Leto LXX Štev. 17 a Naročnina mesečna 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 ca inserate. Podružnica! Novo meeto. Izključna pooblaSSenka ta oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana & A., Milano. j Ljubljani, v četrtek, 22. januarja 1942-XX Prezzo - Cena L 0,70 Abbonamentl: Met« 12 Lir«i Eateio, mo-u 20 Lir«, Edkion« domenica. urno 34 Lir«. Estero 50 Lir«. C C Pj Lubina 10.630 pel tfll abbo* Bunentli 10.349 pcf I« insercionl. Filiala« Novo m««t» Concesslonarla escluslva per la pnbblleltA d! prorenlenz« italian« ed estera: Unione Pobblicit« Italiana S. A„ Milano. SLOVENEC Uhaja riak dan cjatraj ruta ponedeljka ta dn«v« po pracnfln. 9 Ure d n II t v o la »prava! Kopltarleva 6, L (n bi lan«. g I Redazion«, Ammlnistraclon«! Kopitarjevo t, Lubiana. 5 Telelon 4001—4005. Bombardamento di Derna e Tobruk II Quartier Generale delle Forie Armatc eommunica: Sul fronte c i r o n a i c o soar-a a 11 i -viti di artiglierie. Colonno motorizzate e co-razzate neniicho in movimonto intenso nolle rrtrovie sono state eHicaoemonto attarcate da reparti ilolla aviaziono clie hanno anehe bombnrdato con buono successo le opere portuali di Derna e T o b r u c h ed in-ceniliato un merrantile alla fonda. In ripetute azioni contro Malta velivoli tedesehi hanno sganriato bombe di medio e grosso calibro su iniportanti ohiettivi militari: un piroscafo di medio tonnclaggio r stato rolpito innanzi al porto di L a Valletta Risultano abbattuti in coinbattimcnto un »Hur-ricane« e un »Gladiator«. Appnrrrcchi inglesi hanno sorvolato nrlla notte sul 20 la regione di E 1 e u s i (Greria) dovc il lancio di spezzoni incendiari ha rau-sato soltanto alcuni danni a fabbricati civili Vojno poročilo št. 598 Letalski napadi na IScrno in Tobruk Vojno poročilo St. 598 | Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Slabotno delovanje topništva na bojišču t C i r e n a j k i. Letalske skupine so uspešno napadle motorizirane kolone in sovražna oklepna sredstva in so uspešno bombardirale tudi pristaniške naprave v I) e r n i in v T o-hrnku, kjer je bil zažgan pamik, ki je bil zasidran. Nemška letala so metala bombo srednje in velike vrste na važne vojaške cilje med rinogimi napadi na otok M a 1 to. V pristanišču LaValetta je bil zadet pamik srednje tonaže. Mod letalskim bojem jr bilo sestreljeno eno letalo vrste »Hurricane« in »Gladiator«. V noči na 20. januar so angleška letala letela nad pokrajino Eleusi (Grčija) in metala zažigalne granate, ki pa so napravljalc škodo samo na zasebnih poslopjih. Angleška korveta eksplodirala v Gibraltarju Tetuan, 21. jan. AS: Silovita eksplozija se jo zgodila na angleški korveti. ki je bila zasidrana v Gibraltarju. Ladja se je potopila v nekaj minutah, eksplozija pa je hudo poškodovala še dve drugi ladji iste vrste. Blizu je bila zasidrana tudi letalonosilka »Argusc, ki jc tudi lsila poškodovana. Doseda j so našteli pet mrtvih in 15 ranjenih. V pristanišču so zaradi te eksplozije povečali nadzorstvo. Japonska ofenziva v Bi.maniji p^?yBintani| (ftauHi)— Tokio, 21. jan. AS. List Jomiurk poroča, da so japonska izvidniška letala ugotovila, da se zbirajo veliki oddelki angleških čet z vojnim gradivom pri Rangoonu. Japonska letala so napadla ta zbirališča in uničila 250 tovornih avtomobilov, ki so vozili okrepitve. Stockholm, 21. jan. AS. Dopisnik »Dagens Nyheter< poroča iz Ix>ndona. da je novo izkrcanje Japoncev na Malaji in izguba nadaljnih važnih angleških letališč še bolj povečala nevarnost, ki preti Singapurju. Angleško poveljstvo ne upa več, da bo lahko imelo enako zračno silo, kakor jo imajo Japonci in vojni angleški dopisniki iz Sin-gapurja sami menijo, da se bo prihodnji teden odiočila usoda te trdnjave. Stockholm. 2t. jan. AS: Dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča, da Japonci smatrajo, tla je zasedba letališča Tavoy v Birmaniji izredno važen vojni dogodek. Prometne zveze med Indijo. Singapurjem in Avstralijo so v veliki nevarnosti. Tokio, 21. jan. AS. Iz Saigona poročajo, da je popolnoma izpodletel poskus reorganizirati angleško čete, ki so še preostale pri Joliore Baru. Osma angleška motorizirana divizija, v kateri je 8000 vojakov, je v hriboviti pokrajini popolnoma obkoljena od Japoncev. Ti ohkrožoni vojaki obupno poskušajo prodreti obroč, ki jim brani bežati proti Singapuru, kjer računajo na njih, da ga bodo branili. Angleško poveljstvo jim je poslalo zadnja razpoložljiva letala za rešitev. Tokio, 21. jan. AS. Politični opazovalci razlagajo aretacijo birmanskega ministrskega pred-» sednika Sa\va in pravijo, da se kaže v tem boja- zen Anglije, da se ne bi Birma poskusila rešiti se angleško-amerikanskega gospodstva in se pridružiti japonskemu bloku. Istj opazovalci so mnenja, da bo Birma izrabila prvo priložnost in se otresla angleške tiranije in da je zaradi tega londonska vlada imenovala za Savvovega naslednika bivšega notranjega ministra Paw Tuna, ki je angleški plačanec. Tokio, 21. jan. AS. Dve skupini japonskih bombnikov sta napadli zbirališče angleških čet pri Alummeinu v Biruii. Vojašnice, železniške naprave in motorna vozila so bila poškodovana, kraj Mummein leži vzhodno od Rangoona in jc središče prvih angleških obrambnih postojank v Birmi ter ima odlično pristaniške naprave. Angleži so tam zbrali večje skupine vojaštva, ker se boje novega in silovitega japonskega napada. Rim. 21. jan. AS: Avstralski letalski minister je povedal, da so japonski bombniki in lovci silovito napadli Rabaul. Napad se je pričel okoli poldneva, nakar so prihajala japonska letala v zaporednih valovih. Rangknk. 21. jan. AS: Radio Madras je sporočil med drugim, da so Japonci vdrli v južno Birmo. Tailandske čete so prekoračile mejo vzhodno od kraja Myawaddi in bitka se jc razvila severno od tega mesta. Myawaddi sc nahaja kakih HX) km zahodno od Mulmeina in 30 km od birmanske meje. Tokio. 21. jan. AS: Japonski glavni stan poroča. da so po IS. napadu na Singapur lovska letala nad Kota Tiggijem zbila 15 angleških lovcev vrste Buffalo«, od 20, ki so zaman poskušala napasti japonska letala. Japonci zavzeli Tarakan Rangknk. 21. jan. AS: Japonci so zavzeli otok Tarakan na vzhodni obali Nizozemskega Bornea, kar jo zelo težak udarec za sovražnike Osi, ker je tu neizčrpljiv vir goriva. Petrolej v Tarakanu je posebno fin. ker ga je moči uporabljati takoj, ko je izčrpan iz vrelcev, brez kakršnegakoli drugega postopka. Še ena ameriška letalonosilka potopljena Saignn, 21. jan. AS. Radijska postaja v Singapuru je objavila, da je japonska podmornica potopila ameriško letalonosilko vzhodno od Filipinskih otokov Govor japonskega zunanjega ministra: Japonsko so v vojno potegnili njeni sovražniki Tokio, 21. jan. AS. Japonski zunanji mini-ste Shigenori Togo je imel pred parlamentom govor n sedanjem položuju. Ko je izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko govori članom parlamenta v trenutku, ko japonske imperialne sile s svojimi veličastnimi uspehi lomijo angleško-ameriško gospostvo v Vzhodni Aziji in ko se je poklonil junaštvu boretih se in padlih, jc minister rekel, da jc navzlic sovražni propagandi razumel skoraj ves svet, tla so Japonsko potegnili v to vojno sovružuiki in tlu bo sto milijonov z železno voljo prežetih Japoncev privetllo to vojno do srečnega zaključka. Ni Hudi boji pri Doncu Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 21. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču pri Doncu so se tudi včeraj razvili bridki boji. Sovražne sile, ki so ob gornjem teku reke vdrle v nemške črte, so bile s protinapadom vržene nazaj. Pri tem so Sovjeti imeli 1100 mrtvili in več sto ranjrnih, 19 topov in 30 strojnic pa je bilo zaplenjenih. Tudi v srednjem in severnem odseku je sovražnik nadaljeval z napadi. Pri' obrambnih bojih in pri uspešnih protinapadih je imel sovražnik zopet hude izgube v moštvu in gradivu. Plen oo bitki pri Feodoz.iji se je dvignil na 10.605 ujetih, 85 tankov in 17? topov. Letalstvo je v ožini pri K-rču poškodovalo večjo sovražno ladjo in je napadalo na vsem vzhodnem bo; jišču uspešno in podpiralo obrambne boje. Podmornica je v Ledenem morju potopila v močno zastraženem konvoju rušilec in pamik. Pušilec in dva parnika sta bila s torpedi poškodovana. Pri oboroženem izvidniškem delovanju nad morjem okoli Anglijo so bojna letala dosegla zadetke na pristaniških napravah in na večjem industrijskem podjetju na angleški vzhodni obali in so zadela tudi radijsko postajo na jugozahodu Anglijo- V Severni Afriki slabotno delovanje topništva t obeh strani. Uspešno so bila bombardirana zbirališča angleških čet na obrežni cesti in ladijski cilji pred severno afriško obalo. Uspešni letalski napadi so podnevi in ponoči veljali Malti in angleškim letališčem na otoku Malti. Ponoči je sovražnik s slabimi silami metat bombe v severnem nemškem ozemlju. Na hišah jo nastalo nekaj škode. Štirje angleški bombniki sr» bili sestreljeni. Helsinki. 21 jan. AS. V zadnjih 24 urah so Imeli v Helsinkih šestkrat znak za letalsko nevar- nost. Protiletalsko topništvo je bilo zelo delavno. Večina sovjetskih bomb je padla v morje. Civilno prebivalstvo obžaluje smrt treh oseb, trije pa so bili ranjeni. Beriin, 21. jan. AS. Preteklo noč so angleška letala letela nad severozahodno nemško obalo, zlasti nad Emdenom. Nekaj hiš je bilo poškodovanih. V kolikor se je dosedaj moglo ugotoviti, so bili sestreljeni štirje angleški bombniki. treba govoriti o tem. d^ anglo-ameriški voditelji niso radi slišali o osamosvojitvi Vzhodne Azije. Toda Japonska je trdno prepričana, da je osamosvojitev in napiredovanje Vzhodne Azije sestavni del njenega zgodovinskega poslanstva in da Japonska sedaj uresničuje to veliko nalogo. Dokaz temu sta japonska pravičnost in že doseženi vojaški uspehi. Ta vojna je vojna za osvoboditev cele Vzhodne Azije in za izgradnjo novega reda v svetu. Vladi Mandžukua in narotlnc Kitajske sta že od začetka sovražnosti aktivno sodelovali z Japonsko in tudi sran-coska Indokina je pokazala to sodelovanje na različnih poljih. Takoj po izbruhu te vojne so je tudi Tajska junaško odločila postaviti se ob stran Japonske z namenom zbrisati anglosaksonski vpliv kot začetek vsega zla v Vzhodni Aziji. Japonska vlada izraža svoje spoštovanje voditeljem Tajske in jim zagotavlja popolno pomoč v konstruktivnem delu. Sodelovanje med obema državama se iz dneva v dan krepi. Zveza med Japonsko, Nemčijo in Italijo sc vedno lolj krepi in tesno sodelovanje tren zavezniških sil sc vedno bolj uresničuje na vojaškem, diplomatskem in gospodarskem polju, kakor tudi na drugih področjih. Popolnoma brezuspešni so napori Združenih držav in Anglije v kolikor delajo za ločitev treh zaveznikov drugega od drugega. Sile osi druži železna solidarnost in te nikakor ni mogoče primerjati s solidarnostjo inko imenovanih zaveznikov, ki so jim Združene države in Anglija pridružile toliko fantastičnih vlad. Sodelovanje prijateljskih sil dejansko prispeva k nadaljevanju vojne in zlasti k uresničenju japonske politike na južnih morjih. Ko je povedal, da se otlnošaji med Japonsko in Sovjetsko zvezo niso spremenili, je izjavil, tla ima Japonska namen vzdrževati naprej prisrčne odnošaje med vsemi nevtralnimi državami Južne Amerike in Evrope. Japonska želi spoštovati položaj južnoameriških držav tembolj, ker se nočejo pretentati od severnoameriških intrig in nočejo postati sovražnico Japonske. Medtem pa japonska vlada pazljivo zasleduje dogodke na konferenci v Rili rie Janeiru. Samo Anglo-amerikanci žele gospodovati nad vsem svetom, kar Japonska smatra t Nemška vojska se vojskuje ofenzivno v Rusiji Monakovo, 21. jan. AS, Tukajšnji tisk vidi v zavzetju Feodozije dokaz nespremenjenega ofenzivnega značaja nemškega bojevanja v sovjetski Rusiji. Čeprav je res — piše »Miinchener Neue6ie Nachrichten« —, da je bil z reorganizacijo fronte za zimsko kampanjo zmanjšan nemški pritisk in so boljševiki dobili večjo svobodo delovanja, pa' vendar ostane dejstvo, da se nemške čete niso omejile izključno na obrambo, čeprav so te okoliščine dale Rusom možnost doseči kakšen uspeh; zopetna zasedba Feodozije, katere zavzetje je maloprej sovražna propaganda tako povzdigovala, kaže, da ima sovražnik take uspehe le za zelo kratek čas. Jasno je, da naj bi Feodozija služila kot oporišče za obširne operacije ne samo na Krimu, ampak tudi na desnem boku nemške južne fronte. Zopetna osvojitev Feodozije je vsaj na tem bojišču podrla boljševiške načrte in pokazala, da znajo nemške in zavezniške čete, ako je |x>trebno, zelo bliskovito prestopiti navzlic oviram, ki jih postavlja sovražnik in narava, iz defenzive v ofenzivo. Berlin, 21. jan. AS: Kolikor je verjeti So-vjetom, oni tudi po padcu Feodozije na vse krip-lje poskušajo vse, da bi obdržali znova zavzete položaje na zahodni obali Krimskega polotoka — piše nemška poročevalska agencija v današ- njem dopolnilu vojn. poročila — vendar pa so se boljševiške čete postopoma umikale pred stalnim pritiskom nemških in romunskih čet. V področju srednjega in severnega Donca poskušajo rdeče armade, v kolikor je v njihovi moči in brez ozira na strahovite izgube, vse, da bi dosegle nekatere postojanke, iz katerih bi lahko dokončno predrle nemško obrambno črto, seveda brez uspeha. Zaradi silovitih protinapadov nemških tankov in nemške pehote, imajo rdeči krvavo izgube in morajo pustiti na bojišču svoje najboljše orožje. Tudi v nekaterih sporadičnih primerih, kjer jo Sovjetom uspelo za nekaj kilometrov napredovati, jo bil kontribut, s katerim so morali te uspehe plačati, tolikšen, tla lahko drže Ironto le z novimi množicami rezervistov. Čeprav je sovjetsko