Ameriška Domovi m a
NO. 167
#>/>
■ %%Oa^
flt E IH ■ g/lf HJ— HO/VIF
AMCmCAN IN SPIRIT
totmm m languao« onlt
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 31, 1966
$LOV€NIAN
MORNING NGWSPAPGB
STEV. LXTV — VOL. LXTV
Obrambni minister v Bonnu zavrača krivdo
Obrambni minister Kai-Uwe Von Hassell je zavrnil vsako odgovornost za krizo v narodni obrambi, kjer so odstopili trije najvišji generali.
BONN, Zah. Nem. — Pretekli teden so odstopili trije najvišji generali v zahodnonemških oboroženih silah. Prvi je javno nastopil proti vladni politiki v narodni obrambi gen. Panitzky, poveljnik nemških letalskih sil. Dolžil je vlado odgovornosti za številne nesreče nemških F-104 jet letal, ki so bila 'zgrajena v Nemčiji po ameriških načrtih. Obrambni minister je z odobre-njem kanclerja generala odstavil z njegovega položaja, nakar je ta zaprosil za upokojitev. Ta je bila sprejeta.
Glavni inšpektor nemških o-oboroženih sil, najvišja vojaška osebnost v deželi, gen. Trettner, je odstopil s svojega položaja in zaprosil za upokojitev, ker je vlada dovolila, da se vojaki vpišejo v unijo javnih uslužbencev. Isti razlog je navedel za ponudbo svojega odstopa tudi poveljnik 3. vojnega okrožja.
Vlada je imenovala na mesto gen. Trettnerja naslednika, čaka pa še na imenovanje poveljnika letalstva. Ponudila ga je gen. Steinhoffu, ki je v glavnem stanu NATO, pa mu dala 10 dni za premislek. Obrambni minister Von Kassel je napovedal, da bo zamenjanih še večje število visokih častnikov, pa zanikal vsako odgovornost za “upor generalov”. Ta sam je dal Sovjetski zvezi in satelitskim državam povod za nove napade na Zahodno Nemčijo in njene “militariste”, ki da se pripravljajo na “maščevalno vojno”.
Novi grobovi
John Plesko
Včeraj zjutraj je umrl v Woman’s bolnišnici John Plesko s 1009 E. 74 St., star 71 let, in rojen v Sv. Pavlu, od koder je prišel pred 52 leti. Tukaj zapušča ženo Mary, sina Johna hčer Elizabeth Stinson ter dva vnuka, v starem kraju pa brata Ed-warda in sestro Jero. Brat Joseph je umrl. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v petek ob desetih dopoldne iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Helen Germek
V Woman’s Hospital je včeraj umrla 78 let stara Helen Germek s 17923 East Park Drive, roj. Zalar v Brestu pod Ljubljano, od koder je prišla v Ameriko 1. 1909, prvič vdova po 1. 1924 umrlem možu Martinu Mazi, drugič po leta 1947 umrlem možu Martinu Germeku, mati Anthony]a Mazi, Josepha Mazi, Josephine Krody in Willi ama Germek, 12-krat stara mati, enkrat pramati, sestra Janeza (v Jugoslaviji). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v petek s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Antona v Bessemerju, Pa., in s pokopom na tamkajšnjem pokopališču. Čas še ni določen.
Način Castrove gverile se v Andih ni izkazal
Posebno izvežbane vojaške 'enote v Peruju, Venezueli in Kolumbiji so po Castrovem vzoru organizirano gverilo večinoma uničile.
¥ Južnem Vietnamu ho 600,000 naših vojakov?
V	jugovzhodni Aziji hude povodnji
VIENTIANE, Laos. — V jugovzhodni Aziji trajajo že nekaj časa hude povodnji, ki so posledica nalivov deževne dobe. Že pred mesecem je na primer Rdeča reka v Severnem Vietnamu tako narastla, da so morali poslaniki v Hanoiu obložiti svojg uradna poslopja z vrečami peska, da preprečijo nevarnost vdiranja vode v spodnje prostore. -Sedaj je pobesnela reka Mekong, dolga 2,600 milj, in ogroža Tajsko, Laos, Kambodžo in Južni Vietnam.
V	izredno veliki nevarnosti sta bregova v Tajski in Laosu. Posebno je ogrožena laoška kra-Jevška prestolica Prabang. Na-^elja ob reki so vsa izpraznjena, v a ne bi prišlo do človeških žrtev. Nevarnost pa je, da bo »ločno prizadet pridelek riža.
lade posameznih držav so že erganizirale reševalne akcije. So bolj primitivne, vendarle vsaj J16 aj pomagajo preplašenemu n obubožanemu prebivalstvu.
^ Avstralski kitolovci imajo kitov0 pravico uloviti do 2,000
JSSLwave
Večinoma sončno in toplo, r^ajvišja temperatura 86.
