Poštnina plačana v eotovinL Leto XIV., štev. 144 Ljubljana, petek n. junija 1933 Cena t.— Dir t. piavuisivo; t-juuija.ua, .»-uaaijeva ulica 5. — Teiefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Laseratni oddeieK: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — Tei. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Pouružmca Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. P-aCum pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št. 105 241. iNarocnma ^učujo ujuclul um o._ Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon Št, 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel 65 Rokopisi se ne vračajo. po tarif u. — Oglasi v tej Revizija madžarske zgodovine Znanstveniki, ki preučujejo zgodovino madžarskega naroda, se pri svojem s-udiju ne morejo dovolj načuditi nekri-tičnosti madžarskih zgodovinarjev. Slednjih pri njih delu ne vodi objektivnost, marveč pretirano madžarsko domoljubje, ki jim veleva vsa dejstva olepšati in prikrojiti tako, da bi iz njih izhajal dokaz za upravičenost madžarske nadvlade nad ostalimi prebivalci nekdanje Ogrske. Te potvorbe ne spadajo samo v poglavje pobožnih potvorb, ki so nekako oprostljive, ker so često podzavestne, inarveč so po pretežni večini namerno izkrivljanje resnice, da se s tem podpre domišljava teza o poslanstvu Madžarov v Podunavju. Ko so Madžari prihruli v naše kraje, bili zelo primitivni malikovalci. Poleg vere v dobre in zle duhove so glavnem častili svoje prednike. V narodni doti je pred vsem razlog, da so tudi kasneje, vse do danes bili zelo do-5 vze ni za razne bajke in legende, ki naj proslave njihove davne prednike. Ni dvoma, da so bili prvotni Madžari zelo divji in hrabri bojevniki, da bi pa bili kulturno tvorni, kakor jih hočejo naslikati njihovi nasledniki slovanske, romanske, nemške in židovske krvi, pa. ni samo neverjetno, temveč so slične trditve naravnost smešne. Malokateri madžarski zgodopisec je ime! dovolj poguma, da posveti v ta zlagani mi t os, kajti vsaka okrnitev bajk in izmišljotin se je smatrala za veleizdaj-stvo. Še:e po svetovni vojni, ko je madžarska prenapetost dobila silovit udarec in biia zavrnjena v pravilne meje, so se našli nekateri, znanstveni delavci, ki z nekoliko poguma razdirajo stavbo namišljene slave in sijaja. Eden izmed teh je profesor budimpeštanske univerze Ferenc Eckhardt. Dotaknil se je v nekaterih svojih študijah ravno najelitnejših pogrešk, osobito v pogledu ustavne in pravne zgodovine Madžarov. Dokazal je, da temelji madžarskega pravnega in zlasti ustavnega življenja ne izvirajo iz časov Arpada in da tudi niso posnetek angleškega pravnega razvoja, kakor bi to radi videli Madžari in kakor to na vsa usla razglašajo v svoji propagandi. Eckhardt trdi na temelju raziskavanj, da so si Madžari osnove svojega pravnega in ustavnega ustroja izposodili od svojih sosedov: Čehov, Poljakov in Jugoslovenov. Vihar domoljubnega ogorčenja se je dvignil proti imenovanemu znanstveniku, ki je podrl največji oltar madžarskega ponosa; proti n emu so ra zel a sili družabni bojkot in z velikim zanimanjem je ves mali madžarski svet pričakoval napovedanega EoVhardtovega de'a o obče.i zgodovini madžarskega naroda. To delo je sedaj izšlo. Iz njega ie raz-v' i no. da učenjaka ni zastrašil bojkot, k .ti v svoji zgodovini še dalje neusmiljeno ruši fantastično stavbo prikrojene madžarske preieklosti. Eckhardt ugotavlja, da so pred prihodom Madžarov živeli na severu Ogrske Slovaki, v Pa-noniji Slovenci, na jugu in na vzhodu pa zepet Slovani. Ozemlje, ki so ga Madžari posedli pod Arpadom, je v glavnem or.o, ki ga je Madžarski ostavila tri-anonska pogodba. Ta izrecna ugotovitev Fckhardtova je razumljivo še bolj razljutila madžarske radikalne nacionaliste. ki se po večini pišejo Meško, 2i-linski, Ostenburg in slično. Saj je učenjak s tem brez ovinkov nriznal, da se s Trianoncm rii zgodila Madžarom nikaka krivica, ker jim ie noeodba vzela le ono, kar so si v naslednjem tisočletju nagrabili z nasilstvom. Eckhardt je s svojo zgodovinsko ugotovitvijo kaj n«ueodno odgovoril na. kričavo zahtevo: Pravica za Madžarsko! Dalje dokazuje pogumni profesor, da podelitev krene sv. Šiefanu ni imela onega pomena, kakor trdijo Madžari. Predvsem ni pri .podelitvi niti sledu onih privilegijev, ki naj bi jih bil da! paoež madžarskim kraljem. Eckhardt je tudi popolnoma izpodbil trditve madžarskih piscev, da so se bili Hrvatje že v 12. veku prostovoljno podvrgli Madžarom. V kraljestvo izmišljotin postavlja nada-1> legendo, da so Madžari bsne imeli najstarejšo ustavo v Evropi in čisto poseben svo.jski pralni razvoj. Prav nasprotno je pri nnh vladal vedno največji absolutizem in so te^elie za napredek predeli iz *uiine, zlasti od svojih slovanskih sosedov. Ogrska tudi ni bila tako zelo madžarska, kakor je učila uradna znanost, saj je bi! madžarski živc-lj vkljub silnemu raznarodovanju drugorodcev v svoji deželi v manjšini. Madžarska politika je v 'cku zadnjih 150 let delala vrhu v=ega še take grobe napake, da je ustvarila •se pogoje za razvoj narodnostnih rran.j-"n v pravcu. kakršen je bil dovršen leta "'19. na mirovni konferenci. Dasi prodor Eckhardt ni ponjavi! vseh namer-:h zablod madžarskih zgodovinarjev, ndar je prizadel madžarskemu revi-:"ni7mn močan udarec, ki je tem hniši, :er prihaja iz lastnih vrst in izpod pe- ITALIJANSKA BOMBA: OBNOVA HABSBURŠKE MONARHIJE Italija predlaga, naj se Avstrija in Madžarska združita pod Habs-buržani - Ministra Jevtič in Beneš odpotovala v Pariz London, 22. junija, p. »Daily Herald«, ki se je že večkrat bavil z vprašanjem habsburške restavracije v Srednji Evropi. poroča, danes, da je postalo to vprašanje aktualno, ker ga je znova sprožila italijanska diplomacija. Mussolini se je že informiral v Parizu, Londonu in Berlinu, kakšno stališče zavzemajo napram obnovi habsburške monarhije pod vodstvom Otona Habsburškega, in baje ni dobil povsem nepo-voljnih odgovorov. List pravi, da ie angleška vlada simpatično sprejela idejo obnove avstroogrske monarhije, nemška vlada vsekakor ve, da bi restavracija Habsburžanov onemogočila priključitev Avstrije k Nemčiji, toda za enkrat se ne upa nasprotovati Mus-solinijevim načrtom. Francoska vlada pa doslej Mussolinijevim diplomatom ni dala še nikakega odgovora. Mala antanta, pripominia Ust, odločno nasprotuje vzpostavitvi avstrijsko-madžar-skega cesarstva. Zunanji ministri Male antante so imeli včeraj konferenco, na kateri so proučili položaj, vendar pa še niso sprejeli nikakih definitivnih sklepov. Kar se tiče avstrijskega zveznega kancelarja dr. DoMussa. pa pravi »Daily Herald«, da ie ves navdušen za to idejo. Končno tudi Horthy in Ciombos ne nasprotujeta obnovi dualističnega cesarstva, ker jima ie Mussolini zagrozil, da jima odreče nadalino italijansko prijateljstvo, če ne sprejmeta njegove zahteve. Nekateri diplomatie v Londonu celo sodijo, da ie madžarski ministrski predsednik baš zaradi tega pred kratkim potoval v Berlin. Zanimive so tudi vesti, ki jih je danes objavil pariški »Petit Parisien«. List pravi, da se je Mussolini po italijanskih diplomatskih zastopnikih obrnil na vlade, ki so sklenile pakt o sodelovanju štirih velesil iu pri njih sondiral teren za pristanek, da se ustanovi 'tesnejša unija med Avstrijo in Madžarsko. List pravi, da je ta novica naora-vila vtis, kakor da hoče Italija ustvariti avstrijsko-madžarski blok pod italijanskim protektoratom. ki naj bi postal v Srednji Evropi protiutež Mati antanti. Vlade v Pragi, Beograda in Bukarešti pa energično nasprotujejo temu načrtu in so že izrazile mnenie. da bi bilo mogoče urediti ves srednji evropski problem le na osnovi sDora-zuma med podonavskimi državami, to je med Avstrijo, Madžarsko in Malo antanto Stališče Francije Pariz, 22. iunija. AA. Nocojšnji »Pariš Soir« prinaša demanti uradnih krogov o vesteh, ki so se vedele povedati, da je dal načrt o združitvi Avstrije z Madžarsko povod za francosko-ita i-janske razgovore, ter v zvezi s tem pravi: V uradnih krogih pripominjajo, da Boncourju niti na umu ni, da bi «;e ogreval za združitev Avstrije z Madžarsko, ker bi taka politika spravila Francijo v diametralno nasprotje s stališčem Male antante, s katero hoče ostati v trdni zvezi. V francoskih pol'-ticnih krogih vidijo edino možno rešitev za organizacijo srednje Evrope v gospodarskem sporazumu med vsemi podunavskimi državami. Madžari še molče Budimpešta. 22. junija, g. Celokupno bu-dimpeštansko časopisje objavlja danes poročila iz Berlina, Pariza in Londona o bodočnosti Podimavia ter izjavlja, da pripravlja Italija odločilen preokret v l?m vprašanju. Glavno točko lega problema tvori združitev Madžarske in Avstrije. Listi poudarjajo, da posveča madžarska javnost največjo pozornost tema predmetu. Listi opozarjajo zlasti na včerajšnji pos?t italijanskega poslanika v Budimpešti princa Co-lonne pri ministrskem predsedniku Gom-besu in pri zunanjem ministru Kanyj ter obenem pripominjajo, da se vest, ki se j1 pojavila v tej zvezi o skorajšnjem potovanju Gombosa v Rim, dosedaj ni demanti-rala. V Rimu vesti ne zanikajo London. 22. junija, č. Italijansko poslaništvo je objavilo izjavo, ki se nanaša na vjsti o italijanskem načrtu glede obnove avstro - madžarske monarhije. V izjavi s» naglasa, da bi se mogla realizirati ta misel le v okviru pakta štirih velesil in v sporazumu z vsemi ostalimi prizadetimi državami. torej tudi z državami Male antante. Doslej pa realizacija tega načrta še ni mogoča. ker pakt štirih velesil še ni ratificira n In ker se restavracijskemu načrtu z vsemi silami upirajo države Male antante. Mala antanta odklanja Pariz, 22. junija, g. Iz Londona poročajo: V krogih Male antante na londonski gospodarski konferenci smatrajo načrt o obnovi habsburške monnr. hi.ie za intrigo, ki služi gotovim osebnim ciliem. mogoče pa tudi kot poskusni balon onih krofov, ki so interesirani na takih kombinacijah in ki bi hoteli spoznati reakcijo politične javnosti. Mala antanta ie proti takemu načrtu ter javno ugotavlja, da bi moral vsak poizkus z njegovo realizacijo končati še bolj žalostno, kakor svojčas načrt Schobra in Curtiusa o carinski uniji. S takim načrtom bi se v prvi vrsti razvnela velika politična borba, ki bi se mogla razviti v gospodarsko vojno med državami Male antante ter Avstrijo in Madžarsko. Kar se tiče Francije, se more ugotoviti, da se ne bo spuščala v take eksperimente že zaradi tega ne, ker ie ne-mogočnost izvedbe takih kombinaci: jasna. Jevtič in Beneš v Parizu Lond-«n, 22. junija č. ?Daily Telegrapht poroča, da je italijanska iscija za restavracijo avstro-ogrske monathije, silno vznemirila rle;egacije držav Male antante. Jugoslovenski zunanji minister g. Boško Jevtič Je že včeraj odpotoval iz Londona v Pariz, kamor mu je danes sledil tudi češkoslovaški zunanji n-inister dr. Beneš. Oba ministra bosta obvestila francosk« zu.nanje ministrstvo o stališču, ki ga je zavzela Mala anta.nta glede obnove habsburške morairhije v srednji Evropi. Rumunski zunanji minister Titulescu je danes dolgo konferiral z Macdonaldom in bo osta.l še nekaj ča^a v Londonu, ds bo zasledoval razivoj te akcije. Pariz, 22. junija 6. Pariš Midi« poroda, da se nocoj sestane'o zu.nanji ministri Paul Boncour. dr. Beneš, Jevtič in državni podtajnik rimskega zunanjega ministrstva Suvich. Suvich:: pričakujejo danes popoldne iz Londona. Razpravljali bodo o Mussolinijevem načrtu glede restavracije habsburške monarhije Saint Brice pravi v sJournalus, cla imajo v Londonu vtis, da hoče Italija pridobiti Francijo ea svoje načrte o restavraciji Habsburžaiov v Budimpešti in na Dunaju. Ni potrebno poudarjati, pravi Saint Brice, da bi tak načrt naletel na od.pcir držav Male antante. Podobno poroča londonski dopisnik lista ^Petit Parisien«. Vutdi vsi drugi iisiti pišejo o tem. Itler zapira katoliške duhovnike Kitlerjevski teror prihaja v novo vihro — Aretacije pripadnikov klerikalne stranice se nadaljujejo viplivnih članov katoliške ljudske stram-ke tudi v Pala.tinu. Aretacije katoliških Berlin. 22. junija. AA. Zatiranje društžv. ki so konkurenčna nacionalnim socialistom, se nadaljuje. Tako je turinška vlada prepovedala društvo velenemške mladine, ki je bilo organizacija nemških nacionalcev. Prepoved bojnih organizacij nemških nacionalcev je razširjena tudi na dežele WQrUem-berg. Baden in Anhalt. »Volkischer Beobachter« komentira vce-rajSme vladne politične ukrepe in izraža zadoščenje, da je sedai tudi »Stahlhelm« priključen k narodno - socialističnemu gibanja. Prepoved bojnih oddelkov nemških nacionalcev ie bila nujno potrebna. Tudi drugi listi se podobno izražajo in poudarjajo? da ie bila združitev vseh nacionalnih elementov v enotno fronto potrebna, da s? u trči ta marksizem in defetizem in da se nova Nemci ia res docela prerodi. Berlin. 22 junija. AA. Wurtrtemberški pro?.vetmi minister je prepovedal trem katoliškim duhovnikom pouk v šolah, češ da so sovražno razpoloženi nasproti hit-lerjevistvm. Iz istega razloga so aretirali duhovnika, ki vodi neko socialno ustanovo. Pričakovati je še novih aretacij. Po aretacijah duhovščine na Bavarskem so se sedaj začele tudi aretacije duhovnikov v zapadnih krajih Nemčije se še vedino nadaljujejo. Valptov klobuk Mainz. 22. junija AA. Komisar v Main-zu je izdal proglas, v katerem odreja, da morajo meščani izikazati čast insiguijam hitlerjevskih naipadabnih oddelkov in zastavam vojaških društev. Kd-or bi se proti temu pregrešil, bo na mestu kaznovan. Krvava politična drama Berlin, 22. junija, AA. Ko so narodno-socialistični miličniki prišli v stanovanje bivšega tajnika delavskega sindikata v berlinskem predmestju Schmaus, da zaplenijo več zabojev s samokresi in strelivom, jih je napadel sin omenjenega tajnika in stre-jjal nanje. Miličniki so odgovorili s streli. En miličnik in en pasant sta bila ubita, dva miličnika pa nevarno ranjena Eden izmed njiju je pozneje podlegel ranam, drugi se pa bori s smrtjo. Tajnikovega sina so aretirali, njegov oče pa je nato izvršil samomor. Razveljavi jen je hitlerjevskih poslanskih mandatov v Avstriji Razveljavljenje bodo sklenil deželni zbori - S tem bodo hitlerjevci izgubili tudi mandata v Zveznem svetu Nepopustljiva Amerika London, ~£Z. iiutiiia. AA. Ameriška delegacija ie dala zastopnikom listov izjavo, v kateri pravi, da ni naort o začasni dejanski stabilizacij.-; deviz nikdar izšel iz vrst delegacije. Ameriška vlada misli, da je ta načrt za zdaj neoportun. ker sodi, da pomenijo prizadevanja vlade za zvišanje cen največjo žrtev, ki jo more Amerika prispevati. Včeraj se je i z Newyorka odpeljal proiesc.r Raymon.d Mo!ey, Rooseveitov glavni gospodarski svetovalec. Mo'e.v potuje v London ki prinaša nove instrukciie za ameriško delegacijo na londonski konferenci. V Londonu bo ostal teden dmi. Pn po'uradn h vesteh iz Washingto>na ni pričakovati. da bi nove Rooseve'tove instruk-cije mog'e bistveno izprememiti njegove dosedanjo politiko. V Amerik! umirajo od vročine Ntnv York, 22. junija A A. »Associated Press« poroča, da je vče/aj v državah Or.io in Pensilvaniji umrlo za sončarico 37 ljudi. resa učenjaka z ugledom in slovesom odličnega znanstvenika Osamljeni pojavi so še, na žalost, dosedaj taki trezni duhovi. Treba pa jih je zabeležiti, saj bo trajno pomirjenje v Srednji Evropi mogoče šele. ako bo enako trezno gledanje prevladalo v javnosti dosedanjo zaslepljenost, ki posegom onemogoča, da bi moafli zaupati miroljubnim frazam iz Budimpešte in drugih revizionističnih centrov. Protifašistično zborovanje v Parizu Pariz, 22. junija. AA. Snoči je sindikalni svet v Parizu, ki je član glavne delavske zveze, priredil v Parizu veliko protifašistično zborovanje, ki se ga je udeležilo več ko 10.000 ljudi. Zborovanju je predsedoval glavni tajnik sindikalnega sveta Cia-ston Guiraud; njegov namen je bil najodločneje nastopiti proti tistim, ki po mnenju zborovanccv delajo na to. da bi se tudi v Franciji uvedel nekak fašistični sistem. V tem smislu so na zborovanju tudi sprejeli resolucijo. Priznanje mlademu umetniku Beograd, 22. junija AA. Prosvetno ministrstvo je dovolilo virtuozu Peri TomKo-vu iz Velikega Bečkereka. 11-letnemu učencu glasbene šole v Beogradu, da sme med šolskimi počitnicami prirejati koncerte brez plačila takse. To je prvi primer pri nas, da se uradno prizna popust pri taksah mladoletnemu dečku. Ponesrečen prekooceanski polet Mexieo, 22. junija AA. Letalo španskih letalcev Barberana in Collarja so našli v provinci Tlaxcali. Letalo se je zaletelo v gorsko pobočje. Collar je mrtev. Barberan pa umira. 31 milijonov brezposelnih Newyork. 22- junija, g. Strokovnjaki cene število brezposlenih na svetu na 31 milijonov, od katerih jim ima okroglo 17 milijonov Amerika. Dunaj. 22. junija s. Zdi se. da je avstrijska vlada sedaj trdno odločena v zvezi s preipovedijo narodno-socia.listične stranke in štajerskega Heimatschntza, onemogočiti tudi mandatarjem te stranke vsako politično delovanje ter jim odvzeti njihove mandate. V to svrho se bo poslužila zakonov, ki bodo predloženi v posameanili deželnih ziborih. Sedao samo še iščejo formulacijo teh zakonov, za katere je v deželnih ztiorih že zasiguran? večina, ker so na to pristali tudi socialni demokrati. V to svirho bodo pristojni organi v posameznih deželnih zborih in v Zveznem svetu stavili predloge, da se razveljavijo narod.no-socialistični mandati. Deželni zbori bi morali sorejeti ustavne zakone o razveljavlijenju hitlerjevskih mandatov in o razdelitvi narod.no-sociali-stičnih mandatov po rezultatih pri poslednjih deželnozborskih volitvah. na ostale stranke. Narodmi socialisti bi na ta način izgubili tudi svoje zastopnike v Zveznem svetu. S tem vprašanjem se ie sinoči že bavil tudi nižjeavst.riiski "ležel-nozborski socialmo-demokratski klub, ki se je soglasno izrazil za tak zakon. Dunaj. 22. junija AA. Včerajšnja izjava Kdena v SPodnjem domu, ko je izrazil simpatije Velike Britanije do Dollfussa in avstrijske neodvisnosti, je napravi'a v dunajskih političnih krogih zelo ugoden vtisk, ker vidijo v njej dragoceno bodrilo vladi pri njenem boju proti hitlerjevstvu Listi nag'ašpe'0. da mora postati vprašanje avstrijske neodvisnosti evropska za-7adeva prvega reda. Dunaj. 