poveljstvo todne. in tedne naporno napadalo. vendar še ni uspelo doseči nikakršne važne spremembe v nemški obrambni črti. Angleški izvidniški ladji potopljeni Rim, 21. jan. AS: Angleška admiraliteta sporoča izgubo izvidn. ladij »lipnriette« in iNirvana«. kot sovražnost. Obe anglosaksonski sili sta bre* pomisleka žrtvovali druge države za svojo izključno korist in ti primeri so premnogi, da bi mogli biti pozabljeni. Nobeno druga država ne sme biti žrtev Anglo-amerikancev. Japonska nima sovražnih namenov nroti Nizozemski Indiji in jc treba zelo obžalovati, da je postala orodje v anglo-ameriških rokah. Amerika in Anglija sta spremenili Nizozemsko Indijo v vojaško oporišče in ta je začela s sovražnostmi. Japonska je bila prisiljena-dvigniti orožje proti njej. Tudi elementi v Čungkingu zaupajo Z'lrn-ženim državam in Angliji, toda ni več tlaloc dan. ko bodo tudi oni zopet verovali v skupno poslanstvo Vzhodne Azije in bodo sodelovali pri zgraditvi novega rctla. Nntnen sedanje vojne je ustvaritev veliko, skupne, vsem koristno sfere v veliki Vzhodni Aziji, in sicer z duhom, ki ga je rotlil voditelj japonskega imperija in ki mu je usojeno toliko bolj naravno poslanstvo. da Japonska nadzira ta prostor in tla brani Vzhodno Azijo ter tla države, ki so bile doslej pod nadvlado Združenih držav in Anglije, dobijo lastno ustavo v skladu s svojo pravico in kulturo. Jasno je, tla jc ta vojna v Vzhodni Aziji v istem različna od tako imenovane napadalne vojne. Japonska vodi vojno izključno v korist Vzhodne Azije. Odveč je govoriti o tem, tla bo gospodarska zamenjava mod Vzhodno Azijo in ostalim svetom vedno bolj tesna. Minister jc končal svoj govor s prepričanjem, tla bo združena in strnjena Jajionska premagala vse ovire in privedla to slavno vojno tlo srečnega zaključka, tako tla bodo Japonci vredni živeti poti vlado japonskega cesarja in biti priče tolikšnega razvoja in veličine svoje države, kakršnega še ni bilo. Kupčija za Dardanele ponovno razkrinkana Berlin, 21. jan. AS. Nemški tisk sc na široko bavi z izjavami bivšega poslanika Združenih držav Mac Murraya v Ankari in jih ponatiskuje iz ameriškega lista »Baltimore Sun«. Deutsche Allge-meine Zeitung« r>onavlja Mac Murrayevo izjavo, po kateri ima' sovjetska zveza namen mešetariti na račun Turčije in Dardanelov. List pravi, da je bila v Rusiji želja jx> teh ožinah, ru6ki politični cilj že od Petra Velikega. »Borsen Zeitung« pravi, da so Angleži pripravljeni na zelo drago plačilo. Dalje spominja list na dejstvo, da je bil angleški velejioslanik v Ankari prisostvoval v Moskvi pogovorom meti Edenom in Stalinom, kakor tudi njegove »osebne pozdrave turškemu zunanjemu ministru združene z ugotovitvijo, da 6e Turčija nima ničesar bati od zavezniške zmage«. Med drugim opozarja list na predloge, ki jih je svoj čas stavil v Berlinu Molo-tov za ustanovitev sovjetskih oporišč na Bosporju. Zaradi položaja, ki se ustvarja v Vzhodnih morjih, je želja Moskve po Dardanelah — piše list — bolj poostrena kakor kdajkoli, na drugi 6trani pa Angleži, ki so si svesti svoje slabosti, mislijo, da ni previsoka cena, ki jo zahteva Moskva na račun tretjega. Ta želja je dobila novo potrdilo v ugoto-vitvali bivšega ameriškega poslanika v Ankari. Sovjetsko zanikanje popolnoma molči o bistvu vprašanja, to je o sovjetskih načrtih z Dardanelami. Maršal Keitel v Budimpešti Budimpešta. 21. jan. AS: Danes zjutraj je prispel v Budimpešto nemški maršal v. Keitel v spremstvu nekaterih višjih oficirjev. Na postaji, okrašeni z madžarskimi in nemškimi zastavami, ga jo pozdravil vojni minister general Bartha, načelnik generalnega štaba gonoral Szombathelyi, skupina madžarskih višjih oficirjev in uradniki zunanjega ministrstva. Maršal von Keitel vrača svoječasni obisk načelnika generalnega štaba v Berlinu in bo ostal nokaj dni na Madžarskem ter se posvetoval z načelniki madžarske vojske. Smrt angleškega letalca Lizbona, 21. jan. AS: Iz Londona se je izvedelo, da je padel eden največjih angleških pilotov-lovcev Richard Steveiis y bitki z letali Osi- ticneral Ambrosio, novi načelnik generalnega štaba, in njegova vojaška kariera Rim, 21. jan. AS. General armadnega zbora in vršilec dolžnosti poveljnika 2. armade, Vittorio Ambrosio, novi načelnik glavnega generalnega štaba, jo bil rojen v Torinu 28. julija 1879. Za podporočnika v konjenici je bil imenovan 1. 1898. Kol poročnik je poleni obiskoval višjo vojno akademijo. Kapitan je postal tik ob začetku italijan-sko-turSke vojne ter je kot poveljnik 2. eskadro-na konjeniškega polka iz Lucce večkrat s svo|imi ljudmi srdito posegel v boj. Udeležil se ie tudi svetovne vojne v poveljstvu 3. konjenlSke divizije, katere šel glavnega stana je bil. V tem času, v katerem je napredoval tudi do polkovnika' je pokazal, da ga dičijo vse lastnosti, ki se zahtevajo od častnika v strategičnem, taktičnem In bojnem pogledu. Svoje znanje in spretnost je pokazal posebno I. 191(1. v kritičnih trenutkih napredovanja divizije ob levem bregu' Soče. kakor tudi pri poznejših akcijah, ki jih in diviziia izvedla, ko je bilo treba zaščititi umik 2. armade. 0,1 i. 1920. pa do 1. 1922. je bil načelnik generalnega stana milanske divizije. Potem je bil poveljnik Savojskega konjeniškega polka, poveljnik oddelka konjeniške šole, načelnik glavnega stann torinskega armadnega zbora in končno vršilec dolžnosti |x>verjenika že prej omenjene- šole. Brigadni general je postal 1. 1927. Od leta 1928. pa do 1. 1932. je bil v inšpektoratu za hitre čete. Kot divizijski general je novembra 1932. prevzel poveljstvo nad 2. hitro divizijo. Novembra 1935 jo postal poveljnik armadnega zbora in poveljnik armadnega zbora na Siciliji. Od 10. decembra 1938 pa mu je bilo poverjeno izvrševanje poslov poveljnika 2. armade. Lanskega novembra mu je bil podeljen poveljniški red odlikovanja Savojske hiše, ker je Ambrosio podal dokaz svoje neustrašene duše in pokazal izrazito vojščaški obraz in ker je v času vojnih operacij proti Jugoslaviji izvedel svojo naloao s tako naglico in neuhran-Ijivostjo, da je italijanska zastava v kratkem času zaplapolala v srcu nasprotnikovega ozemlja. One 20. januarja letos je bil imenovan za načelnika glavnega generalnega stana vseh oboroženih sil. Gospodarstvo Navodila za prodajo oblačilnih predmetov Z vsega sveta Japonska Velike protiletalske vaje bodo imeli ves teden na Japonskem. Zlasti velike bodo vaje protiletalske obrambe v Tokiiu. Pri teh vajah mora prebivalstvo zelo vestno sodelovati. Birmnnija Nova vlnda jc bila sestavljena v Rangoonu. Angleške oblasti so zaprle predsednika birmanske vlade Sawa, sedaj pa so naroČile siru Pawu Tunu, da naj sestavi novo birmansko vlado. Paw Tun pa je navadna angleška copata, kakršnih imajo Angleži v kolonijah mnogo, da z njimi zatirajo prebivalstvo. Madžarska Notranje ministrstvo je izdalo stroge odredbe proti tistim, ki širijo novice, ki so škodljive za državo. Policija ima pravico zapreti in postaviti pred sodišče vse tiste, ki širijo izmišljene in škodljive novice. V Budimpešti je bilo več racij in je policija že aretirala nekaj oseb. Anglija Prvi sovjetski dnevnik lio začel v Angliji izhajati jutri, v č ti lek. To vest je objavil »Daily Telegraplu. Turčija Dva letnika je turška vlada sklenila vpoklicali pod orožje. Rezervisti, ki so stari 26 in 27 let. se bodo dne 22. februarja morali javiti v vojašnicah. Bolgarija Bolgarski parlament je soglasno odobril vojni proračun, ki ga je v imenu vojnega ministrstva predložil parlamentu vojni minister general Daskalov. Grčija (irska vlada 7. vsemi silami podpira poljedelstvo, zlasti pa hoče, da bi kmetje na pomlad obdelali čim več I zemlje in jo posejali. Vlada je določila 500 drahem nagrade /.a vsak ar zemlje, ki bi ga kmetje na pomlad več obdelali in posejali. Švedska Ladjedelnica v Goteborgn je zgradila največjo trgovsko ladjo, ki je bila kdaj zgrajena v severnih ladjedelnicah. Zgradila je pa m i k »Julius«, ki ima 17.000 ton in vozi s hitrostjo 14 vozlov na uro. 20.000 finskih otrok bo na pomlad prepeljanih na švedsko. Te dni je bila na Finskem posebna komisija švedskih strokovnjakov, ki je izbirala finske otroke za prevoz. Kitajska Italijanski in nemški veleposlanik sla se v Nankingu poklonila pred grobnico Su-lijalsena, ustanovitelja kitajske republike. Španija Uporabo bencina so v Španiji še bolj omejili. To se je zgodilo za- radi tega, ker so pri prevozu bencina iz Amerike nastale ogromne težave. Nemčija Hitler je sprejel v svojem glavnem stanu maršala von Bocka, ki se vrača z dopusta na vzhodno bojišče, kjer bo prevzel poveljstvo nad važnim odsekom vzhodnega bojišča. Finska Fiiuki zaliv je zamrznil, prav tako pa je zamrznilo tudi Baltsko morje. Na Finskem imajo te dni 20 do 30 stopinj pod ničlo. Plovba bo zaradi ledu jiopolnoma usli-vljena. Molotov pride v London Stnekliohn. 21. jan. AS. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheler« poroča, da v angleških jio-litičnih krogih pričakujejo obisk zunanjega sovjetskega komisarja Molotova, ki bo prišel v London nadaljevat pogovore, kateri so bili začeti v Moskvi ob obisku angleškega zunanjega ministra Edena, ker se zdi, da ti razgovori niso dovedli do zadostnih in konkretnih rezultatov. Podmornice ob ameriški obali Ilucnns Aires, 21. jan. AS. Ameriško pomorsko poveljstvo je objavilo, da se nadaljuje delovanje sovražnikovih podmornic vzdolž atlantske ameriške obale. Napadom na petrolej, ladje »Nor-mess«, • Coimbra*. »Malaya« in »Allan Jackson«, ki so bile vse potopljene, slede napadi na druge ameriške ladje v teritorialnih vodah Združenih držav. Zaplenjene zaloge kave na Švedskem Stockholm, 21. jan. AS. Včeraj je švedska policija zaplenila največjo zalogo kave v tej vojni. Pri nekem trgovcu so zaplenili 5000 kg kave, to zalogo pa je trgovec hotel prodati na >črni borzi«. Canterburyjski nadškof odstopil Stockholm, 21. jan. AS: Canterburvjski nadškof Kozma Gordon Lang je sporočil sino-dalni skupščini, da je odstopil. Svoj odstop je utemeljil s tem, da je opozoril, da je prestar. Židje odpuščeni iz javnih služb v Romuniji Bukarešta, 21. januarja. AS. V namenu, da bi čimbolj očistila deželo Judov, je romunska vlada izdala odlok, da morajo biti odpuščeni iz državnih in javnih služb tudi vsi tisti uradniki, ki so poročeni z Judom ali Judinjo. Proizvodnja avtomobilov v Ameriki ustavljena Stockholm, 21. jan. AS: Iz Washingtona poročajo, da bo s. februarjem ustavljena proizvodnja avtomobilov in lahkih letal za zasebno uporabo in za izvoz. Navodila. I. Pričakujoč, da pristojne sindi- i kalne organizacije vpošljejo trgovinsko-indu- | strijski zbornici sezname grosistov in konfek-cionistov, ki ne prodajajo občinstvu, morejo proizvajalci na svojo lastno odgovornost izročiti blago brez bonov za dvig izključno le trgovcem grosistom, ki so bili že jirej njihovi odjemalci in o katerih je vsaj javno znano, da so izvrševali samo trgovino nn debelo že |>red 29. septembrom 1941 in z omejitvijo ng vrste blaga, ki so jih tedaj |>rodajali. II. Nabavne in dobavne prijave o prejemu in izročitvi, ki jih i>rcdlagujo producenti gro-sisti in konfekcionisti, se ne morejo smatrati za veljavne, ako ne vsebujejo elementov, ki jih kontrolni urad potrebuje. Za pogodbe, sklenjene od 1. decembra 1941 dalje morajo producenti ali grosisti pri prijavah uporabljati obrazce št. 7, 8, 9 in 10, ki so se določili z okrožnico Visokega komisariatu z dne 16. dec. 1941, VIII št. 4776/166-41 in ki jih je zahtevati pri pristojni sindikalni orguniza- ciji. Ce pa gre za blago, ki je bilo prejeto ali izročeno na podlagi pogodb, sklenjenih pred •50. novembrom 1941, ie na prijavah pristu.viti pripombo »pogodba obstoječa pred 30. novembrom 1941-XX«. Vse prijaVe, predložene na obrazcih, ki niso predpisani, je treba od 1. decembra m. I. |joiioviti. III. Z ozirom na vprašanja, ki so dospela glede točnega |>omena nekaterih postavk tabele, priložene nnredbi Visokega komisariatu z dne 8. novembra 1941, SI. I. št. 512/90/41 in iztrebile klasifikacije v svrho določitve točk, nanašajočih se na nekatere proizvode, ki v tej tnbeii niso imenoma navedeni, se dajejo sledeča pojasnila, ki nnj služijo kot navodilu trgo-vinsko-industrijski zbornici in interesiranim: t. odprte bluze in jojie je obravnavati tako, kakor navadne jope (tabela A-1-7); 2. šali in ovratnice so vsebovani v tistih postavkah (1-21, 22, 11-18, 19: 111-9), čeprav so izdelani iz pletenega tekstilnega blaga: 3. pod ovrotnicumi ali šer|>ami je razumeti izključno le šerpe zn okoli vratu; 4. osebno perilo iz blaga, ki se ne da razplesti (svile, rajonu, bembergn oli albe-na), stkanega na statvah z osnovo, se ne sme uvrstiti med pletenine, temveč med perilo, izgo-tovljeno iz nepletenega tekstilnega blaga. To pa zato, ker blago, ki se ne da razplesti, ima s |)lctcninami skupen samo ustroj, sicer pa so vse druge njegove značilnosti ravno takšne, kakor pri pravih tkaninah, izdelanih s stvatvnmi nn čolniček: 5. ženske delavske halje (guba-ncle) se klasificirajo kakor predpasniki (11-12); 6. m ušel in šteje toliko točk, kolikor kaže njegova postavka brez ozira na širino; 7. blago za prte zn 12 (V-?, b) ne sme prekoračiti razsežnosti 200X230 cm in za prtice (V-7, c) ne razsežnosti 60X60 cm; 8. usnjene gamnše spadajo ined obutev j>o postavki VI-1: 9. copate s podplati iz gume so v pogledu štetja točk izenačene z »obutvijo s tekstilnimi nadplati in gumenimi podplati« po postavki VI-8. (Ta določba iz-preminju navodilo, ki ga je izdal Visoki komi-snriat s svojo okrožnico z dne 22. ti. 1941, VIII. št. 4776/120, odd. V); 10. razne vrste vate za všivanje so uvrščene med neracionirane proizvode! enako kakor kamelja dlaka ali žima IV. Halje za zdravnike in drugo zdravstvo no osebje po bolnišnicah se lahko nabavijo z nakupnimi boni samo, v neodložljivo nujnih primerih, če jih dobavijo bolnišnice same. V tem pogledu naj Trgovinsko-industri jska zbornica uporablja določila okrožnice z dne 1. decembra 1941, VIII. št. 4776/133, točka 3. Boni za novoporočence V zvezi z okrožnico Visokega Komisariata z dne 30. 