NA emb'11 0! TRST, petek 2- septembra 1955 iel° XI. . Št. 207 (3136) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana y gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 37-338 _. MONTECCHI it. C, III. nad. — TELEFON 93-IM IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. [ lOravni mo" OG,-y e0e lista „Juventud" - Komentarji včerajšnjega britanskega tiska proti radikalnemu poslancu - Opustošena tiskarna opozicij- Danes se bodo nadaljevala pogajanja med prosvetnim minislr Jstvom in sindikati šo'nikov ■ Sindikati UlL protestirajo proti odloku o delnem poenotenju plač državnih nameščencev . j Uraden obisk pri Ben Arah in izmenjanje vljudnostnih izjav, iz i katerih ni nakazan bodoči rozvoj dogodkov - Odločilen pomen jijfi? AIRES- i- Ar- dano.' .pos'anska zbornica )brilS 109. glasovi 1*1** je Dr j. aačrt zakona, ki j:j(f'ožila peronistična l **uPina in ki pro- ""ajuBuSt8nje V ZVeZ' $0 .H ki Buenos Aires. Se- ^0 S PO ^ .tudi sestal, Je letnici , ,°ž>ritvi v poslanski o,,-.'Me sklt,dLel razPravo o tem I jjjP ** Potrdil Poslanslie zborni- »k!"ds"inik P 1 Noval h ^eron je pred- y vlad- \n,es zjutraj novi ['iptavij j. VerJetno so danes jih ie ' 0 namenih vlade, »,k Paronnvapovedal predsed- a'era j.., v sVojem včerajš- Po ;“Voru. i* trSu ja^njem zborovanju U* *zšla 7i0 Se J« mn°' 7* Ilelt,. br® m, d* &tr&nkPreaBe. h > . P°P°'dne so se po- ttSij vod'16')' treh 'kri' spremstvu samo b ^ih i'*vij0 svetovalcev, da pri-“lihS Ufuu izjavo o do-i ažUr« r.azSov°rih in da se o nadaljnji me V," to. 'n'!,‘ri so odobrili ij'l^k j,- °> ki vsebuje iz- J) **«Cij )9v voditeljev treh 0 se dosedanjih sejah. g0 °ijj Sf.° nadaljevalo jutri .i!S,*1"' doseda- e ra,„ Poročilo o i?Soe°:°rih, ki je bilo ob- "»‘tabri‘an"ki ZVeČer- PraVi MacM-n 1 zunanji mmi- Sp'«. uja W ‘*>acMii : 1 zuna ko Vai„ dn poudaril stra-“ firit. 3‘ Cipra za Veli- obra^3° v okviru NATO Srednjega vzhoda <8 ‘J,vil a')a 'e 2 druge etra' -•'ir,-’ °a je ■ b‘va>ravljena bHtanSka vla' ho^ff‘vu ‘in,- -u ot , priznati pre--1'0' «Vei°^a kra)evr>o avto dala 0{ilo Britanija. p ra- itanija, pra-Se ne bo odpove, interesom in tu- Cf9 via'd ()dg°vornosti. Bri-* s ° 'ahk/ pa vendar upa 0rf^anii)) Prižl° 't0 rešitve »p^PPlos nanii minister Ste- Vtlilnava nui‘nJavil' da ,1 e ^ritarv St navzočnosti ^i 9'ahk0 .',e na Cipru, za-''itii i® n1Zp0*n‘ obveznosti VjhodureVZela na Sred-dati Zetnliu 'n v vzhodnem Nu***hteva žiia Pa ven' V° pravi a clPrf'ko pre-s®bi v ’ da samo od- », SU. n razumno bliž 'i v rai" n;C'ia pa ‘e z dru- >,t v Pravl'ena jamči. V'c b u in anskih oporišč t,>f‘?lma^Št0Vanie P''a niške uprave. Predsednik zveze čilskih sindikatov Clotario Blest je izjavil, da se razne korporacije strinjajo, da se v ponedeljek proglasi splošna stavka za nedoločen čas. Izjavil je tudi, da se bodo od sobote dalje uradniki javnih uradov pridružili stavki, ki so jo danes proglasili pristaniški delavci. V prvih popoldanskih urah je vlada, ki se je sestala na izredni seji, sklenila, da ne bo začela pogajanj s stavkajočimi, * dokler se ti ne bodo vrnili na delo. BEOGRAD, 1. — Kot gost zveznega izvršnega sveta je danes prispela v Jugoslavijo poljska gospodarska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino Dombrovvske-ga. Delegacija bo najprej prispela v Zagreb, kjer bo jutri prisostvovala otvoritvi zagrebškega velesejma. Nato bo delegacija odpotovala v Beograd, kjer bo razpravljala z jugoslovanskimi funkcionarji o gospodarskih vprašanjih. «podporniške državen, ki je nedvomno dvignila gospodarske pogoje delavcev, toda hkrati je potegnila pretirano število delovne sile s podeželja v mesto. Ambicije argentinske diktature, da doseže nadoblast nad vso Latinsko Ameriko, so bile od časa do časa vzrok vznemirjenja, toda predsednik Peron lahko vsaj zatrjuje, da ni povzročil vojne s svojimi sosedi«. «Manchester Guardian« pripominja v svojem uvodniku, da je «morda Peronova ponudba v preteklem juliju, da se bo postavil nad stranko bila poteza, katere namen je bil pridobiti na času, ker je vedel že vnaprej, da je ponudba brez pomena«. »Njegova včerajšnja gesta, pravi dalje liberalni list, pa je morda prav gotovo imela namen spopolnjti gesto preteklega julija«. «Ce se upošteva, da je junija novinarski zbor v Argentini ostal več dni v dvomu, ali je Peron še vedno na oblasti, bo morda potrebno mnogo časa, preden bo mogoče včerajšnje dogodke in nedavne spremembe v argentinski vladi oceniti v pravilni perspektivi«. Timesov dopisnik iz Buenos Airesa pa piše med drugim: «Splošen vtis je, da je ponudba ostavke bila dejanje človeka ki namerava ostati na oblasti, in ne voditelja, ki nima več poguma ali pa ki je naveličan oblasti. Značilno je, da je Peron ponudil svojo ostavko Splošni zvezi dela in ne kongresu, ki je edini organizem, ki je po ustavi pooblaščen, da sprejme ali zavrne take ponudbe«. Senator Ellender za mirno koeksistenco DUNAJ, 1. — Ameriški demokratični senator Ellender je pred odhodom z dunajskega letališča v Jugoslavijo izjavil, da se bo razgovarjal s predsednikom FLRJ maršalom Titom o «splošnih svetovnih vprašanjih« in izrazil upanje, da bo med temi razgovori načeto čim večje število vprašanj. Senator Ellender. ki je prispel na Dunaj iz ZSSR, je nadalje izjavil, da bi med ZDA in Sovjetsko zvezo moralo priti do izmenjave obiskov «na kateri koli ravni«. Dejal je, da bi to bilo eno izmed najbolj- ših sredstev, da se ustvarijo prijateljski odnosi med obema deželama in da se razpršijo sovjetski dvomi o zatrjevanih a-meriških napadalnih namenih. Ellender je nato dejal, da je naklonjen obisku samega predsednika Eisenhowerja v ZSSR. če bi to potovanje lahko pripomoglo. da bi se v Sovjetski zvezi prepričali, da so ameriške vojaške priprave obrambnega, ne pa napadalnega značaja. Nadalje je sen. Ellender izjavil. da je po svojem obisku v ZSSR, na Poljskem, v Romuniji in na Madžarskem naklonjen širši trgovinski izmenjavi med ZDA in vzhodnimi državami. Ob zaključku je demokratični senator poudaril, da ni nobenega razloga, da ne bi bila mogoča mirna koeksistenca med ZSSR in ZDA, ko bo ustvarjeno primerno mednarodno ozračje. (Od našega dopisnika) RIM. 1. — Večina ministrov in ostalih političnih osebnosti je »e vedno izven glavnega mesta. Vendar se že pričenjajo čutiti znaki obnavljanja politične delavnosti. Ministrski predsednik Segni, ki je na dopustu in zdravljenju v toplicah Abano, je danes sprejel ministra za državni prora« čun Vanonija in ministra državnega zaklada Gavo. Z o-berna je imel precej dolg razgovor. Skoraj povsem pa je privezan v Rimu prosvetni minV ster Rossi, ki se je po nekajdnevnem potovanju v Trst mera/- epet začeti ukvarjati s sindikalnim sporom s šolnik:. Danes je po internih posvetovanjih zadnjih dni ministrstvo izdalo vabila za naslednje razgovore s predstavniki sindikatov. Razgovori se bodo začeli jutri popoldne. Ob 17, uri so povabljeni v ministrstvo predstavniki osnovnošolskih učite-1 ljev, ob 18. uri zastopniki «enotne šolske fronte«, ki obsega razne sindikate srednješolskega učnega osebja. Predstavniki univerzitetnih asistentov bodo sprejeti zvečer ali, še bolj verjetno, v soboto predpoldne. Ze danes zjutraj pa je bilo nekaj kratkih pripravljalnih stikov med ministrstvom in sindikalnimi organizacijami. Danes pa so se sestali odbori sindikatov državnih nameščencev, poštarjev in železničarjev socialdemokratske sindikalne organizacije UIL in razpravljali o predsednikovem odloku o delnem poenotenju plač. Na sestankih so vsi trije odbori protestirali, ker je vlada znatno omejila obseg državnih doklad za nadurno delo in nagrade za vestnost. Prav tako protestirajo sindikati proti znižanju nagrade za prisotnost. ki se je doslej plačevala za 25 dni, odslej pa se bo za 22 dni. A. P. severnoafriških vprašanj za bližnji razvoj mednarodnih odnosov razvoj v baroku. Toda v tem i se utegnil položaj do zaseda- * .\ i Im. mt variln RABAT, 1. Novi general- ni rezident v Maroku general Bo.ver de La Tour, ki je prišel sinoči v Rabat, je danes zjutraj predsedoval seji pokrajinskih poglavarjev v protektoratu. Razpravljali s0 O splošnem položaju in o varnostnih ukrepih. Ob 18, uri pa je generalni rezident napravil uraden obisk sultanu Ben Arafi. Ob tej priliki je podal sledečo izjavo: «V trenutku, ko me je vlada pozvala, naj prevzamem funkcije generalnega rezidenta V Maroku, izrekam vašemu veličanstvu globoke želje za sreču in blaginjo šerifskega cesarstva.. "Z- veliko ginjenostjo sem se vrnil na to maroško zeml.m, na katero me vele 1 toliko spominov in toliko prijateljstva. Prijateljstvo med obema deželama, ki je bilo zapečateno v najhujših trenutkih, prav tako kakor mir, morata ostati nerazrušena. To je najbolj gotovo jamstvo na vseh področjih za harmoničen Gen. Burns zahteva sklicanje Varnostnega sveta zaradi Gaze Včeraj ponoči je prišlo do doslej najhujšega incidenta, ko so izraelski oddelki napadli vas Han Junis - Dve egiptovski letali sestreljeni Britansko svarilo Egiptu in Izraelu in optimistične Dullesove izjave NEW VORK, 1. — Glavni tajnik‘OZN Hammarskjoeld se je danes posvetoval o položaju pri Gazi s francoskim predstavnikom pri OZN Herveom Alphandom, britanskim sirom Piersonom Dixonom in ameriškim Wadsworthom. Kot je znano, so ZDA, Anglija >1 Francija leta l’J50 jamčile izraelske meje. JERUZALEM, 1. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da je general Burns, predstavnik OZN v Palestini, brzojavil glavnemu tajniku OZN Dagu Hammarskjoeldu in zahteval sklicanje Varnostnega sveta, da bi razpravljal o položaju, ki je nastal med Egiptom in 'zraelom, Burns pravi v brzojavki, da so odnosi med Egiptom in Izraelom prišli v zelo nevarno cb-dobje. Zdi se, da je bila Burnsova brzojavka poslana v New York več ur pred izraelskim poročilom o napadu na egiptovsko vojaško postojanko Han Junis. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da )e britanska vlada poslala »resno svarilo« Egiptu in Izraelu in ju opozorila na nevarnost, ki se utegne izcimiti iz nada- Jugoslovansko-sovjetski gospodarski sporazumi IVIiHlscIiiijna trguvinKliii izmenjava se ho v treh letih povedala na 211 milijunnv dolarjev letnu - Sporazumi o dolgoletnih blagovnih dobavah, o tehničnem sodelovanju, o investicijshih kreditih in posojilu Jugoslaviji v devizah in zlatu - Možnosti sodelovanja na področju uporabe nuklearne energije v miroljubne namene iv '* i\ •*-1ne» aa u*tg p!,bjt minister Fa-je 'rjavil Sli li)24 ausar>ske pogodbe ,a«V»lr' °tok-, ' do'(,ča, da pre-' L, (lržav,.prevz«mejo bri-ki n Jans‘vo, izvzem- 5’* cNtvoP a'i0 za tur*ko .{h „ ’:^,sPa<‘a vpraša- 1Zklilldno pristoj- »NeN i"1 Velike n,',ta' *vj| Hj, ;e lzJavil, da bi šr%n''°|0Čen„ P°godbe «po-Z'0 ki k,0 stev*lo resnih rrte h pripravi'e Tur- 4 p P0SU,V1 n,‘ka- *Š . b| Se' °udar‘l je tu- Se Vefen Primeru pre-ik ;,c‘ii. Na "I0™1 C‘Pei' k° V« °rlu n Ug' Stlani ^ Rudaril strate- 1 T, “»et rv u’ČijB ‘Pra *a obram-Pnmeru vojne »toka8 Se za P.rebi-tv,,,. 12 vseh teh * brČi na progi Trst-Umag Jugoslovanski funkcionarji *o izročili včeraj zjutraj italijanskim obmejnim organom prvih 119 propustnic, ki jih je vidiralo tajništvo za notranje zadeve v Kopru. To je prvi kontingent propustnic od skupnih 724. kolikor so jih italijanske policijske oblasti poslale v vidiranje jugoslovanskim oblastem. Vidirane prepustnice bodo v kratkem izročili prosilcem. Istočasno so jugoslovanski funkcionarji izročili Italijanom v vidiranj« 125 propustnic, tako da znaša skupno število doslej oddanih propustnic v vidiranje 150. Na tajništvu za notranje zadeve v Kopru, kamor »mo se obrnili za informacije, so nam včeraj povedali, da je bilo v sežanskem in koprskem okraju za sedaj razdeljenih okoli 3000 formularjev, katere morajo izpolniti orebe, ki nameravajo potovati v kraje na italijanskem obmejnem področju. Formularji so bili razdeljeni zato, da olajšajo delo prosilcem, ki jim na ta način ni treba pisati prošenj. S tem pa seveda ni rečeno, da se mora vsakdo posluziti formularja, kajti postaje ljudske milice in krajevne pisarne sprejemajo tudi prošnje na navadnem papirju, ki so lahko pisane bodisi v slovenščini bodisi v italijanščini. Prosilci, ki oddajo svoje prošnje v določeni krajevni pisarni, bodo tam dobili tudi vidirano pro-pustnico. V uradih, kjer prošnje rešujejo oz. vidirajo, je osebje močno pomnoženo. Zagotovili so, da bodo propustnice odo-btene in vidirane v času, ki ga predvideva videmrki sporazum. Nadalje sm0 zvedeli, da je bilo zavrnjeno vidiranje propustnice nekega prosilca, ki je v prošnji navedel, da bi rad potoval v kraj v bujskem o-kraju, ki pa ni zajet v videmskem sporazumu. Danes zjutraj bo na ».rogi Trst-Umag in obratno začel voziti 219-tonski parnik »Mun-falcone*, ki bo prav tako vršil službo na progi Trst-Novigrad. Parnik »Monfalcone* bo na progi Trst-Umag vozil dvakrat tedensko, in sicer bo odhajal iz Trsta ob 7. uri in prihajal v Umag ob 10. uri, medtem ko bo iz Umaga odplul ob lf>. uri in bo pristal v Trstu ob 19. uri. Parnik bo na omenjeni progi vozil tudi ob nedeljah, , in sicer z enourno zakasnitvijo na zgoraj omenjeni urnik. Parnik se bo na poti v U-mag ustavil tudi v Kopru, I-zoli in Piranu. Pomorsko progo Trst-Koper-Jzola-Piran-Umng-Novigrad bo prav tako vzdrževal parnik «Monfaicone», ki bo na tej progi vozil enkrat tedensko, in sicer ob sredah. Parnik bo iz tržaškega pristanišča odplul ob 7. uri in prispel v No-vigrad ob 11. uri, medtem ko bo odplul nazaj ob 15. uri in prispel v Tret ob 19. uri. Koprsko avtoprevozniško podjetje »Slavniku je vložilo prošnjo za vzpostavitev avtobusne zveze Koper-Trst. Menijo, da bo ta zveza vzpostavljena v začetku prihodnjega tedna, prav tako tudi progi Sežana-Trst in Herpelje-Kozi-na-Trst, rja katerih bodo verjetno tudi vozili »Slavnikovi* avtobusi. SPOROČILO KOMISARIATA oia, Cah, reiaros in Kenda izpuščeni Vladni generalni komisariat sporoča, da so včeraj v smislu dogovora med italijansko in jugoslovansko vlado glede pomilostitve zapornikov, državljanov ih pripadnikov narodnih manjšin zaprtih bodisi v Italiji bodis: v Jugoslaviji, izpustili na svobodo v Trstu 4 zapornike, italijanske državljane, slovenske narodnosti. Zaporniki, ki so jih včeraj izpustili, so Edvard Ota, Stanislav Cah. Dušan Petaros in Ivan Kenda, doma iz Boljun-ca in Boršta. Ko javljamo vest vladnega komisariata, moramo tudi vprašati, kdo je dal sicer podobno vest italijanski radijski postaji, ki je v svojih poročilih ob 20. uri javila, da so bili izpuščeni iz zaporov 4 jugoslovanski državljani, ki naj bi zaprosili, da lahko ostanejo na tržaškem področju. Vest je bila tendencioznega značaja v očitnem nasprotju s poročilom vladnega generalnega komisariata. V svojem včerajšnjem komentarju k tej vesti ugotavlja ANSA, da je sporazum o izpustitvi zapornikov sledil v kratkem razdobju videmskemu sporazumu o obmejnem prometu, parafiranju protokola o bližnji otvoritvi zračnih linij in podaljšanju roka, ki ga določa londonski memorandum za opcije prebivalcev obeh bivših področij STO in zaključuje, da vsi ti sporazumi pričajo o rastoči prisrčnosti medsebojnih odnosov in obojestranski volji za premostitev težav, ki še obstajajo, za dosego popolne normalizacije med obema deželama. Okrepitev proge proti Daljnemu vzhodu Egipčanska pomorska družba «Misr de Navigation* iz A-lek-andrije je sklenila okrepiti svojo pomorsko progo, ki gre iz Trsta proti Bližnjemu vzhodu, Rdečemu morju, Indiji lil Pakistanu. Na to progo bo 9. oktobra odplula ladja «Star of Ale-xandrija», ki ima 3.(100 ton. 3.—4. septembra pa bo odplula prav tako iz Trsta ladja »Ismailia*. ki ima 3.100 ton in ki bo vozila na progi Trst-Aleksandria-Beirut-Lattaki. Tu di ta ladja se bo kasneje vključila na progo proti Daljnemu vzhodu. Na isti progi proti Daljnemu vzhodu bo SLIKOVIT KARAMBOL NA NABRE2JU 111. NOVEMBRA Da bi preprečil trčenje s tovornikom med avto in tramvaj K »reči »e j« ne/.|;oilii koumlu le m polno d n/, o »tratili in I »re* v e č j i h žrtev Precejšen in slikovit karam- Peska, ki je hotel tik pred bol se je včeraj zgodaj popol dne pripetil na Nabrežju 3. novembra. Kljub hudemu trčenju ni bilo ranjencev. Le 19-letna Renata Gregori iz Mi-ramarskega drevoreda se je zatekla na poftajo Rdečega križa po prvo pomoč, od koder pa so jo po izpranju malenkostnih prask na nogi odslovili. Nekaj minut po 13. uri je 44-letna Virginia Venini iz Liliče Bonaparte vozila s svojim Fiatom 1400 po Nabrežju proti Ul. sv. Karla. Na križišču se je ženska, ki se je hotela prepričati, če je pot prosta, ustavila m s tem prisilila šoferja težkega tovornika 27-letnega Adona Zambona iz Terza pri Ogleju, ki je privozil za njo, da je zavil na levo ter hotel tako prehiteti njeno vozilo. Smola pa je hu-tela, da je prav tedaj privozil iz nas-protne smeri tramvaj št. 8, ki ga je vozil 48-letni An tonio Stunca. Šofer težkega tovornika je uvidel, da lahko prepreči trčenje samo na ta način, da zavozi med Fiat in tramvaj. To je tudi storil, a vmesni prostor je bil preozek za velik tovornik, ki se je tako zaril med vozili. K sreči se je cela zadeva končala le s precejšnjim strahom in brez ranjencev. Zaradi zloma roke so s prognozo okrevanja v 20 dneh pridržali na ortopedskem oddelku 27-letnega Duilia Luigi-ja Cherina z Jeričljevega trga, ki se je ponesrečil med delom pri statvi v tržaški ko-nopljarni. Otrok pod avto njim prekoračiti cesto. Nemec je fanta spravil v avto in ga odpeljal v bolnico, kjer so Bernesa zaradi prask na obrazu in nogah ter verjetnega zloma desne noge pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 10 ali najkasneje v 30 dneh. Vrelo mleko na stroka V spremstvu matere so včeraj zgodaj popoldne pripeljali v bolnico in zaradi opeklin na levi roki pridržali nu dermatološkem oddelku komaj 1-letnega Nevia V.aseotta iz begunskega taborišča pri Sv. Andreju. Mati je povedala, da se je otrok opekel z vrelim mlečnim zdrobom, ki ga je tedaj imel na krožniku. Okreval bo v 15 dneh. Tovornik v motor V trenutku, ko je 22-letna Lidia Cargnelutti iz Osoppa hotela s svojim motorjem Runu zavoziti preko križišča Ul. Media z Ul. Conti, je vanjo trčil s tovornikom 32-letni Luigi Chiari iz Larga Panfili, ki je bil tedaj namenjen na Trg Perugino. Dekle je padlo na tla in se je moralo zateči v bolnico, od koder pa > o jo po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 7 dneh. kasneje plula še ladja «E1 Nil«, ki ima 3.800 ton. Ladji «Star of Alexandria» in «E1 Nilu sta bili zgrajeni pred kratkim ter (), (lil ] t* Ul III I I <1 At« I 0 411 31 v llv | \ Open*3 m T Glasba po željah; **• . KjPUv* čajanka; 18.00 tet v f-moiu; 18.19 W«J*' luUij iz opere rioerniberSki»; 18.30 " nueriiuc! ski», io-'w ix>lice; 18.40 Koncert Dušana Pertota; 19, športi; ti vij 19.15 Poletni Pestra glasba; 20.00 spofjj *i Chopinovi valčki; ej, skl motivi; 20.50 V a** rjjnr0 Z« 21.00 Tržaški kulturni : 21.15 Brahms: Rapsodij* j,,» c 21.30 Vokalni kvintet; ^ , di: Siciljske- večernic*!.. J Itkal i, i: A 11 unšl i j Izit UI. OltHjMlP vcw 11» w , - svetovne književnosti ^ ^ nosti; 22.15 Glasba lZJ, ^ revij; 22.45 Beethoven-^; v C-duru: 23.00 JU*""! '«k ritmi; 23.30 Polnočna t' trn T’ IC M * *• || iiVo 11.40 Komorna 8la^ ' Orkester C, Savine; ^ j ji na klavir T. Lenzi; ,'LgttB* cert violinista E. Mcnj, ||j violista F. Cocchia; '»ji S. » ‘it; H in > Robič; 7.30 Za naše J*,|j Glasba po željah: narodnih pesmi pred n < krofonom; 18.15 Poj* J, t Tommasini; 18.40 LjudS* f 19.15 Šport; 20.40 r »J%! pevci narodnih pesmi! j/ morni koncert violinist* f Pajeviča in sopranist"L(J Mezetove; 21.30 Samoa5lB riian* Lioovška in Ja. iUtt violista F. Cocchia; , titanske pesmi; 21.00 -> koncert; 23.15 Svetovno |ga sko prvenstvo na cest*8* |u( ■i o 1' K B |f , Slovenska poročil*! , 13.30. 