22. junija AA. Korbiro poroča: Policija je ugotovila, da so se zadnji atentati izvršili po določenem načrtu Prav tako je dognala, >la so pri teh atentatih sodelovali voditelji iu člani hitlerjevskih zaščitnih oddelkov. Dva izmed a;ih so prijeli, štirje so pa pobegnili. Več okoliščin kaže, da so se ti teroristični poskusi izvršili na inicijativo nacionalnih socialistov iz inozemstva, med katerimi je tudi bivši voditelj dunajskih hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Dunaj, 22. junija AA. Uradni organ avstrijske krščansko socialne stran »Reichspost« je po vsej Nemčiji prepovedan Avstrijski poslanik o odnošajih med Avstrijo in Jugoslavijo Beograd, 22. junija, p. »Pravda« objavlja razgovor svojega sotrudnika z avstrijskim poslanikom na našem dvoru g. Pidniesom Poslanik je med drugim glede trgovinskih pogajinj med našo državo in Avstrijo iz javil, da se ugodno razvijajo. Istočasno se vršijo tudi pogajanja za sklenitev široko-potezne konvencije glede tujskega prome ta in tujsko-prometnega kliringa, ki naj v čim večji meri prispevata k medsebojnemu tujskemu prometu. Avstrijska vlada je stavila nove predloge, ki bodo nedvomno zadovoljili obojestranske interese. Poslanik se je pohvalno izrazil o odredbah naše vlade, ici je tujcem v znatni meri olajšala in olepšala bivanje v naši državi. Posebno laskavo se je izrazil o železniških tarifah in drugih taksah za tujce. Izrazil je nado da bodo v kratkem za obe državi ugodno rešena vsa tozadevna vprašania. Obnova znamenite cerkve iz 14. stoletja Beograd, 22. junija AA. Z odlokom prosvetnega ministra se odpošlje v Prokuplje Gjorgje Boskovič .arhitekt in kustos narodnega muzeja v Beogradu, z nalogo, ds tam pregleda staro cerkev Jug — Bogdanovo in da predloži poročila o njenem stanju ter morebitni potrebi po obnovi. Ta cerkev je dragocen objekt naše siednieve-ške arhitekture; zgrajena je bila v 14. stoletju. Prisrčno darilo prestolonasledniku .Vovi, 22. junija, r. Včeraj je sprejel prestolonaslednik Peter v prisotnosti adjutan-ta Nj. Vel. kraljice odposlanstvo treh prosvetnih društev iz Novega. Odposlanstvo je prestolonasledniku Petru poklonilo krasen spominski album, vezan v usnje. Album vsebuje zgodovino Novega in več umetniško izdelanih slik iz Novega. Prestolonaslednik se je razveseljen naa darovi toplo zahvalil in dal vsem roko. Sušak, 22. junija, n. V nedeljo priredijo pevska društva s Sušaka in iz Kraljeviče v Novem slavnostno serenado na čast Nj. Vel. kraljici. Kakih 200 pevcev bo nastopilo tudi na javnem koncertu. Zasedanje banovinskega sveta vrbaske banovine Banjaiuka 21. junija n. Ban vrbaske banovine je danes razposlal vabila na izredno zasedanje vrbaskega banovinskega sveta, ki se prične 24. junija. Na dnevnem redu bo uredba, ki se nanaša na bližnje občinske volitve in vsebuje določbe o sestavi kandidatskih list, o vodstvu in poslovanju volilnih odborov in o postopku pri volitvah občinskih odbornikov. Seja poslovnega odbora Zveze mest Zagreb, 22. junija n. V Osijeku bo v s< boto dopoldne seja poslovnega jdoora Zve ze jugoslovenskib mest. Na seji oodo raz pravljali tudi o priprava« za glavno skup ščino, ki se bo vršila v začetku septembra v Novem Sadu. LJUBLJANA ČASTI ZASLUŽNE MOŽE Na sinočni seji je občinski svet imenoval sokol, voditelja Gangla za častnega občana in podelil meščaifstvo zaslužnim Ljubljančanom Ljubljana, 22. junija. Da reši razne nujne tekoče zadeve, se je danes ob 17. ljubljanski občinski svet zopet sestal k seji. Svojo odsotnost so opravičili obč. svet. Šarabon, Hribar Rado, dr. Pipenbacner in Frelih. Zupan dr. se je uvodoma v toplih besedah spominjal umrlih zaslužnih mož, Vekoslava Spinčiča, prelata Andreja Kalana, pesnika Draguti-na Domjaniča in v Aleksandriji umrlega rojaka Musiča beja. Izrekel je čestitke občinske uprave Slovenskemu planinskemu društvu ob priliki 40 letnice društvenega obstoja in prečital dopis ljubljanskega So-k »la. ki se v iskrenih besedah zahvaljuje za podaritev zemljišča za letno • telovadišče. Ob tej priliki je župan ponovno čestital Ljubljanskemu Sokolu k njegovi 70-letnici in izrekel iskrene želje za nadaljnji uspešen razvoj društva in za uspeh jubilejnega zleta. Mladinski oddelek mestnega socialno-političncga urada obhaja letos tudi 10 Ict-nico svojega obstoja. Zupan je s priznanjem orisal blagodejno delovanje tefia urada in mu želel še nadaljnje uspehe. Zadruga »Stan in dom« je v posebnem dopisu sporočila, da g. Janko Kos, ki je napada! občinsko upravo, ker znižuje najemnine v svojih hišah, ni več člar, te zadruge in da jc torej iznesel te napade kot zasebnik. Zadruga obsoja take napad" in izreka svojo hvaležnost občinski upravi, ki skuša s svojo stanovanjsko politiko vplivati na znižanje stanovanjskih najemnin Slednjič ie župan sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo občinski proračun, kakor ie bi) sklenjen, z edino izjemo di-fcrcncijacije občinskih doklad, na katero ni pristalo, marveč zahteva, da mora biti odstotek za vse dokiade enak Finančne zadeve Foročilo finančnega odseka je podal njegov načelnik Ivan Tavčar. Brez debate sta bila odobrena računska zaključka Mestne hranilnice in Kreditnega društva tega zavoda za prošlo leto. Občinski svet odkupi električno omrežje od električne zadruge v Otepanji vasi za 50.000 Din. Ljubljanska občina bo oddajala tok v Otepanji vasi po isti ceni kakor ga oddaja v Ljubljani. Nato ie občinski svet reši! večje število pritožb proti prirastkarini in ugodil. prošnji stavbne zadruge »Šentjakobski dom« in ■"Bnltar« za oprostitev plačevanja prirast-karine za kupnine zadruge, ne pa za one posameznih članov. Dvema posestnikoma, ki sta prišla v finančne težave, je bil prispevek za trotoar odpisan. Razne občinske davščine, takse in terjatve, ki so zaradi pre-karnega materijalnesja položaja do-tičmh dolžnikov neizterljive, se v skupnem znesku 82.S70 Din izknjižijo in se vodijo le v evidcnci za slučaj, da bi kakšen dolžnik kasneje lahko plačal svoj zaostanek. Barjanom, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, se dovoli podnora v znesku 25.000 d-nariev v- blagu. Slednjič je občinski svet rfšil še nckai drugih malenkostnih finančni zadev in odpisov. Od posestnice Frančiške Perko kupi občina iiieno zemljišče v Zgornji Šiški v izmeri 10.222 m po 3 Din za meter. Ulični presnet Za gradbeni odsek je poročal njegov načelnik inž. Lado Bevc. Odobreni so bili predlogi o določitvi zaščitnega pasu na Golovcu, Gradu, Rožniku in v Tivoliju, kicr se ne smejo zidati hiše. Nadalje je b ! odobren začasni pravilnik o zaščiti zgodovinskih izkopnin in umetniških spomenikov. Na Dvornem nasipu od tromo-stovja do Dvornega trga je dovoljen samo promet za pešce in gospodarske vožnje, na Gallusovem nabrežju samo promet v smeri Ljubljanice, na Cankarjevem nabrežju pa ostane ohranjen promet v obeh smereh. Obč. svet. Rebek prosi, naj se podro kostanji na Cankarjevem nabrežju, ker ovirajo promet in zatemnjujejo ob slabem vremenu stanovanjske prostore. Podžupan prof. Jarc je opozoril, da je pred dnevi izšla v uradnem listu uredba banske uprave, s katero se že ureja promet po ljubljanskih ul.chh, zaradi česar bi bilo sklepanje o predlogih gradbenega urada odveč. Zupan dr. Puc je pripomnil, da je ta uredba posegla v avtonomne pravice mestne občine. Ljubi maska občina si ne sme pustiti kršiti svojih avtonomnih pravic, zaradi česar je prav. da sklepa občinski svet o tej stvari in jo potem banski upravi priporoči. Ureditev pokopališča pri Sv. Krištofu Društvo za zgradbo cerkve Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištotu je izdalo brošuro, v kateri je predvidena zazidava starega pokopališča pri Sv. Krištofu drugače, kakor določa regulacijski načrt. Društvo se poteguje za razširjenje cerkve pri Sv. Krištofu. Proti razširjenju ni nobenih po-Jffelekov, toda gradbeno dovoljenje se more izdati šele, ako cerkveni pokopališki sklad izpolni od občine mu stavljene predloge. veliki načrt o ureditvi in zazidavi starega pokopališča pri Sv. Krištofu, ki je bil objavljen v omenjeni brošuri, izpreminja prvotni zazidani načrt, ki ga je izdelal profesor Plečnik. Predvsem je iz pietetnih ozirov nemogoče, da bi se zgradile ob zidu pokopališča trgovine ali pa stanovanjske zgradbe. Zato je potrebno, da ostane zadeva že pri odobrenem regulacijskem načrtu. Podžupan proi. Jarc je izjavil, da je misel zgraditve trgovin bila njegova in se je o tem razgovarjal tudi s profesorjem Plečnikom. Od teh trgovin bi lahko imela dobiček tudi občina. Končno je predlagal, naj bi se mestna občina pričela takoj pogajati s pokopališko upravo, kako bi se uredilo celotno vprašnaje pokopališča pri Sv. Krištofu. Obč. svet. Turk je opozoril, da namerava pokopališka uprava oddati odkop in pokop zemeljskih ostankov pokojnikov neki tvrdki izven Ljubljane, ne pa občini. Referent inž. Bevc je sporočil, da sta bila gradbeni odsek in gremij soglasno mnenja, da iz pietetnih ozirov ni mogoče dovoliti zidave trgovin in stanovanjskih hiš ia pokopališkil tleh. Zato je treba ostati ri prvotnem načrtu profesorja Plečnika )rugi načrt, ki ga je objavilo društvo za zgradbo cerkve Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu, je razen tega še povsem privatna zadeva ter ni bil niti predložen oo-činski upravi. Predlogi gradbenega odseka so bili soglasno sprejeti. Engelbert Gangl — častni meščan Za personalno pravni odsek je poročal načelnik obč. svet. dr. Jože Bohinjec. Predlagal je, naj se v zahvalo za vse nacionalne borbe izreče celi vrsti naših someščanov najvišje priznanje, ki ga jim more dati ljubljanski občinski svet. Med pred-laganci so ljudje raznih stanov, ki so v zadnjih desetletjih sodelovali v nacionalnih borbah. Ob priliki jubileja Ljubljanskega Sokola naj se dolgoletnemu zasrvž-nemu sokolskemu delavcu, podstarešini SKJ Engelbertu Ganglu podeli častno meščanstvo mesta Ljubljane, da se s tem počasti ob enem vse naše Sokolstvo. Predlog so občinski svetniki sprejeli z glasnim odobravati jem in z vzkliki novemu častnemu meščanu. Počastitev zaslužnih mož Nato je obč. svet. dr. Bohinjec predlagal naj dobe takse prosto meščanstvo naslednji zaslužni možje: profesor v p. Ivan Bajželj, upokojeni direktor Trgovske akademije dr. Ludovik Bohm, trgovec Janko Česnik, bivši gostilničar in posestnik ter občinski svetnik Ivan Dachs, posestnik trgovec in tovarnar Anton Dečman. železniški uradnik v p. Josip Drenovec, mestni blagajnik v p. Veličan Fink. gostilničar Matevž Hartman, tovarnar in posestnik Dragoiin Hribar, sodar Egidij Jcras, kavarnar Fran Krapež, predsednik notarske zbornice dr. Andrej Kuhar, nadučitelj v p. Anton Likozar, vele trgovec in posestnik Alojzij Lilleg. profesor Janko Mlakar, železniški uradnik Lju-devit Mlakar, trgovski poslovodja Fran Mu-laček, tajnik zbornice za TOI v p. dr. Viktor Murnik, gimnazijski direktor v p. Fran Novak, profesor botanike Alfonz Paulin mizarski mojster Simon Praprotnik, stavec Maks Repše, trgovec Viktor Rohrman. posestnik Ivan Rojina, profesor v p. Albert Sič, knjigoveški poslovodja Ivan Skubic. čevljarski mojster in posestnik Ivan Sre-bot, tiskarski faktor v pokoju Anton Ster-lekar, profesor in stolni kanonik dr. Ivan Svetina, veletrgovec in posestnik Andrej Šarabon, odvetnik dr. Fran Tekavčič, trgovski poslovodja Karel Tekavčič, odvetnik dr. Franc Tominšek, mesarski mojster Josip Toni, mizarski mojster in posestnik Ignacij Vehar, predsednik Narodne galerije dr. Fran \Vindischer, strojni stavec Vinko Zajec, faktor in posestnik Henrik Zirkelbach, gradbeni svetnik inž. Fran Žužek. Občinski svet je s splošnim odobravanjem soglasno odobril te predloge. Nato so bile rešene razne prošnje za zagotovilo domovinstva Nova ljubljanska župnija Občinski svetnik dr. Bohinjec je nadalie poročal o predlogu za ustanovitev župnije Tretja Azanova vlada Pariz. 19. junija. ■Razmerje med p-edstdnikom špaas'--republike Zamoto in njegovim ministrskim predsednikom Azano že dalj časa ni preveč prisrčno. Z nek'm nezaupanjem gleda predsednik Zamora s"ijega gitovo izredno sposobnega ministrskega predsednika, kako posega ravno po onih sredstvih, ki jih je repufolikanska revolucija najibolj očita.la monarhistični diktaturi in kako ustvarja zaradi tega njegova vlada vedno večje ogorčenje iu odpor pri skupinah, ki niso na vladi, ki pa so igrale važno vlogo pri revoluciji in ki imajo za seboj gotovo velik del španskega prebivalstva. Ravno zato zahtevajo te skupine razpust parlamenta že od onega dne, ko je ta s sprejemom nove ustave dovršil svojo nalogo in bi se po ustavnih določbah moral zamenjati z novim, po ustavi redno izvoljenim parlamentom. Vendar se Azana za vse to ne zmeni mnogo. Njegova krepka roka duši naraščajočo opozicijo z zatiranjem tiska in razganjanjem njenih zborovanj, pri čemer — kakor je pokazal primer v Casas Viejas — ne odklanja niti preizkušenih fašističnih terorističnih metod. Tako je Azana, ki se predvsem opira na socialiste, v osemnajstih mesecih svoje via^e zbral proti sebi ne le razbite monairhiste na desnici in socialne revolucionarje na levici, marveč tudi močne republikanske meščanske stranke, kakršna je radikalna, ki ima pirav za prav največje zasluge za zmago republike. Da nekako pomiri to napeto stanje in pomiri vsaj one stranike, ki so nosilke republikanske ideie, je predsednik Zamora stopil v ofenzivo proti Azani. Povod za to mu je dal zakon o kongregacijah, ki pa v glavnem ureja celotno razmerje med cerkvijo in 'dinžavo v novi španski republiki na osnovi ločitve cerkve od države Zamoi a je po svojem prepričanju dober katolik, čeprav je odločen nasprotnik vmešavanja cerkve v državne posle, zlasti pa še v -dnevno politiko. Izvedba ločitve mul cerkvijo in državo se mu ie zi;Ie'.a prenagel in prehud skok. Uveljav-ijenja kongregacijiskega zakona sicer ni mogel preprečiti, toda ko se mu je 'dan kasneje javil Azana s predlogom za rekonstrukcijo vlade, ker je postalo z odstopom Carnere mesto finančnega ministra prosto, je Zamera zahtevo rekonstrukcije zavrnil z motivacijo, da se mora poprej posvetovati s šefi strank in ugotoviti, kak je prav za prav politični položaj v dirža-vi. Azana je razumel in podal demisijo celokupnega kabineta. Predsednik Zamora se je takoj lotil svojega načrta, da ustvari koncentracijo vseh republikanskih strank, v kateri ne bi imeli več absolutne moči socialisti s svojimi 114 poslanci in Azanova »republikanska akcija« s svojimi 43 poslanci. Toda pokazalo se je, d» sedanja vladna koalicija, ki "se opira na Šieer majhno, toda čvrsto večino, noče dati vajeti brez boja iz rok. Mandatarjema za sestavo nove vlade, predsedniku parlamenta socialistu Bestei-ru in za njim šefu socialistične stranke Lndaleciju Prietu se ni prav nič mudilo Sv. Krištofa. Personalno pravni odsek predlaga, naj občinska uprava ne ugovarja ustanovitvi nove župnije, ako se uvažujejo naslednje njene želje: Odbor za ustanovitev nove župnije mora imeti v glavnem potrebna sredstva že na razpolago in za občino ne smejo nastati nobene obvezne dajatve; v novi župni cerkvi naj se vrše le redna cerkvena opravila ne pa cerkveni shodi; opustiti se ne smejo regulacijski načrti, zlasti pa ne regulacija Linhartove ceste. Podžupan prof. Jarc je izjavil, da za drugo točko ne more glasovati, ker je to zadeva, v katero se občinska uprava ne more vmešati. Poročevalec dr. Bohinjec je pripomnil, da je pri tem mišljena samostojna župna cerkev, v kateri naj bi se vršila samo redna služba božja. Običajno župne cerkve nimajo značaja božjih poti Župan dr. Puc je pripomnil, da jc debata o tem pač odveč ter izraža občina samo svoje želje, odločati pa ima banska uprava. Nato je bil predlog pcrsonalno-pravnega odseka sprejet. Samostojni predlogi in interpelacije Podžupan prof. Jure je vložil nujni predlog v katerem navaja, da bo do jeseni Izvršena le polovica regulacije Ljubljanice Dokončanje se lahko zavleče še za več let Zato naj župan skuša doseči iz kreditov, namenjenih za brezposelne, zvišanje državnega prispevka na 1 milijon dinarjev. Predlog je bil sprejet soglasno. Podžupan prof. Jarc je vložil tud' predlog, naj občinski svet naroči gradbenemu uradu, da izdela načrte za ureditev večjega števila slikarskih in kiparskih ateljejev za naše umetnike. Obč. svet. dr. Klepec je vložil predlog, naj z ozirom na dejstvo, da imata tako Beograd kakor Zagreb Ljubljansko ulico, dobi Ljubljana Beograjsko in Zagrebško ulico. Oba predloga je župan odkazal pristojnima odsekoma. Podžupan prof. Jarc ie vložil interpelacijo v zadevi gradnje Trgovske akademije. Vprašal je župana, ali je banska uprava že pristala, da se zgradba nadaljuje in ali je kljub incidentu še vedno dana možnost, da bo zgradba pravočasno končana. Zupan dr. Puc je pojasnil historiat te zadeve in sporočil, da je ravno danes dobil na banski upravi zagotovilo, da bo ostala stavba nedotaknjena. Zato je še vedno dana možnost, da bo zgradba pravočasno končana, vprašanje pa ie samo, če se bo dobil drugi obrok posojila Državne hipo-tekarne banke. Novi magistralni direktor V tajni seji je občinski svet imenoval za direktorja mestnih magistratnih uradov dosedaniega magistratnega nadsvetnika in načelnika gospodarskega urada g. Frana Jančigaja. Razen tega je občinski svet odobril nekatera napredovanja uradnikov Mestne hranilnice. izvesti predsednikove načrte, od katerih ne bi socialisti ničesar pridobili. Radikalna stranka Lernouxa pa sploh ni mogla sestaviti večine, ke.r so socialisti odbili vsa.ko sodelovanje v vladi, v kateri ne bi imeli odločilne besede. Zamora je moral tedaj priznati svoj poraz in se ponovno obuniti na Azano, ki se mu je maščeval na ta način, da mu je že po par urah predložil isto vlado, kateri je predsednik pred nekaj dnevi izrekel svoje nezaupanje Dal ji je celo še bolj levičarski značaj, ker je dosedanjega zunanjega ministra Zullueto, ki ne pripada nobeni stranki, zamenjal s socialistom De Los Rios. S tem se je notranji položaj v Španiji, ki že itak ni posebno rožnat, še bolj zaostril. Tudi predsednikovi odnošaji do ministrskega predsednika, ki je v tem boju tako vidno zmagal, se niso poboljšali. Najmočnejša malomeščanska stranka, radikalna, ki šteje 98 poslancev iu ki so jo socialisti sedaj že tretjič odrinili od vla-•de, se pripravlja na naj odločnejšo borbo. Pri tem spretno izrablja gospodarsko kri zo in očita sedanji vladi, da je njena socialistična gospodarska politika privedla državo v prepad. Tu oerature znatno narasle. Pritisk je padel \ srednjem in gornjem Primorju. v zapadu-in srednji Hrvatski za 0.1—1 mm. drusoi je n?koi1ko narasel. Temperature so nar? sle od t—4 stopinje, le mestoma so opta'-nespremenjene ali pa so nekoliko padlo. Dunai«ka vremenska napoved ra pete' Sirokalno soparno vreme bo najbrž trni;'' še dalie. Na zapadu od Časa do fa?a d^ž Maši kraji in ljudje Praznik slovenske likovne umetnosti Včeraj je bila slovesno otvorjena Narodna galerija v Ljubljani — Njene reprezentativne zbirke pomenijo novo kulturno obogatitev Ljubljane Ljubljana, 22. junija. Zgornji prostori Narodnega doma, Ki jih že od leta 1926. zavzema Narodna .galerija, so bili danes prizorišče pomembne svečanosti: Izvršila se je napovedana otvoritev končno urejenih zbirk. Narodna galerija je dobila ono vnanje lice, ki se je še pred leti zdelo nekje v daljni bodočnosti. Kakor znano, je šele v zadnjem Času uspelo, premagati vse ovire in združiti v celotno, po enotnem načelu urejeno razstavo najboljše, kar je premogla Ljubljana v svojih posameznih, javnosti delno nedostopnih zbirkah upodabljajoče umetnosti. Dvanajst dvoran in sob je poleg stopnišča in vestibula izpolnjenih s harmonično razporejenimi slikami in kipi, ki se vrste v časovni vrsti. Poslej bo vsak kdor bo obiskal Ljubljano, lahko prebil kakšno uro v tem templju likovne umetnosti, pa tudi domačinom bo Narodna galerija vzgajali-bče okusa in umetnostne kulture. Otvoritev je pokazala, da se vsi pred-stavitelji Ljubljane, njenih oblastev, kor-poracij, društev in kulturnih krogov brez razlike, zavedajo pomena te galerije in vidijo v nji novo kulturno obogatitev slovenske prestolnice. Dolga je lista onih, lri eo se odzvali vabilu in prišli k otvoritvi; s-koraj dve sto zastopnikov najrazličnejših Krogov našega mesta je bilo navzočih. Banovino je predstavljal podban dr. Otmar Pirkmajer, prosvetni minister se je dal zastopati po prosvetnem šefu Maziju, mesto Ljubljano je predstavljal župan dr. Dinko Puc z več člani mestnega sveta, našo vojsko poveljnik mesta general Popovič. Navzoč je bil ves konzularni zbor. zastopane so bile vse ostale vodilne oblasti, vsi šolski in drugi prosvetni zavodi od univerze navzdol, prisotni so bili v Ljubljani bivajoči senatorji in poslanci. Iz vrst kulturnih delavcev, zlasti upodabljajočih umetnikov pa so bil navzoči skoraj vsi prominentnei-ši. Zastopana je bila tudi naša slovanska centrala Praga. Skratka: zbrano je bilo vse, kar v Ljubljani kaj reprezentira. Otvoritev se je izvršila v največji dvorani, ki je vsa posvečena naši baročni umetnosti. Sredi dvorane je stal anarat a oddajanje po radiu. Kmalu po 12. uri je stopil pred aparat oredsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, ki je govoril pred zbranimi gosti v imenu onih, katerih delu gre hvala in priznanje, da je Ljubljana dobila svojo umetnostno galeriio. Izvajal je med drugim: Naš narod je postavil v težkih časih s potrpežljivim zbiranjem Narodni dom kot afirmacijo slovenstva, ki klubuj preteči po-tujčitvi. Dandanes v svobodni lastni državi ie Narodni dom dom naše duhovne kulture: dom Znanstvenega društva za humanistične vede, predhodnika Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, in dom Narodne galerije. Narodna cale"ja je bila ustanovljena še sredi nemirnih časov dne 18. septembra 1P13. Svojo današnjo obliko in ureditev je dobila 30. januarja 1924 na izrednem občnem zboru, ki je izpremenil prva pravila. Narodne galerije namen je po njenih pravilih: ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje in varstvo javne slovanske umetnostne galerije. Narodna galerija ima namen, združiti vse že obstoječe umetniške zbirke. Prav tako je Narodne galerije namen, vzbujati zanimanje za upodabljajočo umetnost med občinstvom, pospeševati razvoj domače upodabljajoče umetnosti, raziskovanje slovenske umetnosti. Narodna galerija je imela prva leta svojega obstanka svoje prostore v Kresiji, od koder se je januarja leta 1927%preselila v Narodni dom. Vodilna misel Narodne galerije je vsa dolga leta: enotna velika slovenska galerija v Ljubljani. Ta misel se uresničuje od ustanovitve. Sedaj je umetnostna zbirka slik in kipov na novo urejena v prenovljenih prostorih Narodnega doma. Preuredba teh prostorov Je zahtevala ogromne izdatke. To delo je dobesedno izsušilo naša sredstva. Prizadevanje Narodne galerije, da združi v tej zbirki umetnine, ki so last dravske banovine, Narodnega muzeja, škofijskega muzeja, spomeniškega urada, škofijskega ordinarijata, mestne občine ljubljanske. Narodne galerije in zasebnikov, je vodila srečno do uspeha. Ljuba dolžnost mi je ob tej priliki, da izrekam najlepšo zahvalo vam tvorcem naših umetnin, od prvih na- ših neznanih freskantov izza XIV. stoletja preko naših velikih baročnih mojstrov, preko naših odličnih impresionistov do najmlajše stremeče umetniške generacije. Najlepšo zahvalo izrekam senatorju Ivanu Hribarju, ki je dal Narodni galeriji gospodarski temelj, dravski banovini in bivšemu oblastnemu odboru, g. ministru Sernecu, g. banu dr. Marušiču, g. pomočniku bana dr. Pirkmajerju, vodstvu Narodnega muzeja, društvu Narodni dom, g. senatorju dr. Ravniharju, vodstvu spomeniškega urada, gg. škofoma dr. Jegliču in dr. Rozmanu, mestni občini ljubljanski in g. županu dr. Dinku Pucu, vodstvu škofijskega muzeja ter rektoratu »Akademije upodabljajočih umetnosti« na Dunaju za vso naklo njenost, dobroto in podporo. Odslej bodo zbirke Narodne galerije pristopne splošnemu obisku. Narodna galerija se dobro zaveda, da zbirke umetnin še dolgo niso popolne. Prizadevanje naše. podprto od vseh zavednih Slovencev, mora biti, da dosežemo zaokroženo popolnost tega središča in ognjišča naše likovne umetnosti. Za našo kulturno zgodovino je današnja otvoritev Narodne galerije sekularen