12. 1941 VIII No. 4776-102, oddelek 1, se izdajo sledeča jKijasndla: 1. Cas izdaje: Nakupni boni za novoporočence se smejo izdajati do dneva jioroke, nakupni boni za novorojenčke pa tudi jto rojstvu, vendar ne več kot 3 mesece od rojstva. 2. Oblastvo, ki izdaja bone: Nakupne bone za novojx)ročence mora izdati okrajno glavarstvo (mestno |H>glavarstvo), ki sta si ga zaročencu ob naročitvi oklicev izbrala za svojo jioroko. 3. Deljivost nakupnih bonov: tako nakupni boni novoporočencev kakor novorojenčkov se smejo primerno razdeliti na več delnih bonov, da se s tem upravičencem olajša nakup. Okrožnica z dne 30. 12. 1941, Vili, No. 4776-202 pred- videva že to načelo, ki se pa sme po krajevni potrebi še raztegniti. 4. Mesečno poročanje o izdanih bonih: Po določilih okrožnice VIII No. 4776-186 z dne 19. 1941, ki je bila dostavljena okrajnim glu-varstvom (mestnemu jKiglavarstvu), so morala okrajna glavarstva (mestno poglavarstvo) sjmi-ročiti število bonov za novoporočence in novorojenčke, izdanih v mesecu novembru. Podobno morajo do H. januarja s|x»ročiti število zakonov in rojstev, za katere so bili izdani nakupni boni v mesecu decembru, s depešo skuji-ne rezultate in pismen pregled z dokončnimi podatki ločeno po občinah. Podatki, ki se nanašajo na december, morajo ločiti število nakupnih bonov, ki so bili izdani morda še po začetnih določbah nured-be Visokega komisariata z dne 8. 11. 1941, SI. list št. 312-90-41 (po vrstah blaga) od števila bonov, izdanih na osnovi določil gori citirane okrožnice z dne 30. 12. 1941, Vili, No. 4776-102-41 (po točkah). . . Gornje določbe imajo prehoden značaj m veljajo le do tedaj, dokler ne stopijo v veljavo izkaznice za opremo novorojenčkov, ženinov in nevest, ki se pripravljajo. Nove industrijske investicije v Italiji. Pod predscdništvoin Duceja je osrednji odbor za avtarkijo odobril okoli 100 prošenj za zgradbo novih industrijskih naprav, ki bodo velikega pomena za celotno italijansko gospodarstvo. Računajo, da bo v teb podjetjih investirani kapital znašal nad pol milijarde lir. Tipizacija kmetijskih strnjen v Italiji. Pristojni uradni organi se pečajo z načrtom za uvedbo tipiziran in za kmetijske stroje, in sicer predvsem z ntraktorie. Danes razpolaga italijansko kmetijstvo s 70.000 traktorji, od katerih ie 10.000 inozemskega izvora. To število se mora v kratkem docledncm času povečati na 80 tisoč. Slednje število bi zadostovalo za potrebe italijanskega kmetijstva. Največji pomen tipiziran ja bo za proizvodnjo traktorjev, ker se bo proizvodna doba v tovarnah zelo zmanjšala. Italijanski rii za Madžarsko. Da bi sc povečala madžarska proizvodnja riža, namerava Madžarska uvoziti iz Italije velike količine semenskega riža. pole« tega pa bo Madžarska še nadalje uvažala veliko riža za prehrano prebivalstva iz Italije. Likvidacija v Helqradu: Adir, d. d. za raziskovanje rudnih terenov. Izvoz lesa iz Romunije. Romunski gospodarski minister ie prepovedal izvoz nekaterih vrst lesa iz Romunije, in sicer obsega seznam 12 vrst industrijskega lesa. izjemo pa tvorijo izvozi lesa v Italijo. Bolgarijo in Turčijo. Japonski vojni proračun. Z ozirom na zadnje sklepe japonske vlade se bo japonski proračun povečal od 6.235 na 3.021 milij. jenov. Iz hrvatskega gospodarstva Hrvatska zunanja trgovina. Državni tajnik dr. Lauicr je predložil svetu za zunanjo trgovino v Zagrebu j>oročilo o trgovinskih pogajanjih v Berlinu, Budimpešti in Bukarešti. Hrvatsko-uiadžarski blagovni promet. To popravilu mostu v Zakanju se carinske j>oši-Ijatve iz Bosne na Madžarsko ne bodo več carinile v Sisku, temveč v Koprivnici. Cene drv in slame nn Hrvatskem. Hrvatska komisija zn nadzorstvo nad cenami in mezdami je določila prevzemne cene za drva no 130—200 kun, dočim je cena slume določena na 110 kun za 100 kg. Hrvatske družbe. Veledrogerija Isis, d. d. v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 5 milij. kun čistega dobička 106 milij. kun. Na občnem zboru delničarjev l>o družba razpravljala tudi o i/.premembi pravil, ker namerava povečati svoj delokrog. — V trgovinski register je bila v /.agrebu vpisana delniška družba Rudnik z glavnico milijon kun. Svrha nove družbe je izkoriščati rudne zaklade, prodajati rude itd. Proizvodnja tobaka na Hrvatskem je znašala leta 1940 v Hercegovini 444)0 ton, v Dalmaciji pa 654 ton. Za leto 1942 je hrvatska vlada dovolila nasaditi 314 milijonov 6adik, pri čemer je vsakemu kmetu dano na prosto jjosaditi 10% več. Računajo, da bo proizvodnja tobaka dosegla na Hrvatskem 8 do 10.000 ton, kar ne bo krilo samo domače j>otro.šnic temveč tudi dalo nekaj količine za izvoz. Temelji mednarodnega reda: Varstvo manjšin Za druge države naravno pravo in mednarodno pravo, ki bi se nanašalo na to zadevo, nima nobenega pozitivnega priznanja. To je eno najtežjih vprašanj položaja, pri katerem so moramo v nadaljncm ustaviti. - ★ - Vendar pa je potrebno na podlagi nedavnih izkušenj podčrtati, kakšen je obračun 20 letnih izkušenj mednarodne zaščite manjšin v 16 državah, ki so sprejele — z dobro, ali slabo voljo — ta režim za svoje manjšine. Izkušnja nam nudi pozitivne in negativne ugotovitve. V glav-nem so skoraj vse manjšinske pogodbe skušale ščititi naslednje pravice: pravica do življenja, do zasebne svobode, do javnih svoboščin in verskih svoboščin, pravica do pravne enakosti (torej sorazmerna udeležba pri bremenih in pri ugodnostih) uj>oraba motornega jezika, ohranitev šolskih ustanov, tiska, dobrodelnih ustanov itd. Ta poroštva, ki so bila potrjena v pogodbah, so bila obdana z določili o mednarodnem postopku, ki je določal, kako naj se na urejen način utemelji' in sprejme manjšinska vloga, ki jo predloži organ ustanove, kako naj se prouči vloga, ki je naperjena proti državi, ki pride v poštev, kako naj se izvedejo poskusi za sporazum in kako naj se mirno uredijo sporna vprašanja. Tn mučen postopek je izzval dolge prepire in razprave o javnem obravnavanju vlog, prav tako pa se je mnogo razpravljalo o tem, kateri organi bi naj obravnavali sporna vprašanja Ta način dela je bil sicer uspešen v nekaterih ozirih, neuspešen pa v drugih. Težave so bile predvsem ugotovljene, skušnje od včeraj pa nam naj bodo v pouk za .jutri. Glavne in različne pomanjkljivosti, ki so bile v splošnem ugotovljene, pa so: i. pomanjkanje definicije, kaj je manjšin«'; pogodbe namreč manjšin kot lakih ne priznavnjo, govore namreč samo • osebah, ki pripadajo manjšinam; 2. rodil se je izraz »plemenska manjšina«, podčrtaval pa se jo tako, kakor da je v nasprotju z večino, dasi ni vedno nasprotja med nazori o plemenu in narodu, kajti često obsega ista narodna večina različna plemena; 3. vzklila jc nevarnost povečanja nasprotij, pri tem pa se je zašlo na pot razkroja in razkola, kar naj bi nekaterim, ki so prepirljivega duha, pa pripadajo manjšinam, dalo povod, da tožijo državo, kateri pripadajo in sicer pr~d mednarodnim zborom. Navadni prepiri okoli farnega zvona se lahko razvijejo v nevarnost igre tretjih držav, ki se skrivajo zn manjšinami, podžigajo iredentizem, to pa z namenom, da bi povečale spore s sosedno državo ,nato pa pobrale dobič k teh sporov. Ce pa vse to povzamemo, lahko rečemo, da je priziv nn mednarodno ustanovo imel često nasprotni učinek, kakor pa si ga je želel tisti, ki se je na to ustanovo obrnil. Namesto dn bi se pospešilo sodelovanje med manjšino in državo, namesto da bi se odstranile težave in zgladila pot za priličenj~ manjšinskega dela, so se spori med manjšino in državo tako razvneli in vplivali tudi na sosedne države, da se je včasih izzval notranji razkol in mednarodni spor. Bilo bi pa krivično pozabiti na koristni del tega delovanja in ta je: 1. v mnogih primerih so vloge manjšin, ki so sc naslanjale nn dokaze, izločile krivice z razpravami pred mednarodnim forumom in krivic? so se zatrle, še preden so se razmahnile; 2. mednarodna varščina je bila uspešna v preventivnem in ohra-njevalnem smislu, to se pravi, da je imela učinek in to z veliko verjetnostjo, da so države menile, da je bolj primerno, da se krivice manjšini ne dogajajo. Dejstvo, da krivica bo ostala prikrita ali omejena, ker bo razkrinkana pred zborom skupine držav, je zamoglo opozoriti tiste predstavnike vlade, ki bi ino-goče zašli in se vdali skušnjavi, da bi zagrešili kakšno krivico. Strah pred pohujšanjem je preprečil izvajanje mučnih odredb proti manjšinam. - ★ - Te ugotovitve nedavnih izkušenj pn postavljajo sedaj pred, nas stara in nova vprašanja, ki se nannšajo na mednarodno zaščito manjšin. Gre za obzorja, ki bodo prav živahno zanimala jutrišnje dogodke. Pri razpravah o tem gradivu se predvsem opaža skrajen tok, ki pomeni, dn je praktično nemogoče izvesti zaščito manjšin in — zagovarjajoč popolno izvedbo načela o samoodločbi — pri- haja do zaključka, da mora biti podeljena ali dovoljena neodvisnost kateremu koli narodu, tudi najmanjš-mu, kadar to zahteva. Ce pustimo ob strani potrebo, da odklonimo to temeljno zmoto, ki nosi znake Rousseaujeve filozofije, po kateri je volja tista, ki je odločilna za usodo narodov (neodvisno od vseh drugih razlogov pravice in previdnosti, narave in zgodovine, gospodarstva in zemljepisa), tedaj ni težko predvideti, da bi neverjetno drobljenje državnih organizmov izzvalo nepremagljive težave v življenju in obrambi majhnih držav, podaljšanje meja pa bi bilo obenem podaljšanje spornih območij in bi pomnožilo prilike za spor. Ob tej priliki se lahko spomnimo, da je isti Benedikt XV. v svoji slavni poslanici z dne t. avgusta 1917 (poslanica je bila naslovljena na vojskujoče se narode in na njihove poglavarje) priporočal, da naj se upoštevajo želje narodov in sicer ne samo v okviru »pravičnega«, ampak tudi »možnega«. Druga skrajna rešitev v nasprotnem smislu je federalistična ureditev. Tisti, ki zagovarjajo to načelo, pravijo, da nasprotje med državno oblastjo in svobodo, ki jo zahtevajo manjšine, ne more biti urejeno drugače, kakor pa z uvedbo federativne oblike, ker federalizem priznava avtonomije v okviru federalnih zvez (pri tem ni načeta enotnost države) ter tako uresničuje resnično pravno enakost, ki je sposobna, da izloči vsa trenja med različnimi etničnimi elementi. To upoštevanja vredno federalistično načelo pa zahteva zrelost v političnem oziru, sedanja izkušnja pa narekuje mnenje, da t? zrelosti še ni. Med obema skrnjnostima pa je mednarodno naziranje, ki zagovarja izpopolnitev in razširitev sedanjega načina mednarodne zaščite manjšin. Zagovornik tega nnziranja je bil zlasti blngopokojni P. Yves de la Briere, ki je bil prehitro iztrgan iz proučevanja krščanskega mednarodnegn prava. P. de la Briere pravi, da bi moralo biti izločeno razlikovanje med državami, ki so bile obremenjene z določbami glede manjšin (to je nove države in pa države, ki so bile premngnne v vojni 1914—1918) in državami, ki so oproščene obvez do mnnjšin (zmn-govite države). Premagati se mora način, ki nnlngn posebne obveze s posebnimi pogodbami, pač pa bi morale vse države priznati načelo pozitivnega mednarodnega prava, ki jih obvezuje, da morajo manjšinam zajamčiti režim pravne enakost' Palje.) Na dan sv. Neže najhujši letošnji mraz V mestu 20.8, v Vevčah 22, na Barju 25, v Trebnjem 30 stopinj mraza Ljubljana, 21. januarja. Mraz se stopnjuje. Zanimivo jc nihanje toplotnega maksima, kakor tudi ininima. Značilna za zadnje dneve je dalje krivulja barometr-skega stanja. Barometer je zadnje dneve nihal ined 762 in 7(>8 nun. Danes, na dan sv. Neže. je pritisnil v našo deželo najhujši mraz v tej zimi, možno pa je, da se prihodnje dneve mraz še za nekaj stopinj zviša, toda kmalu l>o sv. Pavel, ki navadno prinaša vremenski preobrat na boljše. Res je, tla še februarja okoli sv. Matije pritisne zadnji hujši mraz, ko se potem začenja že polagoma novo toplejše valovanje. Toplomer je v torek popoldne kazal —6.2" Celzija. Davi so prihajala od vseh strani kratka poročila, kako se je v dobrih 24 urah jutranji mraz silno stopnjeval. V torek je bila po zapiskih meteorološkega zavoda jutranja temperatura — 12.8" C, davi pa je meteorološki zavod zaznamoval kar —20.8 C" pod ničlo, torej velik padec jutranje toplote, knr za 8 stopinj. Ta mraz je bil zaznamovan v mestu v zatišju, ko je bil na prostem in na odprtih krajih še za več stopinj hujši. Tako num n. pr. Vevče sporočajo, du so tam v vevški papirnici davi imeli —22" C mraza. Barjanska šola pa je s|x>-ročila, da je davi toplomer tam kazal — 25.fC mraza, ko je bilo včeraj tudi hudo, namreč —20« pod ničlo. Barometer kaže. kakor omenjeno, zanimivo krivuljo. V ponedeljek je znašal zračni tlak 767.1, v torek 746.6 iu davi se je spet dvignil na 768.7 mm. Silnejši mraz navadno znatno vpliva na ielefonski in brzojavni promet. Ob hudem mrazu navadno popokajo bakrene žice in nastanejo tako dostikrat večje ovire v telefonskem in brzojavnem prometu. Kakor nam poročajo, letošnji mraz še ni povzročil hujših težav v te- lefonskem prometu. Tudi današnji, najhujši mraz ni povzročil večjih ovir in poškodb telefonskih naprav. Bile so v lokalnem prometu zaznamovane malenkostne motnje, ki so bilo takoj popravljene. Drugače telefon normalno posluje. Tudi železnice ne trpe kakih večjih prometnih katastrof zaradi nastopivšega hudega mraza, kakor se je ti. pr. to dogajalo v oni strašni zimi I. 1929, ko vlaki niso mogli zaradi mraza voziti in se na kolodvorih lokomotive niso mogle po več ur premakniti z mesta kljub vsem naporom železničarjev. še hujši mraz je pritisnil po več krajih Ljubljanske pokrajine. V Loški dolini je izredno hud mraz, saj je dolina znana, du so tam po navadi najhujše zime. Ze v ponedeljek so tum imeli 25" C pod ničlo. Davi ga je bilo tam do 27 stopinj pod ničlo. Mraz je dolini prinesel to ugodnost, da je zelo dober saninee, da morejo vozniki hitreje i z gozdov na žage dovažati težke hlode in drugi les. Vremenska poročila, ki so dopoldne prispela v Ljubljano, slikajo položaj na deželi približno takole: Kočevje —24. Novo mesto —22. št. Janž —27. Na Notranjskem divja burja. Na Rakeku je bilo davi —20° C. Snežna plast je v ravninah visoka od 25 do 55 cm. Prejeli smo poročila, da je bilo v Sodražici na Dol. danes zjutraj 28" pod ničlo, v Trebnjem pa 30" pod ničlo. Torej so v Trebnjem dosegli najnižjo temperaturo v tej zimi. Hudi mraz je vplival tudi na današnji živilski trg. ki je bil ob prvih dopoldanskih urah skoraj prazen. Prodajalci jabolk so bili redki, ker se boje, da jim ne bi sadje zmrznilo. Dovoz zelenjave je bil majhen. Gospodinje so hitele nakupovat razne potrebščine in takoj odhajale domov. Ljudje pa se tolažijo, da mraz ne bo dolgo trajal in da bo' kmalu nastopilo toplejše vreme Župnik Pavel Podbregar — 50 letnik Danes, 21. t. m., se sreča z očetom Abrahamom župnik g. Pavel Podbregar. Rojen je bil pred 50 leti na današnji dan pod Sv. Miklavžem v Tuhinju. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Novo mašo je pel leta 1918. Deloval je nato na raznih krajih naše I škofije kot kaplan, šest let je bil tudi izseljenški duhovnik __----' med Slovenci v Ame- riki. Prvo polovico svojega ameriškega življenja je opravljal službo bogoslovnega profesorja zgodovine na frančiškanski teologiji v Lemontu. Tu je izobraževal mlade frančiškanske klerike in jih navduševal za materinščino in za domovino njih očetov. Tri leta pa je bil pomožni duhovnik v amerikanskem slovenskem Rimu, v lolietu. v najstarejši slovenski fari med našimi izseljenci v /meriki. V Ameriki jo pridno pisal v naše časopise, posebno pa je pospeševal mod našimi rojaki češčenje naših dveh svetniških velikanov: Barage in Slomška. Ko se je pred leti vrnil v domovino, je prevzel dušno pastirstvo na Muljavi pri Stični, nato pa je kmalu nastopil župnijo sv. Ožbotta v Črnem grabnu, kjer so ga našli zadnji dogodki. Zdaj uživa gostoljubje gospoda župnika v Stareiji trgu pri Ložu. Najrajši brska po kakih zaprašenih starih arhivih, kjer se počuti kar doma. Dolg čas mu nikoli ni, ker ljubi knjigo in študij. Ob ne^ deljah in praznikih hodi rodno ob lepem vremenu k idilični podružnici sv. Kanc.ijana na Gornjem jizeru, kjer opravlja službo božjo. Kamor koli f re, vzame povsod palico s seboj, pa ni tako nevaren! Naš gospod Pavel bi nikomur ne skrivil lisu in še črvička bi ne pohodil. Palico ima zaradi lepšega, ker je kavalir. Opirati na njo se nu še ni treba. Svojih pet križev nosi kot mladenič, saj je še njegov oče precej trden. K jubileju iskrene čestitke! 0 dediščini po rajnem Al. Vodniku V naše mlistu z dne 17. jan., št. 13, str. 4, so bili priobčeni podatki o zaključku zapuščinskega postopanja o imovini po dne 9. januarja 1939 umrlem Vodniku Alojziju, posestniku in kamnoseškem mojstru iz Ljubljane. Resnici na I Hibo popravljamo svoje poročilo, ki ni bilo toč- no, ker smo dobili le rlolnc podatke. Pravo stanje zapuščinskega imetja in dednih upravičencev izhaja samo iz zapuščinskih spisov. Iz teli spisov ie videti, da se kot zakoniti dediči po pokojniku niso priglasili le trije, kakor smo jih navajali, temveč ie bilo vseh zakonitih dedičev 29; to so bili poleg treh navedenih še nečaki in nečakinje iz veje pokojnikovega brata Alberta Vodnika iz Podutika 25, in sicer 12 po številu, od veje pokojnikove sestre Marjete Skerlep iz Mule vasi-Ježica 10 po številu ter iz veje pokojnikove sestre Ivane Slra-žišar iz Ljubljane, Krakovska ulica. 4 po številu. Cista zapuščina je bila ugotovljena po sodni cenitvi z zneskom 12,670.000 din ali 4,814.600 lir in so se nepremičnine, spadajoče v zapuščino prepisale na imenovane tri dediče le zaradi medsebojnega doqouora med dediči in medsebojnih kupov. Dvojni jubilej gospe Marije Lilija Novo mesto, 18. jan. Te dni je poteklo 70 let, kar je zagledala luč sveta žena upokojenega naduči-telja v Novem mestu ga. Vekoslava Lilija Že v zgodnji mladosti jo je življenjska pot odtrgala od doma in jo zanesla najprej na Grm pri Novem mestu k bratu Antonu, ki je tam opravljal službo vrtnarja, potem na Polšnik, kjer je gospodinjila svojemu sedaj že pokojnemu župniku bratu Janezu, in kjer jo imajo starejši domačini, ki so jo poznali, še sedaj v najlepšem spominu. Prav te dni poteka tudi 30 let, kar se je naša jubilantka tamkaj tudi poročila s takratni tamošnjim nadučiteljem g. Vokoslavom Lilijoin, s katerim sta te dni obhajala 30 letnico srečnega zakonskega življenja, žal v odsotnosti sina, ki se še ni vrnil iz ujetništva in ki bi ga ob tem svojem jubileju pač srčno rada videla ob svoji strani. — Gospe j Mariji k 70 letnici življenja in obema vzornima zakoncema k 30 letnici poroke iskreno čestitamo, želeč jima skorajšnjo srečno vrnitev sina in še mnogo zdravih in veselih leti Velik požar v Španiji Avilln, 20. jan. AS. Na postaji Velayos sva se iz neznanih vzrokov vžgala dva cisternska vagona. Zgorelo je 50.000 litrov bencina. Požar je zajel tudi nekaj vagonov, naloženih z žitom, ovcami in kra Zlatomašnik Jožef Knavs — 80 letnik Danes praznuje v lepem št. Janžu pri Mokronogu svojo osemdesetletnico proč. gospod, upokojeni župnik Jože Knavs. Srčno dobremu gospodu zlatomašniku prav i/, srcu privoščimo to visoko obletnico in mu želimo še naprej zdravja in moči, da bi do skrajnih mej človeškega življenju dočakal mnogo srečnih in veselili dni. — Naš dobri g. župnik je bil rojen 22. januarja 1*62 v Št. Rime rtu, kjer je njegov oče imel malo posestvo. Gimnazijo je jubilant dovršil v Trstu in vstopil v goriško centralno bogoslovje za tržaško škofijo. Ravno pred novo mašo mu je umrl oče (1KS8), iiovomasnik pa je bil poslan nu razne kraje v Istri. Izkazal se je ne le za izvrstnega in vnetega duhovnika, ampak tudi za voditelja in učitelja ljudstva. Težke so bile takrat v Istri razmere, težak položaj kmetov. G. Knavs je bistroumno opazoval razmere in pomagal do boljših razmer. Izboljšanje vinogradov, organizacija prodaje vina, umno kletarstvo, sadjereja, to so bili rezultati njegovega truda. Zapuščenim ljudem je bil svetovalec in pomočnik; zidal je šole, ustanavljal domače trgovine, pomagal pri denarnih zavodih. Ce pomislimo, da je vse to delo opravljal g. Knavs, ki je bil silno slabega zdravja in ga je le modri S. Kneip v Vorishofnu ozdravil težke bolezni, so moramo čuditi njegovi vztrajnosti. Ni čuda, dn ga je skoraj vsa Istrn poznala in spoštovala. Zadnje njegovo mesto je bila župnija Draga pri Kozini, kjer je vzorno pastiroval in ljudstvu pomagal v vseh ozirili. Visoko ga je spoštoval škof šterk. škof dr. Kurim mu je pa poveril v oskrbo celo škofovsko klet. Ko jo šel I. 1929 v pokoj, jc nekaj časa bival pri Materi božji trsatski, a srce ga je gnalo v rojstni kraj. kjer danes praznuje svoj jubilej, še tu. v Št. Rupertu. je mnogo storil za izboljšanje vinogradov in kleti in šo danes dobri starček kaj rad svetuje in pomaga. Zato ga pa tudi vse spoštuje in ljubi: od duhovnikov, ki radi v njegovo hišo pridejo, pa do zadnjega farana. Za vse. knr je ta dobri gospod storil dobrega svojim ovčicam, naj mu večni Dobri Pastir da svojo milost in to srečo, dn bo videl uresničene svoje ideale, srečen rod, za katerega je delal in trpel. Bog To živi in Ti daj dočakati še lepih in mirnih leti Churchill bo moral zahtevati zaupnico Rim, 21. jan. AS: Ko je Churchill prvič p° svojem povratku iz Washingtona govoril pred spodnjo zbornico, je rekel: »Naravno je, da tudi v meni narašča zaskrbljenost glede položaja na Daljnjem vzhodu, imam pa še večje zaupanje v iztek toga konflikta.« Churchill je nalo naznanil, da bodo trije dnevi debate namenjeni vprašanju o vojnem vodstvu. Nadalje je objavil zbornici, da bo. čo bodo razprave v parlamentu izražale nezaupanje do vlade med razpravo, stavil na flnsovanje zaupnico vladi Aretacija redarjev v Južni Afriki Lizbona, 21. jan. AS: Iz. Londona se je izvedelo, da je bilo v Johannesburgu v Južni Afriki aretiranih 300 policajev, kor so osumljeni, da so delovali proti interesom državne obrambe. Kristusova zgodovina Giovanni Papini ■■ > "■—■ 16. Kafarnaum (Nadaljevanje). Prišel je vrtnar. Zapustil je onega dne motiko i„ „i uporabljal vodne črpalke, da b. žalil razvr-ščeno zelenjavo. Prišel je kovač, dobri podezclsk kovač, močan, črn od saj, vsak dan črn od prahu in opilkov, a danes v soboto opran m čeden, se nekoliko temnega, a očiščenega, razjasnjenega, v vet vodah umitega obraza in enakih rok. počesane m s cenenim mazilom namazane brade, ki pa vendar diši kot bogatinova; kovač, ki dan za dnem stoji ob ognju, umazan m poten, razen v soboto; v zbornico pride da posluša stare besede starih dni, Bo-ca svojih očetov, pride iz |ioboinosti, a pride tudi, ker pridejo tja njegovi rojaki, njegovi prijatelji in lijeoovi sosedje in vse tamkaj najde, m naposled tudi radi lega, ker je dan dolg. ves ta pia/uiski dan brez dela, brez kladiva v roki brez klešč in ker v Kalarnauinu ni drugega kot to zbirališče. Prišel je zidar, ki je zidal to malo sinagogo in se-zidal majhno, ker stari gospodje — dobre in spoštovane m nekoliko skope osebe - niso hoteh preveč irošiti; zidar, ki občuti v rokah še nekoliko utrujenosti in odrevenolosti od šestdnevnega dela, ne šteje več kamenja, ki ga je vzidal in žlic apna, ki ga je zmetal la teden v zid med posamezne kamne. Zidar, ki je danes oblekel novo obleko in pocenil na zemljo, on, ki stoji vse druge dni pokonci in se pregiba in pazi z očmi, da bo delo dobro in da bo gospodar zadovoljen, tudi dobri zidar je prišel v hišo, katero smatra nekoliko za svojo. Prišli so tudi ribiči, mladi in stari, oboji ožgi-ni od sonca, z očmi, ki so navajene da so napol zaprte zaradi vročine m odseva. Starec je lepši od mladeniča radi pozornosti, k jo vzbujajo beli lasje m bela brada |iod počrnelim in nagubanim obrazom. Ribiči so prevrnili čolne na pesek in jih privezali na kole, potegnili mreže na krov in prišli v zbornico, čeprav niso navajeni stati med zidovi in morda čutijo žalobno pljuskanje vode ob ladjin nos. Tudi kmetje iz sosednih krajev so tu. Skoraj bogati kmetje; oblekli so si halje, ki med drugimi ne delajo slabega vtisa; zadovoljni so z žetvijo, ki bo v kratkem zahtevala srp. Ne marajo pozabiti Boga, ki daje klasje ječmenu in cvelje trti. Tu so pastirji, došli zarana, ovčarji in kožarji, ki še smrdijo po staji, pastirji, ki žive ves teden na planinskih pašnikih, ne da bi videli živo dušo in spregovorili besedico, sami s krotkimi živalmi, ki mirno muli jo novo travo. Mali posestniki, mali trgovci, kafarnaumski gosjMidje so vsi prišli. To so ugledni in j>obožni ljudje, stoje v prvih vrstah, resni, s jiobešenimi očmi, zadovoljni s posli preteklih dni in zadovoljni v svoji zavesti, da niso omadeževani Vidijo se vrste njih ledij, pokritih s iinitni oblačili, upognjenih. a širokih in mogočnih ledij, ledij, gospodarjev, ledij ljudi, ki žive v redu s svetom in Bogom, ledij, polnih ugleda in vernosti. Tu so tudi potujoči tujci, trgovci, ki gredo v Sirijo ali se vračajo v Tibe-rijado. Prišli so iz dostojnosti in navade morda, da najdejo kakšnega kupca in gledajo vsem v obraz z ono drznostjo, katero revnim dušam vliva denar. Angleški načrti v Libiji so se ponesrečili Anglija je hotela s temi boji izločiti Italijo Berlin, 21. januarja AS: »Deutsche Allge-meine Zeitung« posvečuje dolg članek vojaškim dogodkom v Libiji. List poudarja, da je druga angleška ofenziva v Libiji popolnoma drugačna od prve. Prva ofenziva v Libiji bi naj bila en dol klešč, drugi del klešč pa bi naj bil na Balkanu in s temi kleščami je Anglija menila, da bo mogla Italijo izločiti iz vojne. Strateška zamisel druge ofenzive pa je ta. da naj se s to ofenzivo zmanjša pritisk na vzhodu, da ne bi postal pretežnk. Ta ofenziva bi se morala naslanjati na napad, kj bi ga de Gaulleove čete izvedle v Libiji, hkrati pa bi so ameriške čete izkrcale v Liberiji in tako bi se ustanovilo bojišče, ki bi š!o od Atlantika na Bližnji vzhod. Toda ta domišljija in angleški načrt se je podrl, ker so se italijanske in nemške čete spretno vojskovale. Angleške sile so se morale zelo izčrpavati in so imele veliko izgube v moštvu in vojnem gradivu. Italijanske divizije in nemški eksperlioijski zbor so v celoti opravili svojo nalogo, ko so izčrpavali sovražnika in pri tem hranili lastne sile. Urejanje židovskega vprašanja na Hrvatskem Zagreb, 20. jan. AS. Tukaj je bil objavljen zakonski dekret za ureditev nekaterih židovskih vprašanj. Rešitev teh vprašanj je dodeljena notranjemu ministrstvu. Od danes je tudi ukinjen politični komisariat za obrambo rase Oblačilne nakaznice na Japonskem Tokio, 20. jan. AS. Japonska vlada je odredila uvedbo oblačilnih nakaznic za vse vrste tekstilnega blaga od 1. februarja naprej. V izogib prekupčevanju in zmešnjavi bo do 1. februarja vse tekstilno blago pod zaporo. Oblačilne karte bodo izdane za družine in ne za posamezne osebe. Prebivalstvo je resno in z razumevanjem sprejelo nova omejitve. KULTURNI OBZORNIK Silvio Pellico: »Moje ječe« Kot deseta knjiga Slovenčeve knjižnice je izšel svetovno znani avtobiografski opis doživljanja zaporov v avstrijskih ječah italijanskega pisatelja Silvia Pellica pod naslovom »Moje ječe«. Knjigo je poslovenil znani naš prevajalec iz italijanščine dr. Andrej Budal, ki je prevedel tudi najboljši italijanski zgodovinski roman, Manzonijeve Zaročence. Ni to prvi prevod Mojih ječ v slovenščino. Že leta 1894 je izhajal prevod (in to dober!) v »Slovencu«, ki ga je prevel —a—, to je F. Guzelj, kakor se vidi iz ponatisa v knjigi 1. 