14.30 19.30 10 lli vatska poročila! v5>* 20.20 .,». Italijanska poročil*! ^ 19.0(1 iu 23.00 . »JIm 6.40 Jutranja ledar - vremenska nat*) ^ ^ poved časa; 7.05 Gl* bro jutro; 7.25 Ljubo »Ta tvoja ruka mala* 14*. rijana Lipovška in “-ji nika pojejo znani sold11; . •>1 ** s, u » - * 327.1 m. 202,1 m. 2'ai - * nll Poročila ob 5.00. 12.30. 15.00. 17.00 in 'il irK« 12.00 Opoldanski °‘'tf spored; 13.10 Lepe st*1'% melodije; 14.30 O SPOrfd nikih; 14.40 Umetne in pesmi poje pevski zbdf ka» p. y. Slavka Mih*lcy Utrinki Iz literature Parker: Slava v dnevni a, del; 16.20 Iz naše d TRST - Ulica tel. 29-243 -O-" P O C 1 T N I Vd — w • (P OB MORJU,* V B? OB JEZER1*’ RNA« penzion po 1700 JIf v*r RADENSKA in DOBRNA « n ožitev’ kia>' naj VesellJ ',eW v „„°!!ru’vi Pogojev do-orti; a Vpr*4a iaP°g'edu ‘ako važnega" !tvar„eJ je razorožitev 10 2 Uti Iarr - 3 »«U8hko pj ^bora -mo 151 uspeh kot do-r'^.2il'eclanjeSmatrf,mo tokrat' omenjenega pod-je pred krat-New Yorku, za ženev- fjjjn«*Bkih ra n< ta- ,1,S#1, "O m«-3._v svetovnem jav- . ll |*o veRko in razum- l&j v* bi ?,*nie’saj *- j7.45 * Mia zaa„,._,,končno vendarle reši ev 5 00/S *"'> na)e od klet Vlsen ,0C^> odvts0d vpra-nje, v odločilni v ves nadaljnji r«‘>vneišneVi ustval'jenp-,,,r»lnik 5a vzdušja v b odnosih. * ILP0zitlv; 6.3».l' [,'^avnikf"!"0. go najvišji M 6.13. . 7.00 . v 2en»T- *tirlk velikih pri-obv' d° sklepa. da je 1 tve m, °Van3a in zago- k: ^‘anoviti V SVefu potreb-' organizacijo, ki izvea ua organizi-*udi. a e razorižitev, ka- S^f5*T'da v Pogojih, ki k st nudile učinkovi-Je* uspešno nadzo- ti s!“aens?0' ,ki 3p vi~ (»>•'. Pa . film rnVes- «e| i( OhloiA n0 *aojt se se ne bi razve-mu ponuai Oni *o i sPo?nati Ves-on 'kinu PrQvi Metko 0fiti po, in ZBV0era. Q t(le|i Popoldne smo z njo ‘SiJ? - H . ustavilu na roli” Ufo „ '«li' S,)eJ TTn° °?ir ^ je Metka hiHe‘k na poti iriz ^jer itn a telo. %n* %čt tak°j POhi' dU i0 še nekoliko SS iat'*e*c VmnOflo časa 2n p.0 p-:., spanje ter je Ni';1« na Opčine We PomeT\a- T,,do ‘:0 C bil a ta ida bi t- 111 Pftjazna, 3’ bol/ ne bil° z,e' 'itn^arkti pr,ietno kot vprašamo. ti Metka je loijSa - V Benetkah no, ,Jla . vprašanja %;:. ntfi prekrus- p, na«rti/! sLnikakPihavz san, Am°“ ni,° >no“ Poudari R"‘ Prp0 a {’ d“ 3'e 0q /' b0 nn r študij. faui, **udentl znan°j ‘it Jet<- iJ" tehnične ienirta bostanf6!. priPr«u-Tka. “ne kmalu in-^»0 kQp0P°riii "« je kilo,,no o tem, lih jdrn.ti.o o Benetkah % "Im,k, tudi 'S tanA festivalu. >■ p^ton” \p0 e bever i*va otok. poleg nje dr. , . • f-°i~ *ulka Stari-'»nt'3'k režiser fi,Aap- Jubo.10- ^ocia feSISft "Trenutki “ll1 zel doživel na « /g®tiva*u ,ep «P«h. V ^ c»! samem je 5!*V” rt, “pl0 ^rUn!A-v dasopis-Jt-S^a „ Mcrr Tl 3( r O neP te,H f‘ll'lU S bil S!'Cern drugem. # P"3«p- ir'1!. * Pozne ? pr,3n”-» »o, u0o»i„ utnak- SllTa, ki ^etski ve-Sa ""Ju ’ > bil na n, 'Ur, -”1« HS°slovan- ni bi?o s«j"“/a °0led Bel l sedaj / ° treba AS* sedaj Nlf «»io A Podaljnie pi,fio “ z dnevnika, Mo?r.;t Peseljeni k- Pri; je ntd^sk.eva. čl • v.. r*oi;. p(m elanieft M ^hbu-1’ "M i>r.:9m.ei“o 1 „.0(0 ruje uveljavljanje sklepov, ki bi se glede zmanjšanja oborožitve in oboroženih sil sprejeli. Poleg tega — in to ni nič manjše važnosti — je bilo tudi rečeno, naj bi se prihranki, izhajajoči od zmanjšanja oborožitve, uporabili za pospeševanje napredka v manj razvitih deželah in področjih. Dalje so najvišji predstavniki štirih velikih sil v Ženevi sklenili, da se bodo tudi vnaprej s skupnimi močmi trudili poiskati zadovoljiv sistem, ki bi se z njim omogočila postopna razorožitev. Brez dvoma predstavljajo v razvoju vprašanja razorožitve določen korak naprej predlogi, ki so jih letos 10. maja predložili pododboru za razorožitev sovjetski delegati. Zahvaljujoč prav tem predlogom, so se, kot znano, nasprotujoča si gledišča v dobršni meri zbližala, tako da je glede nadaljnjega razvoja pogajanj nastopil precejšen optimizem, Le okrog vprašanja nadzorstva ni prišlo do potrebnega soglasja. Na vsak način pa je gotovo, da so doseženi pozitivni rezultati pododbora predstavljali na ženevski konferenci dovolj' trdno osnovo, na kateri so mogli načelniki vlad štirih velesil začrtati nove smernice za nadaljnje delo na področju razorožitve. Samemu vprašanju je bilo v Ženevi posvečenega toliko časa, a njegova važnost in pomen rta bila tako in tolikokrat poudarjena, da je moč na tem področju mednarodnega zbliževanja brez nadaljnjega predvidevati nadaljnje pozitivne rezultate, takšne, ki bedo konec konca privedli do širšega ali ožjega sporazuma, Kdaj in kako pa se bo to doseglo je odvisno od stanja in razvoja v splošnih mednarodnih odnosih. Vsakomur je jasno, da je vsak sporazum o razorožitvi malone neizvedljiv, nemogoč, brez ustreznega sistema kontrole. Razumljivo je zatorej, če ee posveča največja pozornost temu, kako bi se organizirala obojestranska inšpekcija ter dajanje poročil o vojaškem potencialu, kar naj bi preprečilo vsak nenaden napad ene države na drugo. Da bi s tem v zvezi dokazali, iskrenost namenov na ženev ski konferenci udeleženih predstavnikov štirih velikih je Eisenhower celo predlagal, naj bi se med SZ in ZDA takoj sklenil sporazum o izmerljivi informacij glede vseh vojaških instalacij, pri č^pier naj bi tako eni kot drugi, imeli tudi možnost fotografiranja teritorija iz zr&ka. Po mnenju ameriškega predsed nika bi to olajšalo sporazum o razorožitvi in nadzorstvu. Britansko stališče v Ženevi je bilo bolj rezervirano. Postavili so konkreten predlog, po katerem naj bi se u-vedel nekakšen sistem vzajemne kontrole vseh oboroženih sil, nahajajočih se v Evropi. Po Edenovem načrtu bi skupne mešane ekipe imele vršiti inšpekcijo nad vsemi četami, razmeščenimi na obeh nasprotnih straneh črte, ki danes loči vzhodno in zahodno Evropo. Področje, kjer bi se te inšpekcije vršile, bi bilo določeno sporazumno. Poudarjajoč, da'bi iz uresničitve takega načrta potegnili določe ne praktične izkušnje, ki bi se lahko vedno koristno upo. rabile, je angleški ministrski predsednik, sicer nekam megleno, končno omenil še možnost, da bi se tak načrt nekoč kasneje lahko uresničil v širšem obbsegu. Francoska delegacija je predlagala, da bi se kontrola nad razorožitvijo vršila na osnovi preverjanja proračunskih izdatkov. Po tem predlogu bi se morale države ob vezati, da bodo vsako leto objavile poročilo o sovjih vojaških izdatkih, kar bi orno' gočilo sporazum o vsakoletnem odstotku postopnega zmanjšanja vojaških izdatkov kakor tudi o višini sredstev ki bi se na osnovi tako dose- ženih prihrankov določila za razvoj manj razvitih področij. O vseh teh predlogih ni prišlo v Ženevi do podrobnejšega razpravljanja, temveč so bili po predstavnikih štirih velesil izročeni pododboru OZN za razorožitev, kakor tudi štirim zunanjim ministrom, ki sc bodo v Ženevi ponovno “e-stali pred koncem leta. Rusko mnenje in njihovi predlogi glede vprašanja razorožitve so bili, kot omenjeno, znani že od 10. maja, v Ženevi jih niso v ničemer spremenili, zato niso zbudili večje pozornosti. Nadvse pa so bile v tem pogledu presenetljive Eisenhowerjeve izjave glede izmenjave informacij in fotografiranja teritorija iz. zraka. Reči je treba, da je bil učjnek teh izjav tako v mednarodnih diplomatskih krogih, kot v javnem mnenju velikanski, dav,i jim praktično ni šlo pripisovati prevelikega pomena, kar za njihovo uresničitev še niso bili podani vsi pogoji, vsaj tako se je zdelo, potem ko ni sovjetska delegacija v Ženevi do teh izjav zavzela nobenega uradnega stališča in se jc zdelo, da jih tiho odklanja. Tako se je tudi zdelo, ko je Buh ganin v svojem ekspozeju, ki ga je podal pred Vrhovnim sovjetom, govoreč o zunanji politiki in poteku ženevrke konference še posebej, izrazil glede Eisenhotverjevih predlogov resne pridržke in jih kritiziral. Toda njegove zaključne besede so razpršile u-pravičeni strah, ki je že začel znova obvladovati svet, da bi se namreč ženevski duh ne začel razblinjati in bi znova zdrseli v stanje predženevske-ga nezaupanja in mednarodne napetosti. Bulganin je v bistvu pristal na Eisenhowerje-Vo zamisel o zračnem fotografiranju ter izpavil, da bo sovjetska vlada proučila ta predlog, pri čemer bo skušala zbližati nasprotna si gledišča in doseči sporazum. Dejstvo, da je za namestnika predstavnika ZDA v pod-jtiboru za razorožitev bila menovana tako upoštevana o-sebnost kot je Stassen, je podkrepilo novi val optimizma, ki se je pojavil v med-rarodni javnosti glede možnosti sporazuma. Najnovejša poročila prinašajo vest, da se je Eisenhower izrazil pripravljenega