do godek. Ob tej svečanosti bi s poudarkom izrekel iskreno željo in toplo prošnjo do vseh Slovencev, ki so dobre volje, da z ljubeznijo in tvorno naklonjenostjo spremljajo delo in trud Narodne galerije, ki jo štejemo z upravičenim ponosom med svoje najodličnejše in najvažnejše kulturne institucije. Za kulturne naprave je pasivnost občinstva največje zlo. Vse drugo je lažje premagati kakor apatijo. Doslej smo govorili, dopovedovali, navduševali in tudi na pomoč klicali za Narodno galerijo često z glasom vpijočega v puščavi. Sedaj je beseda resnica postala, na dejstva oprta, je dobila mogočno donišče. Ponazorjene so naše besede sedaj, ko so zbirke naše celokupne likovne umetnosti odprte in raz-odete. Pridite in poglejte! Lepa hvala gospoda, za Vaš ljubezniv obisk. Želimo si ga čim češče od Vas in od vseh, ki jim je pri srcu naša umetnost in naša slovenska kultura, ki jo hočemo vztrajno izpopolnjevati, da ostane močan činitelj v kulturnem življenju in napredku Jugoslovenov, in da se vedno bolj uveljavlja in jača v svojih nenadomestljivih oso-binah. Nato je povzel besedo podban dr. Otmar Pirkmajer, ki je izrekel med drugim te-le tehtne besede: Današnji dan, ko se otvarja Narodna galerija po svoji novi ureditvi, znači za vso slovensko javnost, zlasti pa za Ljubljano dogodek, ki je vreden, da se pri njim zaustavimo ter ga proslavimo s spominom, s priznanjem in s hvaležnostjo do vseh onih činiteljev, ki so pomagali ustvariti to pomembno slovensko kulturno ustanovo. S skromnimi sredstvi je bil storjen začetek in mnogi so gledali skeptično na idealno zamisel. Ali danes smo veseli, da imajo prav oni, ki so se pogumno lotili dela ter nam s svojo marljivostjo in vztrajnostjo pripravili dom slovenske likovne umetno sti, ki naj kaže razvoj te kulturne pan yJC pri Slovencev od skromnih početkov pa do najnovejše dobe, v kateri se nam slovenski likovni umetniki predstavljajo s svojimi sodobnimi tvorbami. Ta dom pa ne bo služil zgolj za to, da se v markantnih potezah registrira razvoj in napredek slovenske likovne umetnosti, temveč naj bo dokaz slovenske ustvarjajoče kulturne sile, ki naj dobi v Narodni galeriji svojo pobudo in svoj polet. Zaradi tega važnega pomena Narodne galerije moramo biti hvaležni vsem, ki so vložili toliko skrbi in ljubezni v to ustanovo ter izrekam svoje priznanje in zahvalo g. predsedniku Narodne galerije dr. \Vindischer-ju ter marljivemu in vnetemu ravnatelju Narodne galerije g. Zormanu, ki sta s toliko vnemo nabirala materijal, ki se nam predstavlja v dovršeni formi, urejen v tem hramu umetnosti. Jaz vidim vse to delo še večje z ozirom na današnjo dobo, ki je skozi in skozi materialistična ter nujno potrebuje duhovnega podviga. Veselim se pa te ustanove še posebno zaradi tega, ker je ž njo Ljubljana zopet podčrtana kot kulturno središče dravske banovine in ker vem, da se bo naša slovenska prestolnica svoje vodilne vloge vedno in vsikdar zavedala. Saj je Ljub- ljana središče našega slovenskega gmotnega blagostanja, zato mora prednjačiti tudi pri žrtvah za slovenske kulturne potrebe. Ko Ljubljani čestitam k lepi kulturni pridobitvi in izrekam zahvalo privatni Iniciativi, ki jo je ustvarila, otvarjam našo Narodno galerijo. Naposled je spregovoril še konservator dr. France Štele, ki je v kratkem informativnem govoru karakteriziral značaj, ureditev in razporeditev Narodne galerije. Iz njegovega peresa je pravkar izšla kratka zgodovina galerije z navodilom za ogled razstave. Nato so si številni gostje z vidnim zadovoljstvom ogledovali zbirke, ki bodo do vključno nedelje zastonj odprte občinstvu, pozneje pa vsak dan od 9. do 13. ure proti primerni vstopnini. Vekoslavu Spinčiču v spomin Ljubljana, 22. junija. Odbor, ki se je sestavil na pobudo zveze emigrantov in mu je predsedoval publicist g. Andrej Gabršček, častna predsedniška /nesta pa so zavzemali gg. ban dr. Marušič ter senatorja Ivan Hribar in dr. Grego-rin, je priredil sinoči v dvorani na Taboru spominski večer pokojnega velikega narodnega borca Vekoslava Spinčiča. Dvorana se je naglo napolnila. Med številnimi udeleženci smo opazili gg.: senatorja dr. Rožiča, podbana dr. Pirkmajerja, poslanca dr. Rapeta in Petovarja, zastopnika češkoslovaškega sokolstva podpredsednika ČOS Truhlara, I. podstarosto SKJ Engl. Gangla, zastopnika Ljubljanske sokolske župe podstarosto Krapeža, zastopnika mestne občine podžupana prof. Jarca, sreskega načelnika dr. Znidaršiča, upravnika policije Kerševana, predsednika Pokojninskega zavoda dr. Baltiča, predsednico Kluba Primork Mašo Gromovo. zastopnika Društva koroških Slovencev dr. Felacherja, načelnika konzorcija »Jutra« A. Ribnikarja, predsednika J (JU Dimnika, zastopnika Jugoslovenskega profesorskega društva dr. Čermelja, župnika Barleta, zastopnika »Jadrana« Ur-šiča, zastopnika Kluba primorskih akademikov Koršiča, tajnika oblastnega odbora Narodne odbrane Venturinija, predsednika Tabora Streklja, predsednika Branibora dr. Krevlja, zastopnico Kola jugoslovenskih sester Majaronovo. predsednika ASK »Primorja« I. Sancina, predsednika akademske podružnice CMD Iskro, zastopnika »Preporoda« in druge. Predsednik prireditvenega odbora je toplo pozdravil udeležence ter sporočil, da so častni predsedniki zaradi nujnih opravkov zadržani. Združeni zbori Hubadove pevske župe so ob spremljevanju godbe »Sloge« pod vodstvom pevovodje g. Prelovca zapeli Adamičevo »Molitev«. G. Andrej Gabršček je nato v lepem spominskem govoru orisal življenje in delovanje velikega pokojnika, vzornega narodnega voditelja, učitelja in duhovnika. Živo je opisal narodnostno gibanje v Primorju, v katerem je bil Spinčič tako pomemben činitelj. Spin-čič se je v Gorici naglo oživel v politično gibanje Slovencev in ko je nastopil profesorsko službo na učiteljišču v Kopru, se je posebno zavzemal tudi za slovenske dijake. Ves čas svojega življenja je bil naj-odločnejši borec za pravice jugoslovenskega naroda. Narodu je služil do konca z zavestno ljubeznijo do Jugoslavije in ničesar ni moglo spremeniti njegovih političnih nazorov, ki jih je vodila ta ljubezen. Po govoru so pevci zapeli lepo, a turobno pesem »Buči morje...«, g. Gaberšček pa je zaključil spominski večer z zahvalo pevcem, g. župniku Barletu, ki je bral za pokojnika zadušnico, ter vsem udeležencem za lepo udeležbo. Danes nepreklicno zadnjikrat! KAZNILNICA Idilična ljubezen lepe cvetličarke in mladega inženjerja! Nedolžno obsojena na električni stol! Danes ob 4., Vi8. in %10. zvečer Globoko znižane letne cene, a kljub temu premiera velefilma. Vsako soboto nov Paraniountov zvočni tednik! Elitni kino Matica Telefon 2124 I r Z javnega nastopa sokol, mladine in vojske V včerajšnjem »Jutru« smo obširno poročali o krasnem nastopu oddelkov sokolske mladine in vojske na zletišču v Tivoliju. Razumljivo je, da nastop ni mogel biti tako ogromen, kakor bi bil v nedeljo, ako ga ne bi onemogočilo slabo vreme. Kljub temu pa je navdušil ogromno množico gledalcev, ki so se zbrali na zletišču. Danes ob-ljavljamo štiri slike, posnete na javni telovadbi. Od zgoraj navzdol so: proste vaje naoSke In ženske dece; proste vaje ženskega naraščaja; nastop dveh oddelkov planinskega polka s planinskimi palicami; vaje vojaških kolesarjev s kolesi. Skala se je utrgala Kamnik, 22. junija. Velika skala se je utrgala na Starem gradu in se privalila po strmem bregu v dolino. Padla je na neko hišo v Podgori in razbila precejšen kos strehe. K sreči je zadela ob debeli zid. ki je skalo zadržal, dobil pa je pri tem precejšno razpoko. Ko se je skala valila po bregu in lomila drevje in grmovje, so vsi mislili, da je potres. Sreča v nesreči je bila, da je padla na zid. sicer bi prebila strop, padla v sobo in napravila še večjo škodo. Zdaj so v skrbeh, kako bi veliko skaif; odstranili z dvorišča. Otroci odhajajo na solnce in zrak Ljubljana, 22. junija. Danes popoldne se je odpeljala v kolonijo na Rakitno pod Krimom večja skupina otrok, ki jih je kakor vsako leto poslala na počitnice Državna šolska poliklinika. Nekaj jih gre tudi na stroške Protituber-kuloznega dispanzerja, nekaj iz fonda za zdravstveno zaščito učencev ter od kuhinje kraljice Marije. Na kolonije naše poliklinike gredo predvsem slabotni, slabo hranjeni otroci iz revnih delavskih družin. Danes popoldne se jih je odpeljalo na Rakitno 72, jutri jih ->ojde 20 v Lukovico in 37 v Medvode. Na svežem zraku, ob dobri hrani in z igrami sredi narave bo vsaka skupina dece črpala novih moči mesec dni, 22. julija pa se bodo na vse kolonije odpeljale nove skupine otrok. Na Rakitni biva s kolonijo stalno 5 zaščitnih sester, ki skrbe, da se otroci dobro počutijo in dobro obnašajo. Otroci so doma od vseh vetrov Slovenije, iz vseh industrijskih revirjev, iz Kočevja in z Jc-senic, iz Kranja, iz Tržiča, iz Trbovelj in od povsod. Prisrčno je bilo gledati te skromne malčke, ki so s svojimi malimi, preprostimi prtljagami polni žive vere in hvaležnosti odhajali na Rakitno, da se naberejo sile in zdravja, ki jim ga življenje doma ne more nuditi. iiniii iiiii i iih u ............i nnriiri— Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah in jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. čltajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET KULTURNI PREGLED Razgovor s češko pisateljico Anno Marijo Tilschevo Habent sua fata — intervievri. Z gospo Anno Marijo Tilschevo, eno najboljših sodobnih čeških pripovednic in predsednico PEN-kluba v Pragi, sem sa bil seznanil pri ogledovanju starih dubrovniških utrdb. Proti programu našega vodnika smo se vsi zagledal? na ozko dvorišče spodaj pod zidom, kjer se je starček z dolgo pipo v ustih grel na solncu. Na kolenih mu je predla valika mačka, tik njega pa je koklja delila piščancem pouk o nevarnostih, ki jim prete z višave. Najbrž je opazila nas, ki smo se nagnili čez zid. Ta idilični motiv ja bil zajet v dekorativni okvir starinskega zidovja, palm in agav, z ozadiem Dubrovnika in 6 pogle-dom na* morje. Nekako po tej ljubki sliki lz skritega dubrovniškega življenja me je tovariš iz Brna predstavil gospai Anni Mariji, ri je ime in delo mi že dolgo ni bilo neznano. Pozneje smo to znanje obnovili na sinjih vodah Jadrana, kjer sva se bila domanila zastran interviewa. Objavljam ga šale dane? v oni stilizaciji, ki jo je dala sama ga. rilscheva ★ Anna Marija Tilscheva (v literaturi je posebno znana po obeh krstnih imenih) jo zaslovela s svojimi romani, ki v njih opisuje propadanj.} in razkrajanje praških rodbin. S svojim ostrim umetniškim pogledom je proniknila v svojevrstni svet praških pa-tricijev in izoblikovala njegove like in usode v ciklu romanov »Stara rodina«, >Syno-ve« in >D$dictvi<. V romanu »Fanny« je razvila zgodbo dekleta, ki se žrtvuje za rodbino, velik roman v dveh delih »Vykoupa-ni« pa se suče okoli tragične usode upodabljajočega umetnika (Antonine Slavicka), ki najde poslednjo uteho v prostovoljni smrti. V romanu »Haldv«, ki }3 izšel pred leti,^ se je avtorica poglobila tadi v proletarsko življenje; od praških meščanov je šla med ostravske rudarje in upodobila njihov svet, njihovo gorje in drobne življenjska radosti. S finim peresom je spisala dolgo vnsto no>-vel, nihajočih med realističnim opazovanjem in impresionističnim doživljanjem slike in risba iz življenja raznih slojev. Zbrane so v knjigah »Mčsto«, >Hore z lasky« in »Hrišnice«. , Na dubrovniškem kongresu so bili stiki med posameznimi delegacijami močno ohlapni in preveč slučajni, vse je bilo n> kam razbito in ee je osredotočevalo samo okrog najvažnejšega svetovnega vprašanja, ki je v starem Bondinam gledališču živo zanimalo zastopnike dveh kontinentov: Vprašanja duhovne svobode pisatelja, njegove osebne samoodločbe in nazavistnosti od vseh političnih »-izmov«, ki skušajo preobraziti lice sveta. Ceškoslovašha delegacija, ki ni zastopala samo Cehov in Slovakov, marveč tudi češka Nemce, je imela v tem sporu posebno delikaten položaj. Kaj čuda, ge so me predvsem zanimala ta aktualna in še da nes pereča vprašanja in da nišam nadlegoval pisateljice Anne Marije z običajnim in-tervie\vskim klišejem: Kaj delate, kakšna načrte imate, kaj sodite o sodobni literaturi? ★ Vprašanja in odgovori se namreč glase tako-la: Kako presojate rezultate kongresa PEN klubov in kaj mislite o njihovi bodočnosti glede na kočljiva vprašanja nacionalizma io internacionalizma? — Pustiva ob strani šovinizem, ki je v svetovni vojni pretresal svet in ki ga dan as še bolj trese. Oba se, — kaj ne? — strinjava v tem, da je to bič človeštva, destruktivna sila, zmaga histerija in barbarstva. S celoto, ki jo veže tako pretresljiva zgodovina, kakor je naša in vseh slovanskih narodov na Balkanu? Noben človek toplega srca in zdrave pameti sa ne more odrečv občutku, da je in da mora biti veljaven član narodne celote; noben stvarjajoči umetnik si ne more želati, da bi se otresel tega, kai ga loči od drugih narodov, tega, kar ie ka rakteristično n pr. za moje češtvo ali za Vašo slovenstvo. To je njegov plus. zakaj vsak umetnik ja zraščen z rojstno grudo in jo glasnik svojega naroda. Na to mi utegnete odvrniti: Dobro, strinjam se, toda kaj je z internacionalizmom?! — Glejte, zame ni v tem nikakega protislovja. Vidim — in vad no »em videla — vse narodne celote, kako s svojimi različnimi glasovi in zbori tvorijo skupaj veliko harmonijo ali mogočno eim fonijo vsega najdragocenejšega in najlap-šega, kar imajo bodisi Francozi, bodisi Nemci ali mi Slovani. Prav zaradi tega me je tem bolj razveselilo, ko sem lahko ugotovila na latošn.jem kongres .i PEN-klubov v Dubrovniku, da isti duh. namreč ljubeznivi duh in v svoji strpnosti pozitivni dub vodi tudi pripadnika vseh drugih narodov, kakor je to pokazal mogočen in skoraj eno-dušen protest zoper sežiganje knjig najboljših avtorjev v Namčiji. Da, meni je nemira* in razburljivi kongres v Dubrovniku vrnil zaupanje v odgovornost intelektjalnib voditeljev, ki bi bili morali v današnjem r.iz-rvanein času biti v tem večji meri vest člo-vaštva; vrnil mi je vero v zmago duha nad uničevalnimi življi. Kaj mislite, gospa, o sodelovanju slovan skih PEN-klubov? Ali je tako sodelovanje mogoče v okviru PEN-klubov in v čem bi bil njegov pomen? • * _ Po mojem mnenju je eodalovanje slovanskih PEN-klubov mogoče. Tako ne mislim samo zaradi tega. ker sem življenjska optimistka in ker si to srčno želim, marveč tudi zato. ker manim. da je bil prav na letošnjem kongresu bob kot kdaj prej [>olo žen temelj za tako sodelovanje. Ideja, ki st<-jo omenili, ne prahaja okvira, ki se v njem giblje skupno delo naše mednarodne orga nizacije. zakaj to, kar bi bil smoter takega sodelovanja, da bi namreč ostali narodi boli 9poznali slovanske litaratjre, ki so jim bil*3 zaradi jezika po večini nedostopne, to b' samo olajšalo večje zbližanje z ostalimi na rodi. Zato 6em z veseljem pozdravila toza- « Domače vesti ♦ Proslava 40 letnice SPD. V nedeljo, 25 t. m. bo ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Uniona v Ljubljani proslava 40 letnice enega naših najbolj plodonos.no delujočih društev. Dolžnost naše javnosti je da posveti temu pr; zniku svojo pozornost s tem, da počasti ta spomin z obilnim obiskom. Slavnost bo otvoril predsednik SPD dr. Pretnar. Slavnostni govor bo govoril dr. Tonrušek iz Maribora, nato se bodo pred nami razgrnili najlepši prizori iz naših Alp. S pomočjo filma se nodamo ;V kraljestvo Zlatoroga«, kjer obiščemo Bled, Bohinj in se povrnemo t, a vrhove Golice, med bajna polja belih narcis. Očarljiv pogled iz Slemena na Jalovec zaključi ta film. Nato nas obqame,] pogledamo med rebra Skr-latice, nato pa na strmo triglavsko sten^ Badjiiirov film .Triglav pozimi zaključi prvo filmsko akademijo slovenskega filma Prvih 10 vrst je rezerviranih za povabljene goste in imajo dostop do teh sedežev predstavniki oblastev, delegati m povab-Ijeni ki se izkažejo s povabilom vsi ostali sedeži v dvorani pn so brezplačno na razjpola«) članom SPD in vsem prijateljem naših planin. ♦ Vojaška imenovanja. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba zrak plovnega poveljstva je imenovan generalstabni polkovnik Viljem Klobučar. Nadalje so ime-novani: za komandanta 1 .pešpolka polkovnik Adolf Kilar. za komandanta 9. pes-ivolka polkovnik Metod Rakuš, za komandanta 24. pešpolka polkovnik Alfred Sl-mek za komandanta 28. pešpolka polkovnik Mirko Raih, za vršilca dolžnosti do-močnika sremsko mitravaškega vojnega okruga konjeniški podpolkovnik Nedelj*. Pu^elč za vršilca dolžnosti komandanta broda - Sitnicar kapetan Boris Pire, za komandanta torpedovke »T 7« ka,petan ko"-vete \nton Gati.na. za komandanta torpedovke jT 5«, pa kapetan korvete Josib Meri i s:. + Za rednega profesorja tehniške fakultete na ljubljanski univerzi je imenovan g. dr. inž. Tvo Turina, načelnik oddelka za rudarstvo v pokoju. Njegova stroka je nauk o ležiščih koristnih • izkopanin. G-dr. inž. Turina je znan ruidniški strokovnjak in pisec mnogih študij iz rudniške geologije. ♦ Iz poštne službe. Za upravnika poste v Murski Soboti je imenovan Vutkovič Slavko iz Slatine Radencev, za upravnika pošte v Ptuju pa čuš Jakob iz Murske Sobote. ♦ Smrt češkega prijatelja slovenskih Študentov. V Pragi je v ponedeljek umrl v starosti 69 let tamošnji odvetnik dr. Pavel š e b e s t a. Pokojnik je bil dolga leta blagajnik Društva za podiporo slovenskih visokošolcev v Pragi. I-z ndegovih rok je ptejemal denar marsikateri dijak, ki danes zavzema vidno mesto v našem javnem življenju. Dolgoletni stiki pokojnega dr. Pavla Šebeste s Slovenci so se začeli tedaj, ko se je oženil s Slovenko iz narodne rodbine Tomšičev. Bodi blagemu pokojniku oh.F/Hijem tudi med nami časten spomin! + Sokolske znamke ob priliki prvega pokrajinskega zleta. Dravska direkcija pošte razglaša: Posebne znamke po 75 par in po 1.50 Din bodo' v prometu ob priliki prvega pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v času od 26. t. m, do 31. avgusta. Znamke po 75 par se bodo prodajale ts po viškom 25 par in znamke po 1.50 Din s poviškom 50 par. S temi znamkami se bodo lahko frankirale poštne pošiljlke do 30. septemlura letos. Na po-drorf« poštne direkcije v Ljubljani se bodo te znamike prodajale na tehle poštah: LjulMjana 1, 2. 3, 4, 5. 