1895 pri Katoliški knjigarni v Ljubljani. Gotovo pa je sedanji prevod najsodobnejši in najpopolnejši ter ima tudi dodatek, ki ga drugi prevodi nimajo. Tu govori pisatelj o pobudah pisanja svojih spominov ter o odmevu v javnosti, kar zanima vse literarne zgodovinarje in vse, ki jih privlači želja, poznati vznik literarnega dela v pisatelju in odmev v javnosti ter pisateljevo reagiranje nanj. Bralec, ki bi pričakoval v »Mojih ječah« opis političnih bojev v Italiji v času avstrijske zasedbe, ko se je v prvih desetletjih prejšnjega stoletja začelo delo za Zedinjeno Italijo v tako zvanih krožkih »karbonarjev«, bo razočaran, kajti v vsej knjigi ne bo zasledil niti mrvice političnega branja. Takoj v prvem poglavju se je avtor izrecno izjavil, da o politiki ne bo govoril. »O tem ne povem ničesar. Podoben ljubimcu, ki ga njegova krasotica muči, sem dostojanstveno sklenil, da bom na politiko jezen; zato jo puščam, kjer je in govorim o drugem.« Tako ne izvemo niti tega, zakaj je bil Silvio Pellico obsojen, niti v koliko jc sodeloval pri osvobodilnem gibanju »Mlade Italiie«, ki je bila plod francoske revolucije in nacionalne zavesti, precej liberalno in protiversko usmerjena, niti če je bil kriv ali ne„> O vsem tem se lahko bralec pouči iz monografij o Pellicu in iz političnih in literarnih zgodovin, iz te knjge ne, ki je v okvirju grozot, obsojen na smrt in pomiloščen, vznikla iz vse globljega dna: iz dna človeka, ki na 15 let zapora v najhujših nekdanjih avstrijskih ječah premišljuje o sebi in se zave seve v vsem svojem religioznem bistvu, pri tem spoznavajoč tudi v največjem zlu dobroto svojih soljudi in se v strahoti ječ sam plemeniti in oči-ščuje od vse navlake, ki jo na človeški duši pusti Posvetnost in svoboda, Smisel svojega pisanja je ellico sam najlepše izrazil v odstavku, ki ga ni v tem prevodu, kar čutim kot pomanjkanje, ki pa ga je prejšnji prevajalec Guzelj dal na čelo svojega prevoda, začenja se s citatom iz Joba: »Človek, od žene rojen, malo časa živi in je z mnogimi nadlogami obdan«, in nadaljujoč: »Sem li pisal te spomine iz nečimernosti, da bi govoril o sebi? Želim, da bi temu ne bilo tako; in kolikor more človek soditi samega sebe, se rni zdi, da sem imel boljše namene: upal sem, da bom z opisovanjem zla, katero sem pretrpel, in tolažb, katere sem vžil, okrepčal marsikaterega nesrečnega človeka; pokazal bi rad, da mi vse moje muke še niso dokazale, da je človeštvo tako krivično, da bi zaslužilo tako obsodbo in da so blaga srca tako redka, kakor se navadno trdi; povabiti sem želel vsa plemenita srca, da ljubijo vsakega človeka, a da ne sovražijo nikogar, da sovražijo samo hinav-ščino, obupanost in vsako nravno ponižanje; hotel sem zopet povedati staro resnico, ki se je pozabila že davno: da zahtevata vera i« filozofija, obe enako, trdno voljo in razsodnost ter da brez teh dveh pogojev ni niti pravice, niti nravne vrednosti, niti trdnih načel.« To je pravi smisel teh ječ od 1. 1820 do 1830, ki jih je doživljal deloma v Milanu, Benetkah ter pozneje na Spielbergu, na gradu v Brnu, kjer so bile tedaj najhujše avstrijske ječe za najhujše zločince, predvsem pa politične kaznjence, kar so bile tudi še za zadnje svetovne vojne. Kdor jc bil kdaj na Spielbergu, kjer je umiral tudi baron Trenk, lahko še danes vidi Pellicovo celico in cclice njegovih prijateljev karbonarjev, revolucionarjev, borcev za Zedinjeno Italijo v času, ko je zgornja Italija pripadala (od 1. 1814) Avstriji, V knjigi sicer spremljamo Pelica po vseh teh postajah od začetka do konca, ne da bi zvedeli kaj o njegovih zasliševanjih. Priče smo le njegovemu razmišljanju v ječah o smislu trpljenja, o smislu človeka s filozofskega in religioznega stališča ter o sojetnikih, s katerimi se o visokih verskih stvareh pogovarja skozi zidove in zamrežena okna, o dobroti ječarjev, s katerimi pride v stik, o tragediji dobre Angelice v Benetkah, ko je zaprt v »svinčenih ječah« doževe palače, o ubogem mutcu, ki ga vzljubi itd. itd. Doživljamo njegovo obsodbo na smrt in pomiloščenje na 15 let! Dobro besedo ima za Ljubljančane, ki sočutno spremljajo njegov zastraženi prihod v to mesto na poti na češko (poglavje 56), še posebej pa za nekega duhovnika, katerega ime je pozabil, pa je prof. Calvi mnenja '(Meridiano di Roma, 1941, nov.), da je prof. Dolenc. Glavno trpljenje ga je čakalo na Spielbergu, kjer pride do veljave globoko prijateljstvo s Or-bonijem, ki tam tudi umre, ter skladateljem Ma-ronccelijem, ki pride ob nogo. Kakor tudi so strašne te brnske ječe, vendar Pellicu ne pride čez ustnice žal beseda, temveč — kakor Job — prenaša v močni veri vse ponižanje ter mu vsaka stvar služi v večjo duhovno popolnost (odklanja podarjena jedila!). Nasprotno pa povsod slišimo samo hvalo o plemenitosti ljudi, o katerih bi človek mislil, da so brez čustva in zakrknjeni. To so ječarji in njihove rodbine ter spovedniki, s katerimi edinimi pride v stik v teh dolgih desetih lotih. To menjavanje novih oseb, novih doživljajev, novih tolažb in opazovanj najvišjih plemenitosti v tako strašnem okolju, dela le spomine živahne in niti malo ne dolgočasne. Prava vsebina p a jo drugje: v potrdilu vere. ki nudi največjo moč, da jetnik ne obupa, temveč duhovno rolo neizmerno visoko more zrasli. In Silvio Pellico se je po duhovni plati tako očistil in doživel v ječah tako globo-kost katoliške vere, da je ta knjiga naravnost postala apologija njegovega konvertitstva in dobila značaj konteniplativnega, asketičnega čtiva. Tako je tudi Pellico — kakor pred njim Dante — po peklu ječ doživel mir nebes, živo moč vere v Boga in človeka. Sovraštvo in rovarstvo iz mladosti se je spremenilo v ljubezen do vsakega človeka in vsega človeštva, in tisto revolucionarstvo v političnem smislu se ie umaknilo globokemu spoštovanju pred zakonom. Spoznal je, da »so omika more širiti samo s postavnimi in pravičnimi sredstvi, nikdar s podiranjem postavljeno oblasti in 7. dviganjem zastave meščanske vojske. Ni mogel več dopuščati, dn bi domovinska ljubezen mogla dobivati svoje navdihe od drugod, kakor iz krščanstva, kar pomeni globoko sovraštvo do krivice, združeno z ljubeznijo za javno blaginjo, toda s trdnim sklepom, ne delati hudega v upanju, da se bo iz njega rodilo dobro. Vroča ljubezen do moje domovine ni presegala v meni želje po narodni vladi in izgonu tujca, ki se šopiri v njej kot gospodar.« (176.) Zato ni čuda, da je knjiga naletela na odpor pii njegovih mladostnih tovjfriših, liberalnih kar-bonarjih, pa tudi pri protestantih, kar opisuje Pellico v dodatku. V zadoščenje pa mu je, da je prav po njegovi knjigi prišel do katolištva protestant Voigt ter da je knjiga doživela tak uspeli v svetu, kar mu je dokaz, da Io stoletje ni tako nasprotno veri, kakor je mislil. Literarno vzelo se io pravi: tedaj je obvladala proti liberalnemu prosvetljenstvu duhove že romantika, nov razcvet religioznega duha, ki jo navdihnil tudi Pellicovo knjigo. Tako jo jio Manzinijevih Zaročencih njegova avtohiografija postala eden glavnih knjižnih dokumentov italijanske romantike, ki je vsa prežela s katolišlvom in humanizmom, z ljubeznijo. Knjiga je v današnjih Časih lahko nad vse sodobno duhovno branje, ki mislecem ne bo dolgočasno. Vsom pa bo veljala za zgled no toliko literarnih vrednot, kolikor globokega trpljenja in 2)too£wve novice, Koledar Četrtek, 22. januarja: Vincencij, mučenee; Anastazij, mučenee; Gavdencij, škof; Viktor, mučenee; Oroncij, mučenee. Petek, 23, januarja: Marijina zaroka; Rajmund Penjafort, spoznavalcc in ustanovitelj reda; Eme-rcncijana, devica in mučenica. Novi grobovi + P. Pnlikarp Vavpotič, ki je relih 4G let kot brat reda usmiljenih bratov bolnikom delil krščanska dela usmiljenja in ljubezni, jo v Kan-dlji odšel po večno plačilo. Posegel je starost <>.") let. Pogreb bo v petek, 23. januarja ob treh popoldne iz Kandije na šmihelsko pokopališče. Naj počiva v Bogu! + .Tosip Kukover, tesarski mojster na Viču, je izdihnil svojo blago dušo ter bo njegov pogreb 22. januarja ob štirih popoldne na viško pokopališče. Mir in pokoj njegovi duši. Njegovim svojcem izrekamo svoje sožalje. Iščemo? Svoje čase je bila v stolniški fari bratovščina „NAŠE LJUBE GOSPE". Izšla je o tej pobožnosti tudi knjiga. Kdor iina to brošuro, inu bomo zelo hvaležni, če jo izroči v odkup ali nu posodo v pisarni Katoliške akcije, Pred Škofijo št. 1 — škorci so ostali čez zimo pri nas. Iz Št. Lovrenca na Dol., 20. jan. Včeraj popoldne, ko je sonce sijalo, je letela nad našo vasjo po Teme-niški dolini jata škorcev, kakih 20 ali še več. Ali so se res že vrnili k nam iz južnih krajev? To je malo verjetno, ker se vračajo k nam navadno šele v začetku februarja, če je ugodna zima, drugače pa kasneje. A letos? Zima je pač dosti neugodna, saj smo ravno včeraj zjutraj imeli —16" C in je bil ta dan najmrzlejši v letošnji zimi. Pa tudi snega imamo obilno, ko večkrat sneži. Zato ni tudi nikier nič kopnin, kjer bi mogli škorci iskati in sko jesen niso izselili vsi škorci od nas in da jih dobiti kaj hrane. Bolj verjetno je torej, da se lan-je ostalo nekaj čez zimo pri nas. Tudi pred dvema letoma, t. j. 1. 1940, so opazili 9. januarja v trebanjski okolici jato škorcev, ok. 15, drugi dan, 10. januarja, pa so jih videli v naši vasi na Ko-renitki okrog 20, kakor sem sporočil »Slov.« v dopisu dne 14. jan., št. 10. Tam sem tudi omenil, da so jih pred nekaj leti tudi v stopiški župniji večkrat videli pozimi, kakor mi je bil sporočil nekdanjj stopiški župnik, pok. Fr. Žitnik. — Š. — Sejem kožuhovine v Ljubljani. Opozarjamo vse lovce, ki imajo kože divjadi, da bo sejem kožuhovine v ponedeljek, 27. januarja, na razstavišču Ljubljanskega velesejma. Zaradi razmer letos običajna dražba kožuhovine odpade. Rešiteljico Človeštva - kirurgijo ter vse ve ike in male drame, ki spremljajo zdravnika in b ilnika v operacijskih dvoranah linsto spoznali iz znnmeni-te knjige velikega kirurga MaJiochlja: KIBUBGOVO ŽIVLJENJE*: j00 str. Knjiga izide februarja kot 1. zvezek letošnje zbirke Naša knjiga Aprila in junija pa izideta L in TI. del velikega Huoakovega romana OfJN.lIŠCli. (Skupaj 800 sir.) Vse tri kniiue sestavljajo prvo skupino zbirke „Na a knjiga" vel jajo za naroč.: broširane L 84 (ali 6obro-kov po L 14) vezane L 102 (ali 6 obrokov po L 17) Naročite jih pri založbi „Naše knjige" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Skotijo 5 — Telefon 25-29 — Kar dobro uspel Antonov sejm je bil v torek v Novem mestu. — To je jioleg Miklavže- vega največji, kar jih je. — Vkljub hudemu mrazu je na sejni došlo kar lepo število kujicev in prodajalcev. Razumljivo je nad se jmskim blu-gom prevladovala živina, ki je dosegla bajne cene. Prašičev so na sejm prignali 483 glav. Prašiči do 8 tednov starosti so bili po 400—500 lir. do 3 mesece stHri 900—800 lir, 40-50 kg težki 1300—1800 lir. Goveje živine so rejci prignali 306 glav in sicer: 142 volov, 93 krav, 36 juncev in 28 telic. Par volov moiitafoncev je stal tO do lt.000 lir, Krave mlekarice so bile po 4000—3000 lir. junci in telice 2000—4000 lir. Ker je sedaj karlovški sejm za belokranjske konje-rejce nedostopen, so Belokranjci svoje konje tokrat prignali v Novo mesto in so z njimi dosegli lepe cene, saj jc nekoliko boljši konj stol kar 10.000—12.000 lir. Naprodaj je bil,-) 91 konj. Nekoliko slabše kakor živina je bilo na sejmu zastopana druga roba, vendar je tudi te bilo dovolj. Kupci z izbiro niso bili v zudregi. Ljubljana 1 Združenje trgovcev in gostinskih podjetnikov Ljubljanske pokrajine vabi vse člane na pogreb umrlega člana Kavčiča Mihaela, trgovca in gostilničarja v Celovški ulici 180, ki bo v četrtek ob lb iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah. I Živilsko nakaznico za mesec februar bo mestni preskrbovalni urad začel v četrtek, 22. t. m. strankam dostavljati na doni. Vsak naj pripravi za vsako živilsko karto in tudi za vsako dodatno karto po 30 centesimov. Glav januarskih živilskih nakaznic ne ho treba oddajati v tem mesecu, temveč naj glave vsak shrani za prihodnji mesec, da jih bo tedaj izročil dostavljalcem. Spet pa ojiozarjamo trgovce in peke, naj ne dajejo blaga samo iia od rezke, temveč edino na celo, pravilno izjiolnjeno živilsko nakaznico. Prav zato namreč sedaj dostavljalci no bodo pobirali glav živilskih nakaznic, da bo prav do zadnjega dne meseca mogoče dobiti živila samo na celo nakaznice z glavo. Ker je pa od tedaj, ko so bile uvedene živilske nakaznice, pa do sedaj med prebivalstvom nastalo toliko sprememb, tako glede števila kakor glede naslovov, da te spremembe že ovirajo redno dostavljanje, zato bo mestni preskrbovalni urad obenem z živilskimi nakaznicami razposlal 6trankam tudi nove popisne pole. Popisne pole bodo dobili samo hišni lastniki, ki pa morajo vsakemu družinskemu glavarju izročiti dve poli. Te dve poli mora vsak družinski glavar vestno in natanko ter obe enako izpolniti, r>oleg tega pa mora družinski glavar |>odpisati tudi izjavo pod III. na drugi strani fiole. Vse podatke na prvi strani pole pa spodaj podpiše hišni lastnik, ki je odgovoren za pravilne podatke na prvi strani. Popisne pole hišni lastniki spet zbero, jih podpišejo in oddajo najkasneje do 4. februarja 1042 iipraviteljstvoni ljudskih šol ali pa vratarju mestnega poglavarstva. Mestni trg št. 27 v pritličju, sobn št. 1. Posebno pa ofiozarjamo, da vsaka stranka mora izpolniti in oddati po dve poli. 1 Za mestne reveže je podarilo stalno omizje gostilno Niko Malgaj v počnščenje pok. ge. Marije Malgajeve 174 lir. V počaščenje v Zagrebu preminulega g. Kamila pl. Mi kiča od Bajkamena jo pa nakazal 50 lir g. univ. prof. dr. Henrik Steska ier iz istega namena 30 lir ga. učiteljica Ana Steska. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Občni zbor Prirodoslovnega društva. Pri-rodoslovno društvo bo imelo svoj VIII. redni letni občni zbor v četrtek, dne 29. januarja ob 17 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi (vhod iz Gosposke ulice in čez dvorišče levo). Opozarjamo članstvo, da je treba samostojne predloge, ki bi jih želel kdo staviti na občnem zboru, v smislu društvenih pravil sporočiti odboru vsaj pet dni pred občnim zborom. Člane društva vljudno vabimo, da se občnega zbora udeleže. 1 Prosvetno društvo v Zeleni jami. Na splošno željo občinstva ponovi v nedeljo, 25. januarja ob pol 5 prele|)0 spevoigro »Janko in Metka«. Predprodaja vstopnic že od danes naprej v Središki ulici 4. Ne zamudite! Odbor. 1 Koncerti na dveh klavirjih nas seznanjajo z glasbeno literaturo, ki pri nas ni bila bogve kako znana v splošnem. To pa zato, ker se ta panoga koncertnega udejstvovanja ni skoraj prav nič gojila. Zato je tem večja zasluga dveh naših pianist, ki sta se z največjim navdušenjem in pravim umetniškim razumevanjem lotili te panoge koncertnega udejstvovanja. Naši domači pianistki Marta Osterčeva in Silva llra-šovčeva sta |)onovno dokazali na javnih koncertih na dveh klavirjih svoje umetniško delo v največje zadovoljstvo občinstva in kritike. Pri- hodnji njun koncert bo v ponedeljek, 26. t. m.» v mali filharmonični dvorani in nam bo prinesel troje zanimivih skladb tovrstne literature, med njimi eno domače, najnovejšo delo napi-suno za dva klavirja. Začetek koncerta bo oh pol 7. uri zvečer. Predproduja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. tople človečnosti, ki veje iz teh opisov Kalvarije plemenitega človeka, ki je šel na križevo pot zaradi svoje ljubezni do domovine, je na njej srečal Boga in dobil tolažbo pri Njem. Odslej mu je postala vera najgloblja vsebina in največji navdih za delitev novih duhovnih tolažb. In to je hotel dati z opisom svojih ječ. Knjiga je ilustrirana s starimi perorisbami. Naslovno podobo je napravil J. Beranek. td. Rakovniške knjižice V zadnjih tednih so izšle spet štiri Rakovniške knjižice, ki jih izdajajo salezijanci, namreč št. 191—194. Knjižica št. 191 govori o Mladinskih domovih, ter jo je napisal Srečko Zamjen. V njej je podano najprej načelo, da mora biti dušni pastir vedno sodoben ter iti s časom naprej ter izbrati tako pot, ki je za tedanji čas primerna. In tako je don Bosko zamishl skoraj pred sto leti tedaj najsodobnejši način reševanja duš zanemarjene mladine v predmestjih velemest ter začel zbirati okrog sebe to mladino ter jo z igrami in zabavami voditi h krščanskemu življenju. Iz tega so se razvili Mladinski domovi po vsem svetu, ki jih poznamo tudi pri nas. Zamjen podaja potem tudi dnevni red življenja po teh domovih ter omenja tudi delo sotrudnic pri vzgoji mladine. Knjižici je napisal predgovor škof dr. Rozman, kjer med drugimi želi takim domovom največjega razmaha z besedami: »Da bi jih bilo v bodoče še več! Zato naj mladinski domovi svojo blagodejno vzgojno delo v duhu sv. Janeza Boska tudi še nadalje vrše — vedno lepše, vedno uspešnejše v slavo božjo in blagoslov narodu,« — Knjižica šf- 192 vsebuje Duhovni koledarček, ki ga je sestavil Tone Vode ter navaja bogoljubne duše, da vsak dan vodijo račun o svojih dobrih delih tistega dne, o voljne prena- šanju trpljenja, o pomoči bližnjemu, molitvah za trpeče brate ter duhovnih darovih. Poleg koledarčka in beležk pa ta knjižica vsebuje tudi lepe misli o nadnaravnem smislu trpljenja, kakor ga je opisal predvsem dr. Fajdiga v svojih pismih o trpljenju, ter tako prinaša lepa premišljevanja za današnji čas in to po najboljših asketičnih pisateljih (Tomaž Kempčan itd.). — Knjižico št. 193 je napisal znani mladinski in verskovzgojni pisatelj Janez Langerholz pod naslovom Bog pomagaj! Z lepimi zgledi iz življenja, pa tudi iz zgodb svetega pisma, riše pisatelj božjo pomoč, ki pride tedaj, ko je človek že skoraj na kraju obupa, pa vendar še veruje v rešitev. Ljubezen vlada svet, ne sovraštvo, zato ni treba takoj udariti in obupati, temveč zaupati v božjo pomoč. Ne hrepenimo sicer po čudežih in izrednih delih, pač pa prepuščajmo Bogu vsemogočnemu, naj on vodi in vlada svet, kakor se njemu najbolj prav zdi. On je gospodar, on dela, kakor hoče, on pomaga, kadar hoče, on naredi, kar in kjer hoče . .. Njegovo ime bodi če-ščeno.« — Knjižica št. 194 pa govori o japonskem zgledu ter jo je spisal Anton Soklič C. M. Ta bro-šurica opisuje preganjanja japonskih svečenikov in vernikov pred 200 leti, ko je bilo trpljenje katoliške cerkve na tem azijskem otoku največje. Toda tudi la veliki vihar ni uničil cerkve, temveč je zvestobo japonskih katoličanov samo utrdil in izpričal ter daens ta njihov zgled najbolj nazorno ltaže, da preganjanje rodi samo še večjo rast. Obenem pa naj bo ta zgled tudi močna pobuda za širjenje misijonske misli med našim narodom ter naj vnema srca za širjenje slave božje. Tako te knjižice vsaka po svoje načenja kak-inn sodobno mispl ter jo podaja v zrcalu božje resnice ter v načinu poljudnega pouka najširšim vrstam, ki iščejo tolažbe v duhovnoverskem življenju. Zato jih toplo priporočamo. Kapsule za lisice KAN C - Židovska ulica 1 sveže dobite v drogerlji - Ljubljana 1 Podružnica SVD Ljubljana I. ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto, dne 24. t. m. ob 18 v gostilni Mrak na Cesti 29. okt. — Cluni vabljeni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. oktobra 31. Radio Ljubljanr Četrtek, 22. januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Operna glasba, vmes ob 8.00 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert vokalnega kvarteta Lumbar. — 12.40 Trio Emona. — 13.00 Na|>oved časa. Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkester Cetra pod vodstvom Angeliniia. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Simfonični koncert pod vodstvom Brevitalija. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Lahka glasba pod vodstvom Pe-tralia. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Vlado Golob igra na harmoniko. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.50 Prenos iz gledališča G. Verdi v Trieste: »Fran-resra da Rimini«. — V odmorih: Pogovor v slovenščini, novice v slovenščini in radijska poročila. Gledališče Drama. Četrtek, 22. jan. ob 17.30: »Bog z vami, mlada letale Red Četrtek. Petek, 23. jan. ob 17.30: >Lepa pustolovščina*. Premiera. Red Premierski. Opera. Četrtek, 22. jan. ob 17: »Ples v operi«. Izven. Znižane cene. — Petek, 23. jan. ob 17.30: »Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovič«. Izven. Rokodelski oder Z velikim uspehom je preteklo nedeljo odigral »Rokodelski oder« odlično komedijo: »Velika skušnjava«. To jc odrsko delo, ki po svojih vsebinskih vrednotah in zadetih komičnih situacijah pritegne gledalca. Priporočamo, da si igro, ki je dobro na-študirana in tudi s tehničnih strani pripravljena, ogledate! Ponovitev bo v nedeljo ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr. Poizvedovanja Dijakinja je igubila 20. t. m. zvečer od 6 do pol 7 od drž. sred. tehnične šole do glavnega kolodvora zlato zapestno uro. Pošten najditelj se lepo prosi, da jo vrne upravi, ker jc nad vse drog spomin. Našla se je mala denarnica z manjšo vsoto denarja. Naslov se izve v upravi »Slovenca«. Iz Cerknice Domačin - umetnik Pepko TurSi? razstavlja. Malokdo je do sedaj vedel, da imamo pri nas tudi umetnika-slikarja samouka g. Turšiča. Ta je prav pridno in vneto delal. Ni se ustrašil truda. Vneto jo delal in danes lahko široki javnosti pokaže uspeh svojega velikega dela. V izložbah g. Urbanca, urarja v Cerknici, razstavlja svoja prva dela: pastele in olja. Med slikami vzbuja posebno pozornost: Jezus joka nad Jeruzalemom in pa sv. Mala Terezika. Prav je, da domačini pogledajo, kaj je naš umetnik-domačin pripravil, tako za oči, kakor za prodajo in tako dajo g. Turšiču največje in zares prisluženo priznanje. — Razstava je odprta do nadaljnjega. Z Gorenjskega Notarska služba na Gorenjskem, šef civilne uprave je ukrenil, naj notar in odvetnik za sotlna okraja Kamnik in Brdo dr. Hermanu lliilzl svojo notarsko pisarno odpre dne 1. januarja 1942 v Kamniku. Uradni dan bo za znaj imel na Brdu vsak četrtek od 9 do 11 dopoldne v poslopju okrajnega sodišča na Brdu. Istočasno bo dr. lliilzl opravljal notarska opravila v sodnem okraju Litija. Uradni dan v Litiji bo še naznanjen. Notarska pisarna v Kamniku je v poslopju okrajnega sodišča. Vojni prostovoljci se sprejemajo. Listi razglašajo uradno naznanilo, da nemška vojska sprejema vojne prostovoljce in daljeslužeče prostovoljce, ki se hočejo obvezati, da bodo služili vojsko 12 let. Zglase se za vojne prostovoljce moški od 17. leta dalje. Za letalsko službo je starost omejena datki so zanimivi, ker 60 iz njih razvidni napori in stremljenja bolgarske vlade za zboljšanje svojega poljedelstva. Uvodoma minister poudarja, da je glavna zaposlitev bolgarskega naroda poljedelstvo. Zato se K Bolgarsko dekle z grozdjem. pa tudi bolgareka vlada trudi, da ga z vsemi sredstvi podpira in zboljšuje, ker si s tem na eni strani zagotavlja reden dotok dohodkov za državne potrebe, na drugi strani pa 6 tem prispeva 6voj del k gospodarski osamosvojitvi Evrope predvsem na prehranjevalnem področju. Da bi popravila vse to, kar je bilo v bolgarskem kmetijstvu zgrešenega in zamujenega, je vlada izdelala petletni poljedelski načrt, v okviru kalerega izdaja potrebne ukrepe za modernizacijo bolgarskega poljedelstva. Osnova sedanjegalralgarskega poljedelstva 6e je zelo spremenila. In to pod pritiskom spremenjene gospodarske konjukture in radi dejstva* da 6e ie Iz Srblie 1'etrovgrad dobil borzo dela. Minister za socialno polit.ko in ljudsko zdravje je s 1. januarjem t L odprl javno borzo dela tudi v Petrovgradu. Srbi so zadovoljni z novo upravno razdelitvijo Srbije. Srbsko časopisje poroča, da dobiva iz notranjosti Srbije poročila, da je ljudstvo povsod zadovoljno z novo upravno razdelitvijo Srbije, ker misli, da bo sedaj lahko v tesnejšem stiku z vlado. Razdeljevanje koruze v storžih. Občina v Krti-ševcu je pričela siroma-šnejšim slojem razdeljevati koruzo kar v 6toržih. Revnejše družine, katerih mesečni dohodki ne presegajo 2000 dinarjev, je dobe no 30 kg. Koruzo uporabljajo za kruh. Moderniziranje belgrajske opere. Poročali smo že, da je bilo pri bombardiranju Belgrada 6. anrila lanskega leta močno poškodovano tudi poslopje belgraiske opere. Poslopje že dalje časa popravljajo. Pri tej priliki so predvsem preuredili in modernizirali vse odrske naprave. Tudi zunanje lice belgrajske opere bo lepše ter bo po končanih delih belgrajska opera spadala med najbolj urejene na Balkanu. Odsek za statistiko in socialno-ekonomsko proučevanje. Srbski kmetijski minister je omenjena dva odseka v zaupanem ministrstvu združil v en sam odsek ki sAnlsedaj imenuje odsek za statistiko in 6ocialno-ekonomsko proučevanje. Delovna služba v Kragujevcu je pričela urejati strugo reke Lej>enice, ki je dosedaj vedno |>oplav-Ijala nižje ležeče dele mesta. V delovni službi je večina dijaštva iz višjih razredov tamošnjih srednjih šol. Čevlji z lesenimi podplati — "300 dinarjev Bel- grajsko Časopisje poroča, da so 6e Belgrajčani že sprijaznili z okolnostjo, da ni več mogoče dobiti takšnih čevljev, kakor so jih bili navajeni nositi. Zato so pričeli sedaj pri čevljarjih naročevati čevlje z lesenimi pod|>lati, ki po izjavi nekega čevljarja stanejo 300 dinarjev. Dobro so jih navlekli. Srbsko časojiisje poroča, da so kmetje na Umki na originalen način preva-rili razne belgrajske prekupčevalce, ki so prišli v ta kraj nakujx>vat maslo. Kmetje so maslo prodajali v kepah po pol kilograma in en kilogram. Doma 60 najprej skuhali velike krompirje, ki so jih nato obložili 3 tanjšo plastjo masla. Tako pripravljene maslene kepe so prodajali samo Belgraj-čanom, ne pa domačinom. Petični Belgrajčani so prišli na sled prevari večinoma šele doma, ko so pričeli mazati maslo jto kruhu ter 60 kmalu ugotovili, da je bilo v vsaki masleni kepi več krompirja, kakor pa masla. Poostreni devizni predpisi v Srbiji. Belgrajski nemški dnevnik -Donau Zeitung« objavlja opozorilo, da je zakonito plačilno sredstvo v Srbiji 6amo Dinar. »Reichkreditkassenscheine«, ki jih od 1. VII. 1941. ne puščajo več v promet, zamenjuje 6rbska narodna banka po kurzu 20 dinarjev za eno marko. Pravtako bo srbska narodna banka zamenjala bol- moralo več ali manj avtarkično gospodarstvo spremeniti v močno izvozno gospodarsko panogo. Zato je bilo treba pripraviti ljudi, da 60 pričeli gojiti tudi druge kulture in ne samo žito. Ta okolnost je rivedla tudi do povečanja obdelanega prostora, akor že omenjeno, so pričeli v Bolgariji zadnja leta gojiti kulture, ki jih prej niso. Sem spada v prvi vrsti V6e polno rastlinske hrane, zatem gojitev sončnic, konoplje, lanu. bombaža, ki jih sedaj uporablja domača tekstilna industrija za izdelovanje platna. Bolgarska povrtnina ie bila že dosedaj zelo znana in je 6tala na visoki 6topnji. Vlada ji je posvetila j>ozornost ter jo je &edaj še zboljšala, tako, da igra 