sprejeti ruski načrt glede nadzorstva nad promet nimi vozlišči (predlog od 10. maja 1956), v kolikor bi ti sprejeli njegove predloge iz Ženeve. Tudi glasovi, ki se čujejo v zvezi j lahko prešteli na prste, pasjih dni pa sploh ni bilo. Sonca željni so se šele zadnje dni lahko malo ogreli. Vsak dan se vračajo delovni ljudje s počitnic, večinoma z morju. Med njimi je le mulo od sonca zagorelih «črncev». Nori od’ hajujo z upanjem, da bo septembra lepke vreme. .Toda kljub nezanesljivemu vremenu so letovišč ni kraji polni. Gneča na postajah v vlakih, na parnikih. Ljudje gredo kriiem kražem. Jugoslovani se mešajo s številnimi tujci, Angleži, Nemci, Holandci, Avstrijci in turisti drugih držav, ki prihajajo i’ Jugos1n-vijo z vlaki, izletniškimi av tobusi, avtomobili, motornimi kolesi in kolesi. Število inozemskih turistov raste iz leta v leto. Malo verjetno, ZAKLJUČKI O UPORABI ATOMSKE ENERGIJE V MIROLJUBNE NAMENE ISajvečja prigoda človeštva Le z najstrožjimi varnostnimi ukrepi bomo mogli preprečiti, da se atomska energija ne izpremeni iz največjega vira bodočega blagostanja v najhujšo nesrečo Na zadnji atomski konferenci v Ženevi so znastve-niki ugotovili, da bo človeštvo v bodoče razpolagalo z neizčrpnimi viri atomske energije. Biologi pa niso te ugotovitve sprejeli s prevelikim navdušenjem, so pa kljub temu priznali, da je potrebno še napraj vsestransko razvijati proučevanja o atomski energiji, čeprav bo tudi uporaba atomske energije v miroljubne namene povzročila nekatere nevarnosti, zlasti z zdravstvenega vidika. Konferenca je proučila tri glavna vprašanja: jedrsko fiziko in atomske centrale, vprašanje uporabe jedrne e-nergije v kemiji in metalurgiji ter zdravstveni in biološki pomen atomske energije. Jedrska fizika Kar se tiče prvega vprašanja so znanstveniki z veseljem ugotovili, da vse pridobitve dosežene na tem področju, ki so jih v zadnjih desetih letih skrivali drug pred drugim, ne predstavljajo nobene tajnosti. Znanstveniki i na Zahodu i. na Vzhodu so namreč prišli do istih zaključkov in do istih odkritij in to ne samo v Angliji, Kanadi, Franciji, Združenih državah in Sovjetski zvezi, ampak tudi v državah, ki nimajo še kon- kretnih načrtov o uporabi ! atomske energije, pridobitve, ki so jih znanstveniki dosegli na tem področju bodo omogočile, da bo v bodoče atomska energija cenejša kot so današnji viri klasične energije. Industrijska uporaba Kar se tiče druge skupine vprašanj, so kemiki in inženirji ugotovili, da je treba gledati na napredek tudi na tem področju z velikim optimizmom. Uporaba izotopov v industriji je že omogočila v raznih državah velike rezultate v štednji materiala in v modernizaciji proizvajalnih procesov. Računajo, da je do danes u-poraba izotopov prištedila svetovnemu gospodarstvu že več kot eno milijardo dolarjev. Tretji del konference, ki se je ukvarjal z uporabo atomske energije na zdravstvenem in biološkem pod-.ročju, je predvsem proučil kako atomsko izžarevanje vpliva na genetiko, kakšne bodo morali biti v bodoče varnostni ukrepi v atomski industriji, kakšne perspektive se danes odpirajo uporabi radioaktivnih izotopov v zdravstvu, in kako preprečiti ali odstraniti škodljive vplive atomskega izžarevanja. I J: ■ ' ‘ S mm mmm Zdravnica Ines Marini, ki je hudo zbolela, ker je upravljala z radioaktivnim materialom. Zdravniki menijo, da bo ozdravela Biologija Ko so znanstveniki razpravljali o vplivih izžarevanja na genetiko, so ugotovili, da nam je zelo malo znano kakšen je vpliv izžarevanja na človeške gene, ker so se raziskovanja na tem področju omejila samo na rastline, žuželke in na nekatere druge živali, ki se hitro množijo. Ta raziskovanja pa so pokazala, da bo morala biti atomska znanost zelo oprezna v nadaljnjem razvoju, ker bi z napredkom atomske industrije utegnila atomska izžarevanja močno škodovati človeštvu. Švedski znanstvenik Gu-staffson je opozoril na dejstvo, da atomsko izžarevanje povzroča spremembe v živih bitjih. Pri 500 spremembah je pa samo ena u-godna, ostale pa so škodljive. Vpliv atomskega izžarevanja na človeška bitja še ni v današnjih razmerah posebno težko vprašanje. Ne-I varnost pa se bo pojavila, ko bo'«naravno izžarevanje« naraslo in ko bodo škodljivo izžarevanje povzročile tudi vedno številnejše a-tomske naprave. Zdravstvo Na današnji razvojni stopnji atomske industrije, naraščanje atomskega izžarevanja torej še ne tvori nujnega vprašanja. Znanstveniki so pa kljub temu ugotovili, da je treba začeti s proučevanjem varnostnih ukrepov na tem področju, določiti ustrezne mednarodne dogovore in standardizirati pravila o delu v atomskih tovarnah, ker bi sicer genetski vpliv atomskega izžarevanja na človeštvo utegnil biti zelo škodljiv. S tem so se popolnoma strinjali vsi biologi, ki so se udeležili konference. Ta je pa že podvzela prve korake, da se zagotovijo potrebni varnostni ukrepi v atomskih tovarnah. V tem ‘■mislu je konferenca odločila, da ne sme biti atomsko izžarevanje višje od e-ne desetine najvišje dovoljene mere, ki znaša 0,3 Roentgena tedensko. V najkrajšem času bo mednarodna komisija za varstvo proti izžarevanjem sestavila zdravstvena in industrijska pravila, ki bodo veljala po vsem svetu. Kljub vsem tem težko-čam pa je konferenca ugotovila potrebo, da se raziskovanja na atomskem področju vsestransko razvijajo. «U poraba atomske energije v miroljubne namene — je rekel britanski znanstvenik Mayneord — je največje odkritje človeštva in kot vsako odkritje prinaša s seboj nevarnost. Mi moramo skrbeti, da to nevarnost čimbolj omejimo, po drugi strani pa moramo narediti vse, da bo človeštvo moglo čintprej uživati blago-dati atomske energije.« Varnostni ukrepi Nevarnosti, katerim bodo izpostavljeni delavci v atomskih tovarnah in varnostni ukrepi, da bi te nevarnosti odstranili, so bile predmet dolgega in globokega proučevanja. Znanstveniki so ugotovili, da so tudi na tem področju povsod prišli do istih zaključkov. Vprašanje varnosti v atomskih industrijah pa ni tako lahko kot vprašanje poklicnih bolezni v drugih nezdravih poklicih. Atomska izžarevanja namreč ne vplivajo samo. v območju atomske industrije, temveč zajemajo širšo okolico. Radioaktivnost se namreč lahko širi po zraku, po vodi in tudi po zemlji. Zato bi škodljiva izžarevanja lahko vplivala tudi na ljudi, ki ne delajo neposredno »v atomskih središčih. Postavlja se torej vprašanje zgraditve atomskih naprav v bližini velikih mest. Tudi o tem bodo strokovnjaki na široko razpravljali na bodočih mednarodnih konferencah. Po drugi strani pa je uporaba radioaktivnih izotopov v zdravstvu dosegla že velike uspehe. Ameriški predstavnik na konferenci je izjavil, da ti rezultati vsekakor opravičujejo o-gromna sredstva, ki so jih uporabili do sedaj na atomskem področju, četudi bi bilo dokazano, da ni mogoče drugače uporabiti atomske energije v miroljubne namene. Radioaktivni izotopi so omogočili znaten napredek v ugotavljanju in zdravljenju raznih bolezni. S to metodo so že uspešno zdravili razne epidemične bolezni, ki jih povzročajo razni virusi (med temi tudi virus otroške paralize), kugo, gripo, tuberkolozo itd. Vsa zgoraj omenjena važna vprašanja, ki jih je treba še rešiti, narekujejo potrebo tesnega mednarodnega sodelovanja na področju atomske znanosti. V tem smislu so se znanstveniki odločili, da bodo v bodoče sklenili razne mednarodne sporazume o delu v atomskih središčih, tako z industrijskega kakor higienskega in zdravstvenega vidika. Važen je tudi predlog, ki ga je stavila mednarodna zdravstvena organizacija (OMS), ki je predložila načrt o obsežnem mednarodnem sodelovanju in raziskovanju na tem področju. PIVO ZA DEBELUHARJE Diabetiki in debelušni prijatelji piva morajo biti izredno zadovoljni spričo dejstva. da se je zanje našlo dietetno pivo. ki je povsem enakovredno navadnemu pivu. Po dolgoletnih raziskovanjih raznih nemških pivovainarjev, je končno uspelo najti vrsto plsenskega piva. ki je močnejše po vsebini alkohola, a šibkejša na hranilih, ki povzročajo. da se človek preveč redi. Pivo se po okusu v ničemer ne razlikuje od najboljšega plsenskega piva, s je pri tem neškodljivo za diabetike in debeluša.ste ljudi, ker je revno na kalorijah. pa je, da se sorazmerno s povečanjem njihovega števila veča tudi dotok deviz in zaslužek gostinskih podjetij. Le pretieč je med njimi takih ki nosijo s seboj vse: šotor, hrano, butan plin, lonce in ostalo posodo. Uživajo počitnice v najlepših krajih Jugoslavije, selijo se kot nomadi iz kraja »> kraj. Kar rabijo, kupijo z denarjem, ki so ga zasluzili s prodajo pod roko raznih stvari, ki so jih prinesli s seboj. Od teh nimajo turistični kraji Jugoslavije nobene koristi. Od tistih pa. ki so prinesli s seboj puške za podvodni lov za ribe, pa ima Jugoslavija celo škodo, kajti med njimi je mnogo takih, ki neusmiljeno streljajo ribe in jih prodajajo. Na ta način ne samo da žive zastonj, ampak še zaslužijo zraven. V javnosti sc že javljajo protesti proti zlorabljanju lepot s strani tujcev. Javnost zahteva, da se ne dovoli taborjenje v vseh turističnih krajih. Uvedejo naj se. takse za uporabo pušk za podvodni lov in prepove prodaja nalovljenih rib, Jugoslovani, ki se večinoma drže pravila: če moram gledati na vsak dinar na poči#-nicah je bolje, da ostanem doma — ne morejo razumeti tistih inozemskih turistov, ki se mučijo s spanjem na tleh, ki se sami ukvarjajo s kuho, hranijo s konservami, zlasti