6, 7 in 8, posebna pošta na zletišču v Ljubljani, Maribor 1, 2 in 3. Celje, Ptuj, Birežice, Bled 1, Dolnja Lendava. Domžale, Gornja Radgona, J -m-nice na Gorenjskem, Kamnik, Kočevje, Kranj, Laško, Ljutomer, Murska Sobota, Novo mesto. Ormož, Radovljica, Slovenj-gra dec. škofja -Loka, Trbovlje 1, Tržič, Zidani most in Žiri. ♦ Naša bodoča občina. Predavanje pod-bana g. dr. Pirkmajerja v radiju o pomenu novega občinskega zakona je iz cikla predavanj >Na.Sa državam, ki jih je organizirala ZKD. Iz tega cikla sta tedensko dve predavanji, ki se bodo nadaljevala še par mesecev. Opozarjamo na drugi del predavanja, podibana g. dr. Pirkmajerja, ki je o tuj a. viti en na 7. strani Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. ♦ Naročnikom In čitateljem »Življenja in sveta«. Pravkar izišli zadnji številki 13. knjige ilustrirane tedenske revije »Življenje in snret« je priloženo vsebinsko kazalo, ki ga dobe vsi naročniki brezplačno. ♦ Slovenska služba božja bo za časa glavnih zletni h sokolskih slovesnosti v kapeli slovenske narodne cerfrve v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 9. zraven evan-geljske cerkve) v nedeljo dne 25., na Vidov dan 28., na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. ter v nedeljo 2. julija vsakokrat ob 9. uri, na kar se opozarjajo vsi udeleženci sokolskega zleta, ki želijo prisostvovati službi božo i v slovenskem materinem jeziku. ♦ Učiteljstvo iz litijskega sreza, ki ie organizirano v JUU, se je zbralo ob zaključku šolskega leta v dvorani »Krke« pri Mikliču v Ljubljani. Svoje tovariše, predsednika sekcije JUU za dravsko banovino g. Ivana Dimnika, banov, šolskega nadzornika g. Andreja šfculja in sreskega šolskega nadzornika g. Ivana Bezeljakaje pozdravil društveni predsednik g. Jože Župančič, učitelj v Litiji. G. Dimnik je podal pregled sedanjega stanja šolstva in očrtal položaj v strokovni organizaciji. Po temeljiti deb3ti je bila izrečena tako g. Dimniku kakor tudi vsemu vodstvu JUU soglasna zaupnica. Predsednik g. Župančič je tolmačil zatem došle dopise, podal pregiled društvene situacije. Blagajniško poročilo je podal zagorski učitelj g. Ivan Kopriva. Zatem so poročali posamezni člani o stanju šolstva tn težavah uči-teijstva na deželi. Ob koncu avgusta bo v Ljubljani banovinska skupščina JUU, takoj po njej pa državni kongres JUU, v katerem je združenih okrog 15.000 naših učiteljev od Triglava do Vardarja. Društveno delegacijo sestavljajo: predsednik g. Žuipančič, podpredsednik g. Veber iz žalne, blagajnik g. Kopriva in tajnik g. Kovačič, šolski upravitelj iz šmartna, Zatem je zasedal sreski učiteljski kmetijski odibor, ki mu predseduje g. Lojze Kolenc, učitelj iz Zagorja. Glavno poročilo o pripravljajoči se banovinski razstavi šolskih vrtov je podal banovinski nadzornik šolskih vrtov g. Andrej Skulj iz Ljubljane. Sreski kmetijski referent g. šušteršič iz 'uitije je govoril o škodljivcih na zelenjavnem vrtu in v sadovnjaku. ♦ Službeni list uprave dravske banovine prinaša v svoji 50. številki od 21. t. m. zakon o trgovinskem sporazumu med vlado kraljevine Jugoslavije in vlado republike Zedinjenih držav Brazilije, uredbo o podaljšanju rokov za iztoževanje menic kmetov, izpremembo v pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev, vprašanja taksiranja v pravdnem postopanju pred razsodišči in razsodniki, odredibo o polnjenju omaric za prvo pomoč pri mlatilnicah ter objave banske uprave o pobiranju trošarin in iz j-Službenih novi.n«. ♦ Kriza splitske ladjedelnice. Nekatera parobrodarsba društva so ostala ladjedelnici v Splitu dolžna velike vsote za izvršena popravila ladij. Ladjedelnica je prišla zaradi tega v hude stiske in je na 14 dni v torek odpovedala delo 260 delavcem Delavska zbornica in delavske strokovne organizacije so intervenirale tudi v Beogradu, da bi se delo v ladjedelnici nadaljevalo in da bi oblasti pomagale izterjati dolgove pri parobrodarskih društvih. Ustavitev dela v ladjedelnici bi bila silno težak udarec za splitsko delavstvo, gotovo najtežji v dobi več let. V ladjedelnici so zaposleni v veliki večini sami kvalificirani delavci, ki ne bi mogli v nobenem drugem podjetju niti v normalnih časih, kač šele sedaj najti primernega zaslužka. Splitska ladjedelnica pa je prišla še v drugo veliko zadrego. Od nje se namreč zahteva, da bi morala plačati okrog 3 milijone dinarjev carine za plavajoči dok, ki bo prihodnji mesec odpremljen iz Hamburga. Bili pa so primeri, da se je nekaterim ladjedelnicam že spregledala carina za take naprave, uvožene iz inozemstva. Splitska ladjedelnica bo morala uvoz zavrniti, če ne bo oproščena visoke carine. Zavrnitev uvoza pa bi bila velikanska zgiiiba, ker velika ladjedelnica sploh ne more obratovati brez velikega doka. ♦ Strašen požar v Negotinu. Te dni je nastal ogenj na še nepojasnjen način v prostorih velike trgovine bratov Jotičev, ki je najstarejše trgovsko podjetje v Negotinu in širši okolici. Ta trgovina obstoja že preko 130 let, še iz dobe, ko je bil gospodar Negotina Hajduk Veljiko. Goreti je začelo v onem delu obširnih skladišč, kjer je bilo naloženih za okrog 12 vagonov raznovrstnega lesa in ziabojev. Zarajii silne nevarnosti je bil pokonc-u ves Neg»-tin. Ker je bilo splošno anano, da so v skladišču tudi velike zaloge olja, bencina in smodnika, je nastala silna panika. Gasili so gasilci in vojaki, pomagali pa so tudi požrtvovalne prebivalci. Gašenje je bito silno nevarno in naporno. Ogenj se j'e naglo prenesel tudi na del skladišča, kjer so bile precejšnje zaloge koksa. Kmalu so plameni zajeli tudi pisarniške prostore in je trgovec Dušan Jotič ves obupan prosi,1 ljudi, da bi mu pomagali spraviti iz pisarne veliko blagajno. To pa je bilo popolnoma nemogoče in so ljudje gledali, kako so žareli železni deli blagajne in kako se je izmed njih cedilo raztopljeno srebro. Zgorelo in raztopilo se je okrog 70.000 Din. Požar je trajal od 11. ponoči do 6. zjutraj in je med tem časom zgorelo poleg velike za*loge lesa nad S000 kg sladkorja, kave riža, raztopilo se je za štiri vagone železa in raznih kovinastih predmetov, ogenj je uničil tudi 14 velikih sodov oija, k sreči pa ni prodrl do oddelka. v katerem so bile zaloge bencina in smodnika. Skupna šlkoda presega 4 milijone dinarjev, dočim znaša zavarovalnina pri društvu ?Srbija,< v Beogradu komaj poldrugi milijon. Na okusne ribe — Tinca, bova k Slamiču stopila in še malo jih zalila z dobro kapljo dalmatinca! ♦ Velik vlom v Apatinu. V prostore pa-robrodarsikega društva v Apatinu so vlomili neznani vlomilci, ki so spretno na-vrtali veliko železno /blagajno, iz katere so odnesli okrog 70.000 Din gotovine. Vlom je prvi opazil drugo jutro sluga društva, ki je prišel odpirat prostore. Oblasti so takoj uvedle zasledovanje predrznih vlomilcev, ki pa doslej še ni imelo uspeha. ♦ Ukradena konja. Cigana Vaso in Ivan Levakovič sta posestniku Alojziju Skubicu v Besnici pri Litiji ukradla dva konja vredna 8000 Din. Konja sta cigana ponoči odpeljala iz hleva in ž njima izginila neznano kam. ♦ Hercegovska polja pod vodo. Dolgotrajno deževje je povzročilo ogromno škodo v najrotfovitnejših krajih Hercegovine. Poplavljen je velik del mostarsike-ga Blata, v vaseh Kruševo, Ljuti Dolac in Dobro selo pa so pod wodo skoraj vsi nasadi. Ker še dežuje, postaja škoda vedno večja. Zdrava peč Lutz ♦ Razbojniki so obsodili in ubili svojega voditelja. Po Hrvatskem Zagorju je dalje časa kradla in ropala predrzna veččlan-ska tolpa, ki se je podajala na roparske pohode tndi v Mednuurje in proti Zagrebu, celo ftfa do Dugega. sela. Orožniki so že pred več meseci polovili nekaj članov te družbe, najpredrznejši roparji pa so potem utekli Iz preiskovalnega zapora okrožnega sodišča v Varaždinu, neki Ivan Bukovec pa celo iz kaznilnice v Lepoglavi. Ubegli zločinci so se spet združili in, kakor vse kaže, ustanovili zelo strogo organizacijo. Vodja razbojnikov je bil prej Dragotin Vrbanec, ki je bil tudi že večkrat uijet in je nedavno u tekel iz varaždiroskega zapora. Vrbanca pa so razbojniki najbrž osumili kake izdaje, po strogih pravilih razbojniške organizacije so ga obsodili in ustrelili. Po naključju De bilo te dini v gozidu najdeno njegovo truplo. Vrbanec je bil ustreljen v hrbet z revolverjem velikega kalibra, glavo je imel zavito v vrečo, čevlje pa sezute. Nad grobom so razbojniki na neko drevo obesili motiko, s katero so msu izkopali in zasuli grob. ♦ Vodna zadruga, ki ima za člane 8000 posestnikov, se je ustanovila za reguliranje imotskih in 'driinovaških ravnin. Te ravnine so v nekaterih letih ves čas pod vodo in bo vodna zadruga vodo odvajala v prekop reke Trebižata ter tako rešila siromašnemu prebivalstvu gornje Hercegovine več tisoč oralov zemilje, Primorska banovina je že odobrila 200.000 Din Mot prvi prispevek tej velevažni vodni zadrugi. Vodna zadruga bo morala v prvi vrsti napraviti odtočni kanal v dolžini 1500 m, kar bo združeno z velikimi stroški in tudi z velikimi napori. ♦ Izjava. V >Juitru< z dne 14. avgiusta 193&. smo objavili dopis iz Višnje gore, v katerem smo poročali, da je bivši železniški uslužbenec g. Anton Pintar dejansko napadel službujočega prometnega uradnika in sploh nasilno nastopal proti njemu. Kasneje smo se prepričali, da so bili očitki v našem dopisu neutemeljeni. Zato lojalno popravljamo krivico, ki smo jo nevede, na osnovi napačnih informacij, storili g. Pintarju. ♦ O gojenju kokoši smo na nedavno pripombo v nesnosti koikoši >(ueghorn« prejeli od merodajne strani naslednje pojasnilo: štajerska kokoš je za naše kmečke prilike neprimerno prikladnejša od »Leghomke«. Slednja sicer res doseže višjo nesnost, vendar pa stavi tako visoke zahteve na hrano in negovanje, da absolutno ni za kmečko dvorišče v naših dokaj primitivnih prilikah, štajerka pa ne znese »samo do 150 jajc«, temveč znatno več. Saj znaša povprečna nesnost. v naših rejskih postajah 150—160 jajc. Mnogo posameznih kokoši znese 200 in več jajc. Na.j višja nesnost pa je bila 260 jajc. štajerka devna pogajanja med posameznimi slovanskimi klubi, po trajanja, ki jih je vodil znani poljski pisatelj Sierosze^ski. Medsebojno informiranje o vseh zanimivih novostih, zja-eti pa vseslovanska knjižnica, ki bi prinašala prevode iz vseh slovanskih jezikov, — to bi utegnilo pospešiti ono, kar je samo še vprašanje časa. namreč: da bi ee v velikem orkestru sv 31 ovne književnosti oglašali vsi pomembnejši slovanski avtorji. Kako pa Vam je ugajalo v Jugoslaviji in kai Vas je posebej opozorilo na naš naure dok? — Takoj ob prvem vstopu na jugosloven-ska 11 a me je pozdravila široka slovanska gostoljubnost. Tako prijazni in dobri niso bili samo gostitelji, marveč vsak človek,^naj si bo šofer ali od soinca ožgani otrok s šopkom ob cesti. Nad vso divjo romantiko str mili p?cin, prekrasnih Plitvičkih jezer, po nosnih trdnjav in slikovitih mest e prastaro kulturo, mi je žarel nasproti bratski smeh ljaj, oni isti smehljaj, ki ga tako dobro po znam iz Prage od jugoslovenskih študentov: nrav tako prijetno me je po vsej poti sprem Hal bratski jezik. Takoj ob pristanku v D i brovniku me je pozdravil z drznimi trdnjavami na skalah ponosni duh svobodnega ljudstva, ki si je umelo ohraniti svojo samostojnost, takisto goli in pusti Kras okrog Cetinja kj>r je sama pri roda s svojo skalnato nedostopnostjo pomagala varovati svobodo Od Dubrovnika v Cetinje. iz Mostarja ^rajevo od mesta do mesta, od lepote iopet do nove lepote. Povsod mi ie govorila bodisi mogočna priroda, bodisi stara kultu- ra cerkva in palač, bodisi vzorne šole za kovinsko dele ali tkalnice preprog, kjer spretne roke lepih delavk tko komplicira ne vzorce. Ali pa udobni prvovrstni hoteli jadranske Riviere, pa luksuzni parnik ^Prestolonaslednik Peter« s svojo kuhinjo za sladokusca, poleg tega ponosni prekomor-ski parnik >Kraljica Marija«. Naposled Split, nasmehljan. moder in bel v solncu, s svojimi palmami in tesnimi ulicami, s palačo Dioklecijana z novimi, v njenem okviru zgrajenimi hišami, kjer se vsi stili in vse kulture spajajo v sintetično lepoto. Pa oni mogočni kip Grgurja Ninskega sredi rimskega peristila: vstaja nad svoje staro okolje kakor 6imbol slovanstva. V muzejih sem posebno rada obstala pred_ vzOrci ženske ljudske umetnosti, ki so me' živo spominjali čeških in slovaških vezenin; v prekrasnih majhnih mestih sem se spomnila likovno-umetnostnega bogastva naše Kutne llore Kamorkoli sem pogledala, povsod sem opazila umetniški Čut jugoslovenskega ljudstva — v ljudskih vezeninah. in našivih enako kot v pesmih in v stavbah — in vedno sil-neje je vstajalo v meni čuvstvo bratstva in vere v bodočnost balkanskih Slovanov. — Gospod urednik: ugajalo mi je. to je prehladna beseda! V Jugoslavijo nisem prišla s hladnimi čuvstvi do te zemlje, zapuščam pa io s tem toplejšo ljubeznijo, ganjena od njene otožne zgodovine in vsa očarana od divnega Jadrana," od srtarodavnih mest, od prijaznih gostiteljev in od vsega velikega napredka, ki ga je Jugoslaviji prinesla svoboda. Nič drugega si na želim: da bi mogli mi v Pragi s tako gostoljubnostjo sprejeti Jugoslovene, — tako presrčno, široko in človeško, kakor so v Jugoslaviji sprejeli nae. — — — B. Borko. Naš jezik Kako torej: >so1nce< ali »sonce«? Manj strašna nog ja v černe zemlje krili, Ko so pod svetlini soncam sužni dnovi! Prešeren. Usoda trdega I pred soglasnikom med Prešernovimi ožjimi rojaki se razvidi iz imen: Vok (volk), Dogan (dolg), bržkone Požun (polž). Pa ni moč čez Kopo priti (>Ravbar«, narodna pesem iz 10. stoletja). Kako per Sieku Kope so pijani (Prešeren). Ponca (poldnica). Ta tanka — ta tosta (tolsta). Zgledi bi se dali še jako pomnožiti. Ta jezikovni pojav je zasegel sorazmerno majhen del slovenskega ozemlja. Znatno bolj pa ie razširjen izpad trdega I-a v besedi sonce, ki se je po Škrabcu pisala na ta način od Trubarja do Kopitarja (1551—1S08). Vzemimo staro božično pesen, znano že iz 15. stoletja in prvič natisnjeno v Juričičevi pesmarici 1. 1562.: Kakor Sonce fkue glash gre. glasil ta fe ne resbije, v glihi visbi rojen ie nash Jesus od Mari?. Kakor ta luzh od luzhi gre, Sonca fvojo fvitloft pusti... Posebno stališče imajo Prekmurci, vendar naj navedem iz Stevana Kiizmicsa večerno popevko (1754): je torej izborna nesnica; poleg tega je zd.rava, odporna in skromna in, kar ne smemo pozabiti: provizvod je naše domače grude, na katerega smo lahko v resnici ponosni. Saj si je naša štajerka že pred leti utrla pot celo v Nemčijo, kjer jo cenijo zaradi njenih izboraih lastnosti. Natančnejša pocasnila o tem vprašanju pa najde vsak obiskovalec jPotujoče kmetijske razstave^ v knjigi: jKmetij-stvo v dravski banovini«, ki se prodaja po zelo znižani ceni 2 Din za komad. Pazljivi obiskovalec potrjoče razstave lahko opazi na gajbah, v katerih so razstavljene kokoši, rodovniške podatJke. Od 19 razstavljenih kokoši _ štajerk, je 15 kontroliranih. Od teh 15 je edino ena, ki je znesla manj 'ko 150 (namreč 149) jajc, vse druge več; 'kar 6 jih je zneslo čez 200 jajc, ena celo '2-30. Povprečna nesnost razstavljenih kokoši znaša 193.2 jačca na leto. To pač mora vsakomur zadostovati. + Avtobusno izletno vožnjo neznano kam priredi avtomobilsko podjetje Goričan iz Tržiča 8. in 9. julija. Odhod avtobusa izpred kavarne Evrope, Ljubljana, 8. julija ob 15., prihod v Ljubljano 9. julija ob 23. Prevozilo se bo okoli 360 do 400 km. Vožnja z avtobusom in drugimi prometnimi sredstvi stene na osebo 180 Din, večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo pa od 60 do 70 Din. Prijave s 1U0 Din kavcije je treba poslati najkasneje do 4. julija na zgoraj navedeni naslov. Kdor pa ugane do 30. t. m., kam pojdemo, dobi .prosto vožnjo Najnovejši način gradnje mostov. Na svetu je mnogo zanimivih mostov, na primer Rialto v Benetkah, švicarski leseni mostovi, kitajski viseči most in naposled most na Severnem morju. Vsak ima posebne prednosti, ki ustrezajo krajevnim zahtevam. Obstaja pa še najnovejša gradnja mostov, ki nima na svetu analogije. Gre za 200 m dolgo kolonado preko reke Vaha v znanem kopališču Pieštanyju (ČSR). Skozi to kolonado hodi dnevno na tisoče revmatikov v vroče kopeli. Da se ne prehladijo, je zgrajen pokrit most, ki jih varuje proti vetru in neurju. V kolo-na.di so izvirki pitne zdravilne vode, nadalje dvorana za počivanje in posebne razstavne dvorane za umetniške in industrijske proizvode. Na kolonadi igra kopališki orkester in so obenem tam tmgo-vine za dnevne potrebščine gostov. Monu-mentailna zgradba je izdelana v modernem in praktičnem stilu. ♦ Trgovcem! Zveza trgovsikih združenj dravsike banovine je izdala v -Trgovsfkem listu? poročilo o zvezni skupščini in je list razposlala brezplačno vsem trgovcem v banovini. Zato naj ga ne vračajo! ♦ Dolžnost daljnje zaposlitve bivših vajencev. Po členu 294 novega obrtnega zakona so dolžni zaposlovati učni gospodarji izučene vajence najmanj tri mesece kot pomočnike. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane u_ Urednik J. K. Strakaty v Ljubljani. V sredo zvečer se je pripeljal v Ljubljano zaslužni prijatelj Slovencev, redaktor Jan Karel Strakaty iz Prage, ki je bil — kakor znano — lani izvoljen za častnega člana vseh Jugoslov.-češkoslovaških lig v Sloveniji. G. Str.i;katy je prispel v našo mesto iz Maribora, kjer se ju mudil nekaj dni pri svojem prijatelju izza praških let dr. Avig. Reismanu. V Ljubljani bo ostal do 5. julija in se bo tudi udeležil mani-festacijskega zborovanja in delovnega sestanka Juigoslov.-češkoslov. lig kot delegat praške osrednje lige. Poglavitni namen, ki je letos privedel v slovenske kraje dolgoletnega prijatelja našega naroda, pa je zbiranje korespondence Jana Lege. G Stiraka.tv pripravlja o tem pionirju kulturnih stikov med Čehi in Slovenci, čigar stoletnica bo letos v septembru, daljšo monografijo in namerava izdati njegovo korespondenco, ki tvori dragocen material za zgodovino tesnih vezi med slovanskim severom in jugom zadnjih trideset let pred svetovno vojno. Pozdravljamo g. Strakatega v naši sredini in želimo obilo uspeha njegovemu prizadevnemu delu v duhu stare ideje jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti. u_ Strelska družina v Ljubljani. Strelske vaje se zaradi sokolskih svečanosti in drugih prireditev do 9. julija ne bodo vršile. Prihodnje strelske vaje bodo od 9. julija dalje redno vsako nedeljo od 8.30 do 12. ure 'ja vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Ker se je cena municiji znatno znižala in ker bo ob priliki razvitja strelskega prapora na jesen tekmovalno streljanje z lepimi Dagradami, se pričakuje pri vajah velika udeležba. u_ Krajevna organizacija JRKD za Mestni trg v Ljubljani priredi v petek 23. t. m. ob 20 članski sestanek na Gradu v buffetu g. Grila. Na sestanku bodo poročali župan dr. Puc o komunalnih zadevah mesta, poslevodeči podpredsednik sreske organizacije dr. Josip Cepuder o političnem položaju v državi in dr. Joža Bohinjec o delavskem položaju. Na sestanku vabljeni člani JRKD. u_ Drevi ob pol 21. zadnji prosvatn«- družabni večer j.Krke« v tej sezoni pri Mikliču. Koncert baritonista Žagarja, Er-klavčev šramel in druge zanimivosti. Vstop vsakomur prost in brez vstopnine, luje tudi pevski zbor »Hugolin Sattner«, na to še posebej opozarjamo. u_ Vstopnice za »Jakoba Rudo« se do-be danes v društvenem lokalu SJSn ^Preporoda« od 9__12. in od 1-5. do 20. jutri v soboto na dan predstave pa pri dnevni blagajni narodnega gledališča. u— Sestanek pevske sekcije SJSU Preporoda bo v petek 13. t. m. ob 17. v društveni čitalnici. Sestanka naj se udeleže po možnosti vsi člani pevci, ker se bomo domenili glede potovanja po Koroškem. Javijo naj se v čim večjem številu, ker so pogoji za to propagandno potovanje zelo ugodni! u_ Članstvo Podpornega društva želez nlških uslužbencev in upokojencev v LJubljani se obvešča, da se je društvena pisarna preselila danes v III. nadstropje Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani. Masarvkova cesta 17. u— Aranžerji! Drevi ob 20. bo občni zbor Društva izložbenih aranžerjev dravske banovine v Ljubljani v dTorani trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica 27. Udeležite se ga polnoštevilno! u__ Gozdovniki! 1. redni članski sestanek ljubljanske edinice Jugoslovenske gozdovniške lige bo v ponedeljek 26. t. m. v prostorih, lavne jedilnice »Žedomr, Novi (Turjaški) trg 2. Polnoštevilna udeležba! u_ Lastniki stanovanj na Viču In v Rožni dolini, ki so pripravljeni sprejeti pod streho udeležence sokolskh prireditev, na.j se javijo pri br. Jelooniku v Rožni dolini. u_ Zanimiva svetovna potnika, mlada dunajska dijaka Jožef Rottensteincr in Franc Bieringer. sta se ustavila v Ljubljani. Leto dni že potujeta po svetu in zn seboj imata že 15.000 km z vozilom lastne konstrukcije, ki ju prevaža po potrebi po kopnem in tudi po vodi. V Ljubljano sta prispela s Sušaka, od tod pa kreneta proti Mariboru in potem preko Madžarske in Rumunije. Na potovanju nameravata ostati še dve leti. u_ Trgovine v času sokolskih slavno- sti. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da bodo trgovine na Vidovdan v sredo dne 28. t. m. dopoldne odprte izvzemši za časa službe božje od 10 do pol 11. Popolne pa morajo biti trgovine brezpogojno zaprte. Na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. pa morajo bit.i trgovine dopoldne zaprte le za časa sokolske povorke, popoldne so trgovine zaprte. G g. šefe prosimo, da oproste vse svoje nameščence, ki bodo aktivno sodelovali pri zletu 28. in 29. t. m. službe, da jim s tem omogočijo sodelovanje. Uprava Združenja trgovcev pro>i vse cenjene gg. trgovce, da se gornjih navodil točno držijo, ker bo uprava v nasprotnem primeru proti vsem kršiteljem postopala v smislu obstoječih predpisov obrtnega reda in pravil. Uprava Združenja trgovcev. u_ Lokomotiva butnila otroka. Včeraj popoldne se je v Mostah pripetila huda nesreča, katere žrtev je postala triletna delavčeva hčerka Dragica škrbec. Ot. k se je igral ob progi, nihče ni pazil nanj, sam je pa tudi preslišal prihajajočo lokomotivo. Stroj ga je s takšno silo sunil v stran, da je z razbito glavo nezavesten obležal na progi. Slučajno je bil v bližini neki avtomobilist, ki je nezavestno Dra gico naložil v svoj avto in jo jadrno odpeljal v bolnico. Kake nam poročajo, je stanje nesrečnega otroka zelo resno; razbito ima glavo, dobil pa je tudi hude notranje poškodbe. u_ Neprevidno manipuliranje z orožjem. Delavec France Klinar zaposlen v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, je postal žrtev neprevidnega manipuliranja s samokresom, ki mu ga je razkazoval njegov prijatelj. Ta namreč ni vedel, da je samokres naibit; nenadoma se je orožje sprožilo in je krogla zadela Klinarja v desnico. Popoldne je prišel v ljubljansko bolnico. u_ Ubežna učenca. V Tesarski ulici st. 3., stanujoči učenec osnovne šole, 14 letni France Hlebš je 16. t. m. pobegnil od doma in se do danes še ni vrnil. Od svojega mojstra Vekoslava Lavrenčiča na Celovški cesti je pobegnil ključavničarski vajenec. 16 letni Ivan Vasle, doma iz Dola pri Zalogu. Tempo časa zsilsžsvo. da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici „TRIGLAV" Oh szvetlo szuneze, karna? Noucs te je odegnala? Gde szo tvoji traki? Idi szi: driigo szuneze, Moj Jezus, gori zide ... Se spominjate Vodnikove ^Ilirije oživlie-nje«, kjer pravi 13. kitica?: Dva fedem fto Tonzov Sarafha ga mah, Napoleon trebit vkaehe mu prah. Ali pa :>Vršaca«: Jafno fonze kmal' safeje... Poglejmo na Koroško. V Javornikovi »Pomladi«, natisnjeni šele 1859, fe ogleduje fonze v brezslednej jeseri .. Vprašajte Prešernove >Zvezdoglede«, ali sonce bo dobrotno nam dalo srečno leto. Jaz neumni slepec: »sončno brez oblakov sini bral ljubezni srečo«. Kako se začenja sonet, kjer svetijo zvezde, cveteče - lične, ljubljanske ljubeznive gospodične? Verh sonca sije soneov cela čeda. Starokopitni možje eo tako pisali še po Prešernovi smrti. Oče slovenskega naroda d pr. v »Novicah« 1S57. Fr Leveč je v ^Ljubljanskem Zvonu« 1898 (281) svetoval, naj opustimo koren r slovno pisavo solnce ter se popriuiemo fonetične oblike soncc. To so šele nedavno storili najmlajši jezikoslovci s pristankom Breznikovim in Koštialovim (Brus, 1931). Čudim se, zakaj hoče dr. A. D. (»Jutroc 20. junija 1933) nazaj k staremu soljneu. Z večjo pravico bi zahteval zabstonj namesto zastonj, ves voljni nam. vesoljni itd. Oglasil sem se, ker me vsi znanci sumijo, da je gorenji psevdonim moj. Sicer se v moji rojstni občini res po starinsko govori: sounce. tudi menda v Cerknici, kakor je trdil J. D(ebevec) v DS okoli 1. 