6edehe. N. pr. s pripravljanjem konzervirane povrtnine in sadja. Komaj pred leti je ministrstvo začelo ljudstvu priporočati pripravljanje zimnice, danes jo ima že vsak kmet, ki tudi pozimi lahko uživa konzervirano povrtnino in sadje. Na ta način se je seveda precej dvignil življenjski standard kmečkega ljudstva. Ker so imeli kmetje ponekod precej slab kruh, je pričela oblast odpirati v posameznih občinah občinske pekarne, ki morajo peči dober kruh samo za kmečko ljudstvo. S tem prihranijo tudi precci kuriva, ker so imeli ponekod garske leve, ki so jih prinesli v deželo bolgarski vojaki in oficirji po kurzu pet levov za tri dinarje. Zastopniki belgrajskih gospodarskih zbornic na obisku pri obolelih ujetnikih. Srbske vojne ujetnike, ki so bili zaradi bole/ni izpuščeni iz nemškli ujetniških taborišč in so se vrnili domov ter se sedaj zdravijo v belgrajski vojaški bolnišnici, 60 pred dnevi obiskali zastopniki vseh belgrajskih gospodarskih zbornic ter so mednje razdelili 700 paketov z živili in cigaretami. Vsak oboleli vojak je dobil tudi 10 dinarjev v gotovini. Iz Hrvatske llrvutski delavci pri Pnglavniku. Skupina hrvatskih delavcev, ki je zaposlena v raznih nemških podjetjih na Bavarskem, je oni dan obiskala Poglavnika ter mu izrazila svojo vdanost in zvestobo. Nakaznico za ineso v Zagrebu. To dni so v Zagrebu delili nakaznice za nakupovanje govejega, telečjega in svinjskega mesa. S temi nakaznicami bo v Zagrebu lahko vsaka oseba kupila dvakrat na teden po 150 gramov mesa, ali pa 200 gramov mesa s kostmi. Meso bodo prodajali samo ob sredah in sobotah. Imenovanje novega ustaikega poveljnika. Za ustaškega poveljnika z.a področje velike župe Ce-tina je imenovan Miroslav Markotič, nadporočnik ustaške milice. Sprememba uredbe o hrvatski državni vladi. Poglavnik je izdal zakonsko odredbo, s katero je na predlog vojnega ministra spremenil dosedanjo ureditev vojnega ministrstva na posamezne oddelke. Zbiranje podatkov o dijakih-narednikih in pod-narednikih. Hrvatsko vojno ministrstvo je izdalo razpis podrejenim oblastem, s katerim jih poziva, da morajo zbrati podatke o vseh diiakih-naredni-kih in podnarednikih s položenim oficirskim izpitom v bivši jugoslovanski ali po sedanji hrvatski vojski. Judom in pravoslavnim se ni treba prijaviti, razen tistim, ki so prestopili v kat. vero ter o tem predlože tudi potrdilo. Koncert nemških pevcev v Zagrebu. V Zagrebu se vrše velike priprave za koncert mestnega pevskega zbora iz Gradca. Graški pevci pridejo v Zagreb 23. t. m. ter bodo v zagrebškem državnem gledališču nastopili z Brahmsovim »Requie-mom«. Vsi pevci in niihovi spremljevalci bodo v Zagrebu gosti župana Vernerja. Zbiranje volnenih predmetov na Hrvatskem podaljšano. Hrvatske oblasti so rok za nabiranie volnenih izdelkov podaliiale, da bi pri tej akciji lahko sodelovali tudi tisti, ki prej iz katerega koli vzroka niso mogli. I Zberite kniige »Slovenčeve knjižnice«. - Vsaka knjiga broširana le 5 lir, vezane po 11 lir in 20 lir. Spori Mladim smučarjem: Učite se tekmovalske kristijanije! Odkar so začeli tekmovati v slalomu, so obogatili smuško tehniko z novimi in mikavnimi loki. Starejši smučar, ki gleda tekmovalce, kako švigajo skozi o/ka vrata in kako plavajo v divji hitrosti v velikih lokih po strmini, občuduje mlade fante; ko pa se spomni svojih počasnih zavojev, postane otožen. Prepriča se, da znajo ti ljudje nekaj čisto novega, kar je pristopno le tistim, ki so smučali že takrat, ko so še hodili v ljudsko šolo. Čisto iasno jc, da smučajo »mlndi« res drugače cul »starih«. Medtem ko zavijajo stori v plužnih lokih in plužnih kristi janijah, izvajajo mladi zavoje, ki so veliko hitrejši in lepši. Lahko bi zapisali, da stari plužijo, mladi pa jadrajo v ozkih smukih, pri katerih sta smuči ves čas vzporedni. Poznamo jih tudi po smučinah: manj spretni orjejo po snegu široko, tisti pa, ki obvladajo »sodobno tehniko«, rišejo po snegu ozke smučine. Tudi po sluhu bi jih lahko ločili: kristijanije starih hrc.ščijo, tekoče kristijanije mladih pa so le malo glasnejše od smuka. Tempo kristijanija iz poševnega smuka .ta desno dandane* tekmovalci v lokih, ki prav za prav niso nič drugega kot smuk v novo smer. Smuške loke, katere izvajajo v največji hitrosti in še zelo primitivne kmečke peči, ki so požrle zelo veliko drv, preden so jih segreli, da so v njih lahko pekli kruh. Vseh teh uspehov, ki jih omenja kmet. minister v svojem članku pa kljub naporom bolgarske vlade, gotovo ne bi bilo, če bi ne bil bolgarski kmet že od narave zelo bister, priden, marljiv in delaven, in v svojih osebnih zahtevah tudi precej skromen. pri katerih sploh ni opaziti pluženja, imenujejo »tempo kristijanije«. Med mlado prištevamo tudi tekmovalce. To so najboljši med dobrimi, ki ne smučajo več po šolsko, temveč ima vsak nekaj posebnega. nekaj lastnega, individualnega. Skupno jim jo le nučelo hitrosti. Če tekmujejo v smuku ali slalomu, pazijo pri zavojih Ic na to, da no bi zgubili hitrosti. Medtem ko smo se nekdaj pri kristi jani jah zaustavljali, ti švigajo Na sliki vidimo nekaj značilnosti hitre tekmovalske ali »tempo« kristijanije. Prvi odlomek zgoraj predstavlja smučarja, ki se spušča poševno po strmini navzdol. Kolena je potisnil naprej, tudi telo je v nagibu ali komaj vidnem predklonu. Tik preti kristijanijo jc zdrknil v globoko čepenjc, iz katerega se je — kakor nam kaže tretji posnetek — prožno dvignil navzgor. Istočasno je potisnil tudi desno smučko naprej, težo telesa je prenesel na zunanjo, to je levo smučko in začel se je obru-čati na desno. Pri tem je važno, da ujame trenutek razbremenitve, da je ves čas močno naprej nagnjen in da zasuče telo po vrstnem redu takole: najprej kolena (glej skico ob strani!) zatem boke in na koncu ramena. Zasuk telesa se izvrši torej od spodaj navzgor; najprej zasučemo del telesa, ki je smučem na jbližji, na koncu pa šele zaključi zasuk s tem, da obrne levo ramo naprej. Na četrti sliki od zgoraj vidimo nadaljevanje zasuka, opazimo pa tudi, da je začel potiskati spet kolena naprej in da se spušča spet v nižje prežanjo. Smuči sta ves čas vzporedni in po možnosti tesno skupaj. Na zadnji sliki vidimo zaključek tempo kristijanije, ko je zavoj zaključen. Preglejmo še enkrat potek naše kristijanije mladih! Od vsega začetka je smučar močno naprej nagnjen. Na ta način pritiska na sprednje dele smuči, zadnji konci pa so razbremenjeni. Da bi čim lažje izvedel zavoj, se smučar spusti prožno v čeponje, iz katerega se ritmično vzpne navzgor. Zdi so. kakor bi hotel rahlo poskočiti. S pomočjo prožnega dviga razbremeni smuči. Največja razbremenitev je v zadnjem delu dviga in v prvem delu vračanja v nižje prežanje. Trenutke razbremenitve vidimo na tretji in četrti sliki. To je tudi odlomek kristijanije, v katerem je zaobrnil smuči v novo smer. Na koncu zdrkne spet v globlje prežanje, da je stabilnejši. Poudarili smo že. da se izvrši zasuk trupa od spodaj navzgor. Seznaniti se moramo samo še s vprašanjem, kako je s prenašanjem teže? V začetnem smuku je pretežni del teže telesa na desni nogi. V trenntku prožnoga vz|>ona potisne desno naprej, istočasno pa prenese težo na zunanjo (levo) nogo. Tudi v trenutku, ko splava v zavoj, je teža na levi nogi. Razume se, da se ne bo zaobrnil na zunanjem robu leve smučke, temveč na notranjem. Vsakdo ve, da je stopalo ob mezincu šibkejše kot ob palcu. Zaradi tega mora smučar, ki se uči tempo kristijanije. čutiti, da mora izvesti zavoj na notranjem robu zunanje smučke. Smuški strokovnjaki Lantschner, Gosporl, llcnkcl in drugi trdijo, da jc tekmovalska kristijanija zolo individualna zadeva, pač stvar občutka. Bistvene važnosti so: hitrost, nagib telesa in smučanje na ozko. Nekateri tekmovalci polagajo posebno važnost na razbremenitev smuči, drugi si pomagajo s palicami, tretji poudarjajo zasuk telesa. Tudi v praksi ugotovimo. da je težko najti dva tekmovalca, ki bi vozila čisto enako. Naša naloga je bila, da seznanimo mlade smučarje z osnovami novega smuškega lika — tempo kristijanije — katero mora obvladati vsakdo, ki se prišteva k mla-dimJ Francesco Perrl1 40 Neznani učenec Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Lcgionarji na strani so pozdravili Marka Ado-nija in njegovo spremstvo, ko so vstopili v mesto in šli potem mimo Davidovega stolpa, nakar so krenili vkreber na Morijo, kjer se je na najvišjem prostoru, ki presega tudi tempelj, dvigala palača Antonija, v kateri je prebival upravitelj in vsa jx> eadka. 1'arasceve — šesti dan tedna je bil, to je dan pred pasho. Mesto je bilo neznansko živo. Po ozkih ulicah med revnimi hišami s ploščami iz blata in trstja, okrašenimi z lonci dišečega rastlinja, so se gnetle in srečavale živahno glasne množice. »Mir s teboj, brat! Mir z vami!« so se ljudje pozdravljali po aramejsko, po grško in po latinsko. Po predpisih verskega izročila so v vsaki hiši gostoljubno sprejeli vsaj eno tujo družino. Meščanke niso poznale razlike med seboj in onimi, ki so prišle z dežele. Tu so krasile rožance s palmovimi in oljkovimi kitami, tam so gnetle testo za opresnike,, drugod so pripravljale grenka zelišča, razgrinjale pisane preproge v znamenje veselja in še druge so se v nakitu in ovenčane z vijolicami čakale na stopnicah, da kupijo od galilejskih pastirjev granatovčeve palice, ki jih morajo imeti, ako hočejo speči na ognjišču velikonočno jagnje. Povsod pred ozkimi mestnimi vrati je bilo videti na stotine jagnjet, namenjenih za žrtev. Privezane h kakemu kolu, so obupno blejale. Med blejanje se je mešalo glasno ponuajanje trgovcev, k1 -o prodajali dišave, kadilo in kumno. razpe-cevalcev ra/nih maž in izvarkov iz jerihonskih rož za sidonske hetere, ki jih je bilo le dni zaradi velikega števila vojaštva mesto polno, in sirarskih obrtnikov, ki so ob tej priložnosti vs? jeruzalemske in csdrelonske kmete oskrbeli z najrazličnejšim poljedelskim orodjem. Ko jc prišel Marcu« Adonij preti palačo Antonija, je bila že sedma lira. Vo|aki so imeli še opoklam-ki odmor in so se mudili na vrtu, kjer je bilo polno drevja 111 vodnjakov. Marka so takoj odvedli k Ponciju Pilatu. Pridi, pridi, sin moj,« mu je rekel upravitelj, ki mu je prišel naproti in mu nastavil sveže obrita in s ciprskim prahom odišavljcna lica v poljub. Od Cezarja sem že dobil navodila glede tebe in sem vesel, da boš v moji službi. Ko sem (e zdaj objel, se mi je zdelo, kakor bi objemal tvojega očeta, ki je bil moj prijatelj in velik gospod. Da, tako sem ga objel, ko mi je izročil upravo province in odhajal v Italijo. Bil je zelo slab, revež! Ta zemlja izpije človeku kri Pazi se, mlad si še in...« nagrbanči'1 je mrko čelo, »vojak moraš biti. Tu je dosti posla, dečko moj, ako hočemo, da bodo te uši države spoštovale rimske orle.« Pilat je bil mož srednje postave, močno rjav, velike okrogle glave z ostrim čelom, trdega obraza, ki so ga delale še bolj zapovedujočega prodirne in krute oči. Ko so te oči, rumene kakor sokolje in s črno zenico, koga gledale, so napravile vtis neizprosne odločnosti ki je bila bolj iz službene potrebe kol pa naravna. /a časa njegovega prokonzulata v Palestini se je njegov, že po naravi vojaški značaj še poostril, da ni bilo pred njim upravitelja, ki bi s takim zaničevanjem in tako trdo ravnal z Judi. »Tudi jaz sem vesel, da bom mogel biti v tvoji službi,« je odgovoril Marcus in zardel kakor dekletce. »Prihajajoč ^ Jeruzalem, sem že opazil, da tli življenje ni lahko.« Pilat je zamahnil z roko. kakor bi hotel reči: -Težave so!« — a jc dejal: »Ti si še mlade in prave krvi, torej ti bo pri srcu slava Kima. I voja naloga bo težka, dragi moj. Jaz se po praznikih vrnem v Cezarcjo. V tem mestu ne bi hotel biti niti naslikan. Ii ostaneš tu s Panzom in prevzameš poveljstvo konjenice. Jutri oblečeš v i ril*ko togo. Obred preobleke naprav imo kar med vojaki, ker tu nismo v Rimu. Potem vza-nteš orožje in se posvetiš preganjanju razbojništva. Tako je odredil Cezar.« »Vem«, je odvrnil Marcus Adonij, »in sem pripravljen izvajati tvoja ]x>velja«. Sicer jc žalostno,« je dodal čez trenutek, -začenjati svoj poklic s preganjanjem razbojnikov, namesto da bi se bil s sovražnikovimi vojaki, a ker je potrebno, bom tudi to napravil. Iti kje so ti razbojniki?« Pilat ga je z dopadenjem gledal; dečko mu je bil zelo všeč. »Niso navadni razbojniki, fanatiki -so,« mu je povedal. Karavane napadajo, a predvsem imajo nas na piki. Mnogo mojih legionarjev je že padlo v njihovih zasedah. Vodi jih neki gorečnež Eleazar in jih jc okoli štiri sto. Pravijo, da je med njimi tudi neka ženska, neka judovska a-mazonka, ki je izmed vseh najbolj krvoločna. Svoj glavni stan imajo v skalovju nad Tiberijskim morjem v arbel-ekih votlinah. S svojimi roparskimi pohodi pa strahujejo vso Jordansko dolino do Jerihe. Antipa jih inenda ščiti, da bi delal meni sitnosti, a sem sklenil, da jih iztrebim. To bo tvoja naloga. Ce boš dobro opravil, dečko moj,, se lahko čez leto dni vrneš v Rim.« Suženj je tedaj naznanil prihod tribuna Sisi-nija Panza. »Naj vstopi,« je rekel Pilat in se obrnil nato k Marku: »Moj namestnik je tu in bo tvoj neposredni predstojnik. # Panza je bil pravi vojak: lep mladenič, hraber, pogumen in nekoliko omejen. Bil jc vesele narave, ljubil zabave in zato je bolj površno izpolnjeval Pilatova navodila. ♦ Pozdravljen, Poncij Pilate,« je vstopil Panza, šopireč se kakor petelin v svoji bleščeči opremi, in poročal: «To leto so kljub Krstniku uši države še kar mirne. Do sedaj se ni pripetilo nič jwseb-nega, čeprav je naval množic letos neverjetno velik.