še, l^er je znano, da jt Jugoslavija najcenejša turist ičnu državu. Kaže pa, da ne gre samo za pretirano tkirčevanje, temveč da je pa sredi tudi inozemska propaganda, da bi se zmanjšal obisk inozemskih turistov, ki je v stalnem porastu. Letni dopust najraje porabim v hribih in to ne zato, ker je o planinah najcenejše — zaradi nizkih prenočnin se lahko s 500 do 800 dinarji dnevno izvrstno živi — temveč v glavnem zato, ker edino v hribih lahko pozabim na vso življenjsko in ostalo problematiko in se pošteno duševno odpočijem. Med potjo sem v Julijskih Alpah srečal Angleže, Holandce in Nemce, ki so se skoraj vsi potili pod težkimi nahrbtniki, napolnjenimi z raznimi konservami. V kočah jih je čakalo prijetno presenečenje. Bili so postavljeni pred dilemo, da jedo konserviran0 hrano iz nahrbtnikov ali pa sveže narezke m pečenke z raznimi solatami in prikuhami, palačinke in druge dobrote iz kuhinje in da nadaljujejo turo s težkimi nahrbtniki. Nikdar ne bom pozabil simpatičnega kemika iz Darmstadta kako je debelo pogledal, ko je za dva krožnika izvrstne mineštre, plačal samo 80 dinarjev. Kar verjeti ni mogel, ko je zvečer zračunal, da je. za jedačo, pijačo in spanje porabil samo 7 mark. Jezil• se je, da je nasedel govoricam, da je v Jugoslaviji težava s hrano, da je. vse zelo drago. Prepričal se je, da je ravno nasprotno, da so planinski domovi in koče bolje oskrbovane, kot pa v Nemčiji in Avstriji. Hranil se je skupno z nami z dobrotami iz kuhinje in se mučil s težkim nahrbtnikom. Odpotoval je nevdušen s številnimi barvnimi posnetki Alp in alps\e flore, zapisal si je v notes, da ne bo pozabil kako se imenujejo kuharske specialitete, ki jih prej ni poznal: ministra, žganci in palačinke in izjavil, da se bo prihodnje leto ponovno vrnil, toda brez nepotrebnih kon-serv. BOZO BOŽIC Ciper - jabolk ined Anglijo, Grčijo o spora in Turčijo Dani. n"Prej Oblike krajevnih imen na Tržaškem odsevajo stanje slovenskega jezikovnega znanja v dobi, ko so imena prehajala v pismeno rabo. To velja posebno za dobo, ko se je vse bolj poglabljalo naše kulturno življenje in ko so se začela krajevna imena tudi uradno uvajati v javno rabo. Domoljubnim namenom sem in tja ne ustreza ne zadostno jezikovno znanje ne dovoljna splošno kulturna razgledanost. Breznikova slovnica in Ramovševa jezikovna dognanja in učenje, ki je uveljavljalo kar najstrožje spoštovanje krajevne ljudske oblike ter izgovarjave krajevnih imen, je zahtevalo popravo v posameznih primerih pogrešenih in že u-domačenih oblik. Ze po prvi svetovni vojni, ali po drugi posebno v osvobojenem Primorju, so tudi uradno uvedli nove popravljene oblike. Na Tržaškem ozemlju, ki je ostalo tudi po drugi svetovni vojni izven Slovenije, se ta revizija krajevnih imen ni nikdar izvršila kljub očitni potrebi. Sedaj, ko se bodo morala po določbah Memoranduma uradno uvesti tudi slovenska krajevna imena, bi bilo treba popraviti nekaj takih pogrešenih oblik, SKZDENJ - ac-r:iA — Ob priliki je bilo že govora o Skednju. Naši najvažnejši jezikoslovci (kot že omenjeno v članku v Primorskem dnevniku skoro pred letom dni), si niso edini o izvoru imena. Vendar je zaradi krajevne rabe bolj verjeten izvor iz besede ščediti, izčistiti gozd. Naj tu omenim še, da je tb ime razširjeno tudi drugod, n, pr. Sčedno pri Steverjanu v Goriških Brdih ali ulica istega imena v Solkanu v babjem kraju. Ker pa je ob negotovosti etimologije krajevna iz. govarjava vedno dosledno S če dna in je torej literarno uvedena oblika očitno samo* na$x C Sj&dio Jelinčič ") voljna ter celo po spolu po- 1 venski slovnici, po drugi stra- Pred kratkim so se pričeli v Londonu razgovori za ureditev ciprskega vprašanja. Na razgovorih sodelujejo britanska, grška in turška vladna delegacija. Do danes so zunanji ministri vseh treh držav že pojasnili stališče svojih vlad do tega vprašanja. Razgovori, ki se vodijo v Londonu, se pa ne tičejo samo ciprskega vprašanja, temveč tudi splošnih vprašanj, ki 'o v zvezi z obrambbo vzhodnega Sredozemlja. imen grešna, je potrebno, da se u vede tudi v knjižno rabo pristna ljudska oblika gččdna, za prebivalca pa naziv Sče-denc, -nka, šččdenski. MALI FE PEN - REPENC. VELIKI REPEN - REPEN — Nisem sledil, koliko desetletij sem se že uporablja v literaturi ime Mali in Veliki Repen. Kjub tej literarni rabi pa domačini še vedno rabijo obliki Repen in Rčpenč in temu dosledno tudi imena prebivalcev Repenči in Rčpenšči, rč-penska in repenščeva polja-Nikomur ne pride na um. da b; imenoval vaščane Velike in Male Repence ali Veliko-repence in Malorepence. pa niti v pisuni besedi. Kdo in čemu je začel uvajali ti u-metno narejeni obliki, ki m ni pa sta nepraktično dolgi in kot smo videli pri imenih vaščanov in iz tega izvajanem pridevniku, sploh neuporabni? Očitno so naši takratni knjižni ljudje enostavno prevedli italijansko spakedranko Rupin piccolo in Rupin Grande v slovenščino, namesto da bi šli poslušat, kako domačini govore. Naj so vodili naše pismene ljudi še tako domoljubni nagibi, je jasno, da take spakedranke ne smejo strašiti v našem pismenem jeziku; in to še tem manj, ker ne najdejo najmanjšega opravičila nikjer, pa niti v starih zapiskih. Matija Sila omenja v kroniki repentahorske cerkve najstarejše dokumente o njej, do 7 stoletij stare. Tu najdemo le ime Reypen (Rej upoštevata lepih ljudskih pen. po dialektični izguvajja-oblik, torej ne odgovarjata slo-i vi bolj vipavski kot kraški) v različni pisavi, a niti enkrat Veliki Repen ali Mali ali kaj temu podobnega. To pisanje vodi nepoznavalca še v druge napake. Tako piše na primer Vlad. Leban v svoji obširni razpravi o «Nanosu» v ((Geografskem vestniku« 1. 1950 na str. 130 celo že «Ma!i Repentabor«, kar je dvakrat napačno, ker imamo en sam Repentabor in še ta je v bližini Repna, ki je tabor zgradil v svojo obrambo pred Turki, ker bi se sicer moral imenovati Repenčtabor. Morda bf kdo čutil skušnjavo, da bi pisal namesto Repenč (v izgovoru je pravzaprav Re-pehč), Repnič. Morda bi bilo to celo etimološko pravilno, morda pravim, vendar mislim, da bi to bila vsekakor literarna samovolja, ki ne najde opravičila v sedanjem ljudskem govoru, kar je po slovnici potrebno. Ako pa se je kdaj izgovarjalo, pred prvo ali drugo vokalno redukcijo, Repnič, bi bilo treba vsekakor dokazati. In še v tem primeru bi se bilo treba šele odločiti, ali za tako morebitno historično-etimološko ali za ljudsko-fonetično obliko. KONTOVELJ - KONTOVEL — Pri .»onlogelu se še sem in tja uporablja oblika Kon-touelj. Naj je etimologija besede že kakršna koli, izgovarjava pravih domačinov je ne-le Kontoveu, marveč naravnost Kontčvu, s čimer, se seveda dosledno skladajo nazivi Kontovčuci; Kontoveuke ter kontoveuske hiše. Oblika Kontovelj je torej” skrivnost, ki jo more razjasniti le okol-nost, da tisti ni še nikdar slišal nobenega Kontoveuca, ali pa da je zagrizen Sketovec, ki si jih je privoščil še pokojni Cankar, ko se norčuje iz tistih. ki govore »sem bilj, sem šelj« itd. Edina možna oblika je torej le Kvnto.el, Kon-tovelc, kontovelski. (Nadaljevanje sledi) Kot je znano, se na Cipru že dalj časa dogajajo neredi in atentati, s katerimi hočejo ciprski patrioti dokazati svojo voljo, da se končno osvobodijo angleškega jarma in da se priključijo h Grčiji. Grški uradni krogi in listi že vodijo dalj časa kampanjo za priključitev Cipra in prikazujejo nujnost, da se to vpra-šanje končno reši v skladu z željami ciprskega prebivalstva V' spor pa je posegla tudi Turčija, ki se ne strinja s tem. de bi bil Ciper priključen Grčiji. Zaradi tega nejasnega stanja so pred kratkim sklicali v Londonu konferenco n.i kateri — kot so Angleži sami izjavili — vrši Veiisa Britanija vlogo »nepristranskega opazovalca«, pa čeprav ona dejansko vlada nad otokom. Vprašanje je vsekakor težje, kot bi kazalo na prvi pogled, ker se v zvezi z vprašanjem otoka Cipra v Londonu razgovarjajo tudi o o-l.rambi vzhodnega Sredozemlja. Velika Britanija bi namreč kaj nerada zapustila Ciper, pa čeprav so težnje po neodvisnosti pri ciprskem prebivalstvu precej jasne, in se zato sklicuje na strateški pomen otoka pri obrambi Sredozemlja. Angleški zunanji minister MacMillan je izjavil na konferenci, da je Ciper steber angleških obrambbnih naporov in da je Angliji potreben zaradi obveznosti iz turško-iraške pogodbe, ki se j' je v aprilu pridružila tudi Velika Britanija, obveznosti iz anglo - jordanskega sporazuma iz leta 1948, kakor tudi obveznostim iz atlantskega pakta glede obrambe vzhodnega •Sredozemlja. MacMillan je govoril tudi o pomenu Cipra v luči atomske vojaške strate- gije in jasno povedal, da mora Ciper ostati pod angleško vrhovnostjo, prebivalcem pa bi dali širšo samoupravo. S to rešitvijo r* pa ne strinjata niti Grčija niti Turčija. Zadnja je predlagala, naj bi prišle na Ciper manjše enote turške vojske. Po raznih časopisnih poročilih, naj bi isto predlagala tudi Grčija, a s pogojem, da se to vprašanje reši v okviru atlantskega pakta V zvezi s političnim in u-pravnim vprašanjem Cipra pa stoji Grčija še vedno na svojem znanem stališču. Grški zuuanji minister Stefanopulos je ja>no povedal, da je treba ciprsko vprašanje rešiti v skladu z zahtevami ciprskega prebivalstva. Grška vlada zahteva tudi, da je treba že zdaj določiti dan, ko bo lahko prebivalstvo Cipra svobodno odločilo o svoji bodočnosti. V primeru, da bi se Ciper odločil za priključitev h Grčiji, je grška vlada, v okviru atlantskega pakta pripravljena zagotoviti Veliki Britaniji na otoku vse vojaške u-godnosti. da bi tako zagotovili obrambo vzhodnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Stališče britanske, grške in turške vlade glede tega vpra-šrnja so torej zelQ različna m v‘e kaže, da ne bo lahko najti zadovoljive rešitve. Ko razpravlja o londonski konferenc. p.še newyorški hst «New-York Herald Tribune«. »da je vprašanje Cipra postalo eno najvažnejših v današnji dob is. Ust priD0-mmja. da vse kaže za sp.v razum, vendar dodaja, da je sturo prijateljstvo med Grčiin m Veliko Britanijo ter novo Prijateljstvo med Grčijo in 1 urcijo postavljeno na n... izkušnjo. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK POROČIM! (illKIŠKH TK(illVIHISKH /HIIHIIIICH Mala obmejna trgovina v julija Izdanih je bilo 25 u dovolilnic - Predvsem t, izvozili pa kolesa so voznih in 28 izvoznih so uvozili les in me-in električni material Na podlagi videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo je bilo v juliju izdanih 25 dovolilnic v skupnem znesku 28,874.500 lir in 28 izvoznih dovolilnic v skupnem znesku 17,211.929 lir. Uvozili so; žagan bukov les, drva, trtne kole, sveže sadje, povrtnino, govedo za zakol, goveje meso, slana čreva, rake, •ement, mlečne izdelke in drugo. Izvozili pa so; nadomestne dele za avtomobile in kolesa, električni material, dro-gerijske artikle, razne potrebščine, tkanine iz najlona in rajona, južno sadje in razno Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa 30. julija 1955 je sledeče; prejeta plačila od 1. januarja 1955 skupno s saldom dne 31. decembra 1954 znašajo 310,101.739 lir, izvršena plačila od 1. januarja 1955 pa 183,251.219 lir, obvezna plačila za operacije v teku 41,722 879 lir; saldo 85,127.641 lir., Ob 20. uri pa so v bolnišnico pripeljali 47-letno Marijo Martini iz St. Lorenza. Ko se je vozila po glavni cesti je Martinijeva izgubila ravnotežje in padla s kolesa na cesto. Dobila je lažje poškodbe na glavi. Tatovi v stanovanju VČERAJ V ŽUPANSTVU Dražba za dodelitev javnih del v Gorici Na goriškem županstvu je bila včeraj dražba za nekatera javna dela v goriškt občini. Dela za preureditev mrtvašnice glavnega goriškega pokopališča je dobilo podjetje Mario geom. Bressan, ki je ponudilo popust 7.55 odstotkov na skupni znesek 684,328.18 lir; dela za izredno vzdrževanje 10.000 kv. m cest v Gorici je dobilo podjetje Luigi Tacchi-no, na skupni znesek stroškov 1,211.491,30 lir je podjetje Tac-chino ponudilo popust 4.20 odstotkov. Drzna lalvina v avtomobilu Včeraj zjutraj se je 62-letni gradbenik Emilio Comolli iz Ul. Caprin št. 19 v Gorici zglasil na kvesturi, kjer je na oddelku leteče policije izjavil, da so mu v sredo okrog 15.30 neznanci odnesli razne predmete iz avta #Lancia A-prilia«, ni ga je pustil za nekaj časa v Ul. IX. avgusta v bližini občinskih podjetij. Kakor je poročal, so mu neznanci odnesli jopo, listnico s patentom 1. stopnje, dovolilnico za lovsko puško, 2 bloka neizpolnjenih bančnih čekov, naočnike ter nalivno pero. Skoda, ki jo je Comolli utrpel znaša okrog 30.000 lir brez bančnih čekov. Prometna nesreča Včeraj ob 19. uri je na Korzu Italija pred garažo A-guzzini neki avtomobilist zavozil v Bianco išangiorgi iz Ul. Dante 2. Sangiorgijeva se je poškodovala na več mestih in je padla tudi v nezavest. Podrobnosti o nesreči bodo znane danes. Dve nesreči s kolesom V sredo so neznanci vdrli v stanovanje Marije Foschia-ni, v Ul. 24. maja. To je opazil notar Giuseppe Grusovin. ki je lastnik hiše v Ul. 24 maja in je zadevo takoj javil leteči policiji. Izjavil je, da so neznanci vlomili vrata in skozi nje prišli v stanovanje, kjer so prebrskali vse predale v kuhinji in spalni sobi. Ce so kaj odnesli, niso mogli do sedaj ugotoviti, kaj t; g. Foschianija sedaj ni doma. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora DE2UHNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 17.00: »Princ študent«, cinemascop, E. Purdon in A. Blyth. VERDI. 16.15: «Pred orkanom«, cinemascop v barvah, V. Heflin in M. Freeman. CENTRALE. 17.00: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, G. Lollobrigida* in V. De Sica. MODERNO. 17.00: «Fernandel in ženske«, Fernandel in P. Dubost. VITTORIA. Zaprto. Štiri slepce bodo poslali v tržaški zavod Pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom odv. Culo-ta je na svoji zadnji seji med drugim odobril prispevek 20.000 lir pokrajinski ustanovi za turizem za organiziranje praznika grozdja; za kolavdi ranje del pri popravilu pokrajinske gradeške ceste je odbor imenoval inž. Silvana Ba resija. Nadalje je odbor nakazal znesek 3 milijonov lir za postavitev prometnih zna kov vzdolž pokrajinskih cest ter odobril plačilo 170.000 lir za ureditvena dela garaže go-riške kvesture. Pred koncem seje so odborniki sklenili, da bodo poslali 4 slepce iz Gorice v zavod «Rittmeyer» v Trstu in da bo pokrajina prevzela vse stroške njihovega šolanja v šolskem letu 1955-56. Neuspeh sestanka v Gradežu Včeraj so se v Gradežu se- stali zastopniki ribiške zadruge in zastopniki podjetja «Ar-rigoni«. Kot javljajo ni prišlo med obema strankama do zaželenega sporazuma, ki bi lahko koristil tudi razčiščenju položaja v podjetju »Arrigo-ni», ki ga lastniki nameravajo zapreti. Pokrajinski odbor Krščanske demokracije je sklenil, da bo prosil za intervencijo državnega podtajnika Ferrari-Aggradija. Ustanovljen je bil tudi odbor, ki bo zbiral pomoč za stavkajoče. Za učitelje Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča da so na ogled lestvice prosilcev za učiteljska začasna mesta in suplence. Interesenti si lahko ogledajo lestvice pri šolskem skrbništvu ali v didaktičnih ravnateljstvih. Z GORIŠKE PRETURE Tatova koles prejela zasluženo kazen Zaradi poskusa kraje in groženj bo Mughelli odsedel 5 mesecev - Guidiciju ne bi prišli na sled. bi ukradeno kolo zastavil v zastavljalnici ce ne Včeraj popoldne so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico v Ul. Brigata Pavia 6-letno Nalahno Visintin. Ko se je peljala s kolesom po Oglejski ulici, je iz neznanih razlogov izgubila oblast nad vozilom ter padla na tla. Mimoidoči so ji takoj priskočili na pomoč, ter poklicali rešilni avto. da jo je odpeljal v bolnišnico. Zdravnik jo je takoj pregledal in ugotovil poškodbe na levem zapestju. Ko so ji rano obvezali, je lahko odšla domov. Kmalu po polnoči 27. julija letos je neznanec prišel v vezo poslopja št. 1 na Tržaški ulici. Med ogledovanjem po raznih kotih hodnika in po stopnišču, je ugotovil, da neki stanovalec spravlja svoje kolo nezaklenjeno na stopnišču. Brz se je ozrl naokrog ter ugotovil, da ni nikogar, ki bi ga opazoval pri tem nevšečnem delu. Prijel je kolo, ga dal na ramo ter z njim krenil proti izhodu. Prav takrat pa je prišel v vežo neki mladenič, ki je našemu ponočnemu nepridipravu prekrižal račune. Tat je kolo odložil ter pričel opravičevati svojo prisotnost v poslopju. Zadrega je postala toliko hujša, ko se je pojavila še tretja oseba in sicer gdč. Franca Pezza. lastnica kolesa. Ukazala je tatu. naj se ne oddalji. Tat. po imenu Giovan-ni Mughelli, je ves prestrašen moral«ostati v veži in pričakal agente javne varnosti, toda preden so prišli, je v jezi začel groziti. Zapretil je lastnici kolesa: »Mene bodo,vtaknili v zapor, toda ko me'izpustijo. vas bom ustrelil«. Agenti javne varnosti so 39-letnega Giovannija Mughellija iz Ul. Ascoli 25 iz Gorice za-stražili in ga odpeljali na policijo. Naslednjega so ga zasliševali; najprej je trdovratno molčal in vse zanikal, potem pa se mu je jezik razvezal ter je podrobno popisal svoje kriminalno dejanje. Prijavili so ga sodišču zaradi poskusa kra- je in groženj. Sodnik ga je spoznal za krivega obeh obtoženih dejanj ter ga obsodil na 5 mesecev zapora in 5.000 lir globe. Sodniki so se morali ponovno ukvarjati z 29-letnim Albertom Giudicijem iz Ul. Baia-monti 14 v Gorici. Navadno so sodniki v zvezi z njim obravnavali le manjše tatvine ter motenje ljudi in kaljenje nočnega miru, kajti Giudici je znan kot dober in nadležen pivec. Tokrat se je moral Giudici zagovarjati zaradi tatvine kolesa. 8. julija letos je njegovo spretno oko opazilo pred neko trgovino v Gosposki ulici, zaklenjeno žensko športno kolo znamke »Iride«. Ker pa je Giudici mojster pri odklepanju ključavnic, se mu tudi ključavnica tega ženskega kolesa ni dolgo upirala. Brž je skočil na vozilo in se odpeljal. Verjetno bi policija ne prišla na sled spretnemu tatu, če ne bi Giudici zastavil kolesa v videmski zastavljalnici. Njegovo obnašanje je vzbudilo šum v organu javne varnosti, ki je stražil v videmski zastavljalnici ter Giudicija vprašal čigavo je kolo. To vprašanje ga je tako presenetilo, da se je zmedel in tatvino priznal. Kolo je ukradel, kakor so oblasti kasneje ugotovili, neki Erini Bosio. Giudicija so zaradi tatvine obsodili na dva meseca zapora in 7000 lir globe. Silil 'ililBsual", "‘i "II ■m\ i|ieai li 1 !!!: i ■ ™ i II i ji: li li Hipi li 1 -i. -m PO XI. KOLU TURNIRJA V GOI-TEBORGU Fuderer zopet zmagal Kljub prostemu dnctn ju llriinslitin dohitel Pa n ii a % zmago nad Stahlbergom v zaostali igri še iz prvega kola - Fuderer tretji GOETEBORG, 1. — Rezulta-j tiji proti Bronštajnu in Pach-ti XI. kola: Panno - Petrosjan j manu. To je odvisno od spo- remi, Bisguier - Keres 0:1, Medina - Spaski 0:1, Rabar - Gel-ler prek. v dobljeni poziciji za Rabarja, Pachmann • Iiivicki remi, Pilnik - Donner prek. s prednostjo za belega, Najdort - Szabo 1:0, Guimard - Slivva 1:0, Fuderer - Unzicker 1:0, Filip - Stahlberg remi. Bron-stein je bil prost. Rezultati prekinjenih partij iz prejšnjih kol: Bronstein -Stahlberg 1:0, Najdorl - Unzicker remi, Keres - Medina remi, Pilnik - Sliwa 1:0. Stanje po XI. kolu: Bron- stein 8 (—), Panno 8, Fuderer 7 (—), Iiivicki, Spaski, Keres 6 (—), Pilnik 5,5 (1 —), Petrosjan 5,5 (—), Szabo 5,5, Pachman 5 (1), Filip 5 (—), Rabar 4,5 (1), Stahlberg 4 (2), Geller, Guimard 4 (1), Medina 4 (1), Najdorf 4 (—), Bisguier, Unzicker 4, Donner 3 (1), Slivva 3. Nekaj malega o turnirju in igralcih Medconski turnir v Goete-borgu postaja vse bolj zanimiv. Pričakovanja, da bodo i-gralci istih držav, ki so se srečali v prvih kolih, med seboj igrali neborbeno, so se izjalovila. To velja tudi za ruske igralce, ki so med seboj prav tako igrali «na nož«. Ruski igralci so seveda v središču pozornosti. Do desetega kola je vodik na tabeli velemojster Bronštajn, ki je za Tanjug dal naslednjo izjavo; »Ni važna samo teoretska priprava za turnir. Treba je dobiti tudi dobro kondicije, ter spoznati svojega sekundanta z repertoarjem otvoritev, ki jih igralec želi upora-hiti na turnirju. Potem pride najvažnejša priprava, to je psihološka.« Vsak sovjetski igralec ima svojega sekundanta, s katerim se je pripravljal vsaj mesec dni pred turnirjem v Goe-teborgu. Razen osebnih sekundantov je v rezervi v Goe-teborgu še nekaj drugih sovjetskih mojstrov, ki bodo prišli na pbmoč pri eventualnih težjih analizah. Tudi Argentinci "niso prišli na turnir brez temeljitih priprav. Najdorf in Panno sta se na pr. pripravljala več kot dva meseca skupno z velemojstrom Bolbochanom, ki je Goeteborgu njun sekundant. Na sporedu ni bila le teorija, važen sestavni del priprav je bila tudi pridobitev fizične kondicije. Argentinci so plavali, igrali tenis in se sploh mnogo zadrževali v prirodi. Edini igralci, ki nimajo sekundantov, so Američan Bisguier, Medina iz Venezuele in Poljak Slivva. Med mladinsko trojico — Fuderer, Panno, Spaski — je imel doslej največ uspeha Ar-entinec, ki je trenutno celo prvi na tablici, ker Bronstein ni igral s Stahlbergom. razuma med igralci. Bronštajn je izjavil, da je vedno pripravljen igrati, Stahlberg Pa bi najraje igral odloženi partiji po turnirju. Spet je prišlo do incidenta z demonstratorji. V partiji Szabo-Bisguier je prišel demonstrator prepozno in ker jr« bila partija že v teku, ni u-spel prikazati vsega poteka partije na demonstracijski deski. Občinstvo je bilo nestrpno in zato rta se Bisguier in Szabo dogovorila, da bo vsak povlekel svoje poteze tudi na demonstracijski deski. Tudi ko je Bisguier prišel v časovno stisko, ki v njej ni imel niti časa zapisovati svoje poteze. ni pozabil na demonstriranje svoje partije. Sele kai>-neje je Američana rešil iz zadrege Unzicker, ki je potem, ko je končal svojo partijo, priskočil dvojici na pomoč in se do konca udejstvoval kot demonstrator. Pred mednarodnim moštvenim turnirjem v Portorožu Šahisti, udeleženci lanskoletnega mednarodnega moštvenega šahovskega turnirja v Portorožu so pred letom soglasno izjavili, da je bila prireditev ena najlepših, kar so jih kdajkoli pripravili v Sloveniji. Prelepo obmorsko letovišče Portorož, primerna igralna dvorana, kopanje, odlična organizacija in dragocene nagrade — vse to so pogoji, ki dajo slutiti, da bo udeležba na letošnjem turnirju še večja. Lani je sodelovalo v tekmovanju kar 36 moštev iz Jugoslavije, pa tudi šahisti iz Zuericha so se ga udeležili. Za turnir veljajo posebna pravila; udeležijo se ga lahko moštva šahovskih klubov, podjetij, ustanov in drugih organizacij. Vsako moštvo ima 4 igralce in največ dve rezervi. Uporaba šahovskih ur in beleženje partij na turnirju je obvezno. Igralci morajo napraviti 50 potez v dveh in pol urah, prekinjene partije pa ocenjujejo. Prireditelji so pripravili visoke denarne nagrade. Za časa turnirja, ki bo v skupinah. bo Okrajni šahovski odbor v Kopru priredil več izletov za udeležence. Švedska teiovadna zveza je odpovedala organizacijo svetovnega prvenstva v telovadbi, ki bi moralo biti leta 1958 v Stockholmu. Za organizacijo tega tekmovanja so se prijavile Praga, Moskva. Rotterdam in Budimpešta. O tem bodo odločili na kongresu Mednarodne telovadne federacije, ki bo v začetku septembra v Parizu. Novi svetovni rekord v skoku s padalom z zadržko je , .dosegla Francozinja Odette ‘?T0 Je Rousseau, ki je skočila z vi- šine 8400 m in odprla padalo Med vso partijo skoraj nikdar ne vstane s stola, medtem ko se na primer njegov rojak Najdorf stalno sprehaja. Sicer pa velemojster Najdorf ni v najboljši formi. V prvih petih kolih je kar štirikrat ponudil remi. Mnogi so se trudili, da bi zvedeli, zakaj je postal tako miroljuben. Najdorf je odgovoril zelo duhovito. Dejal je: «Veste, nekoč so ti igralci meni ponujali remi, sedaj pa je vrsta na meni, da jim vračam enako z e-nakim.« Se vedno ni znano, kdaj bo Stahlberg igral odloženi par- šele na višini 400 m. Dosegla je 8200 m «prostega padca«. Prejšnji svetovni rekord v tej disciplini je dosegla Sultanova (SZ) s 7246 m »prostega padca«. Mednarodni boksarski dvoboj med Regensburgom in Mariborom, se je v soboto zvečer v Mariboru končal z zmago Mariborčanov 15:5. Nogometna reprezentanca gluhonemih Jugoslavije je premagala v Zagrebu reprezentanco CSR 8:3 (7:0). Danes se prične mednarodno prvenstvo ZDA Za mednarodno teniško prvenstvo ZDA sta bila določena kot nosilca skupine št. 1 — med Američani in inozem-ci — Tony Trabert in Ken Rosewall, prvi zmagovalec letošnjega turnirja v Wimbledo-nu, drugi prvak Avstralije. i Američanka BROUGH letošnja zmagovalka v VVimbledonu Prvenstveno tekmovanje se bo pričelo prihodnji petek v Fo-rest Hillsu in se bo končalo 11. septembra. Nosilci skupin med Američani: 1. Tony Trabert, 2. Vic Seixas (prvak 1954), 3. Hamilton Richardson, 4. Gilbert Sliea, 5; Edward Moylan, 6. Art Larsen, 7. Bernard Bart-zen, 8. Herbert Flam. Inozemci: 1. Ken Rosewa!l, 2. Levvis Hoad (Avstral.), 3. Kurt Nielsen (Dan.), 4. Rex Hartwig (Avstral.), 5. Nicola Pietrangeli (It.), 6. Enrique Morea (Alg.), 7. Kosei Kamo (Jap.), Med ženskami je na prvem mestu Doris Hart, ki je zmagala 1. 1954, za njo je Louise Brough, zmagovalka v Wim-bledonu 1955 in nato Bever-ly Baker-Fleitz. dva umi svctovnma KiiuiSAnsiuir.A pkiknstva ha vujllE Favoriti večinoma zmaguj« 3. Ut »SEDN1 k. 37-33 ^vni Finalista v /.»slvilovalni dirki xa diletante dt’8 gleža: ISrotlicrton in Slieil, ki Je premagal IV.: 1. Peacock (Angl.); 2. Krogla: Petrovič 1 MILAN, 1. — Ze včeraj se je na dirkališču Vigorelli pričelo svetovno prvenstvo v raznih dirkah na dirkališču. Diletanti so vozili za kvalifikacijo po dva in dva; bilo jih je 26 in v četrfinale se jih je plasiralo osem z najboljšimi časi, in sicer: Hansen (Dan.), Faggin (It.) Brotherton (An-gija), Sheil (Anglija), Cam-pana (Italija), Van Heus-den (Holandska), Brun (Fr.), Garde (Dan.). V štirih dvojicah so potem zmagžli Sheil, Brotherton, Faggin in Hansen ter sta bili za polfinale določeni dvojici Brotherton - Hansen in Faggin - Sheil. Za hitrostnimi dirkami diletantov so bile hitrostne dirke profesionalcev s sledičimi rezultati: Predteki I.: 1. Sacchi (It.); 2. Patter-son (Avstral.) 12”2. II.: 1. Gaignard (Fr.); 2. Von Bueren A. (Svic.); 3. Gosselin (Belg.) 12”2. III.: 1. Bellenger (Fr.); 2. Gil-len L. (Luks.); 3. Von Bueren O. (Švic.) 11 ”4. IV.: 1. Van Vliet (Hol.); 2. Potzernheim (Zap. Nemč.) 11 ”2. V.: 1. Maspes (It.); 2. Hijze-lendoorn (Hol.); 3. Peacock (Angl.) 11”3. VI.: 1. Derksen (Hol.); 2. Gč-rardin (Fr.); 3. Bardsley (Angl.) 11”4. VII.: Plattner (Svic.) zaradi odsotnosti Gella (It.). Poprave po predtekih I.: Patterson (Avstral.); 2. Gosselin (Belg.); 3. Von Bueren O. (Švic.) 12”. II.: 1. Von Bueren A. (švic.); 2. Gerardin (Fr.) 12”2. III. 1. Potzernheim (Zap. Nemč.); 2. Bardsley (Angl.) 12"2. Skoraj gotovi prvaki Tekmovanje za italijansko prvenstvo v vaterpolu se je že močno približalo koncu. Pred zaključkom lahko še nastanejo kake izpremembe; tudi presenečenja niso povsem izključena. Vendar pa se zdi precej gotovo, da bodo ostali na prvem mestu vaterpolisti, ki tudi sedaj vodijo: to je moštvo Camogli, ki je doslej izgubilo eno samo tekmo in prav tako je samo enkrat igralo neodločeno, medtem ko je dvanajstkrat zmagalo. Ni sicer dalo največ golov — boljši so v tem Lazio, Pro Recco in C. Napoli — pač pa jih je najmanj prejelo. Na žalost je pri vsej stvari še nekaj popolnoma jasno: da bo Triestina ostala na zadnjem mestu. Težko si je zamišljati, da bi nastalo kaj nemogočega in bi se Triestina še vendar plasirala pred Mamelija. Zdi se kar čudno, kako je sploh mogoče, da je Triestina v seriji A, saj je od 14 tekem le enkrat rešila neodločen rezultat, drugače je pa vedno izgubila. Sedaj, ko manjkajo do konca še štiri tekme, je lestvica taka: Camogli Lazio Pro Recco C Napoli R.N.Napoli 13 A.S. Roma 14 CSI Genoa 13 Fiorentina 14 Mameli 14 Triestina 14 14 12 1 14 10 2 14 9 0 13 7 2 7 1 6 0 5 0 5 2 1 45 18 25 2 53 23 22 4 51 34 18 4 47 33 16 5 43 35 15 8 43 34 12 8 29 42 10 7 42 39 12 2 1 11 25 63 5 0 1 13 32 77. 1 Hijezelendoorn (Hol.) 12". Finale poprav 1. Patterson (Avstral.); 2. Potzernheim (Zap. Nemč.); 3. Peacock (Angl.); 4. Von Bueren A. (Švic.) 11 "4. Danes se je tekmovanje nadaljevalo. V izločilnih zasledovalnih dirkah za profesionalce so zmagali Gillen (Belg.), Piaz-za (It.), Andrieux (Fr.), Van Est /Hol.), Messina (It.). Patterson, Nielsen in Strehler. V četrfinalu brzinske dirke, za profesionalce je prvič Sacchi premagal Gaignarda, Van Vliet Pattersona, Bellenger Plattnerja, Maspes Derksena. V drugi dirki pa je Van Vliet spet premagal Pattersona, Plattner Bellengefja, Maspes Derksena in Sacchi Gaignarda. V odločilni dirki za semi-finale je potem končno Plattner premagal Bellengerja. V semifinalu so torej Sacchi, Van Vliet, Plattner in Maspes. Nerealna slika juqoslovanske lahke atletike na državnem prvenstvu Jugoslovansko lahkoatletsko prvenstvo posameznikov ni dalo posebnih rezultatov. Sploh se prvenstva mnogo tekmovalcev niti ni udeležilo. Tako so postali državni »prvaki« nekateri atleti s kaj povprečnimi rezultati. Moški so tekmovali v Sarajevu, ženske pa v Senti. Moški — 100 m: Trifunovič (Partizan) 11,0, Unger (Vojvodina) 11.0. 400 m: Sabolovič (JLA) 49,4. 110 m ovire: Vukelič (Mladost) 15,4. Krogla: Galin (Mladost) 14.81, Gavrilovič (Crvena zvezda) 14,69. Višina: Marjanovič (P) 190, Zečevič (Sarajevo) 190. 1500 m: Mugoša (C.zv.) 3:49,2, Radišič (C. zv.) 3:49,2. Kopje: Pavlovič (Partizan) 69,68, Miletič (Sarajevo) 65,81, Kopitar (Kladivar) 63,93. 10.000 m; Mihalič (JLA) 31:02,6. 5000 m; Štritof (Partizan) 14:43,8. Ceraj (P) 15:00,8. 800 m: Radišič (C. zv.) 1:53,4. Šarič (P) 1:54,1. 200 m: Trifunovič (C. zv.) 21,9, Unger (Vojvodina) 22,1. Disk: Krivokapič (C. zv.) 48,65, Krnjač (C. zv.) 47,45. Kladivo: Račič (Karlovac) 57.81. Gubijan (Partizan) 57.24. 400 m ovire: Radulovič (C.zv.) 55,1, Kopitar (Kladivar) 55,4. Troskok: Milovanovič (Partizan) 14,76, Nenadič (Sarajevo) 14.60 (rekord BiH). Skok ob palici: Lukman (C. zv.) 4,10, Lešek (Kladivar) 4,10. Zenske — 100 m: šikovec (Kladivar) 12,9. 60 m; Bedjanec (Mladost) 8,5, Rajnholc (Senta) 8,6. 800 m: Slamnik (KI,) 2:18.8. Višina: Panič (Senta) 153. Tuce- (Sarajevo) 150, 11,94, Celesnik (KO 200 m: Šikovec Klad''" 80 m ovire: Rab° dost) 11,7. s pr Daljina: Tuce (S.) * cen (KI.) 5,01. . Disk: Matej 41,50, Homolja (M,a SREČKO RA° se uveljavlja kot ših Jugoslovanskih s gašev TS*' lahkoatlbt^ MLADINSKI Jugoslavija^ jjS 11. septembra v ™ Atletska zveza poverila Atletski nije izvedbo mlatiti tletskega dvoboja ,ten>' Jugoslavija 11. sep , de na uspelo izve? ,ji skega dvoboja HrVa ' a venija, je Atletska^ venije sklenila, da ^ la organizacijo tega . nega dvoboja TVD * Kočevje. , **#. INTERMEZ/O U GORENJSKEM - DVAKRAT Z GRMEKOVIMI NA POČITNICAH V RIBNEM PRI BLEDU «Ali se spominjaš?* me je vprašala Stana in nadaljevala; ♦Sedeli smo pred Gasilskim domom, ti si kazal proti nebu in pripovedoval, kaj vidiš letati mimo nad nami. Orle, sokole in druge čudovite ptice... .Glejte, glejte!’ si kričal, ,kako velikanska krila ima ta orel! Kako razteguje rep in ga spet krci. Pazite! Peruti Je stisnil, pripravil se Je, da bo udaril nekam proti tlom. Na nas morda! Skrijmo se!’ Tako natančno si vse pripovedoval, kar si pravil, da vidiš, da smo vsi videli tisto, kar si hotel. Imel si velikansko, neverjetno živo fantazijo...* ♦Popolnoma sl nas hipnotiziral, tako da smo zares videli vse, kar si hotel.* Kaj Je na tej prigodi »Dichtung* in kaj «Wahrheit», naj bo prepuščeno presoji čitatelja samega. 76. V enem od prejšnjih poglavij sem zapisal, da me je družinsko in družabno življenje z vedro in šaljivo Grmekovo rodbino sprostilo moje deške vezanosti in da sem postal zgovornejši in družabnejši, kakor sem bil doma pri Svetem Ivanu. Vendar osnovnih potez mojega prirojenega značaja tudi to dvakratno bivanje s sorodniki na Gorenjskem ni lzpremenllo. Spominjam se, kako sem po nekaj zaporednih dnevih Intenzivnega družabnega izživljanja, ko nisem bil tako rekoč niti za trenutek sam, začutil naenkrat potrebo po samoti in zbranosti ter se pod katero koli pretvezo, navadno z izgovorom, da grem lovit metulje ali iskat ptičjih peres, izognil kakemu skupnemu pohodu in se zatekel na samoten kraj. kdaj v bližnji gozdič, najrajši pa na Ribniško goro. To potrebo po samoti sem občutil navadno po močnih skupnih doživetjih, nekako periodično vsakih nekaj dni, in to nagnjenje do zbranosti je bilo tako močno, da sem vselej poiskal in tudi našel priložnost, da mu sledim. Od najbolj zgodnjih let sem čutil nagonsko potrebo, ko so se mi raznovrstna in močna doživetja nakopičila v notranjosti, da jih v zbranosti in samoti pregledam, podoživim in uredim, čisto spontano ml je prišlo, da sem ob takih priložnostih pri sebi ne samo obnavljal, marveč nadaljeval pogovore, gnal razne prigode do zadnjih posledic in posamezna konkretna doživetja, ki jih življenje skoraj nikoli ne zaključi in zaokroži, v lastni domišljiji izpopolnil. Tu, v samoti in sam s seboj, sem bij neki povsem drugi človek, kot pa tisti, ki je doživljal m počenjal razne prigode v realnem življenju. Ko sem bil sam s seboj, sem bil neprimerno duhovitejši in odre-zavejši, pogumnejši, močnejši in večji. Tako sem v samoti svoja doživetja ne samo urejal, marveč tudi izravnaval ter iskal v sebi ravnovesje med stvarmi kakršne so bile, in stvarmi, kakršne sem čutil, da bi morale biti. Ne takrat, pa tudi ne še kako desetletje pozneje mi niti na kraj pameti ni prišlo, da je ta potreba po zbiranju in urejanju lastnih doživetij v samoti nekakšna osnova lin nekakšen predpogoj za pisateljski poklic. Vse mogoče in nemogoče poklice sem si bil v otroških letih zamišljal, da jih bom Izvrševal, ko odrastem. Toda da bom nekoč pisatelj, to mi še v sanjah ni prišlo na misel. Niti ni bil okoliš v Trstu, a kam 11 pri Svetem Ivanu ustvarjen, da bi bil spodbujal k takim mislim in načrtom, niti mi takih želja ni mogla vzbujati mama, ki je le zelo poredkoma govorila o svojem pisateljevanju in še takrat z grenkobo, tako da ml Je bil njen vzgled prej zastrašujoč kot ohrabrujoč. Pač pa sem že takrat, kot otrok, opazil neko bistveno razliko med mano in mojimi vrstniki, namreč to, da večina izmed njih samote sploh ni prenesla in če je bila k njej prisiljena, da se Je navadno neznansko dolgočasila. Omenil sem že bil, da Jaz dolgočasja sploh nisem poznal. Naj sem bil v družbi ali sam, sem bil vedno z nečim zaposlen, če sem bil vsega kdaj oropan in me Je bilo vse zapustilo, moja domišljija, moj notranji svet me nista zapustila nikoli. Kako malo sem se tudi pozneje zavedal, da je tako zbiranje in urejanje doživljajev in misli v samem sebi osnova pisateljskega poklica, kaže najbolje to, da sem se bil v nekem intervjuju pred uprizoritvijo moje drame «Lopez» sam označil kot neke vrste «lenuha», kar je pokojni Govčkar takoj izkoristil in mi v kritiki vrgel v obraz, češ da bi si kaj takega ne bil mogel misliti o sinu tiste Miirice, ki je bila zmerom delovna in marljiva kakor čebelica (ali mravlja). Seveda nisem mislil tistega «lenuha* dobesedno, kakor ga je bolj ali manj ne-dobrovoljno tolmačil Govčkar. marveč v tem smislu, da pač potrebujem veliko zunanje nedejavnosti (in seveda obenem velike notranje aktivnosti), preden je v meni neko delo toliko dozorelo, da se ga lotim pisati. Toda pri nas je bilo od nekdaj tako zakoreninjeno mišljenje, da pisatelj dela samo takrat, kadar sedi pri mizi in pise ali tipka na pisalni stroj, da si skrupolozen avtor še pomisliti ni upal, da je pravzaprav tudi tisto delo nekaj vredno, ko šele razmišlja in ureja v duhu, kar bo nekoč napisal. Kam li, da bi si bil tak pisatelj upal trditi, da je urejanje v duhu njegovo prvo in temeljno delo in da je prenos tega, kar je v duhu započel in dodelal na papir, samo bolj ali manj mehanična izvršitev v duhu ustvarjenega organizma. Danes, ko smo tudi pri nas končno dobili v Trstenjakovi »Psihologiji umetniškega ustvarjanja* prvi znanstveni poizkus prikazovanja ustvar- jalnega procesa, bi bil že čas, da se otresem0 ,fV' zastarelih kakor škodljivih nazorov, da pisatelj al‘, s fi »dela* samo .takrat, ko sedi pri pisalni mizi ali st0“f(3llCi ; acunu K.U &eai pri piSdJTil mizi JUl i. in čopičem v roki pred platnom. Usodno za P, moje mame je utegnilo biti prav to, da je Pisalau ^ j »»»»»»»»v Jv uvognuu viv* jul u Y to* ud J C r , - |J je bila še sredi prve inspiracije. Čehov je v PisnJiej- ,, mlademu pisatelju, ki ga je prosil za nasvet, ‘J. pišite, dokler ste vroči.* Naš primorski rojak Cl* i11! je znan kot vzoren stilist. Ne samo z začudenj0”’ fvl ju *uaii kul vzoren stilist. iNe samo z zacuaei*j- ju tuai z občudovanjem smo ga večkrat poslušali. recitiral stavek za stavkom odlomek kake svoje že v izklesani obliki, novele, od katere ni bil ^je jjjl napisal. V duhu ni bil samn doživpi snnvi marve ^,ii 'A napisal. V duhu ni bil samo doživel snovi, marve ^ n tudi že obdelal in Jo izklesal v vzorne stavke, v v. V* lil Jv/ iiiJVicoaL v V&uuic J j njegov fenomenalni spomin v zaporedu in re Pisatelj in esejist Filip Kalan je večkrat svo3ee J?', prirojen nagon, spraviti, kai sem bil doživel '"j je bilo pripetilo, v svoji notranjosti v neki : m. J ‘, dogodke in razgovore do kraja ter vse to, skra ^tiS / prebaviti in vključiti v ostalo zakladnico mol*" (p f jju spoznanj. Zato sem tudi v Rlbnem sredi vese 0#. Grmekove rodbine kdaj pa kdaj potreboval ,sa,u jo tudi poiskal. Gotovo mi je pri takem ureJa™ ri tlllJ ■; čunavanju v moji notranjosti odletel marsik‘* ^j,\ ne da bi ga bil opazil, kakor me je drugič ka »aji kak drug prlrodni pojav bliskoma iztrgal iz nosti vase. (Nadaljei vanie