Predložile so sprejem rdeče Kitajske v ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Devet držav, članic .Združenih narodov, je uradno predložilo tej organizaciji, da sprejme v svojo sredo rdečo Kitajsko namesto nacijonalne, ki ima svoj sedež na Formozi. Doslej je prišlo to vprašanje redno vsako leto na dnevni red, pa je bila rdeča Kitajska vedno zavrnjena. V zadnjih letih se je okrepilo razpoloženje za sprejem rdeče Kitajske, ko pa je ta začela šariti z atomskim orožjem, se pa zdi, da je to nekaj popustilo.
Združeni narodi bodo začeli svoje redno zasedanje v New Yorku 20. septembra. To bo po vrsti 21. zasedanje redne skupščine ZN.
Združene države so še vedno nasprotne sprejemu rdeče Kitajske v ZN, ker je Kitajska formalno z ZN še vedno v vojni na Koreji in ker se noče odpovedati uporabi sile kot sredstva v mednarodnih odnosih, kot predpisuje ustanovna listina ZN.
SAIGON, J. Viet. — Tisti a-meriški vojaški strokovnjaki, ki morajo misliti, kako se bo vojskovanje v Vietnamu razvijalo v prihodnjih letih, so menda že napravili načrt, da bo treba imeti čez poldrugo leto v Vietnamu BOGOTA, Kol. Ko. je Fidel goo.OOO naših vojakov. Po nji-Castro s svojirrS^gverilci pregnal hovem načrtu jih bo na frontah z oblasti na Kubi Batisto, je na-jV	samo 50-66%, vsi drugi
povedal, da bodo revolucionarne, bodo pa opravljali siužbe v za_ sile prišle po njegovem zgledu |edl’u
na oblast tudi v ostalih državah j precej se jih bo moralo posve-Latinske Amerike. Za prve.cilje	opravilom, ki naj ustvarijo
svojih zadevnih naporov si je iz- jU2n0vietnamski narod. Sodelo-bral Venezuelo, Kolumbijo in vati bodo mora]i v javni upra_
Peru. Venezuelska Narodna o. vp v prosveti; zdravstvu, zbolj. svobodilna vojska je povzročala šanju prometne mreže, poljedel-vladi piecej težav, dokler ni ar- sbva jtd_ precej ^ega de]a 0prav-mada s pomočjo ameriških vo- ljaio že sedai naši marini; kadar jaških -svetovalcev našla uspešen niso na frontah. Pri tem imajo
način boja z njo.	menda kar čeden uspeh. To je
Pod vodstvom Castrovih agen- tudi dalo povod za gornji načrt
tov in na Kubi izvežbanih gve- pjste čete, ki bodo odločene za rilcev so začeli rdeči upor tudi v boje na frontah, bodo pa pred-'n Peruja. Glavna o- vsem uničevale večje sovražni-porišča so si izbrali v Andskih k0ve oddelke, partizanska opori-gorah. V prvem razdobju^ jim ££a> zai0ge partizanskega orožja, vladne čete niso mogle do žive- municije, hrane itd. Z gveril-ga. Ko so dobile na. razpolago skim vojskovanjem na drobno se nekaj helikopterjev iz Združe- ne bodo pečale, to delo bo mo-nih držav in v boju proti gverili ra]a opraviti saigonska armada.
JOHNSON JEMLJE GROŽNJE RDEČE KITAJSKE RESNO
izvežbane vojaške svetovalce, se je položaj naglo spremenil. Večji del rdečih gverilcev v o. menjenih državah je dejansko uničen, ostanki pa begajo po redko obljudenih predelih.
Gverilcem v omenjenih državah Latinske Amerike ni uspelo dobiti podpore širokih ljudskih množic, četudi je treba priznati, da obstoje v vseh treh dovoljšni vzroki za socialni nemir in nezadovoljstvo. Velika večina vse zemlje in vsega ostalega imetja je v lasti nekaj odstotkov prebivalstva, ki se koplje v obilju, med tem ko večina trpi vsakovrstno stisko. Dokler ne bodo izvedene obsežne in globoke socialne reforme, nevarnost komunistične revolucije v Latinski A-meriki ne bo- izginila, pa naj posamezne države razpolagajo s še tako odličnimi posebnimi oddelki proti gverili.
Japoncem se srodi dobro
TOKIO, Jap. — Letni dohodek privatno zaposlenih Japoncev se je v zadnjih 5 letih dvignil za 74% in je dosegel lani povprečje $1,408.
Kakor je ta načrt razumljiv, pa bi vendarle rekli, da ni sedaj primeren čas, da bi ga vojaški strokovnjaki prodajali naši javnosti. Kaj pa bodo rekli naši politiki, posebno kandidatje, ko bodo zvedeli o njem? Ali naj gredo z njim pr e’ volivce?
— Telo povprečnega odraslega ima nekaj čez pet kvartov krvi.
Argentina m avila pravico do šhalkan la
BUENOS Al RES, Arg. — Predsednik republike gen. On-gania je dejansko od-nravil pravico do štraikanja. Delavstvo v kovinski industriji, ki ie napovedalo pretekli teden štrajk, je tena odpovedalo.
Vlada je določila, da bo ona posredovala med delodajalci in delojemalci, če ti sami ne bodo mogli doseči sporazuma. Med tem državnim posredovanjem štrajk ne bo dovoljen. Vladno posredovanje bo praktično za obe strani obvezno.
Delavske unije z novo odredbo verjetno niso zadovoljne, toda se ji za sedaj še niso postavile po robu. Trenutno nemara še niso voljne začeti boj z vojaško vlado, ki je pokazala, kako daleč je pripravljena iti, pri svojem nastopu proti levičarski propagandi na univerzah.
Predsednik ZDA je dejal včeraj, da mora vsako besedo grožnje rdeče Kitajske jemati po njenem pomenu, dokler nima dokazov, da ne bo mogla biti izpolnjena ali pa da na njeno izpolnitev dejansko tisti, ki so jo izrekli, ne mislijo.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Združenih držav L. B. Johnson ie govoril kakim 8,500 veteranom na narodni konvenciji Ameriške legije v orožarni okrožja Columbia. Poslušalce in deželo je zagotovil, da bodo Združene države vztrajale v Vietnamu, dokler ne bo komunistični napad zavrnjen. Predsednik je posebej poudaril, da se dežela ne sme igrati s kitajskimi grožnjami o zažigu novih osvobodilnih vojn in jih jemati kot izključno “besede”. Komunistična akcija v Vietnamu je po njegovem “začetna slava vrste bombardiranj” in mora zato biti zavrnjena.
Uvodniki v peipinških listih , —r—— '	... — 
so včeraj pozivali k uporom v mnogih delih sveta, ki naj bi “razgrizli” ameriško vojaško moč, dokler je ta zaposlena v Vietnamu. Bela hiša k tem pozivom ni zavzela nobenega stališča, ni pa izključeno, da so ti kitajski pozivi imeli svoj vpliv na Johnsonov govor ameriškim veteranom. Johnson je dejal, da je boljše, da verjamemo kitajskim grožnjam, da jih jemljemo zares, dokler nimamo dokazov, da so le besede. Jemati jih lahko bi pomenilo igrati se z varnostjo lastne dežele.
Predsednikove odločne besede so sprejeli navzoči z živahnim odobravanjem. To je postalo še bolj živo, ko je narodni pov'” nik .Ameriške legije El d James pozdravil Johnsona kot “borečega se” Amerikanca in se mu zahvalil za njegov vojaški poseg v Južni Vietnam in v Dominikansko republiko.
Konvencija pa ni kazala nobenega navdušenja za oni del Johnsonovega govora, v katerem je poudarjal potrebo po programih, ki “naj odstranijo korenine vojn”, ko bo bojevanje končano.
Napovedal je uporabo velikih sredstev za obnovo in pomiritev Azije z vključno Severnim Vietnamom.
Nlihajfo Mihajlov ima že prvega begunca v Italiji
PADOVA, It. — Nikola Colak je eden med tistimi šestimi prijatelji znanega dalmatinskega u-pornika Mihajlova, ki bi radi izdajali svoj neodvisen političen list. Titovi policiji seveda ni prišlo niti na misel, da bi kaj takega dovolila. Zato je pa Mihajlo-vu podaljšala bivanje v ječi od treh dni na nedoločen čas, par drugih njegovih somišljenikov pa zaprla.
Taka usoda bi bila najbrže ča-
Iz Clevelanda in okolice
Mestni svet ali volivci?—
Ko je bilo vprašanje mestnega dohodninskega davka pred dve-mi leti predloženo v odločitev volivcem, so ti davek zavrnili. Sedaj je posebna “Mala Hooverjeva komisija” odločila, da mesto brez takega davka ne more več izhajati. Predložila je, naj bi uvedli pol odstotka mestnega dohodninskega davka. Člani mestnega sveta, ki so uvedbi tega davka nasprotovali tedaj, so zopet predložili, naj bi bilo izročeno v odločitev volivcem. Mestni župan Locher, predsednik mestnega sveta Stanton in večina članov mestnega sveta pa je na stališču, naj o uvedbi davka odloči mestni svet, ki ima to pravico v okviru zakonov. Zmagalo bo po vsem sodeč županovo stališče in Cleveland bo imel prihodnje leto mestni dohodninski davek, kot ga ima večina ohajskih mest.