« »Bolje tako,« ie rekel Pilat. «Sicer pa je za vsak slučaj v skladiščih pripravljenih nekaj križev! — Zdaj pa dovoli, da ti predstavim tvojega novega podrejenca. Ta mladenič je sin mojega prednika Marka Valerija Orata. Jutri ga preoblečemo v vi-rilsko togo in mu izročimo povr.ljn'št\o konjenice.« »O, sijajno,« je rekel Panza in segel veselo Marku v roko, »ali si prišel iz Rima?« »Da, iz Rima,« jc odgovoril Marcus in zardel. «In kakšne novice prinašaš od tam?« »Ne vem, kakšne bi te zanimale,« je odvrnil Marcu6 Adonij. »Rim je velik.« »Prav imaš,« se je nasmehnil Panza, »mi boš že pozneje pripovedoval!« Potem se je obrnil k Pilatu: »Pred glavnimi vrati je veliki duhoven Kaifa s spremstvom. Prišel je, da bi prevzel efod. Seveda, vstopiti ne mara.« Pilat se je zakrohotal »n 6e nato obrnil k Marku, rekoč »Vidiš, dečko moj, kakšno čudno ljudstvo je v teh krajih? Prav je, da ga spoznaš. Veliki duhoven prihaja vsako leto, da mu izročim 6večeniške obleke, ki jih imam jaz spravljene. Pa misliš, da vstopi v mojo hišo? Še v sanjah ne! Boji se, da bi se onečistil, kakor če bi stopil v grobnico. Kaj se ti zdi, ali ni ta hiša dovolj čedna?« In spet se je zasmejal in namignil na opravo tablina, kjer so bili. Bil je lepa, pravokotna dvorana, opremljena po rimsko, a z orientalskim okusom. V njej so prevladovale žive barve in najrazličnejši okraski. Največ je bilo slonovine. rožnatega in oljkovega lesa, mozaiki pa so predstavljali prizore iz starega baje-slovja. Marku je bilo tesno ob Pilatovih besedah. Pomislil je, Ha Ip nirod niepove matere kar o a je potrlc Z Ježice Delo za zgraditev zvezne ceste med Dunajsko in Gorenjsko cesto vedno bolj napreduje. Nova cesta se bo odcepila od Dunajske ceste takoj pri črnuškem mostu ler pojde nato preko gospodarskih poslopij gostilničarja na Tavčarjevem dvoru, ki bodo odstranjena, vzporedno s projektirano zvezno železniško progo, ki bo vezala kamniško in gorenjsko progo, vendar tako, da bo cesta izpeljana severno od železniške proge. Na Gorenjsko ceslo ho prišla severno od št. Vida. Pretekli teden so začeli na novo cesto že navažali po ozkotirni železnici iz stare savske struge gramoz, nakar bo prišel na vrsto valjar. V obratu so trije stroji. Največ gramoza' bo požrla dolina, ki je takoj za gostilno na Tavčarjevem dvoru, katero sedaj zasipavajo. Ob novi cesti je podjetje Todt, ki vodi vsa dela, zgradilo polno barak, ki služijo deloma za pisarniške prostore podjetja, deloma za delavsko kuhinjo, za spravljanje orodja, strojev itd. Najprej so bile odstranjene smreke, ki so bile v najbolj bujni rasli ob Eckerjevcm vrtu vse od gostilne na Tavčarjevem dvoru pa tja do mosta in tako varovale vrt pred nadležnim prahom z glavne ceste. Nova cesta je potrebna zato, ker veliki tovorni avtomobili, zlasti oni s priprežnim vozom, niso kos Straži, njenim klancem odn. ovinkom, ter je bito zato potrebno vse takšne prevoze naravnati na Ljubljano, ker tudi banovinska resta od Jezice skozi Savlje in Kleče na Št. Vid ni primerna za te vrste vojnih voz. Druga cesta, ki je pa bila Izdelana že pred zimo, je ona. ki se odcepi od črnuške vasice Podboršt na št. Jakob ob Savi. Ta se je izognila vsem ovinkom, pa tudi vsem vasem, t. j. Ježici, Nadgorici in Soteski. S staro banovinsko cesto je združena zunaj št. Jakoba na tako tako imenovanem Pečniku. Promet po njej zaenkrat še ni odprl, valjarska dela pa so že opravljena ler je potrebno, da se resta samo še nekaj časa uleži. Znana gostilna pri Kovaču v Tomačevem je prišla zadnje dni v druge roke. Kupil jo je g. Skodlar Matevž ml. iz Loga 21. Kakor slišimo, bo tudi novi gospodar še naprej ohranil v hiši gostilno. A Nasproti znane Rotarjeve zeljarne na Ježici je v zadnjem času zrasla kar lična hišica, v katero se bo iz dosedanjih barak preselila nemška obmejna carinarnica. Hišica ima betonske temelje, v gornjem delu pa je lesena in solidno izdelana. Delo je prevzelo znano tesarsko podejtje Štebe iz Most pri Komendi. it Za tukajšnjo revno šolsko mladino je bila pred prazniki odprta šolska kuhinja, v kateri dobiva obed zaenkrat otrok. it Pretekli četrtek, 15. t. m., smo namerili najhujši letošnji mraz. Pri zhani Pustovi vili, v ka-• teri je sedaj nemška orožniška postaja, so ga namerili 22 stopinj C. Mraz pa je že takoj drugi dan močno popustil. Jan Čep: Hišica Predstave ob 16 in 18.15. ob nedeljah In pra-mikih na ob 10.30. 14.30. 16.30 m 18.30 Velivn ftlmskn ti ni m n liiibevni in ljubosumja 7, igralci svetovnemu »lovesu Zapuščena COH IN NA LPCItAIRE - MAI'1 A DENIS — GlO ((lil) RIGATO KINO MATICA - TEL. 22-4» Izborim filmski Hramu, ulobokp preprlčl Ive vsebine in hrepeneče ljubezni Jutri me aretirejo ... Ferdlnend Mnrian KINO SI.OOA - TEL. 27-30 z nasmehom v 2lvi)ente Muziknlnn Salolirrn. p-ilna duhovite vedrceti, pntia in Il11hp7.nl Fernnnd Gravoy — iletty Stockfeld KINU UNION - TEL. 22.21 jf Slttižfoe j J&teio: Čevljarski pomočnik mlad, Iščo takojšnjo zaposlitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 522. n Gospodična Išče mesto k otrokom ali kot pomoč gospodinji k dobri družini. - Naslov v upravi »Slov.« št. 527. a j Službe j Kuharico veščo vseh gospodinjskih dol, pridno, pošteno in snažno, sprejmemo k boljši družini dveh oseb. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 523. b Iščemo čuvaja po možnosti vešC-cgn vrtnarstva in italijanščine. Prošnjo z navedbo refe-ronc je nasloviti na EIAR - Radio Ljubliana, Ulica 3. maja št. 4. ^Stanovanja B Dvosobno stanovanje lepo, sončno, z vrtom, oddam s februarjem v Sto-žlcah št. 161 - pri Ljubljani. C Lepe sani fi sedežne prodam z loj-traml In voz na peresih. - Rožna ulica 2D, LJubljana. 1 iKintimcl Zdravil, zelišča vseh vrst kupuje ln plača najboljšo Grom Jože, Ljubljana, Tržaška cesta 11. k Kupim: štedilnik, slamoreznteo, travniško brano, žlebnlke. - Ponudbe na »Slovenca« pod »Različno« št. 491. k Naročajte in širite »Slovenca«! V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, ded ln tast, gospod JOSIP KUKOVEC Pogreb dragega pokojnika bo dne 22. januarja ob 4. url popoldne iz mrtvaško veže pokopališča na Viču. V Ljubljani, dno 21. januarja 1942, Žalujoče rodbine: Kukovec, Kristan, Jekl Dotrpel je in lepo pripravljen za večnost je odšel k" Vsemogočnemu po plačilo p.Poiikarp Vaupotič iz reda usmiljenih bratov v Kandiji, ki jc v 65. letu starosti in po 46. letu skritega redovnega delovanja pri bolnikih 20. januarja mirno v Gospodu zaspal. Na zadnji poti ga bomo spremili v petek, 23. januarja ob 3 pojioldne izpred mrtvašnice v Kandiji na domače pokopališče v Šmihel Prosimo, da vsi, ki sle ga poznali, molite za pokoj njegove duše. — Ta objava nadomešča osebna obvestila. Kandija, 21. januarja 1042. Konvent usmiljenih bratov v Kandiji-Novo mesto Za kosilo so bili buhteljni kakor med in dan je bil poln veselja, ko je gospodična učiteljica odprla okna na vrt in spustila v razred potok španskega bezga. Otroci so potem zapeli: »Maj, maj, maj, zeleni se gaj« in »zvečer leti že h gozdu vrana, a pesem speta je, igrana«, torbice so jim na hrbtih zaropotale in pot od šole po klancu proti križu in k mysletiškim grmom je sijajoča tekla pred njimi sredi regratov in senc mlade rži. Ko je Jenik z Aničko prišel domov, je bil hlev odprt in kokoši so v koritu iskale zrnja. Bil je čas poljskega dela in samo starček je še kon-čaval za vrtom škopnike. Otroka ga niti nista šla pogledat — ker izražajo gube okoli njegovih ust vedno sitne opomine —, sedi za tnalom in njegova sekirica trmoglavo dela tuk, tuk nakljub vrabcem, ki pred hišo na hruški posnemajo vse glasove sveta. Torbice so zletele v kot med stare cunje in Jenik, ki je videl buhteljne v omari, je vzkliknil: »To so nama naši pustili za južino,« zgrabil je večji kos in pustil Anički manjšega in ga že ni bilo več v kuhinji, ki danes v veliki naglici ni biia niti pometena. Ali ne veš, Anička, da jc to tvoje delo? Ali Anička se za to ne zmeni in teče za Jenikom. Čevljarjev Frantik že vleče na vrtu deščice tzopet je skočil preko zidu, kako bi sicer mogel biti tu tako hitro?) in Božena Tichyk izplakujc zeleno steklenico, ki jo je potegnila iz blata pri studencu. »Hitro, hitro,« kriči Frantik, »postavili si bomo hišico!« Iz kamenja in trkljev si napravijo opore, a pod kolnico leže razne deske in te so kot nalašč (a mizice in za klopice, trebalo jih je samo po- Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič brisati z mokro cunjo in izpihati iz rež strigalice j in stonoge. Deklici iščeta tako trakov, a Frantik ! jima kliče, naj počakata z okrašenjem, da bodo ' zidovi postavljeni. Jenik zopet samo modruje in hoče vse imeti bogve kako lepo, toda ko nekaj postavi, se takoj zruši in Frantik mora še enkrat po svoje napraviti. Preden jc bila hišica narejena, so se vsi pošteno spotili in se najmanj stokrat sporekli in enkrat je Frantik vrgel ob tla kos lesa in zakričal: »Pri moji veri, da grem domov!« in ostali so se uklonili njegovi močni volji. Ko je bila hišica postavljena, je imela samo dve steni, eno je nadomeščat plot, drugo pa pravi zid sosedovih hlevov. Ostalih dveh ni bilo treba, kajti velik kup zemlje je zapiral ta mali svet pred velikim prostranim vrtom. Strop sta bila dva velika brezova grma, ki se je sklanjal prebivalcem z obeh strani nad glave in polagal na mizo in na klopico dišečo mrežo sence in sonca. Jenik je zlezel v viličasto vejevje in si opri brado ob kolena. Frantik ga jc ozmerjal, kaj si misli, ali ne meni še nič delati, toda prijatelj ga jc pogledal, ko da ga sploh nc razume. Frantik se jc tedaj razsrdil, poklical dcklici na kup ilovice in jima pokazal, kako se dela moka. »Saj boš hotel jesti!« je zagrozil Jcniku, toda ko je videl, da z njim nič nc opravi, jc začel izrezovati nekakšno nenavadno oiodje, ki ga ni nikoli dokončal. Jenik se je zatem, ko se je premenil, sprehajal med bilkami trav, ki so rastlc ,kot v drevoredih med klopcami in mizico, prazna pešpot jc prihajala sem kakor na dvorišče in prijazno klicala, kakor kličejo pota zunaj, po katerih ni mogel nihče hoditi, prostor jc bil zaprt kako svet, vejice z mehkim listjem so viselo prav do zemlje in zelena hišica je spuščala krila kakor sanjajoči ptič. Toda tišina je nepričakovano zahrepeneia, bogvc zakaj. Prav v tem trenutku, ko je Jenik pomislil, kako dobro bi bilo tu ostati in nikamor odtod iti, jc sedla na listje bridkost, in hišica je zehnila. V Jeniku se je nekaj stisnilo, toliko da se mu niso oči orosile. Saj to ne gre, saj jc zunaj svet in ne bi o tem nič vedel! 2e jc hotel razgrniti vcjice in stopiti na ilovico, ali še enkrat je pogledal na »hišico«, na aleje travnih bilk in na stezo za žuželke, po kateri on ne more iti, na mali svet, ki mora ostati zapuščen in lep zaman in o katerem nihče ne bo zvedel . . . Anička z Božko sta sedeli na ilovici in pekli vlivance. Franti je ležal na trebuhu dalo dalje od njiju in kihal v neko luknjo. »Kaj pa imaš?« je vprašal Jenik. »Saj vidiš, mlinček!« se je odrezal Frantik in se za Jcnika ni več zmenil. Jenik se je obrnil k deklicama, toda preden je odprl usta, sta obe zakričali, da jima jc pohodil pecivo. Odšel je tedaj za hruško in gledal v nebo. Njegova modrina je bila nasičena s sladkim žarom in listje na drevju je prejemalo od njega blažen odsvit. Dečkove oči so se dvigale više in više: »O Bog, kako je mogoče iti vedno naprej in naprej in nikoli ne priti do konca? Kako je to grozno, nobenega konca!« In v tem se je nečesa prestrašil. Saj konec je tudi nemogoč! Ko bi bila na koncu sveta stena, bi jo prebil in bi bila tam zopet luknja ... Jcniku so se oči zmračile. Ko je spregledal, je zapazil Frantika, Božko in sestro Aničko. Hotel jc iti k Frantiku, toda koj se jc spomnil, da Frantik gotovo ne ve, da nc more biti nikjer konca, da jc zid mogoče prebiti in zopet mora biti nekaj dalje. Božka tudi ne bo nič vedela. In Anička? Jenik je obstal. Anička to ve! Pravkar ga jc pogledala s svojimi velikimi očmi, polnimi tesnobe, in njeni zamazani ročici sta se zagugali. Zakaj samo Jenik in Anička o tem vesta in zakaj ostali dečki in deklicc o tem nič ne vedo? Jcniku je bilo zelo hudo. Stekel je na vrt, saj mu bo starček to gotovo nekako razložil, saj starček vse ve in se ničesar ne boji. Ali ko jc prišel k tnalu, starčka ni bilo več, samo sekirica je štrlela iz njega trdo zasajena vanj in kazala Jeniku železno uho. Jenik se je počasi zgubil za gumno, sedel na travnik in ga božal s hrbtom roke. Mehkoba trave mu je šla do duše. Dolgo zeleno polje je ležalo pred njim in se klanjalo k nebu drhteč od skrivnostne blaženosti. Jenik je položil glavo v travo in se razjokal od neizrečene tesnobe. Po večerji je šla mati po pernice v sadovnjak. »To bodo dišale!« je rekla med potjo Jeniku, ki je šel z njo. Ko sta stopila na mokro travo, sta začudeno vdihovala lepoto večera, v katerem je gorela velika krona stare hruške, ki se je čudežno razcvetela do poslednje vejice. »Mamica, glej, kako se drevesa stiskajo drugo k drugemu, kako so tiha!« je šepetal Jenik. »Sediva za trenutek!« je rekla mati in položila otrokovo glavo v krilo. »Mamica, zakaj slišimo šumenje, tudi ko j« najbolj tiho?« je vprašal Jenik. Ko je mati molčala, jo je naglo objel okrog vratu in ji pripove-i doval o hišici, ki je morala ostati zapuščena. Mati je prestrašeno gledala v razprte oči Je-nika, ki jc nestrpno izpregovoril: »Mamica, ali so zvezde zelo daleč?« Neskončno ljubezniva materina roka mu j« božala laske z ncizrazno nežnostjo: »Jenik, veruj, nismo sami in nič ne more biti zaman. Morda bomo nekoč vse zvedeli.« Potem so njene roke padlfe v naročje in vsa njena duša se je dvignila v molitvi, da Bog ne bi zapusti! njenega otroka, dokler se ne bo ves zaupal Bogu kakor ona. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenJilS