske aktivnosti, vendar smo že zapisali, da so pri tem dokaj nemočni. Tretja možnost je še ostrejše administrativno nadziranje reprodukcijskih tokov. Tega je že zdaj izredno veliko, saj npr. uvoz popolnoma kontrolirajo rc publiške in zvezna uprava. Ostaja še četrta moz nost. ki se ponuja sama od sebe: zmanjšanje go spodarske aktivnosti. Do le že prihaja, je pa to najslabša varianta vseh rešitev, ker je priznanje lastne nemoči. Iz vsega tega sledi, da velikih prekucuštev gospodarska politika ne bo mogla storiti, pač pa se bo morala začeti ukvarjati z na oko povsem drobnimi zadevami, v prav vsako možnostjo, da bo industrija dobila reč energije, surovin in osla lega blaga, brez katerega ne more uspešno delati. Zanimivo pa je. da se prav v takem obdobju, ko se gospodarske težave zgrinjajo na kup. rojeva kar precej idej o tem. da je za takšno gospodarsko stanje pravzaprav kriv sam (samoupravni) sistem in da bi zato kazalo spremeniti celo nekatere člene ustave. Izrazit zagovornik takih spre minjanj je npr. Svetozar Vukmanovič — Tempo, nekdanji predsednik sindikatov. Vlada prepričanje, da skušajo taki zagovorniki vzbuditi vtis, kako bi gospodarske probleme mnogo lažje reševali, če republike ne bi imele tolikšne pristojnosti pri teh zadevah in če bi marsikaj poenostavili z ne kakšnim centralističnim urejanjem. Razprava p tem se stopnjuje prav v obdobju priprav na partijske kongrese. To pa seveda ponovno dokazuje, da slab gospodarski položaj zajema tudi najrazličnejša politična vprašanja. JOŽE PETROVČIČ Drastično «reševanje» spora okoli Malvinskih otokov Argentinska vojska zasedla britansko kolonijo Falkland Peščica britanskih vojakov se zasedbi ni uprla Bela smrt v Kaliforniji BUENOS AIRES, LONDON, MAL VINSKI OTOKI — Pripadniki argentinske vojne mornarice so včeraj zjutraj z bliskovito akcijo zasedli območje Malvinskih otokov (Falk-land), britansko kolonijo na Atlantiku. To je časnikarjem sporočil sam argentinski zunanji minister Costa Mendez — vest pa z velikim poudarkom in zadovoljstvom objavljajo v izrednih izdajah vsi najpomembnejši listi v Argentini — ki je poudaril, da je enota, ki jo sestavlja približno 2000 mornariških strelcev, brez prelivanja krvi ponovno vzpostavila argentinsko nadzorstvo nad Malvinskimi otoki, ki jih je Velika Britanija zasedla leta 1833. Spor med Argentino in Veliko Bri tanijo glede Malvinskih otokov, ki se je razplamtel pred dvema tednoma, ko se je skupina argentinskih mornarjev nezakonito izkrcala na o-tok in v zemljo zasadila argentinsko zastavo, je torej dosegel svoj vrhunec in odpira novo žarišče napetosti v bližini latinskoameriške celine. V zadnjih dneh je že bilo mnogo govora o vse intenzivnejših manevrih argentinske mornarice v neposredni bližini otočja, ki ga je latinskoameriška država vedno imela za svojega. Zanimanje za Malvinske otoke, na katerih živi okoli 1800 Bri tancev. ki so povsem zadovoljni s svojim statusom in državno ureditvijo. se je zlasti povečalo, ko se je izvedelo, da skriva morje v neposredni bližini otoka bogata ležišča nafte. Besednim spopadom med Argentino in VB. ki so imeli precejšen odmev tudi v varnostnem svetu OZN. je sedaj sledil colo vojaški poseg. S padalci, anfibijskimi enotami in mornariškimi strelci, ob zaslombi skoraj celotne mornarice, je argentinska vojska vdrla na otočje, katero je varovala peščica britanskih vojakov, ki ob premoči nasprotnikov, sploh niso reagirali z orožjem. Bliskoviti poseg argentinske vojske je povsem presenetil britansko vlado konservativke Thatcher. Londonski «Foreign office» je še pet ur po vojaškem posegu na Atlantiku javljal, da ni v stanju, da potrdi ali demantira vest. Vendar pa se je vlada že okoli 13. ure zbrala na izrednem zasedanju, da bi razpravljala o nastalem položaju. Tudi dejstvo, da so vse telefonsko zveze z Malvinskimi otoki prekinjene, potrjuje, da je do invazije tudi zares prišlo. Resnici na ljubo je britanska vlada že predvčerajšnjim ponoči zahtevala sklicanje izrednega zasedanja varnostnega sveta OZN. češ da smatra za možen poseg argentinske voj ske. Tudi ameriški predsednik Rea gan je na prošnjo VB pozval argentinsko vlado, naj nc stopnjuje napetosti na Atlantiku. Zakaj se je argentinska vlada odločila za tako drastično «reševanje* vprašanja Malvinskih otokov? Možni sta dve ugibanji. Po eni strani so argentinski generali izkoristili strateški «handikap*. ki jo za britansko vojsko predstavlja ogromna razdalja (7000 kilometrov), ki ločuje VB od svoje kolonije na Atlantiku. Britanska mornarica bi nam reč potrebovala več dni preden bi lahko sploh dosegla Malvinsko otočje. Zelo verjetna pa je tudi domneva. da se je argentinska vlada odločila za takojšen poseg, da bi zamrznila nezadovoljstvo širokih plasti prebivalstva zaradi gospodarskih razmer v državi in preusmerila pozornost javnega mnenja na dogodke. ki zavoljo njihovega nacionalnega značaja, utegnejo spet zediniti Argentince okoli vlade. ZAHODNI BERLIN - Zahodno berlinska policija je odkrila večjo količino municije, strelnega orožja, nacističnih znakov, desničarskega propagandnega materiala in uniform. Vse to .je bilo v desetih različnih stanovanjih. Osem oseb so že aretirali pod obtožbo, da je bil neonacistični arzenal njihov. Reševalne ekipe in prostovoljci so tudi včeraj nadaljevali z neumornim delom odstranjevanja tragičnih posledic štirih snežnih plazov, ki so v sredo prizadeli zimskošportni središči Alpine Meadows in Squaw Valley na High Sierri v Kaliforniji. Plazovi so se sprožili po 48-urncm snežnem metežn. najhujšem v zadnjih petdesetih letih, saj je v dveh dneh zapadlo kar 5 metrov novega snega, da so si morali reševalci utirati pot do prizadetih zimskošportnih središč z dinamitom. Najhuje je prizadeta Squaw Valley, kjer so odkrili tri trupla, enajst oseb pa še pogrešajo (Telefoto AP) «lllllll||||||||llllllllllllllllllllllllll*llll||||||||||||||||||||I|||f||||l|||||||||||l|||||||||||||||,lin,||||||I||U|||||||||||||||||||||||I|||||||||||||||||*|,|U|,,|,||||,,,1*1,||,,,,||,,|||,|,,a,|||an||m|n|m||,|,,U||,„||||4,t|mM||||||||||i,|,„||)||||*1| OB REAGANOVIH PREDLOGIH GLEDE RAZ0R0ŽEVANJA V SZ očitajo predsedniku ZDA zgolj propagandistične namene V Moskvi so mu tudi zamerili, da je zamolčal dosedanja prizadevanja in pobude SZ v tej smeri (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Sovjetske zveze ni treba prepričevati o tem, da so po trebna pogajanja o razoroževanju, pravijo v Moskvi v svojem odgovoru na včerajšnji nastop Ronalda Reagana, na katerem je ameriški predsednik izrazil odločno pripravljenost ameriške administracije, da se zoperstavi «vo.inim nevarnostim*-, ki grozijo svetu, in tekmi v oboroževanju. Vendar pa pn tem pou-darjajo, da je bil Reagan «sogla-sen samo z... Reaganom*. V Moskvi sicer niso zavrnili a meriškega poziva za zmanjšanje jedrskega orožja v svetu in zagotovitev miru in varnosti, vendar na so Reaganov govor in pobude za »pogajanja* pospremili s številnimi pikrimi pripombami. Izgleda, kot da so samo čakali, da bi ameriški administraciji povrnili milo za drago za njeno »grobo* zavrnitev zad nje sovjetske pobude, ki jo je dal Leonid Iljič Brežn.jev na kongresu sovjetskih kandidatov. Moskovska reakcija je bila hitra, v njej pa ie bilo na nedvoumen način rečeno. ZLATA ItJVA - V it A It JV A LAUREIMTI Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240 Obveščenost pa laka \ Prav v dneh. ko slovenska manj Sina v Italiji nestrpno pričakuje re ši‘ev problema o globalni zaščiti in nijgovo zakonsko potrditev, in ko Smo priča ostrim provokacijam s strani nacionalističnii krogov v Trstu. me ie v oči zbodlo še tole. )' Mnogokrat se sprašujem, čigava je krivda o tako skromni obveščenosti o tržaških Slovencih, da o tistih v Benečiji sploh ne govorim. Pred dnevi sem [»segla po učbeni ku za pouk zemljepisa na italijanskih sredrdih šolah. Avtor France sco Paolo di Maggio je dal knjigi naslov SCUARDO SUL MONDO -tor so di geografia per la scuola media, izdali' pa jo je založba Para via iz Turina Knjigi sicer stro kovno ni kaj oporekali Snov se namreč deli v tri tlele: v prvem o bravnova avtor splošne zemljepisne po ime, ki so tOdi bogato ilustrirani, drugi dej obravnava dežele, v tre t.jam delti pa avtor nekako povzema Splošno sliko Italije. Vse lepo in prav! Tod sr ko sem prelistala poglavje o deželah, še po sebej opis naše FURLANIJE JU LTJSKE KRAJINE, sem se globoko začudila. Poglavja sestavljajo po -d at ki o površju, rekah in jezerih, legi, podnebju, poljedelstvu, indu atriji, o turizmu, o odnosu človek - delo. govori o posameznih po krajina)!. celo navaja kratek pre g led zgodovine, za konec pa je tu še pesem Umberta Sabe eTrieste*. Zaman pa bereš in iščeš le vrstico, le besedico, ki bi na kakršenkoli način omenila besedo Slovenci ali bila z njo v kakršnikoli zvezi. Se veda avtor ne pozabi omeniti, ka ko draga je Italijanom reko Sočo, Pisma uredništvu lo, v več kot pretesnem prostor-čku. Združenje staršev je imelo svoje zadoščenje s tem. da so otroci dobili učilnico, na »potrebe* ravnateljstva pa se je kljub »zahtevam* pozabilo. Poleg staršev je na prostor za ravnateljstvo pozabil tudi prej tako aktiven akcijski odbor in tudi uredništvo Primorskega dnevnika. S spoštovanjem. saj je tam našlo prerani grob mno go njegovih državljanov med I. sve tovno vojno, ne pozabi povedati, ka ko so bili Kras, Istra in skoraj vsa Julijska krajina priključeni po Ti. svetovni vojni Jugoslaviji. Trst pa šele 5. oktobra 1934. leta Italiji Na zadnji strani knjige (na str. 311), kjer avtor govori o jezikovni sestavi prebivalstva, se omenja sicer slovenski jezik, ki ga govorno le na meji z Jugoslavijo. Seveda se avtorju ni zdelo pomembno posve liti temu delu celega stavka, zato je vse to skrčil v borno polovico. Kako je to mogočo? Kako lahko nekaj takega zbeži avtorju tako pomembne knjige kot je učbenik za srednje šole??!! Saj smo vendar Slovenci de) te zemlje, naše kore liine segajo daleč nazaj v /godovi ho. Ni moj namen govoriti o tem. mnogo lahko beremo in slišimo iz ust zgodovinarjev, ki so velik del svojega študija posvetili prav temu. Sprašujem se tudi. ali je to mogoče v državi, ki se na vsakem koraku sklicuje na besedo demokra eija in jo venomer potrjuje. Kako naj italijanski učenec in dijak sreča Slovence, njihov položaj, zgodovino in kulturo, če ne prav v šoli Mislim namreč, da mora bitj prav šola tista nepristranska ustanova, ki naj obvešča učence o takih stvareh, če ni za to prilike pri zgodovini in zemljepisu, je je drugje še veliko manj. Dijaki mo rajo biti seznanjeni s temi stvarmi, ne le v naši deželi, pač pa v celi Italiji, avtor knjige jih nikakor ne bi smel izpustiti ali pa spregledati. Z obveščanjem o naši stvarnosti bi morali poseči že v otroške vrtce. Otroci ne poznajo razlik, pač pa jih povzamejo od odraslih ali celo od pedagogov, ki .jim slovenska bese da še vedno ne gre v račun. Mnogo je prilik, ko bi lahko otroci Že v vrtcu spoznali drug drugega, pa so prav vodilni ljudje in učitelji tisti, ki to preprečujejo, oziroma u stvarjajo razlike, sovraštvo in ga celo podpihujejo. Če ne bomo po segli, v vrtce in šolo. kako pa bo mo lahko odraslim vbijali v glavo in jiin dopovedovali, da smo bili in smo tudi mi Slovenci del Trsta, Gorice. Benečije, da imamo svoj jezik, kulturo, zgodovino, da smo na to ponosni, in da se ne bomo kar tako zadovoljili s položajem, ki bi nam ga nekateri krogi še radi vsilili in pripisali . Za konec naj citiram le še lepo, staro slovensko modrost, ki pravi: KAR SE JANEZEK V MLADOSTI NAUČI. TO ZNA! Ob njej pa naj se moji italijan skl kolegi na srednjih in višjih šo lah močno in globoko zamislijo. Duša Gabrijelčič Jurkič O mladinski manifestaciji Fašistična provokacija z zased 1» nekaterih šol ni bila naperjena sa mo proti naši mladini, pač pa proti vsem Slovencem, ki živimo v Italiji. Zato je moje mnenje (brez polemik), da bi na protifašistični manifestaciji po mestnih ulicah in na Trgu Unita morala biti prisotna vsaka naša vas in vsaka naša hiša vsaj z eno osebo, tako da bi napolnili tisti trg in dokazali, da smo tu. Razni strankarski komunikeji v časopisu in brzojavke v Rim bi tako bili bolj učinkoviti. Pepi Žagar Položaj na šoli «F. Bevk» Z nemalim presenečenjem sem na «Primorskem dnevniku* z dne 31. 3. 1982 na zadnji strani prebrala, da bo »Na openski šoli »France Bevk* kmalu vseljiva nova učilnica* in nato. da je na «včerajšnji seji...* in »ustrezna dela bodo zaki.iu čena Čez nekaj dni*. Da deželni odbornik Barnaba ni poučen o podrobnostih na openski šoli ni pravzaprav nič čudnega, redakcija PD, ki je o prostorsni stiski toliko pisala, pa bi le lahko vedela. da so bila »ustrezna tlela* žc zdavnaj končana in da je nova učilnica v obratu že poldrugi mesec. Na skoraj prvoaprilsko šalo bi se lahko ttidi pozabilo, ostaja pa grenkoba, da je tako aster boj za šolske prostore tako hitro in tiho šel v predal. Pred seboj imam letak, ki je bil razdeljen ob priliki začetka stavke na šoli «France Bevk* in v katc rem združenje staršev ugotavlja da <- |X>trebujcmo prostore za didaktično ravnateljstvo* in nato v tej zve zi »zahteva, naj šolski skrbni* Pred dobrim mesecem so se otroci vselili v preurejeno učilnico, ravna teljstvo pa je ostalo tam kjer je bi- I.učka Barei - Križman, didaktična ravnateljica na Opčinah Pripis uredništva: Primorski dnevnik je v omenjenem članku samo citiral izjave odbornika Barnabe na vprašanje svetovalca Štoke. Za te izjave nosi seveda odgovornost odbornik sam. ZLATARNA URARNA «Svizzera» di A. Soroce I SEIKO 1 DOXA mapi*** r r s i UL S SPI Rl D IONE 12 Tel 60-252 da .je Reagan sprejel »mirovne korake* predvsem pod težo številnih kritik notranje in zunanje politike sedanje ameriške administracije in da so njegove besede bolj veljale mirjenju domače in svetovne javnosti, kot pa dejanski pripravljenosti za dogovarjanje s Sovjetsko zvezo. Moskovski komentatorji prav v ničemer niso pokazali, da bi videli v nastopu ameriškega predsednika znak za začetek dialoga z ZSSR in spremembe v celotnih sov-jetsko-ameriških odnosih, ki se že nekaj časa odvijajo v senci neposrednih groženj, sankcij, pritiskov in pospešene obroževalne tekme, ampak so hiteli zatrjevati, da je Sovjetska zveza tista, ki se že ves čas zavzema za dialog in pogaja nja med supersilama m ki tudi daje konkretne (enostranske) predloge za razorožitev in popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. V tem trenutku sicer še ni moč oceniti, kaj dejansko pomeni nastop Reagana za sovjetsko-ameri-ške odnose. Prav lahko je, da se Ista VVashington in Moskva resnično začela resneje pogovarjati in pogajati vsaj o. omgjavgnju podivjane oboroževalne tekme, kar tudi Sovjetska zveza nenehno poudarja in »zahteva* od vvashingtonske vlade. Vendar pa vsai za zdaj, v prvih reakcijah na določitve ameriške administracije v Moskvi «ne priznavajo* Reaganove pobude in v njej ne vidijo ničesar novega. Lahko rečemo, da