1902, ali to je tako neznatna stvar, da ostanem pri soncu, želeč 6vojemu imenjaka — kakor nekdaj Voltaire Nemcem —: več duhovitosti pa manj ©oglasnikov. A. Debeljak. Iz književnosti o spolnem vprašanju V založbi »Prace intelektu« v Pragi je izšla tanka, vendar pa vsebinsko tehtna knjižica dr. Julke Gjorgjevič - Chlap-c o v e »Osudn^ hvile feministickeho hnu-ti« (Usoden trenutek feminističnega gibanja). Obsega dve razpravi: prvo pod pravkar navedenim naslovom, drugo pa z naslovom: »Seksualni reformy a ravnoprav-nost može a ženy«. V prvi skuša avtorica ugotoviti vzroke stagnacije, ki je nastopi la v feminističnem gibanju in ovreči skeptične glasove, da je sploh ogroženo. Nasproti težnjam po smeri spolne diferencia cije v feminističnem pokretu zagovarja avtorica načelo osebne specializacije. Njeno stališče je torej: še večja, ostrejša in doslednejša radikalizacija ženskega gibanja? V drugem članku, ki je avtoričino prej u_ Beg iz zavetišča. Kakor Javlja mestno načelstvo, je 3. t. m. pobegnil iz zavetišča sv. Vincencija pri Mengšu L 1877. rojeni Ljubljančan bivši profesor Jakob Bergant, ki je nekoliko slaboumen. u— Rekordna racija. Ljubljanska policija je včeraj priredila veliko racijo. Od prvih jutranjih ur, ko se je zorilo, pa do opoldne so na raznih krajih periferije in tudi v središču mesta prijeli kar 55 starih in mladih beračev in postopačev. Celo pri Prešernovem spomeniku so prijeli več po-najkovačev. Natfveč, 22 po številu so jih najeli na Viču, pa tiudi v Zg. šiški in Mostah so ustavili mnogo suimljivcev. Na policiji so jim pregledali dokumente. Prijeli so več malih tatov in takih, ki so se skrivali zaradi kazni. Večino so policijsko kaznovali m jih bodo odgnali v domovinske občine. u_ številne tatvine koles. Kolesarski tatovi so zadnje dni postali zelo agilni. ▼ enem dnevu so na raznih krajih odipe-Ijali kar 4 kolesa. Iapred glavne pošte je neznan tat odpeljal SCH> Din vredno kolo sodni jskega služi teljja Franceta Meziča. Skoro ob istem času je bilo iz veže hiše St. 6 na Starem trgu ukradeno 1200 Din vredno kolo, last tapetniškega pomočnika Dmila Ehrlicha. Iz veže hiše št. 5 v Zrinjskega ul. je bilo ukradeno, novo 1500 Din vredno kolo, Andreju Grumu pa na Miklošičevi cesti št. IS., 1500 Din vredno kolo znamke >Pax^. u_ Tatvina boe. Mladi Ljubljančan Stanko P. je že zgodaj začel krasti. Pred dnevi je ukradel neki stranki na Aleksandrovi cesti žensko boo, vredno 2000 Din. Prodal jo je nekemu starinarju za SO Din. Tat in kupec sta bila včeraj aretirana. u_ Likanje garderobe 12 Din. Na izvršitev se lahko počaka. Wallett Express, Gledališka ulica 2. Gospodarstvo Iz Celja Gibanje zaposlenosti v dravski banovini Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pravkar sestavil podatke o številu zavarovanih delavcev v posameznih gospodarskih panogah v dravski banovini za mesec maj. Kakor smo že poročali, je povprečno število zavarovanih delavcev v dravski banovini v maju naraslo za 3366 na 77.536. 2e pretekli mesec smo omenili stalno naraščanje zaposlenih delavcev in delavk v tekstilni industriji. Tudi v maju je število nadalje naraslo za 165 in je prvikrat prekoračilo 10.000. Sredi leta 1926. je bilo v tekstilni industriji Slovenije zaposlenih 5012 delavcev in delavk, letos v maju pa že 10.013, tako da se je število od i. 1926 podvojilo. Da razvoja tekstilne industrije tudi gospodarska kriza ni v bistvu ustavila, nam priča okolnost, da je danes za preko 800 delovnih moči več zaposlenih nego pred nastopom gospodarske krize, ki je le začasno ustavila razvoj Od lanskega julija, ko je pričela znova naraščati zaposlenost, je število zaposlenih delovnih moči v tekstilni industiiji naraslo od 8761 na 10.013, torej v 10 mesecih za 1252. Absolutno največji prirastek števila zaposlenih delavcev ie bil v maju zabeležen v izrazito sezonskih inoustrijskih panogah, kakor je razvidno iz naslednje primerjave: Zav. prirastek del. ali padec Grad. nad zemljo 5316 Ind. kamenja 3766 Grad. prev. sredst. 321 Cestne, vod. zgrad. 2187 46.2% 42.3°/o 43.S"/o 54.8° o e_ Okoliški občinski avet bo imel danes ob 19. redno sejo v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu so poročila odsekov. e_ 40. redni letni občni zbor Celjskega pevskega društva bo drevi ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Med rugitm se bo obravnaval spored proslave društvene ntiridesetletnice, zato naj se članstvo ipolnoštevilmo udeleži občnega zibora. >Nova Doba« zaradi tehničnih ovir ne bo izšla danes popoldne, marveč jutri, •v soboto dopoldne. e_ Dve nesreči. V nedeljo je padel 64 letni brezposelni delavec Jakob Turnšek iz Brestovca pri Rogaški Slatini v šmar-flkl okolici z neke črešnje in si zlomil eno rAbro. 2-3 letna Marija Praproinikova, kuhinjska vajemka v kolodvorski restavraciji na Zidanem mostu, se je te dni pri kuhanju močno opekla na desni roki. Turnšek in Pranrotnikova se zdravita v celjski bolnišnici. e_ Kanalska pristojbina v mestu Celju v letu 1933. Ministrstvo financ je dovolilo da sme mestna občina celjska v upravnem letu 1933. pobirati kanalsko pristojbino v iznosu 60 par od m* vode iz mestnega vodovoda. Ta kanalska pristojbina se plačuje četrtletno za nazaj. Na podlagi ome-njemega ministrskega odloka je mestna občina v tem letu upravičena pobirati za vpeljavo hišnih kanalov v glavne ali mestne kanale pristojbino 25 Din pri novih, 10 Din pri že obstoječih poslopjih za vpeljavo v nove in 5 Din za vpeljavo v stare kanale. e— Tatvina kolesa In evidenčne tablice. V sredo dopoldne je bila izvršena v Celju že dn-anajsta tatvina kolesa v tem letu. Neznan tat je izmaknil g. Ivanu Hartma-iiii, slugi na okoliški deški narodni šoli, izpred poštnega poslopja črno pleska.no kolo anamlke >Paris,<, št. 70S.072, ovir1., štev. 11.176. V noči na četrtek je nekdo ■iik-ajdi-l posestniku in gostilničarju g. Albin u Bengenju iz veže njegovega stanovanja v Kapucinski ulici s tam shranjenega kolesa evidenčno tablico, ki ima številko 11.031. Iz Maribora a— Pomemben planinski večer. Pred-snočnjim je podružnica SPD priredila pri •-Orlu« pomemben planinski večer, na katerem je predsednik podružnice inž. šlaj-mer z lepim nagovorom izročil umetniško izdelano častno diplomo zaslužnemu pionirju našega planinstva dr. Seniorju. V svojem nagovoru je našteval njegove vsestranske zasluge kot biv-tega dolgoletnega predsednika ter naglaSal, da je z njegovim imenom nerazdružljivo zvezan ves razmah našega planinstva v povojni dobi. G. dr. Senior se je ginjen zahvalil za izraze in diplomo ter obljubil, da bo tudi naprej vedno med prvimi, če bo treba pomagati našemu planinstvu. G- dr. Davorina Ser.iorja je podružnica na letošnjem občnem zboru izvolila za prvega častnega člana in častnega predsednika in mu v zvezi s tem izročila častno diplomo. Večer je potekei v najlepšem prijateljskem razpoloženju ter pričal o lepi slogi planincev. Gozdna ind. 6587 Kovinska ind. 6199 Gostiteljstvo 2939 Kemična ind. 1561 Oblačilna ind. 4441 Usnjarska ind. 1534 Tekstilna ind. 10.013 Predel, usnja 2969 Lesna ind. 3644 Pap. ind. 1775 Grafična ind. 1066 Hišna služinč. 8216 Ind. prehrane 3468 Trgovina 3621 Občinski obrati Od skupnega -f- 1400 -f 669 -f- 44 -f 218 -f 641 + 169 -f- 76 + 34 4- 87 + 26 4- 165 + 9 + 9 — 14 — 27 — 96 — 91 4-26.3% 4-17.8 % 4-13.7% 4-10.0% -f 9.7% 4- 3.1% 4- 2.6% 4- 2.2% 4- 2.0% 4- 1.7% + 1.7% 4- 0.3% 4- 0.2% — 0.2% — 0.8% — 2.6% kakor je razvidno iz naslednjih številk: Ton V °/o skup. potroš 1929. 75.971 1930. 69.195 1931. 58.996 1932. 45.977 Kakor vidimo so naša domače železarne lani krile 54.8°'° vse domače potrošnje, torej mnogo več kakor prejšnja leta. Navzlic temu pa je količina hudo nazadovala (od leta 1929 za eno tretjino). 2e predlanskem so naše domače železarne izkoristile Ie 39% produkcijske kapacitete, lani pa komaj 30%. Posledica nazadovanja potrošnje je bila, da je največja železarna v naši državi v Zenici lani mirovala z obratom 7 mesecev. Ce se razmere ne bodo popravile, bo ta železarna tudii letos primorana začasno ustaviti delo. Navzlic manjši zaposlenosti, ki povečuje fiksne stroške na tono proizvoda, in navzlic devizni premiji, ki je povzročila povišanje cen važnih sirovin in pomožnih sredstciv, ter novega davka na poslovni promet in trošarine na električni tok, niiso naše železarne povišale cene že-lezu, ki so nižje nego pred vojno. Franko Zagreb je znašala leta 1929. cena šibkaste-mu železu 3530 Din za tono, leta 1931. in 1932. pa 3250 Din, to je 225.50 švic. frankov, dočim je znašala cena v Avstriji (v notranjosti države) 255 šv. frankov, v aMdžarski 274 frankov, v Rumu ni ji 240 frankov in v CSR 214 frankov. Izozne cene teh držav so bile za polovico nižje (112.50—120 šv. frankov), pri čemer pa seveda železarne niso prišle na svoi račun in so morale razliko kriti z visokimi cenami za notranji konzum. Od strani države nimajo naše železarne nobenih subvencij, kakor ie to v mnogih drugih državah, pa tudi ne tarifnih olajšav. Pisec člankov v »Jugoslovenskem Lloydu« zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da ugovori glede politike cen naših železarn niso upravičeni. in priložiti potrdilo o tem, da je prosilec naročil sadna drevesca pri banovinski dre vesnici. 1276 prirastka 3366 delavcev odpade nič manj kakor 2287 na gradbene panoge (gradnje nad zemljo, ind. kamenja in cestne ter vodne gradnje). Vrhu tega je omeniti večji prirastek v kovinski industriji, dočim je zabeležen ponovni padcc zaposlenosti v trgovini. Naše železarne Zagrefoški »Jugoslovenski L!o3"d« je te dni objavil dva obširna članka o svetovni in diomači železarski industriji, ki vsebujeta naslednje zanimive podatke o razvoju produkcije in potrošnje železa v naši državi. Pri nas razmere niso ugodnejše nego v ostalih srednieeivronskih državah. Kapaciteta naših železarn je znašala prva leta po vojni okrog 85.000 ton sirovega jekla. V zvezi s postopnim razširjenjem in z modernizacijo naprav Kranjske industrijske družbe se je ta kapaciteta povečala na 150.000 ton. Navzlic temu naše domače železarne niso v stanju, da pokrijejo vso domačo potrebo in smo prisiljeni nadalje precei uvažati, zlasti železniške tračnice, jeklene nosilce, tanko pločevino, jeklene cevi itd. Teh predmetov naše domače železarne ne izdelujejo, deloma zaradi te>ga, ker ne moieio postaviti potrebnih naprav, deloma pa zaradi tega, ker se glede na veilike stroške in na nezadostno domačo potreba zaenkrat ne izplača graditi take naprave. Potrošnja železa v naši državi je zadtiia leta hudo nazadovala in je znašala: Skupaj Na prebivalca 1. 1929. 164.465 ton 11.8 kg L 1930. 163.538 ton 11.7 kg L 1931. 134.589 ton 91 kg , 1. 1932. 83.779 ton 6.0 k s Vprimeri z letom 1929. ie po-trošnja padla za 49,1 odstotka, torej skoro na polovico, Povprečna potrošnja na jrrebivalca pa je zdrknila od 11.8 na 6 kg. Kako malenkostna je ta potrošnja, vidimo, če upoštevamo ustrezajoče številke za druze države. V Zedinjenih državah ie potrošnja železa na prebivalca padla od 518 k z v 1. 1929. na 100 kilogramov v preteklem letu. v Nemčiji od 240 na 84 kg. v Angliji od 295 na 167 kg, v Franciji od 231 na 166 in v Belgiji od 293 na 202 kg. Odstotni padec potrošnje ie sicer v nekaterih državah še mnogo večji nego pri nas« vendar je tam struktura potrošnje povsem drugačna. Udeležba domačih železarn pri kritiu skupne potrošnje se je zadnja leta dvignila. Zatiranje šmarnice Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Gospodarski interes banovine, ohranitev dobrega glasu naših vin in zdravje naroda zahtevajo, da se škodljiva šmarnica in druge samorodnice čim prej iztrebijo. Najuspešnejši način pobijanja šmarnice je zeleno precepljenje in krčenje; zeleno precepljenje se priporoča v mlajših, krčenje pa v starejših šmarničnih nasadih. Kraljevska banska uprava bo v okvirju proračunskih možnosti podpirala zatiranje šmarnice na sledeče načine: L Dovoljevala bo za vsak uspešno pre-cepljeni trs šmarnice v izrazito vinorodnih legah po 2.20 Din nagrade: zaradi omejenih sredstev se bodo mogli upoštevati le manjši vinogradniki v slabih gmotnih razmerah. Pravilno opremljene prošnje za to nagrado je vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. preko občinske uprave in sreskega načelstva. Prošnji je priložiti potrdilo občinske uprave o številu letos uspešno precepljenih trsov šmarnice (o čemer se je organ občinske uprave na licu mesta prepričal) in o tem, aii je položaj res izrazito vinoroden, kakor tudi o gmotnem stanju prosilca. Precepljevanje šmarnice v slabših legah se odločno odsvetuje in se v takem primeru ne bo odobrila nobena nagrada. 2. Dovoljevala bo za vsaka dva letos iz-krčena trsa šmarnice v izrazito vinorodnih legah po en cepljen trs plemenitih sort iz banovinskih trsnic, ki so v Pekrah (p. Lim-buš), v Kapeli (p. Slatena Radenci), pri Sv. Uršuli (p Dramlje), v Leskovcu (p. Krško), v Kostanjevici, v Drašičih (p. Metlika), na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ter na kmetijski šoli na Grmu (p. Novo mesto). Tudi ta prispevek se bo zaradi omejenih sredstev mogel dovoljevati samo res najpotrebnejšim manjšim vinogradnikom. Prošnjam je priložiti potrdilo občinske uprave o številu letos izkrčenih trsov šmarnice, ki jih namerava vinogradniki zamenjati z žlahtno trso, dalje o tem ali je položaj res izrazito vinoroden, izjavo o gmotnem stanju prosilca ter potrdilo od navedenih banovinskih trsnic, da je prosilec trsje pri njih naročil Podatke v prošnjah bodo kontrolirala sreska načelstva preko sreskih kmetijskih referentov. Prošnje je kolkovati s 5 Din Reševale se bodo po vrstnem redu kakor bodo — pravilno opremljene — prihajale, dokler ne bodo proračunska sredstva izčrpana. 3. Le v izjemnih primerih se bodo mogli upoštevati tudi prošnje iz nevinorodnih položajev, kjer pa se bo dodeljevalo samo za res letos izkrčeno šmarnico ali izabelo odgovarjajoče število sadnih drevesc, in sicer največ eno drevesce za 50 izkrčenih trsov šmarnice. Tudi te prošnje je opremiti s potrebnimi prilogami kakor pod 2. Gospodarske vesti = Ameriški dolar. Vsa prizadevanja londonske svetovna gospodarske konference da bi pripravila Zedinjene države do stabilizacije dolarja, 90 zaenkrat ostala brez uspeha. Kakor je podoba, hočejo Zedinje-n3 države zaradi povišanja splošnega nivoja cen spraviti dolar še bolj pod zlato pariteto. V NevvTorku je vzbudila veliko pozor nost izjava odlične osebnosti, ki stoji blizu vladi, po kateri bo treba znižati vrednost dolarja za 40°/o pod pariteto, če se naj doseže zaželjeno povišanje cen (sedaj je do lar za okrog 19°/o pod pariteto). V pričakovanju novega padca dolarja v zvezi z od klonitvijo evropskega predloga za začasno stabilizacijo dolarja, so cene žitu zadnje dni precej poskočile = Kompenzacijski posli z Madžarsko. Na podlagi med našo državo in Madžarsko dne 15. maja t. 1. sklenjenega dogovora je minister za trgovino in industrijo izdal odlok (št. 7206 od 20. junija), po katerem se zasebni kompenzacijski posli med Madžarsko in našo državo lahko svobodno vrše ob izpolnjevanju obstoječih deviznih predpisov. Nadzorstvo nad izvajanjem kompenzacijskih poslov je poverjeno zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Vsi izvršeni kompenzacijski posli se morajo v roku 15 dni po izvršitvi zaradi evidence prijaviti zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratnički dom. v ta namen se mora predložiti duplikat tovornega dokumenta, odnosno carinska deklaracija in prepis fakture. Glede podrobnejših pojasnil o tem vprašanju se je obrniti na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Ta odlok je stopil včeraj v veljavo. = Tečaj za damsko krojenje v Ljubljani Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI bo priredil v Ljubljani tečaj za damsko krojenje. Poučeval bo koncesioni-rani strokovni učitelj g. Teodor Kune iz Ljubljane. Tečaj bo trajal od 3. do 20. julija t. 1. Zbornični zavod za TOI da udeležencem na razpolago vse potrebne pripomočke in učila. Pristojbina, vštevši odškodnino za dobavljene pripomočke, znaša 150 Din ter jo je poslati obenem s prijavo neposredno zavodu v Ljubljani. Ker je že sedaj toliko interesentov, da je prostih le še nekaj mest, se na poznejše prijave ne bo oziralo Prednost imajo mojstri in mojstrice, sprejemajo se pa tudi pomočnice in pomočniki krojaške stroke. Prijavni rok je do 1. julija t. 1. — Premogovna produkcija Slovenije v aprilu. V včerajšnjem članku pod gornjim naslovom čitaj v zadnjem odstavku »izvršenih nadnic namesto »izvršenih nadura, odnosno ^izvršenih radnic«. davanje na mednarodnem seksuloškem kongresu v Brnu lani septembra, navaja stare in nove argumente za kontrolo, ali kakor je morda pravilneje, racionalizacijo porodov. Tudi tu se zavzema dr. Gjorgjevič Chlapcova za radikalno samoodločbo ženske m pravi: »Treba je ustvariti tip človeka: za sedaj je človeštvo razdeljeno v dve polovici, ki si stojita sovražno druga nasproti drugi. Sele potem pojde razvoj človeka »kvišku«. Kulturni razvoj kjiže v to smer, da se bosta moški in ženska nekoč izenačila v izobrazbi, v načinu dela, mišljenju in celo v obleki.« Za diskusijo o teh vprašanjih vsebuje knjižica dr. Gjorgjevič-Chlapeove vzlic tankemu obsegu obilo gradiva, a samo za diskusijo: v nji je tudi mnogo spornega. V založbi knjigarne »Svetlost« v Beogradu je izšla (v latinici natisnjena) knjiga: Sofija Lazarsfel d.Kako žena doživi ju-je muškarca. Ispovesti i razmatrania. Pre-veo A. T o m a š i č. S predgovorom dr. Aleksandra Dj. K o s t i č a. — 272 strani obsegajoča knjiga daje več in resnejše gradivo, kakor ga obeta naslov, ki bi dal slutiti, da gre tu za eno tistih knjig, ki z njimi špekulirajo neodgovorni avtorji in založniki na račun današnje posebne dovzetnosti za spolna vprašanja. Avtorica je znana delavka na polju seksualnih vprašanj in je s to knjigo podala z ene strani nekako načelno obrazložitev svojega stališča in teorijo spolnega življenja, z druge sfrani pa plod svojih bogatih izkušenj, ki si jih je pridobila kot voditeljica javne zakonske posvetovalnice. Prvi del te knjige obsega poleg uvoda in načelne besede o zakonskih posvetovalnicah anatomsko-fi-ziološki spis, dalje zelo pregledno zgodovino zakona kot nravne in družbene institucije, potem poglavja o »seksualni atmosferi«, o poteh k seksualni reformi, o zakonu in spolnem življenju, o razvoju ženine osebnosti, o oblikovanju življenja. To dolgo in pestro vrsto poglavij zaključuje obsežno poglavje »Iz prakse« s »Pogledom u budučnost«. "Vprašanja, ki jih obravnava knjiga Sofije Lazarsfeld, so nedvomno pomembna za osebno življenje, in nič manj za socialno življenje in biološki napredek človeškega rodu. Tu zbrano gradivo, ki ga je avtorica obdelala z ono brezobzirno iskrenostjo, ki se ne zaustavlja niti pred najintimnejšimi skrivnostmi človeške narave, bo dobro rabilo seksulogom, pedagogom in sociologom, pa tudi dušeslovec in pisatelj bo našei tu mnoge nove ali vsaj zanimive povečane poglede v tajne človeške krvi in duše. tja. kamor sicer ne prodre tuje oko in tuja zvedavost. S pridom bo lahko čital knjigo tudi vsak resen, odrasel človek, ki bo iskal v nji tega, kar mu edino sme nuditi: namreč podrobnejšega poznanja sil in odnosov, ki so velike in posvečujoče v službi življenja, a nizke in demonske tam, kjer nagonskega brezna ne osvetljuje zdrav in etično podprt človeški um. Prevod A. Tomašica se čita prav gladko, a tudi tisk in oprema sta dostoina. —o. Sprememba pri Praškem (prej Zikovem) kvartetu. Iz Prage nam pišejo: Znani, leta 1920. v Ljubljani ustanovljeni »Zika kvartete (od 1. 1931. »Praški kvartet«) se je v svoji sestavi nekoliko spremenil. Dosedanji primarij Rihard Z i k a je vstopil v službo praškega >Radiojournala«. Nam ?sto njega je prevzel funkcijo primarija odlični 'imetnik prof. Vilibald Schweyda, rojen leta 1894. v Mariboru. V tej sestavi se bo •»Praški kvartet« prihodnjo sezono predstavil tudi ljubljanskemu občinstvu. — Profesor Schweyda je učenec prof. Ševčika in Mar-teaua in je bil nekaj časa primarij »Mozartovega kvarteta« v Salzburgu, pozneje pa član bivšega »Praškega tria*. Kcrt solist j» nastopal na Češkoslovaškem in v inozemstvu. 25Ietnica smrti skladatelja Rimskega-Korsakova. Včeraj je poteklo 25 let, kar je umrl v Petrogradu genialni ruski skladatelj Rimskij - Korsakov. Njegove opere in simfonije 90 se izvajale že ponovno tudi pri nas. Obširnejši spominski članek o njem bomo priobčili prihodnje dni. _ Kakor izvemo, bo ljubljanska Ruska Matica počastila njegov spomin v jeseni, kamor je preložila svoj tradicionalni »dan ruske kult.ire. Ob tej priliki bo proslavila tudi SOletnico smrti veJ likega epika Ivana S. Turgenjeva in SOletnico največjega živečega ruskega glasbenika Sergeja Rahmaninova. Borze 22. junija. Na ljubljanski borzi je danes deviza New-york znova nekoliko popustila, dočim ie London nadalje prilično čvrst. Avstrijski šiling notira v privatnem kliringu S.80 do 8.90 (v Zagrebu 8.75 zaklj., v Beogradu 8.S0, 8.7750 zaklj.). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 197. V dolarskih papirjih je tendenca nadalje zelo čvrsta in je prišlo do prometa v 7% Blairovem posojilu po 37 (v Beogradu 37.50), za 8'/o Blai-ro%o posojilo pa se je nudil denar po 38 (v Beogradu zaključek 39.50). Promet je bil še v 4"/o agrarnih obveznicah po 27. Devize Ljubljana Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1360.14_1370.S4, Brusela 802.74 3o 806.6S, Ourih 110«.35—1113.85, fondom 194 97—196.57, Ncwyork ček 4641.60 do 4669.86, Pariz 225.90—227.02, Praga 170.74 do 303.14 (premijia 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80—8.90. Zagreb. Amsterdam 2307.07 — 2318.43. Berlin 1360.14 — 1370.94, Bruselj 802.74 do 806.68. London 194.97—196.57. Milan 300.74 do 303.14. Ne\vvork kabel 4663.60-4691.86. ček 4641.60 - 4669.80. Pariz 225.90-227.02, Praga 170.84 — 171.70. Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.38, London 17.585, New-york 420.50, Bruselj 72.40, Milan 27.1275, Madrid 43.95. Amsterdam 206.10. Berlin 122.90. Dunaj 56.75. Stockholm 90-50, Oslo 88.85. Kobenhavn 78.35 Praga 15.415, Varšava 58.05. Bukarešta 3.08. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.45, London 30.70. Milan 47.54. Ne\vyork 733.36, Pariz 35.69. Praga 25.37, Curih 174.48 100 S v zlatu 127.76 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 196 — 200, 7°/« investicijsko 43 den., S°/o Blair 38 den., 7n/o Blair 35 den., 7% Drž. hipotekama banka 52 den.. 4fl/'o agrarne 26.50 den., 6% begluške 33.50 den., Trbovlje 135 den Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 197 — 199. 7°/o investicijsko 44 — 45, 4"n agrarne 26.50 _ 27, 7n/o Blair 36 — 37.50. 8Vo Blair 38 den., 7% Drž. hipotekama banka 53 — 55, 6n/o begluške 33.50 — 35; bančne vrednote: Narodna banka 3750 — 3900. Priv. agrarna banka 220 — 222; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 140 — 145. Narodna šumska 25 den., Trbovlje 175 bi. I si s 15 — 25. Beograd. Voina škoda 199 zaklj., 7°/o investicijsko 43.50 — 44, 4°/o agrarne 28. 26.50 zaklj.. 6Vo begluške 34.25, 33.75 zaklj.. 8% Blair 39.50 zaklj., 7% Blair 37.50 zaklj.. 79/o Drž. hipotekama banka 53 — 55, Narodna banka 3820 zaklj., Priv. agrarna banka 223 zaklj. Dunaj. Dunava-Sava-Jadran 14.30, Državne železnice 15.75, Trboveljska 14.60, Alpi ne - Montan. 12.62 NEKAJ POVSEM POSEBNEGA je preizkušena lilijina mlečna krema PARACELSUS. S svojim nedosegljivo milim delovanjem na kožo se ta krema izkaže kot idealno sredstvo za nego lepote. Zahtevajte izrecno Paracelsus lilijino mlečno kremo in energično zavrnite, če se vam ponudi kaka slična krema. PARACELSUS k. d. ZAGREB 3. HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. 31. Telefon 73-35. Zajamčen« ftigte eobe po 25 do 35 D;a. Prvovrstu doma7« 185 do 195; -8* 65 — 67.50. Otrobi: baški 52.50 do 57.50. Fižol: baški. sremski beli 95 — 100. Na meji ustreljen tihotapec Škofja Loka, 22. junija. Davi se je raznesla po Škof j i Loki vest, da je bil tekom noči ustreljen na meji neznan tihotapec. V okolici. Davče, majhnem naselju na jugoslovcnsko-italijanski meji v olvlšni Sorica sta opazila graničarja dve sumljivi postavi, ki sta hiteli proti italijanski meji. Na klice: Stoj! se moža nista ustavila in sta s tovori na hrbtih pričela teči proti meji. Graničarja sta po predpisih še večkrat ponovila klice, potem pa streljala. Lden beguncev je kriknil in padel, drugi pa je utekel preko meje. Stražarja sta obvestila o dogodku takoj svojo komando, ki je uvedla preiskavo. Poizvedbe so ugotovile, da je ustrelje-nec Frelih Janez, oosestnik na srednjepre-možni kmetiji iz občine Sorice. Frelih je bil dvolastnik, ki je imel svoje posestvo tudi na italijanski strani v vasi Novake, občina Cerkno. Bil je znan kot strasten tihotapec že več let. Najraje je tihotapil živino. V usodni noči je nesel v nahrbtnem košu tovor sirovega masla. Truplo so odnesli v mrtvašnico v Sorici, kamor je prišla tekom današnjega dne komisija pod vodstvom sreskega načelnika g. Legata. Komisija je ugotovila, da sta postopala graničarja po službenih predpisih. Nesrečni Frelih je bil poročen, star 31 let in oče 3 mladoletnih otrok: najstarejši je star 4 leta. To je že tretji tihotapec, ki je v teh krajih pri begu izgubil življenje in kaže tudi ta primer, za kako nizke cene ga tihotapci tvegajo. ZagoneteiTpožar Cirkovce, 22. junija. Ob priliki službenega obhoda je orožni-ški patrulji iz Cirkovc prišlo v vasi Straž-gojneih na uho, da je pri posestniku D. F. v Stražgojncih 28. maja letos uničil požar stanovanjsko poslopje. Tega požara D. ni nikjer prijavil in ni vedelo o njem oblast vo ničesar. Orožniki so ugotovili, da se Je gospodar kritičnega dne okoli 5. zjutraj odpeljal na kolesu k službi božji v Cirkovce. Doma je ostala samo njegova žena z dveletnim sinkom. Ko se je vračal gospodar okoli pol 8. od maše, je že od daleč zapazil, da se vali z njegovega dvorišča gost dim. in je takoj zaslutil nesrečo. Požar je uničil vse poslopje, ostalo je le golo zidovje. Med tem časom pa je D. hišo spet na novo postavil, tako da patrulja ni mogla ugotoviti dejanske škode. Ugotovilo pa se je, da je bila hiša stara. D. jo je kupil s posestvom vred leta 1930. in dal poslonie takoj zavarovati za 30.000 Din, dasi je bilo vredno le kakih 5000 Din. Gospodiriia ni mogla izpovedati, da bi se ob požaru videla v bližini kaka sumljiva oseba. Goreti je začelo zadaj za skednjem. Z-id^"- ovaden^ V vodi preiskavo, ki naj ugotovi vzrok požara. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 22. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 78, za september 80.625. za december 83.125; koruza: za julij 48, za september 52.50, za december 56.25; oves: za julij 23.125, za september 25, za december 27.25; rž: za september 69.75. 4- Winnipeg, 22. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 67.75, za oktober 70. za december 72 + Ljubljanska borza (22. t m.( Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dra i: pšenica (po m.evski tarifi): baška 76 kg po 272—277.50, ba&ka 77 kg po 285—287.50, koruza: (po mlevski tarifi): baška promptna po 117.50—120; za Junij 125— 127.50 moka: baška j.0« po 420—425. banat-sika po 430—435. + Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca prijazna. Prometa ie bilo 51 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Som- Iz Novega mesta n— Kino »Doni« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto obakrat ob 20.30, in v nedeljo ob 15., 18.15 m 20.30 zvočno opereto »Princ iz Arkadije«. V glavnih vlogah Willi Forst in Liane Haidova. Predigra zvočni tednik. Vremensko norocilo številke za označbo kraja pocrenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. ssner ln brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7. vrsta padavin, 8. padavine t mm _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišje, druge najnižjo temperaturo. 22. junija Djuibljama 7, 758.0, 15.0, 89, SI. 9, 4.8 dež; Ljubljana 13, 755.5, 24.4, 57, SWl, 9, —, —; Maribor 7, 756.5, 17.0. 70, S3, 8, —, —; Zagreb 7, 757.6, 18.0. 80, E3, 10, —, —; Beograd 7, 758.8, 23.0, 70, mirno, 8, —, —; Sarajevo 7, 760.6, 16.0, 70, mirno. 5, —, —; Skoplje 7, 760.9, 21.0, 60. mirno, 3, —; Split 7, 758.4, 22.0, 60, SE6, 8, —, —; Kutmbor 7, 760.0, 20.0, 70, El, 6, —, —; Rab 7. 757.3, 20.0, 50, SSE6. 10. 0.0. dež; Vis 7, 758.7. 21.0, 50, ESE6, 8, —, _. Temperatura: Ljubljana —, 14.0, 25-0, — Maribor 24.0, 14.0; Zagreb 26 0, 15.0, Beograd 29.0, 18.0; Sarajevo 28.0, 10.0; Skoplfle 31.0, 120; Split 27.0, 20.0: Kumbor 17.0; Rab —, 17.0; Vis 19.0. Iz življenja in sveta Pred vrati svetovne gospodarske konference Pred vhodom v konferenčno poslopje so nabili propagandne lepake z zahtevo, da morajo Angleži kupovati samo angleško blago Brezžični človeški valovi prižigajo žarnice Človek je naravna antena — Zanimivi poskusi Človeško telo ustvarja s svojimi življenjskimi procesi neprestano elektriko. Če je z gumastimi podplati izolirano nasproti tlom, če vlada v sobi suha toplota in če se človek krepko giblje, se električni naboj človeškega telesa tako zviša, da je sposoben prižigati žarnice. O tem zanimivem odkritju je predaval te dni raziskovalec dr. Oppenheim v Frankfurtu. Dr. Oppenheim je uporabil za svoje poskuse znane neonove žarnice, ki se jih tako rada poslužuje moderna svetlobna reklama. Ta žarnica ni občutljiva za pretrese, tem bolj občutljiva pa je za električne naboje. Ne potrebuje nobenih ojačevalnih in drugih priprav za registracijo človeških izžarevanj. Fokaže jih preprosto s tem, da zagori. Pri tem stoji žarnica čisto prosto v sobi. Z enim polom se ozemlji, drugega pola se dotakne poskusna oseba, ki se pri tem močno giblje (telovadi, skače itd.) in brez vsakega nadaljnjega dovajanja toka žarnica zagori. Čim živejše je gibanje, tem ži-vejša je tudi zažaritev. Zadostuje pa, da se poskusna oseba namestu prostega pola dotakne steklenega plašča žarnice. A najbolj čudno je to, da ni treba niti tega dotika, kajti žarnica bo zagorela isto tako, če se bo gibala poskusna oseba v neki oddaljenosti od nje (do 3 m) — poskus, ki živo spominja na prizadevanja, da bi prižgali žarnice na daljavo z brezžičnimi električnimi valovi. V tem primeru je potrebno le to. da zvežemo neonovo žarnico z radio anteno. »Oddajnik«, poskusna oseba, napravi v oddaljenosti kakšnih 3 m nekoliko počepov ali pa skoči nenadoma s stola. Anteno pa predstavlja lahko druga — oseba, ki stoji mirno in se dotika samo prostega pola žarnice. Človek je tedaj naravna antena za izža-revane valove drugih ljudi. Kako nastanejo ta izžarevanja, za sedaj še ni znano. nIn vendar se vrti!" Ob 3®oletnici, ko je papeški Rim obsodil Galileje v nauk 22. junija 1633., torej pred 300 leti, so poveali velikega učenjaka Galileja Galileja v cerkev rimskega dominikanskega samostana Santa Maria sopra la Minerva in tam se je moral na kolenih pred inkvizicijskimi sodniki in visokimi cerkvenimi dostojanstveniki odpovedati nauku, po katerem naj bi bilo sonce središče sveta, zemlja pa premičnica. Ko je po tej odpovedi vstal, je baje vzkliknil: »In vendar se vrti!« — a dokaza, da je v resnici izrekel te besede, ni. 70 letni učenjak pa je bil vsekako do dna pretresen nad nastopom oficialnih cerkvenih krogov proti njegovemu življenjskemu delu in resnici, ki se ni dala več ubiti z nobenim inkvizicijskim terorjem. In če tistega slavnega stavka, ki ga je napravil popularnega za vse čase, ni izustil, tedaj si ga je v svoji notranjosti mislil — to pa pomeni še hujšo obsodbo njegovih duševnih mučiteljev. Križeva pot njegovega življenja se je pričela prav za prav že davno pred tem dogodkom, 1. 1616., ko je kongrcgacija indeksa prepovedala oznanjati Kopernikov nauk in je moral tudi Galilei obljubiti, da ne bo pridigoval tega »krivover-stva«. Navzlic temu je videl svojo življenjsko nalogo v tem, da razširi ta nauk in samega papeža Urbana VII. je skušal v dolgih razgovorih pripraviti do tega, da bi razveljavil prekletstvo, ki je težilo nad Kopernikovim življenjskim delom. Papež pa se je držal navzlic tehtnim dokazom besede sv. pisma, po kateri je zemlja sro-dišče vesoljnega sveta Tako se je zgodilo, da je Galilei 1. 1632. priobčil svoj znameniti >Dialosr o obeh svetovnih sistemih«, namreč o Ptolomeje-vem in Kopernikovem, v katerem sicer ni formalno priznal ne tega ne onega, pa je med vrsticami le dal spoznati, da veruje sam v Kopernikov sistem. Tedaj ga je inkvizicija pozvala, naj se pride zagovarjat. V naivni veri, da se mu ne more nič zgoditi, se je učenjak podal iz varne Florence v rimsko past — saj je bila njegova knjiga izšla celo z dovo-lejnjem rimske cenzure. Mislil je tudi, da se bo njegovim dokazom posrečilo spreobrniti cerkev k svojemu stališču. Ni bil pa premislil tega, da se je položaj med tem bistveno spremenil in da je bil papež Urban VTL, ki je do njega nastopal blagohotno, sedaj silno hud nanj, ker je veliki učenjak v svojem dialogu osmešil neko njegovo dokazovanje o pravilnosti Ptolomejevega nauka. Ker pa se v tem spisu ni direktno izjavil za Kopernika, je bilo treba najti kakšen tehten vzrok za proces. Ta vzrok so našli v neki posebni prepovedi iz 1. 1616., po kateri je bilo Galileju naloženo, da o Kopernikovem nauku sploh ne sme spregovoriti, bodisi v dobrem ali v slabem smislu. Ta prepoved, o kameri ni Galilei in nihče drugi prej ničesar vedel in ki so ga trije kardinali med sodniki s svojim nastopanjem ožigosali za navaden — falsifikat, je rabil tedaj za podlago vsemu javnemu ponižanju največjega Italijana tistih časov. 12. apr. 163S. so ga prvič zaslišali in sivolasi mož je bil takoj pripravljen, da vse prekliče. Samo ta njegova takojšnja pripravljenost ga je menda rešila mučilnice, s katero so mu bili zagrozili. 22. junija so ga končno po dolgih zasliševanjih in procesih obsodili na zapor za nedoločen čas itd., toda papež je te kazni kmalu omilil s tem, da mu je dovolil vrniti se pod strogim nadzorstvom v Sieno in pozneje v Arcetri. Tu je ostal do konca svojega življenja (1642.) pod stalnim nadzorstvom zaprt v svoji hiši. Navzlic temu in navzlic slepoti, ki ji je kmalu zapadel, pa ni prenehal znanstveno delovati. Na njegov grob niso smeli postaviti nobenega spomenika in njegove knjige so bile prepovedane, šele 1822. je dvignila kongregacija to prepoved. Vatikanski vodovod V vatikanskem mestu je pričel obratovati nov vodovod, ki je v prvi vrsti namenjen požarni nevarnosti in namakanju vatikanskih vrtov. 400 skupin hidrantov z avtomatičnimi alarmnimi napravami v notranjosti poslopij izključuje za bodočnost vsako večje uničenje neizmernih zakladov, ki jih čuvajo v vatikanskih zgradbah. Voda je napeljana iz Braccian-skega jezera v dva mogočna rezervoara po 2000 in 4000 kubičnih metrov, kjer s« sfiltrira. Električna sesalna naprava napeljuje vodo v 85.000 m jeklenih cevi. Stroški za vodovod so znaSali 15 milijonov lir. Moderna turška dekleta m Železnica preko Sahare Kakor smo na kratko že poročali, namerava francoska vlada zgraditi železniško progo preko Sahare ,in sicer bi se začela gradbena dela že v doglednem času. Ustanovila bi se družba, v kateri bi bila država zastopana s 350 milijoni frankov. Gradnja bi se vršila 8 let. OgTomno ozemlje, ki bi ga nova zveza otvorila svetu, bi vlada polagoma tudi kolonizirala. Med kolonisti bi prišli v po-Stev baje pred vsem Flamci in Nemci (?). Važnost fove proge je razvidna že iz tega, da bi se n. pr. potovanje iz Pariza na Madagaskr, ki traja danes okrog 3 mesece, skrajšalo na 12 dni, potovanje iz Londona v Johannesburg bi trajalo 11 dni. Zaznamovane ribe Kakor ptice selivke so začeli v novejšem času opremljati tudi ribe s posebnimi spoznalnimi oznakami, kar naj bi olajšalo določitev njih potovalnih smeri, potovalne brzine itd. Za ogromno večino morskih prebivalk teh podatkov namreč ne poznamo. Ze do zdaj so dosegli z novimi oznakami zanimive uspehe. Tako so pred kratkim ujeli v nekem sibirskem veletoku lososa, ki so ga bili zaznamovali 44 dni prej ob Aljaski. To pomeni, da je riba v 44 dneh opravila več nego 2000 km poti s povprečno dnevno brzino 45.5 km, kar ni majhna reč. Kitom izstreljujejo oznake v tolščo. kjer jih lahko dobe komaj po dolgih letih, če postanejo živali žrtev kitolovi .. Smetanov spomenik v Pragi Odbor za Smetanov spomenik je odobril model, ki ga je predložil kipar prof. Špa-niel. V kratkem bodo postavili kaširan model v naravni velikosti pred Narodno gledališče, kjer naj bi spomenik stal, da ocenijo njegov učinek. Spomenik bodo v končni obliki postavili po vsej priliki še letos. Sam čez širne oceane O .sjiSfc. 'Ml*, ® >03 H 0U a ii z T? o a5 C X g eS X xn m to m "C a. T3 O O, S c bc O, S o. 3 o o. n d K « £ a n <8 m S 3 <3 * £ o <0 & (8 U Q Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KARIKATURA svetovna gospodarska konferenca v senci titana. ANEKDOTA >Gospod Korenski, napisali ste knjigo o Indiji, a niste bili še nikoli tam.« — »Toda, milostiva, mislite, da je bil Dante osebno v peklu?« »Moj mož mi podari vsako leto po en biser za rojstni dan!« »No, potem pa imate gotovo že celo le DQ ogrlico!? (»Ric et rac«) Podban dr. Otmar Pirkmajer: Naša bodoča občina Včeraj smo objavili prvi del predavanja, ki ga je imel v radiu podban g. dr. Pirkmajer o pomenu novega zakona o občinah. Kakor znano, se bodo morale po tem zakonu majhne občine združiti v eno, večjo občino, ki bo bolj kos številnim in važnim nalogam občinske samouprave. O tem govori g. dr. Pirkmajer v drugem delu svojega predavanja, ki ga objavljamo danes. Predvidevno pridemo v dravski banovini potom zlo/itve (komasacije) na 250 do 3i M J občin, io pomeni bistveno poenostavljenje uprave, ker bo treba vzdrževati zvezo namesto z 10o9 le s 30U edimcami, in to z edimcami, ki bodo mogle vzdrževati sposobno in res poslujočo občinsko upravo ter odgovornega občinskega uradnika. Navajajo se pomisleki, da bo tako občinska uprava mnogo bolj oddaljena od naroda ter bo zaradi razdalj ovirala potrebno zvezo ter otežkočila občevanje, li pomisleki so gotovo tehtni ter je treba poskrbeti, da bodo občani posameznih bolj oddaljenih naselij imeb priliko potom svojih zastopnikov občevati z občinsko upravo. Za mnogotere posle ki se redno ponavljajo. bodo mogli v posameznih vaseh poslovati domači člani občinske uprave v imenu občine. \ dosedanjih občinah, v kolikor bodo zgubile samostojnost, bodo krajevni starešine zastopali občinsko upravo ter vzdrževali zvezo z občino. Na ta način se bo moda v velikih občinah izvesti glede poslovanja dekoncentracija občinske uprave. v kolikor bo to potrebno, da se prebivalstvu olajša občevanje z občino. Ako se nam pojavljajo pomisleki proti komasaciji občin, se moramo zavedati dejstva, da je naša sedanja občina sploh nesposobna za funkcije, katere ji nalagajo državni zakoni, ki urejajo posamezne panoge upravnega udejstvovanja. Vsi ti zakoni predpostavljajo gospodarsko krepko občino, ki ima potrebna sredstva, da vrši v smislu teh zakonov svoje naloge. Bremena za šolstvo, za pospeševanje kmetijstva in živinoreje, za vzdrževanje cest in komunikacij, za zdravstvo, za preskrbo siromakov ter za sodobno socialno službo so ncznosljiva za male in finančno šibke občine. Zato je naravno, da se je zakonodajalec moral odločiti za veliko občino, ako je hote! nadaljevati započeto delo. ter ustvariti sposobnega činitelja, ki naj oži-votvarja program, začrtan v novih zakonih, da pridemo do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka Vprašanje velikih občin je bilo tedaj rešeno že davno pred sedanjim občinskim zakonom. Danes nam preostaja glavno vprašanje, kak^> naj združimo naše male občine v večje, življenja in dela sposobne enote. V tem pogledu je velik del priprav že dovršen. Vprašanje samo v resnici v največ primerih ni niti tako komplicirano, da je treba združbi kraje z isro gravitacijo ali ki se vsaj dajo prirodno usmeriti proti skupnemu centru. Ti centri so večinoma že danes podani. deloma kot sedeži občin, deloma kot sed .