so po svoje celo »ogorčeni*, da .je /daj. po vseh iniciativah, ki jih je v zadnjem letu dni dala Sovjetska zveza. Amerika tista, ki poziva ZSSR k pogaja njem. Ni čudno, če zaradi tega ne želijo niti z besedico dopustiti, da bi lahko Amerika prevzela mirovne iniciative v svoje roke, ati bila boli miroljubna kot oa SZ. TASS v svojem komentarju, ki ga je prevzel ves sovjetski tisk, naravnost pravi, da je Sovjetska zveza ž.e do sedaj kazala dobro voljo in interes za. sodelovanje ter pogaja nja za rešitev obstoječih problemov v odnosih med ZDA in ZSSR in v svetli nasploh, in da se je pri tem zavzemata za dosledno uveljavitev načel enakopravnosti ter e nake varnosti za obe supersili. Amerika pa je bila tista, ki je vztrajno zavračala vse sovjetske predloge. S te perspektive' gledajo v Mo? kvi tudi , na zadnji nastop ameri škega predsednika. TASS pravi, da je tudi tokrat Reagan »reklamiral* svo.ie predloge o »popolni likvida ei.ji* raket srednjega dometa, ki jih je dal že lani novembra in ki so v Moskvi bili deležni obtožb, češ da želi Amerika »enostransko raz orožiti* Sovjetsko zvezo. Tokrat sicer ni rečeno, če se Reagan še vedno zavzema za svojo »ničelno opcijo*, na vsak način pa sovjet ska agencija še enkrat poudarja, da .je ameriški novembrski prediog »popolnoma ignoriral realni položaj na področju raketne- oborožit ve v Evropi in bil naravnan na pre moč ZDA in NATO nad Sovjetsko zvezo in drugimi deželami vzhodne Evrope*. V Moskvi pa očitajo Reaganu še druge stvari. Pravijo, da se je ameriški predsednik skliceval na to. da se na Dunaju vodijo pogajanja o zmanjšanju vojaških sil in oborožitve v centralni Evropi, v IVashirigtonu pa st končujejo priprave za pogajanja z ZSSR o orne jitvi strateških raket. Vendar pa poudarjajo, da je pri tem Reagan popolnoma obšel dejstvo, da se dunajska pogajanja že več kot eno leto vrtijo na mestu zaradi *ob atrakcije* dežel članic NATO, in da je v celoti zamolčal usodo sporazuma SALT 2. ki je postal neve l.javen. ker ga ni ratificirala ameriška vlada. Seveda pa Reaganu najbolj zamerijo to, da tudi tokrat ni uti z besedico spregovoril o sovjetskih predlogih za razorožitev, zlasti o zadnji [»hudi in odločitvi sovjetske vlade, s katero .ie Sovjetska zveza naznanila enostranski moratorij pri nameščanju novih raket srednjega dometa na evropskih tleh ZSSR, od te pobude so v Moskvi namreč še posebej veliko pričakovali in so v njej videli brezpogojno pripravljenost Sovjetske zveze za mir in ra/ orožitev v svetu. DANILO SLIVNIK PRLMORSKE VESTI Gostje iz Offenbacha na obisku v Portorožu Delegacija okraja Offenbach iz Zvezne republike Nemčije je od včeraj na povabilo skupščine obalne skupnosti iz Kopra na obisku v Portorožu. Danes so se poslanci tega okraja, ki jih vodita predsednik okraja Landdrat Walter Schmitt in predsednik okrajnega parlamenta Willy Brehrn sestali z vodilnimi družbenopolitičnimi predstavniki iz o-baie in se v prijateljskem vzdušju pogovorili o vrsti zadev, ki zanimajo obe regiji. Gostje iz Offenbacha so povedali, da jih je Portorož z okolico in * svojo lepoto navdušil in so prepričani, da bi lahko še povečali turistični obisk iz svoje industrijsko u-smerjene regije. B. S. TOBAKARNA - PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ LILIANA KEBAR BAZOVICA Ul. I. Gruden 72 KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Po najugodnejših cenah POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH TR2IC UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557 AGROTECNICA DAKIO MASULLI • SEMENA • GNOJILA • KMETIJSKI STROJI • VRTNARSTVO Tel. 0481/74155 34079 ŠTARANCAN (GO) iPiRisma kristal porcelan raznovrstna darila POROČNI SEZNAMI TRST Ul. Carducci I (Trg Obcrdan) tel. «4832