šča župnij, šol, pošt ali železniških po-s i a j. Pri določitvi gravitacijskega območja za posamezna središča bo seveda treba upoštevati geografične prilike in prometne zveze, ker je to predpogoj za pravilno zamejit t-■ bodočih občinskih okolišev. Ako pa naj prinese reforma občine trajen gospodarski mpredek širšemu področju, bo treba pri določitvi občinskega okoliša imeti na umu tudi gospodarsko moč področja. Siromašni kraji se morajo po možnosti združevati z gospodarsko jačjimi, da se morejo tudi oni razvijati in napredovati. V tem oziru ne smejo obveljati sebični motivi bogatejših krajev; saj imajo od povečanega področja pričakovati tudi za robe ugodnosti, če ne že v prvi dobi, pa vsa; v bližji bodočnosti, ko si bodo pripojeni šibkejši kraji opomogli in se razvili. Taka finančno-politična komasacija bo gotovo koristila celemu področju, ki se bo gospodarsko okrepilo ter postalo po svoji davčni moči sposobnejše za sodelovanje pri pospeševanju napredka v občini Važna je težka združitev pa zlasti v današnji dobi gospodarske stiske, katera zahteva baš od siromašnih krajev včasi še večjih in težjih žrtev, kakor jih prinašajo bogatejše občine, katere ne občutijo težav v tol:ki izmeri. Komasacija občin na se mora vršiti ?e tudi z vidika, da kraji, ki imajo smisel za napredek, ne bodo ovirani v svojem strem-Ijenju. V tem pogledu izražajo svojo bojazen zlasti mesta in trgi. ki bi mogli s preširoko raieto komasacijo utrpeti škodo. ako bi čisto vaški element iz okolice dobil odločujoč vpliv na reševanje občinskih zadev. Cilj občinske reforme gotovo ni. da bi ustvarjal občine iz delov, ki si povsem nasprotujejo v svojih bistvenih interesih ter ne morejo premostiti svojih nasprotij. Kjer je struktura prebivalstva tako raznolika in nasprotje tako veliko, da se ne da doseči uspešnega delovanja v občini. tam seveda ne bo kazalo onemogočiti napredka občine z neprirodnim spajanjem krajev, ki imajo povsem diametralne težnje. Vendar tudi v takih primerih ne bomo mogli prezreti finančno-političnega momenta, ki opravičeno zahteva, da bo tudi okolica v svojem občinskem gospodarstvu razbremenjena ter deležna bogatejših virov, s katerimi razpolaga trg, oziroma mesto, in sicer ob bistvenem prispevanju okoliških krajev. V takem slučaju bo odgovarjalo tudi interesom dotičnega središča, če se združi s prizadeto okolico — ako ta tvori samostalno občino — zaradi interesne skupnosti v finančno upravno skupnost glede kritja potreb za izvest-ne grane, k' se dajo finansirati po davčni moči s skupnimi sredstvi. Tu prihajajo v poštev zlasti vzdrževanje cest vodovodne naprave, razsvetljava, oziroma elektrifikacija in slične ustanove, ki služijo gotovo tud; razvoju in gospodarskemu oj-a-čanju okolice, iz katere navadno črpa do-tično trgovsko središče velik del svojega blagostanja. Na ta način bo postala tudi okoliška občina deležna napredka ter bo prejemala rekompenzacijo od trga oziroma mesta v razbremenitvi svojega lastnega občinskega proračuna. V prehodni dobi moramo računati s tem, da se bodo pojavila trenja, kar je razumljivo in tudi neizogibno pri tako dalekosežni reformi. Na deželi igrajo materialni momenti mnogokrat še večjo vlogo kot v mestih; tam je posamezni davkoplačevalec včasi razmeroma huje prizadet ali pa vsaj misli, da ima več pravice trkati se na prsa ter poudarjati in videti breme, ki ga sam nosi. Davki in občinske doklade, ki jih plačuje kmet na deželi, so mnogo češče Dredmet razprav in medsebojnega obraču- navanja ter je razumljivo, da se naše podeželje ne bo moglo takoj vživeti v razne spremembe, ki bodo nastale kot posledica preureditve organizacije naše občine. Dosedanje občine bodo skušale ohraniti vsaka svoje premoženje ter se bodo upirale premoženjski zložitvi, zlasti ako dobra stran take združitve ne bo že kar v začetku vidna. V tem pogledu nam nudi novi občinski zakon dovolj sredstev, da se najde rešitev, ki individualno najbolj ustreza. Premoženjska združitev občin ni predpogoj za politično spojitev ter se more izvajati postopoma povsem ločeno od združitve upravnega področja. Zakon predvideva, da se more dosedanjo vaško, pa tudi občinsko premoženje upravljati ločeno in tudi dohodki uporabljati zgolj za namene do-tičnih krajev. Krajevni zbori in krajevne starešine bodo upravljali v bodoči občini imovino posameznih delov, ki bo mogla ostati samostalna, dokler ne bi dozorelo vprašanje zložitve'z ostalo občinsko imovino. S tem je problem združitve občin bistveno olajšan, ker gre smoter reforme v prvi vrsti za tem, da se koncentrira občinska uprava za večje področje ter ustvari finančno sposobna upravna edinica. Že uvodoma sem naglašal, da nam mora prinesti preosnovana občina novo dobo, v kateri se bo moral vsakdo zavedati svojih dolžnosti do posameznika, dc družbe in do države, da mora kulturno dvigniti naše podeželje ter prinesti širšim slojem gospodarskega in socialnega napredka. Po svoji organizaciji bo nova občina gotovo sposobna za to svojo vzvišeno nalogo. Zavedati se pa moramo, da so organizacijska določila posoda brez vsebine; in vsebina je glavno. Uspeh je odvisen od oseb. ki bodo vodile bodočo občino, od aparata, ki se bo udejstvoval na obširnem polju, ki ga zakon določa občini kot torišče. Možje, ki bodo izvoljeni v občinski odbor, predsedniki občin in starešinstvo, ki bo poslovalo kot občinska uprava, so poklicani, da oživotvorijo velikopotezni načrt, ki ga ima v mislih novi občinski zakon. Vsi moramo iskreno želeti, da se pre-osnova občine posreči, da bo prinesla splošnosti zaželjenih koristi ter nam bo ustvarila občana, ki bo prerojeh za delovanje v prid splošnosti, napolnjen z ljubeznijo do domače rodne grude, kater« mu bo vlivala pogum ter krepila voljo in iačila vztrajnost, da se bo mogel visoko dvigniti nad vse nizko, kar bi mu moglo zamoriti smisel za javno delovaoie. češkoslovaški Sokoli na zletu V Narodnem domu se je otvorila s ponedeljkom zletna pisarna ČOS, ki jo vodijo bratje Truhlar, Havel ter Kepel. Ti urede vse potrebno glede prihoda, stanovanj in prehrane za češkoslovaško sokolstvo. V češki zletni pisarni smo zvedeli, da prispe češkoslovaško sokolstvo v Ljubljano s 4 posebnimi vlaki in sicer v nedeljo 25. t. m. Prvi vlak prispe ob 16.42, drugi ob 16.48 in treji ob 17.05 preko Jesenic. Četrti vlak pa pride iz Brna v torek 27. t. m. ob 12.30 preko Maribora. Pri vseh vlakih bo svečan sprejem. Jugoslovenskega sokolstva na kolodvorih ne bomo sprejemali, ker bo 27. t. m. na Taboru pozdravni veečr vsemu slovanskemu sokolstvu. Pozivamo vsa bratska društva iz Ljubljane in okolice, da se v čim večjem številu v slavnostnih krojih udeleže v nedeljo 25. t. m. sprejema češkoslovaškega sokolstva na glavnem kolodvoru. Zbor sokolstva bo ob 16. pred Narodnim domom, odkoder bo skupen odhod z godbo na kolodvor k sprejemu. Ameriški Sokoli na pokrajinskem zletu SKJ. Veličastne sokolske manifestacije pokrajinskega zleta SKJ se udeleže tudi ameriški Sokoli. Njih delegacija prispe že v nedeljo 25. t. m. ob 8.47 z vlakom preko Jesenic na ljubljanski glavni kolodvor. Občinstvo vabimo, da se udeleži sprejema ameriške delegacije. Vozne olajšave po zletu Prometno ministrstvo je z naknadno odredbo spremenilo popust za izlete, ki je bil objavljen v navodilih za zlet na strani 14- (točka 4). Po glavnih zletnih dneh valjajo za posetnike zleta od 29. junija do vključno 31. julija na železnici naslednji popusti: 1. Inozemski Pokoli lahko kupijo za posamezna potovanja na odhodni postaji na podlagi potrdila uprave sokolskega zlata v Ljubljani, do so se udeležili zleta. celo vozno karto, ki velja za brezplačen povratek do postaje, ki j a karto izdala. Vračajo 6p lahko po drugi poti, ako je ta pot krajša od vožnje tja. 2. Ako garantira zletni odbor, da se bo tega ali onega izleta udeležilo najmanj 300 oseb. bodo plačali izletniki tratjinsko vozno ceno potniškega vlaka za oddaljenost 100 km. 3. Za primer, da bi se za posamezen vlak ne moglo garantirati število potnikov, vendar pa bi bila frakvenca zadostna, bo železniška uprava uvedla izletniške vlake po polovični vozni ceni. Na podlagi navedenih popustov torej nimajo poedini posatniki zleta, bodisi člani SKJ ali nečlani, ki so prišli na izlet z tu* zemstva, za izlete nobenih popustov, morejo pa doseči 50% oziroma 66% popust voznih cen, ako se zbero v zadostnem številu Ako se zbere n. pr. 30fl posetnikov izleta ki žele nolovati na Bled ali v Bohinj, bo plačal vsak izletnik za vožnjo tia in nazaj Din 24, za vožnjo Ljubljana - Maribor - Dravograd - Slovanigradec - Celje - Ljubljana Din 48.50, /a vožnio na Sušak in nazaj Din 81. ali v Split in nazaj Din 133.50. Zato je potrebno, da sa javi vodia vsakega društva takoj po prihodu v Ljubljano železniškemu odseku, ki bo imel svojo pisarno v Ljubljani. Istočasno bo plačal proti začasnemu potrdilu znižano vozno ceno za člai.e, ki =so se priiavili za izlat. ter pre el legitimacijo za izlete. (Cena legit. Din 6). Priiav brez plačila znižane vozne c*ne železniški od-.ek ne bo upošteva!. V slučaij, da bi se izleti radi vr»m ?n-skih reprdik ali nezadostnega števila izletnikov morali odpovedati, bo železniški odsek povrnil vnaprai plačano vozno ceno onemu ki bo predložil začasno potriil). Končno opozarjamo vsa društvi na r-o-pust po § 2 Pravilnika SKJ. to je na 50% popust normalnih voznih cen za najiuan.: 10 članov Potrebna uverenia morajo društva izstaviti sama in jih prinesti s seboj Za izlete po morju i a odobrila »Jadranski plovidba d. d. na Sušaku« vsem tu- in inozemskim posetnikom zleta. ki se izkažejo z legimacijo. potrjeno po zlelnem odboru. ria s:> sa udeležili zleta. 50% pop ist rednih vrznih cen na vs*»h progah do 8 nr lija. Enak popust je dovolila pod i^im' pogoj; za svoje proge »Dubrovačka oiividba« in sicer za prvih osem dni po zletu. Vstopnice za glavna zletna dneva 28. in 29* t. m. Sedeži na glavni tribuni 30 do 80 Din, na južni tribuni 40 Din, na severni tribuni 30 Din, pred godbenim paviljonom 15 Din, stojišča 10 Din. Imetniki zletnega in nara-ščajskega znaka, ki se morata nositi vidno, imajo prost vstop na stojišče. Prodaja vstopnic v naprej se vrši ob delavnikih do 27. junija pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo. Ljubljanski kreditni banki in Mestni hranilnici v Ljubljani. Naročila za vstopnice sprejemajo proti pologu gotovine ob naročilu podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, Splitu in Zagrebu do 24. t. m. V soboto 24. in torek 27. t. m. popoldne ter v nedeljo 25. t. m. dopoldne in popoldne se vrši prodaja v naprej na zletišču pri blagajnicah vhoda 111 (poleg kina Tivoli). Na dan prireditev bodo poslovale blagajni-ce pri vhodu III. zletišča od 8. do 12. dopoldne. Popoldne pred prireditvami se od-pro vse blagajne 28. t. m. ob 13., 29. junija pa ob 14. Vhodi na zletišče Vhod II (blagajni 1 in 2) je določen za severno polovico glavne tribune, severno tribuno in severni del sedežev pred godbenim paviljonom, za stojišča z zletnim znakom. Vstopnice za ta vhod so zelene in modre. Vhod 2 (blagajni 2 in 4) je določen za južni del glavne tribune in del južne tribune. Vstopnice so rdečkaste in rumene. Vhod III. (blagajni 3 in 6) je določen za del sedežev na južni tribuni, južne sedeže pred godbenim paviljonom in za stojišča (vstopnice so rumene). Vse vstopnice za sedeže imajo z rimsko številko označen vhod I, II in III, številko vrste in sedeža, ki so vsi numeriiani. Zanimanje za sedeže je veliko, zato priporočamo takojšnjo nabavo sedežev. Dohod k vhodu I. je samo od Gosposvet-ske ceste med kopališčem Ilirije in vele-sejmom. Dohod k vhodu II je po Glavnem in Lattermanovem drevoredu. Dohod k vhodu III je samo od Bleiweisove ceste preko železniškega prehoda proti bivšemu kinu Tivoli. Občinstvo naj v lastnem interesu uvažuje ta navodila. Prenočišč primanjkuje Stanovanjski odsek 1. pokrajinskega zleta SKJ je prišel zaradi nepričakovano velikega števila novih prijavljencev v zadrego glede prenočišč, ki jih je začelo primanjkovati. Zato se ponovno obrača na ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, naj prijavijo za glavne zletne dni sobe z eno, dvema ali več posteljami vsi, ki jih imajo na razpolago. Stanovanjski odsek posluje na glavnem kolodvoru. # Sokolsko društvo III iz Zagreba priredi v okviru zletnih svečanosti na Vidov dan, dne 28. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Sokola I na Taboru v Ljubljani akademijo z zanimivimi telovadnimi točkami. Pri akademiji sodeluje s pevskimi in dramskimi točkam-' »Klub koroških Slovencev« in društvo »Tabor« iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic bo v prihod-r ih dneh v Z\-zii knjigarni, nasproti glavne pošte v Ljubljani. Poziv bratom rediteljem prehranjevalnega odseka! Drevi ob 20. bo v pisarni tega odseka seja vseh bratov rediteljev za prehrano. Pridite gotovo vsi, ker bo porazdelitev posameznikov z navodili za prihodnje zletne dneve. Pisarna tega odseka je na Miklošičevi cesti 13. Menjalnična služba ob glavnih zletnih dneh. Ker 28. in 29. junija zaradi praznikov ne poslujejo bančni zavodi in menjalnice, bo poslovala ta dva dneva od 8. do 13. menjalnica v zletni pisarni v Narodnem domu v in v Ljubljanski kreditni banki. * Sokol v Ptuju priredi knjižno akcijo v nedeljo 25. t. m. Pobirale se bodo knjige za knjižnice podeželskih sokolskih čet od 8. do 12. ure. Uprava prosi vse, ki bi lahko darovali stare knjige v ta namen, da jih prizravijo. Sokol hoče ob svoji 25-letnici, ki jo bo letos praznoval, razširiti sokolsko misel v vsako vas. Sokolstvo v Velenju priredi v nedeljo 25. t. m. ob V215. na idiličnem letnem te-lovadišču javni telovadni nastop. Sodelovala bo iz prijaznosti Rudarska godba Bratska sosedna društva iskreno vabljena! I P O R T Službene objave LNP (Seja p. o. dne 21. junija 1933.) Navzoči gg. Stanko, rav. Setina, Novak, Kovač, Zupane, Brumen, Oman, Petrič, Simonič; odsotna (upravičeno) g. Benede-tič; (neupravičeno) g. Anko. Določijo se prvenstvene tekme v nedeljo 25. junija v Mariboru prva kvalifikacijska tekma za državno ligo na igrišču Maribora ob 17.30. Maribor : JRSK Split v Splitu. Dovoli se predtekma ob 15.30. Maribor II. : Svoboda, Maribor. Službujoči odbornik LNP g. Ilovar. — Celje igrišče Atletik SK ob 10.30 Jugoslavija : Olimp. Dovoli se predtekma rezeiv. Službujoče odbornike določi MO. — Trbovlje igrišče Amaterja ob 17. Amater : Elan, Novo mesto. Dovoli se predtekma Amater II. : Trbovlje II. Službujočega odbornika določi MO. — Na znanje se vzame preložitev prvenstvene tekme Celje : Jugoslavija, določene za 18. junija na 31. junij v Celju. Odobrijo se prijateljske tekme Disk : Reka 25. junija v Domžalah, Primorje : Hermes prvo in drugo moštvo 25. junija v Ljubljani. Naknadno se odobri prijateljska tekma Korotan, Kranj : He-rmes 18. junija v Kranju. 1'rijava mednarodne tekme Svoboda, Maribor : SK Gemeinde. Graz za 9. julija v Mariboru se pošlje JNS v odobritev. Kazenskemu odboru se preda igralcc Prešern Stanko (Hermes) zaradi prestopka pri prijateljski tekmi Elan : Hermes 15. junija v Novem mestu. Na znanje se vzamejo zapisniki MO Maribor od 5. in 12. junija, MO Celje od 12. in 19. junija, dopis SK Domžale št. 38/ 33. brez datuma, dopis Javornika št. 33./ ng. 33. od 17. junija t 1. in poročilo službujočega odbornika g. Krella od prvenstvene tekme Laško : Olimp dne 11. junija v Celju. Verificirajo se s pravom nastopa 24. junija 1933. za Olimp Korent Ivan, s pravom nastopa 1. julija 1933. za Ilirijo Dečman Tone; s pravom,,nastopa 1. julija 1933 za mednarodne, 21. septembra 1933 za prijateljske in 31. decembra 1933. za prvenstve, ne tekme se verificira za Hermesa Pogačnik Miro. Pozi vi je se Ilirija, da pošlje njegovo legitimacijo do prihodnje seje. Zavrne se prijava igralcev Železničarja, Amaterja, Rapida in Maribora, ker ni plačana predpisana pristojbina za verifikacijo. Zavrne se verifikacija igralca Šterna Emila za Slogo, Loke pri Zagorju, ker ni predložena na predpisani tiskovini (prijavnica). Čitajo se za Zarjo, Zg. Kašelj igralci: Held Mihajlo, Repotočnik Avgust, Vrhovec Ivan, Paviša Branko, Beloševič Zvonimir, Bertoncelj Stanko. Bertoncelj Josip, Nikolič Jovan, Mišič Milorad, But-kovič Vjekoslav, Zemljič Ivan. Vzamejo se na znanje poslani seznami verificiranih igralcev Laško, Amaterja in Javornika. Zadnjič se pozivajo klubi, ki še niso poslali zahtevanih seznamov, da iste takoj pošljejo, ker se jim bodo sicer črtali igralci. Pozivata se Maribor in Sparta, da pošljeta izkaznice do prihodnje seje. in sicer Maribor za igralce Bertonclja Stanka, B^r-tonelja Josipa in Zemljiča Ivana in Sparta za Repotočnika Avgusta in Vrhovca Ivana. Tajnik II. Službeno iz OZDS pri LNP. V nedeljo 25. t. m. so delegirani; v Ljubljani, igrišče Primorja ob 15. Hermes n : Primorje II g. Cimperman, ob 16.30 Hermes I : Primorje — g. Skalar; v Trbovljah, igrišče Amaterja ob 17. Amater ; Elan g. Dolinar; v Celju, igrišče Skalna klet ob 10.30 Jugoslavija : Olimp g. Janežič, ob 17. Atletiki : Celje g. Nemec iz Maribora; v Domžalah Domžale : Reka g. Marte-lanc. Službene objave LHP. čitajo se s pravico nastopa 29. t. m. za za Korotan — K>anJ: JCveder Angela, Franko Marija, Florjančič Anica, Florjančič Slavka, Božič Slavka, Franko pepca, Verdelj Minka, Kvecter Minka. Ponovi, o se pozivajo vsi klubi, da brez odlašanja poravnajo članarino za leto 1933 v znesku Din 100. Po sklepu izredne glavne skupščine saveza, ki je bila 28. V. v Zagrebu, se imenuje odslej vrhovna hazenska organizacija »Jugoslovanski Savez ženskih Športov«, v čigar delokrog spadata trenotno hazeca in žensa lahkaatletika. Vsi klubi, ki so bili dosedaj člani JHS, prestopijo avtomatično v novi savez, vendar samo s svojimi hazenskimi sekcijami. Ako ima kateri od teh klubov tudi žensko lahkoatlet-sko sekcijo, jo mora na novo včlaniti v novi savez. Klubi, ki imajo samo ženske lahkoatletske sekcije in so bili doslej člani JLAS, so prenehali biti člani imenovanega saveza in se morajo ponovno včlaniti v JS2S, sicer njihove atletinje ne bodo smele nastopati na javnih lahko-atletskih prireditvah. Vpisnina znaša Din 50, članarina pa za leto 1933 Din 100, za nadaljna leta pa po Din 75. Isto velja tudi za hazenske sekcije. Za hazeno ostanejo v veljavi vsi dosedanji pravilniki, kakor tudi sodniška pravila in pravilniki, za lahkoatletiko pa veljajo do nadaljnega pravilniki JLAS. Podeželski klubi se ponovno opozarjajo na pereče sodniško vprašanje. D. o. podsaveza apelira na vodstva teh klubov, da zainteresirajo svoje članstvo za polaganje sodniških izpitov, da se tako izognejo visokim sodniškim stroškom, ki jih imajo z zunanjimi sodniki. V primeru zadostnih prijav bo podsavez izvedel V kratkem ponovne podsavezne sodniške izpite. Prijave se pošiljajo na podsavezni naslov, Ljubljana — kavama Evropa. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. Opozarjajo se vsi verificirani igralci, da prinesejo seboj po eno fotografijo. Mladinski plavalni tečaj Ilirije se prične danes ob 11. Najpozneje ob tej uri morajo biti vsi udeleženci na kopališču v plavalnih oblekah. Pouk bo trajal dnevno 20 do 40 minut in bo izostal le ob deževnem vremenu. O udeležbi se bo vodila točna kontrola, vsak izostanek je treba opravičiti pismeno. Cenj. staršem priporočamo, da pošljejo mladino ob sončnih dneh že ob 10. na kopališče, kjer naj ostane do 12. Seboj naj prinese vsakdo veliko brisačo; kdor ima malo žogo. naj jo vzame seboj. Vodstvo tečaja in zdravstvena skrb je v rokah trenerja Ulage. absolventa berlinske vjteoke šole za telesno kulturo. SK Ilirija (TaMe tenis). Danes ob IS. naj bodo na nogometnem igrišču Luktč. Železnikar, Dečman, Stuhly, Gogala, Na-gy, Djinovski. Seboj je prinesti telovadno obutev. SK Ilirija (Hazenska sekcija). Danec morajo biti ob 17. na igrišču vse članice, ki niso zaposlene. Ostale točno ob 18.15. Od 17. dalje lahkoatletski in hazenski trening, ob 18.30 tekma proti table-tenis sekciji. Pri vseh treningih se sprejemajo nove, zlasti mlajše članice. Vodstvo sekcije opozarja na plačevanje članarine. ŽSK Hermes. Suspendirajo se v smislu sklepa predsedstva z dne 16. t. m. tile člani table-tenis sekcije; Zornada I in II In Puterle I in II. — Kolesarska sekcija ima drevi ob 20. sejo pri Beliču. Vabijo. se, da se iste zanesljivo udeleže: Habicht, Bergant, Pavlič, Pleš Alojz, Pleš Tone. Žagar Fr., Sernec, Marinko, Kranjc R. in vsi ostali člani, ki so pripravljeni sodelovati na kolesarskih dirkah 2. julija. Seja centralnega odbora bo v torek 27. t. m. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Izredni občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice in ustanovni občni zbor podružnice »Branibor« bosta 10. julija ob 20. v zadnji sobi restavracije pri Peterčku. Iz Kamnika ka— Gasilski dom na Homcu bodo blagoslovili in izročili namenu v nedeljo ob 15. Otvoritev Gasilskega doma v Radomljah pa bo menda že 2. julija. Iz Litije i— Vpisovanje učencev novincev, rojenih 1. 1926., v I. razred tukajšnje osnovne šole bo v n ;delju 25. t m. ob 8. v upraviteljevi pisarni. i— Društvo »Šola in dom« je začelo akcijo za ustanovitev prepotrebne meščanske šole. V ta namen bo sestanek interesentov 25. t. m. v osnovni šoli v Litiji ob 11. dopoldne. Po dosedanjih inf"rTniHiah bi bilo že zd>; zagotovljenih nad 70 otrok za prvi razred. To je dokaz, kako potrebna bi bila taka šola v našem kraju. ★ BREŽICE OB SAVI. Preteklo soboto in nedeljo je priredil tukajšnji mladinski pevski zbor v veliki dvorani Narodnega do- j ma svoj prvi javni nastop, ki je bila prva tovrstna prireditev v Brežicah. Nastopili so naši malčki s 23 točk obsegajočim programom »Štirje letni časi v slovenski pesmi«. Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano v lepem številu. K uspehu, ki so ga dosegli naši mali, jim najiskreneje čestitamo, predvsem pa pevovodji g. Lemplu, ki je z dolgotrajnim trudom pokazal, kaj 6e da doseči tudi z mladinskim zborom. BREŽICE. Dne 20. t. m. je dobil g. Vinko Grabnar ml. iz A. Ž. panja naraven roj čebel, ki je tehtal 3.75 kg. Zanimivo je, da je isti panj rojil lansko leto trikrat in je imel tretji roj še 2 kg. ČRNOMELJ. Banovinski kmetijski gospodinjski tečaj v Črnomlju ie bil v soboto svačano zaključen. Tečaj je obiskovalo do konca 16 gojenk dnevne in 14 gojenj večerne skupine, skupaj 30 deklet in žena. Gojenke so ob zaključku priredila lep poslovilni večer, ki so se ga med drugimi udeležili sreski načelnik g. dr. Trstenjak, mestni župan g. Karel Mijllar, predsednik sreskega kmetijskega odbora g. Franc Ma-jerle, sreski sanitetski referent g. dr. Kfis-sel, sreski komisar g. Ljjbivoj Skrt in na-poslad organizator tečaja, sreski kmetijski referent g. Emeran Stoklas. Sreski načelnik se je zahvalil voditeljici tečaja ge. Gol- majer-Sulnikovi in njenim sodelavkam, k1 so izvažbale in vzgojile v leni kratkem času tako lepo število dobrih bodočih gospodinj. Lepe poučne besede je naslovil na gojenke še župan g. Mtillar, nato pa se j* v imenu gojenk vsem prav prisrčno zahvalila tečajnica gdč, Anica Doltarjeva- Z ubrano slovensko pesmijo je bil zaključen prijatni večer. DOL PRI HRASTNIKU. Kdor hoče služiti narodni zavesti, obenem pa koristit: naši bolehni in siromašni mladini, gotovo ne bo manjkal v nedeljo, 25. t. m. ob 8. zjutraj v šoli na Dolu pri predavanju o pomenu Jadranske straže. Istočasno se ustanovi tudi krajevni odbor. Takih letakov je raztrošenih mnogo po občini iiT upati je, da bodo našli svoj odziv vsaj pri napredni javnosti, zato se pričakuje, da bo obisk pri nedeljskemu predavanju prav dober. — V Breznem je preminil Kozok-tov očka, daleč naokoli znan in čislan mož starega kova. Do zadnjega še čvrst in veder, je v noči na sredo mirno zatisnil vedno dobrovoljne oči. Z njim lega v grob ena najstarejših korenin dolske tare, štel je že 92 križev. Da ga vesela in šaljiva narava tudi v zadnji uri ni zapustila, bi vedel povedati zdravnik, ki je prišel pred smrtjo k njemu, da bi ga preiskal. Ko mu je ukazal sleči srajco, se je očka odrezal: »Le pustite mi srajco, jaz sem že bil na štelengi« Blagemu očki večen mir, prizadetim sorodnikom pa naše odkritosrčno sožalje. — V Turju, kamor hodi poučevati ženska ročna dela učiteljica iz Dola. je bila preteklo nedeljo razstava ženskih ročnih del. Po razstavi pa so učenci turške šole uprizorili »Pepelko«. Tako razstava, kakor igrica sama je poka/.la. da se da tudi na enorazrednicah v hribih doseči lepe uspehe. SLOVENSKA BISTRICA. Tekmo koscev priredi '29. t. m. Drjštvo kmečkih fantov in deklet na travniku g. Maliia. Dopoldne bo v dvorani hotela »Beograda« poučno predavanje, popoldne ob 14. pa odhod te.k-movalcav z godbo na tekmovališče. Po tekmi bo kmečka veselica na prostem. Na prireditev pride tudi naš poslanec g. Krejči. ŽALEC. Dne 18. t. m. je bil ustanovni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže za občine Žalec, Gotovlje, Griže. Petrovče in Št. Peter s sedežem v Žalcu v tukajšnji šoli. Kljub slabemu vremenu se je zbralo precej ljubiteljev našega Jadrana. Oblastni odbor JS je zastopal njegov tajnik g. Pire iz Maribora, ki je v daljšem govoru obrazložil pomen morja. Krajem' odbor šteje že danes nad 60 članov. James Ottver Curwood: 34 Hči divjine Roman Da je bi! njegov duh zastran Tavishevega telesnega zdravja popolnoma miren, je dokazal s tem, da je kmalu po tem, ko se je zleknil po tleh in se zavil v svoje odeje, že tudi zaspal. Slehernega izmed teh treh večerov je bil David občudoval rn zavidal očetu Rolandu lahkoto, s katero se je pogrezni'1 v svoje globoko, mirno spanje, im misijonar mu je b:l že več ko dovolj razložil, da je to posledica dobrega želodca. Nocoj se mu je pa zdelo misi-j-onarievo globoko in odmerjeno dihanje nekam mučno. Ljubše bi mu b:Io. če bi bil bedel. Žele! je, da bi bil zbujen in popolnoma pri sebi, kadar pride Tavish. »Jaz ne bi mogel zaspati, niti če bi hotel.« Natlačil si je p;.po. menda že tretjo ali četrto, odkar je bn-1 tu. in sedel na rob pograda, vlekoč na uho, kdaj pride Tavish. Po vsem, kar je bilo rečenega. je bil prepričan, da se Tavish vsekakn vrne. Samo počakati ga je bilo treba. V njegovih prsih je vstajalo, iz-prva bolj nezavedno, nekašno čuvstvo sovraštva do Tavisha in kipelo tem huje. čim delj je sedel sam pri medli luči svetilke, beleč s; glavo, kaj bi bil Tavish utegnil 'storiti. Nikoli še ni tako trdno verjel svoji slutnji. Ce ga slutnja ni varala, je bil Tavish peklenšček. Kmalu ie moral zvedeti, ali je to res ali ne. In če je bilo res — če je bil Tavish res storil to — če je bil tam, v gorah resnično -- Z žarečimi očmi in skrčenimi pestmi se je ozrl na spečega očera Rolanda. Ne da bi odtrgal pogled od negibnega misijonarja, je čez trenurek segel v žep kožuha, ki ga je bil vrgel na pograd, im izvlekel dekličino sliko. Dolgo jo je gledal; pri srcu mu je po- stajalo toplo, in napete črte njegovega obličja so se mehčale. »Saj ni mogoče!« je zašepetal. »2iva je!« Kakor da bi ga bil veter slišal m bi mu hotel odgovoriti, je posta! glas, ki je prihajal skozi steno, še razločnejši. »Trk — trk — trk--« Med tišino, ki je nastopila, je David krčevito stiskal sliko v roki. Nato je začul še bolj razločno in nujno kakor prej: »Trk! Trk! Trk!« Spravil je sliko nazaj v žep in vstal. Mehanično je oblekel kožuh. Krenil je k vratom, jih tiho odprl in stopil v noč. Mesec je visel nad njim kakor velika bela ploskev. Nebo je bilo vse živo od zvezd. Pogled mu je segal do znožja hriba, za katerega se je bil umaknil Mukoki, in jasa okoli koče se je širila v hladni, svetli sija vi. Tavish, če ga je bila spotoma zaskočila večerni tema ;n je bil sklenil, da počaka meseca, se je morai gotovo kmalu pokazati. Zavil je okoli koče in se ozrl. Razločno je videl Tavishevo meso; viselo je na močnem tramu, ki je štrlel naravnost izpod roba strehe. Nekoliko v senci je viselo, se rahlo zibalo v vetru in trk-trk-trkalo ob steno koče. David je krenil k mesu, gledaje proti robu gozda, zakaj zdelo se mu je, da sliši odondod škripanje sanišč. Upal je, da se Tavish vrača. Nekaj trenutkov je stal tako. s hrbtom obrnjen proti koči. in vlekel na uho. Nato se je obrnil. Zdaj je bil čisto blizu tiste reči, •> je Visela s tramu. Nihala je sem in tja. Mesec je posijal nanjo, in tedajci--Bog nebeški! Obraz — človeški 0'braz! Bradat obraz z izbuljenimi, štrlečimi očmi in odprtimi usti, otrplimi v režaju smrtnega boja i In trkalo ie, trkalo, trkalo — Od groze je zavpil in omahnil nazaj. Opotekel se je k vratom, utipal zapah, ne da bi pogledal, in zakolovratil v kočo kakor pijan. Njegov glas je bil poln groze pred tistim neživim, režečim se obrazom. Misijonar se je bil zbudil. Sedel je pokoncu in strmel vanj. »Tavish--« je z davečim se glasom krikni! David, »Tavish je — mrtev!« S temi besedami je pokazal v kot, kjer je spet trk-trk-trkalo ob steno. 12. POGLAVJE Nič molitve za Tavisha Sele kasneje je David spoznal, kako strahovit udarec je moralo njegovo naznanilo Tavisheve smrti zadati duši očeta Rolanda. Misijonar se nekaj trenutkov ni ganil. Bil je popolnoma zbujen — dobro ga je bil slišal — im vendar je gledal Davida kakor omamljen in grabil z rokami za odejo. Ko se je zganil, je počasi obrni! obraz proti koncu koče, kjer je visela tista reč Ln trkala ob steno. Nato je takisto počasi vstal. David je mislil, da ga je samo na pol razumel. »Tavish je mrtev!« je ponovil, trudeč se, da bi pogoltni] vozel, ki ga je dušil v grlu. »Zunaj visi — mrtev!« Mrtev! Poudaril je to besedo in jo izrekel kar dvakrat zaporedoma. Oče Roland še vedno ni odgovoril. Mehanično se je oblačil, njegov obraz je bil čudno pepelnat, v očeh ni bilo ne groze ne razburjenja, samo nekakšna brezmejna osuplost. Brez besede je šel k vratom in stopil v noč. David je krenil za njim; še trenutek, in stala sta tik pred tistim, kar je viselo tam, kjer bi moralo biti Tavishevo meso. Mesečima je živo obsevala truplo. Čudno in strašno je bilo — tako grdo na pogled, da se ti je neizbrisno vtisnilo v dušo. Tavish ni bil lahko umrl. Videti je bilo. kakor da bi še mrtev kričal o tem, ko se je gugal na vrvi. Človek bi bil rekel, da ni mrzel, ampak samo prestrašen. Zobje so se mu nekoliko svetili izpod ustnic. Morda je bilo prav to najhujše. In roke je imel krčevito stisnjene. David je to opazil. Ničesar ohlapnega ni bilo videti na njem. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro aii za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm 1.— za besedo se zaračunalo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, -»KapitaU, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«. »Informacije«, »Živali«, »Obrt« m »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek«, če se z oglzsom nudi zaslužek, oziroma, če »e išče potnika. Kdor si pa vod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se 'zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Ksi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslo-va pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vssko besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Br. Janezu Medenu za god krepak Zdravo! — S ■ -!.- e Smk.1S950-Č Božiču Aleksandru v Mariboru '.s.*:'«n)■■ k maturi in mu t~Vnio vso -'pfn na nadalj-n:-' j'v'jonski o-11 i - Trojica. ISfSfl-i firabnerjevi Hildi v Mariboru »-.•-v-": ''k v:š;e- ma teea jiic.mu izj>itu Pri.a-teUu-.e. 1&&4 » Jan kot 11 O v sen i k u v Celju ';■-"• še imii.^.t let. polnih V v h-n*!.- h ;n |»rj . yeseif> gmiovanje Jeana. 13985-5 liesevla 1 D: n za da an.e naslova ali u v:ru 5 Din L Vijaki k: :>r-ejo instrukt ije. fta jo vsa k o b •se d o 5<' :»ar; za «ifro a li za da- .a-ije naslova 3 Din. (4) Instruktoria p. M •■•v.') n;e gimna ap-e mem ivoru. X -k -^rfl razrt Pa.-a po dogr ^t« nova nje *ii hrana event. h . nadbe vi og'es. ■> : - r*k »Jutra« pod š'fro »l!»':iik't>r«. 1S&UU-4 Onduleria (ko) (Iflhko tudi kom.i>aiijon) ter starejSo praktikantinjo Sipiejiot. u&oj, frizer »Rupid« v Kolodvorski uiici št. 35. 18958-1 Pomočnico aii praktikantin.io ta trgovino z mešanim •iiago.ni. južnim sadjem in deliiuues-o. lahko zaOetmioa. ni.-]: z de-fcele. -pramenu — Kavcija potrebna. — Po nud.be na oglasni oddelek •Jutra« pod -Sprejraom takoj«. __1Č982-1 Natakarico pr.iljwbi.jpin>, primerne frfarotM-i. splošno delavno vsestransko poltem o, zmožno kavuije. sprejme takoj gostilna Tomšič. Grudnovo nabrežje (vogal Hrenove ulice). __lgO-34-1 Služkinjo za ."'šeeoje trgovine in v pomoč v laboratorija iščem N'a* ov v oglasnem oddelku ..Int.«., "" 189S(>-1 j Viua beseda 1 Din: i /3. dajati j« naslova ali j /a šifro jia 5 Din. (19' Majhen lokal ze špeeerijo in južno sadje 'ii-em v Ljutejan.i. Ofe-rte n« o.g'asm oddelek »Jutra* p o d »f'r rnifi. 18983-1»* Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH za šifro pa 3 Din. (2) Frizer do'bro izu.rjeo v moški stroki, prvovrsten bubi štucer in onduler, ki govori tudi nemško, išče nameščenje. Ponudbe na og;asni oddelek »Jutra« pod značko >Dobe* rudnik«. 18888-2 Kovač dobro Izvežban v ključav-miča.retvn, z večletno prak so. že-li kakršn»jk"ilfi name-©titev. Naslov v ogrlaonem oddelku >Jutra«. 1Č946-2 Vsaka b«»eda 1 Di.n: za dajanje naslova aJi za šifro pr. 5 Din. (10) Motorno kolo a pritko-lMM), 500 ceni. zn«m ke BSA. in o-sebni dvot-e-dežni avto. prupraven /.a pot>n.i'ka, ugodno naprodaj. — Obe vozili v najboljšem ■»tanju in pripravljeni za wžmj'0. Kot. delno pačil" vzamem tudi drv«. — Po ja ? nn i a daje Goi.obifjev^ki r L; u.b1 :no ugodni ceni. Vprašanja. na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro >Avto«. 18900-10 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (20) Novo hišo dvosobno, z vrtom za Din 35.000 ter gostilne in vile prodaja Posredovalnica v Mariboru, Frančiškanska ml. št. 2:1. 18D-32-20 Kupim Ugia^i trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova aii za šifno 5 Din. — Offlas; socialnega značaja rsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Plinske cevi kupim večjo ko.!.ičmo n iu '4 II. rabljene.. Ponudbe s ©eno na oglasni oddeiek »Jii.tr«« p..d »Takojišn;« dobava« i 81)51-7 Osria*! ttg. značaja po ! r>in bose.ia; za da ,«i.je naslova a'i za I Šifro 5 Din. — Oglasi 1 ->-:alri>-jra značaja vsa j bf*e>hi o4i f»ar: za iajar.jt) uasiova za *ifr« r.a 3 Din. f Plinski štedilnik k.»ntp v. k. mo-iieren ria.prodaj za fH>i".- vičn-o ce-n .. N i»s!ov pove og asni •vi4-1 k «.!:.:ra«. 1»»39 6 Razprodaja r.('-->Nie ;.n perila na M - .ivedov: cefi št. 38. !>r <*V* mi — Ljub'ja n« Vil 18052-6 Vsaka beseda 50 par: dajanje naslova ali za šifro t» 3 Din. (1) Gospodična t '.8.000 D n kavcije, p-ot: va-ni vknjižbi, neodvisna, d .S-' ?ta'no nameščen je v P-a ni. Ponudbe na og!. oddelek »Jittrac pod šifro »Cenitev h :'i prijateljsko«. 18907-1 Natakarje (ice) »a ?.ik.i.V.ki ziet. spre'me hotel >Tivoli«. 18890-1 Prvovrstno šiviljo moškega perila mvrej.mem. Ponudbe ne na-i"'«: t. K "t*e. T.'ub :ara. Aekiraudrova cesta št. 3. 188S9-1 Pek. pomočnika samo p-vovrstnesa ii"'.i-■ ce p-i *«lr'! 't rrffalcn. z i aH* n mi o-dijemalfii. si.re;-m-ni. Po.nn.ibe na og':;sni >dd»'ek -Jirra« pod " šifr«) »M« o pecivo«. 18830-1 Samostojno šiviljo »•ire:irum lako: na dom. ponudbe na o.g'.?s odd.-'ek >J.r-a« pod »Sam.os"o.'na Šivilja«. 1893S-! Frizerko nrvo^-r»(mo. z večletno po-noAniško dobo veščo tud' -ajne ;n vodne on.diila<-i'e '■■]. sprem e .Josiip HoJv. Rogaška Siatina. 18019-1 Boljšo šiviljo -r.rejme^n n« dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepi kra:«. 18956 1 manjše dimenzije (60 do 80 cm širine) SE IŠČE. Ponudbe z navedbo cene, stanja, in fabrikata pod »Brzotekoči« na oglasni oddelek »Jutra«. 7479 Maike Božje Kamenite Zagreb, Desncfrova 11 z divnim položajem v starem delu Zagreba, odda samostojnim gospodičnam in gospem od 1. julija do 30. septembra stanovanje in oskrbo. CENA 35 DIN. Zelo pripravno za gospodične za krajši ali daljši oddih v Zagrebu. Telefon št. 61—71. 7518 Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da je naša preljuba ženka, hčerka, sestra, svakinja in tetka, gospa r&jena CEGNEE dane.«? umrla na zagrebški kliniki po daljši, mukepolni bolezni, v cvetu njene mladosti. Pokojnieo bomo prepeljali v Ljubljano; dan in ura pogreba bosta objavljena pozneje. 7521 Ljubljana, dne 22. junija 1933. KARLO, soprog, JOSIP CEGNER, oče, rodbine KOŠIR, TERCON in SEVŠEK. 3 Kovčeg in necessair i.z usnja, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 18018-7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. fl6) Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke, z vLogio SOOO in 15.000 prodam za 70 % gotovine. D. Od^r, Zagreib, Tre.nko-va ulica 9. 18858-16 120—130.000 Din kapitala iščem za rentabilno sa most o ječe podjetje.— Najugodnejši plačilni pogoji in obrestovan je. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Sigurno lili«. 18829-16 Knjižico Hranilni posojiil. dom Ljub Ijana. cca 40.000, prodam za 80%. Ponudbe na o, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Valuta t. 18948-1U trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje naslova aH za šifro 5 Dir Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro 5 Din. (18^ Moški sokolski kroj zelo poceni proda I. B.. Vrhovčeva 11. 18976-13 DijaŠkesobe Vsaka boseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) Dijaka nižje-šo'ca boljše rodbine, z d»bro vzgojo, sprejmem v prvovrstno popolno oskr bo in komfortno stanovanje sredi mesta. Skibno nadzorstvo, pomoč pri štu-d.iju, klavir. mladins.ka knjdžni-ca in ujilu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 18SS0-Ž2 Dva dijaka (inji) boljše rodb:ne spiejmem 19:>i/34 v prvovrstno vsestransko oskrbo. Soba je solnčno in lepa, center mesta, skrbno nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. JSSH7 32 Dijake (inje) sprejmem za prinodnje Jol-sko leto v zračno wv« nje s strogim nadzo-isiv.-m Na.slov v ogiosatm oddeliku »Jutra«. 189+3-32 3 mlajše dijakinje sprejmem h'V.ti ope-e. K'a vir in nemščina. N as! o v v Offlastipm oddelku »Jutra«. 18907 22 >j V*ka beseda 50 p«r: | za dajanje naslova »li | za iifro 3 Din (21-« > [ Trisob. stanovanie p. rpiavno za modni ?a.'on, išči m v centni mešata. Pu-nudl>e z navedbi) cene in 'ege na og'asni oddelek -Jutra« pod »Modn: f' VsaAa t/oseda 1 Din; za dajanje aadteva ali ta šifro 5 Din. Dvoje enakih stanovanj parket i ran.'h. obstoječe vsako i« dveh sob. kopalnice in vso.h pritikiin. oddam od.--as.li družini. Eno takoj, drugo p 1. julijem v Ze-leni jami, Prešernova ul. lo- 18854 31 Dvosob. stanovanje e kuhinjo in pritiklinami takoj oddam na Mirju — Langusova uiica štev. 17. 18962-31 Štirisob. stanovanje pritl.ičino in soinčno — na Aleksandrovi cesti štev. 1 oddam z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18958-31 Opremljeno stanovanje so.be z balkonom, kopalnice im kuihinije, oddam eni a'i dvema gos.podičnama — oz:r. zakoncema. Naslov v oglasmcm odde ku »Jutra«. 18957-Jj Dvosob. stanovanje l-epo, v novi vili oddam. Pojasnila d-aje W e r n i g. Hraniln-iška cesta štev. 8. 18977-31 Vsaka bnseda 50 p«r: za dajanje naslov« ali za iifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma ali goepodifnam«, s 1. julijem. Reber 7. 18708-23 Lepo sobo opremljeno, •-e.pirirann. oddam na koncu Miklošičeve ceste. Xa»iov v oglasnem oddeikiu »Jutra«. 1S94.1-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s l. juiijem boljši osebi na Tabor-u 5. vrata št. 5. 18017-23 Na Taboru oddam sobico s posebnim vhodom in elektriko. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18954-23 Komfortno sobo o d d a m v vili, Cesta na Rožnik 45. Ogl-edati po-[>ol-dne. 18955-23 Sobo čisto iti r.rafno oddam na M klošKevi cuu« 15/1V ev« 18979-23 Lepo sobo • parketom, elektriko ln vhodom « stopnjic, oddam » osebama. — fs'otam tudi oddam b"ljši osebi solnčno majhno sobico Zid o vek a ulic« štev. 3/IT. 18981 -25 njrrf™ Vsaka beseda 50 pa-r; za d-Tjanje naslova aJi za šifro 3 Din. (23-a! Sobico lično opremljeno, po m»ž no<*ti s souporabo kopalnice. iščem v ceni 200 D'n. Ponudbe oa o^las. oddeiek »Jutia« pod »Snažno«. 18936-28/a Uradnik trezen in n«kadilec. iSče prazno sobo s 1- julijem Ponudbe z navedbo ceno na oglas, oddelek »Jutra« p. d ►Soiidno*'« 1S980-KV* Vsaka beseda 2 Din za daianje naslova ali šifre p« 5 Din. (M) Osamljena (Einsam) Dvgni.e pišimo. — D. 1SM1-24 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Atelje, Aparat. Au.'.o, Blon-dinka, B-JOt^koči. Brila nt-ni prs.tan. Brez staršev. Brezobrestno. Brez posredovala. Blizu Tabora ali Sv. Jakoba. CentraInost. Celjan Dnevničflrka. Dobra dela v Družabnica, Do 1000 Dom. Dobro ohranje-Deio. Dobra kuharica. Denar, Dober orgun:zator. Dobra gospodinja. Dve ose- ca. Din no bi, Eiekirogenerator, En mesec, Ekonomija, E'ek-tro.tehnif.no podjetje. Ena oseba. Fine obleke, Frizerka, Gorenjske stran, Garancija, Gos'-it'na. Garancija 52, Gorenjsko 22, Gostilna 1023. Hitro. Inštruktor. Junij 33. Instalater, Iz utrjene. 1. julija. Iščem izvrstno moč. Izvežban. Kopalnica plin. Kolo, Knjiga 31, Kuharica, Kaucija Din 20.000. Krojač. Kapital. La-borantka. Lokal, Ljubi mir Ler>a. Marljiva. Mir. Me-set.no looo Din, Mila. Majhno, Mož in žena. Mlin. Motoeikl 3333, Mirna urad-nrlca. Nastop julij«. Neodvisna. Najboljšemu ponudniku. Natinn-ai, Ostani tajno. 3 osebe. Osrn.o^oVe. Odločitev 1. julija. Osamljena. Pridna 10, Poštena 596. Pridna moč, Profesor. Prometna Ljubljana. Potnik 100. Prikrojevalec, Poštena. Primerna dota. Po.polma garancija. Pri.ku,pl ji va. Prvo mesto. Pridna in poštena 220. Resno. Rhika izkliu-če-na. Radl;o. Re.san. Rokavica. Restavracija. Renta-bilnost. Strogi center. Peko e. So.'nen"> 35. PigiKen denar. Stalno 2000 D'n. >' truma eksistenca. Sreča "3. Sreča. S:cru,rno 1887. S* a re'5a proda.ial'ka. Sezona 300. S. 250. Seriozen. S. K 20. Sever. S:ffurno "93. To^e.n plačnik 1933. Točen 4M. Tako,i. Takojšen nastop. Tudi knjižice. T:ha sreča. Cdobnost 61. L"d'.bno --S. tirna. I"sodni: pogoji. t'-adin;k 60. Vsa oskrbn v hiši. Vi'« ali hiš«. Via sreče, Vrščak. Zanesljiva moč. Znanjem nemščine. Zakon. Zanesljiva. Z vrtom Zanesljiva 20. Zmoten več-ie kavcije. Zadovoljnost 99 Zampno mesto. Značaj 24. Zanesljiv« 224. 147. 300. 129 737. 5.20, 134. 20 let. 150. 129. 333. Vsaka beseda 2 Din: ta dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (25) Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro os l Din. (29) Pisalni stroj kupimo Kreditne zadruge. Ljubljena. Mestni trg 25/1. 18908-29 Poznanstvo z gdč. v s vrbo ženitve žel.i 36 let siar samostojen srospodar s posestvom in obrt.jo. One, ki imelo veselje go gospodinjstva In gostilne ter so zmožne knjigovodstva, naj pošljejo ponudbe n-a oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Ženitev«. 18779-25 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (27) Mala papiga s'vo-m.odre barve, je ušla. Kdor jo je ujel, se vljudno naproša, da jo odda na Poljanski cesti št. 15.— V. stopnjišče. stanovanje 14 (mestna hiša). 1.05: Violinski in klavirski koncert. _ 17: Vojaška godba. — 18.15: Zborovski koncert. — 19.55: Dueti za violine. — 20.30: Jubilejni prosram linške postaje. — 22.45: Plesna glasba. — BERLIN 20.20: Mešan program iz Monakovega. — Godba za pl^s — KoNIGSBERG 20: Mešan program. — Plesna glasba iz Berlina. - M(jHLACKER 20: Program kakor v Berlinu. _ BUDIMPEŠTA 17: Madžarske pesmi. — 18: Prenos promenadnega koncerta. — 20.45: Zabaven procram. — Lahka slasba na ploščah. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Prj-pes opere t>F.iustPre- porodaf. Izven. Znižane cene. Nedelja. 25.: Okence. Izven. Znatno znižane cenj od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. P^tek, 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Jim in Jill. D. Zadnjic. Nedelja. 25.: Grofica Marica. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. ★ Dramska in operna sezija končata 29. t. m. P. n. abonente. ki imajo še kake zastan-kj glede plačila za abonmaje, prosimo, da iih poravnajo te dni. Čitajte tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVFTrc Hotel Trofta Bled Menu 15 Din, sobe od 10 Din naprej. V glavni sezoni vsak večer koncert in ples. Pension junij, september 45 Din, _julij—avgust 60—SO Din. 7594 Kupimo za našo vzpenjačo 400 m rabljene, še dobre jekleno-žične vlečne vrvi (Stahldrahtzugseil) s 6 členi 16 mm premer Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«. 7517 Urejuje Davorin Kavljen. Izoaja /a aonaorcij »Jutra« Adcll RiDnikai. Aa Narodno tiskarno cL d. Hot tiskarnam iTranc Jezeršek. Za 'nserauu nei «« odgovoren AJolz Novak. Vsi v Ljubi jam.