Zadušnica—
V petek ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. duhovnika Antona Kumljanca, ki je nazadnje služboval pri Sv. Križu pri Moravčah, pa nedavno umrl v Ljubljani.
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv.
kala tudi Nikolo Colaka, pa jo je j fant rajše pobrisal v Italijo in v I Kristine sv. maša za pok. Jose-Padovi poprosil za političen azil. j phino Kovačič za 30. dan njene Policija je rekla, naj počaka par smrti.
dni, in namignila, d? bo prožni? ^ Jetri ob 6.30 bo v cerkvi sv. ugodno rešena.	(Pelicite sv. maša za pok. Josepna
Colak je bil preje predavatelj j Levsteka ob 16. obletnici smrti, na zagrebškem Zavodu za zgo-
dovino delavskega gibanja. Ko se je pridružil Mihajlovu, je službo zgubil.
Olajšani bodo nekateri pogoji za vselitev v ZDA
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za delo bo
Peiping očita Kubi sovraštvo do črncev
MOSKVA, ZSSR. — Kuba je edina socijalistična dežela, ki ima pomembnejšo črnsko manjšino. Ne bi mogli reči, da so črnci tam priljubljeni, toda ne preganja jih pa tudi nihče. Pri vsem
Srečanje v Astrahanu
na Volgi
ASTRAHAN, ZSSR. — V po-nedelj ek so končali tu svoj obisk trije -glavni vodniki Sovjetske zveze:	Brežnjev, Kosygin in
Podgorny. Tu so se sestali in r a z g o v a rjali s predsednikom Finske Kekkhonenom, ki je na obisku v Sovjetski zvezi.
CLEVELAND, O. — Cenijo, da je v naši deželi vseh katoliških za šolo godnih otrok okoli 11.5 milijonov. Od teh jih skoraj polovica obiskuje zasebne katoliške šole. šole se pa nahajajo že nekaj let v hudih težavah. Manjka jim učnih moči iri prostora. Zato je razredno povprečje veliko nad dovoljenim in racijonal-nim. Katoliške šole bi rabile samo za nova šolska posloppja in moderniziranje starih nad $721 milijonov, ki jih pa ne morejo od nikoder pričakovati. Pri tem se kvaliteta katoliških šol dviga hitrejše kot kvaliteta podobnih drugih šol. Kako dobre so katoliške šole, se vidi po tem, da gre 54% njihovih učencev po gradu-aciji v višje šole ali pa v druge katoliške učne zavode.
Kako zelo naraščajo katoliške šole, vidimo iz sledečih podatkov: 1. 1952 je bilo na katoliških ljudskih šolah 3,224,000 učencev, 1. 1962 jih je bilo 4,472,000. V
Nase katoliške sole se borijo i velikimi težavami
srednjih šolah jih je bilo leta , hitro rastejo izdatki za plače uč-1952 619,000, 1. 1962 pa 991,000.
Značilno je tudi hitro naraščanje kvalifikacije učnih moči. Že nad 50% jim ima B.A. ali več.
Manjkajo pa podatki, odkod prihajajo B.A. diplome.
Računajo, da bo 1. 1968-1969 hodilo v katoliške šole že nad 6,440,000 učencev, torej milijon več kot 1. 1962. Ta prirastek bo zahteval novih 21,000 redovniških in 10,500 posvetnih učnih moči. Vse pa kaže, da bo treba več posvetnih radi pomanjkanja redovniških moči. Sploh postaja vprašanje učnih moči glavna skrb katoliške prosvete. Saj je število posvetnih učnih moči na katoliških ljudskih šolah narast-lo zadnjih 10 let za 589%, v srednjih šolah pa le za 169%. Odnosi med obema skupinama učnih moči so na splošno dobri, je pa tudi nekaj pritožb, da posvetne učne moči ne čutijo zmeraj, da so ravnopravne z redovniškimi.
Huda bolečina za katoliške šole so tudi upravni stroški. Izredno
nemu osobju. Pri vsem tem pa še močno zaostajajo za plačami v drugih podobnih zavodih. Dosti skrbi dela tudi pomanjkljiva strokovna oprema pouka. Javne sole so v tem pogledu veliko na boljšem.
Mnogo težav dela tudi prenatrpanost razredov. Skoraj polovica šol ima razrede z 51-85 u-čenci, dočim znaša v javnih šolah število učencev v razredih komaj 30. Visoko je treba tudi ceniti lep odnos med učenci in učnimi močmi, kar omogoča visoko stopnjo discipline, ki je na drugih šolah velikokrat ni.
Težave so pa tudi z učnimi pripomočki. Katoliške šole jih imajo praviloma veliko manj kot javne. Isto velja tudi za knjižnice.
Vsekakor pa spadajo katoliške šole med največje kulturne dobrotnice naše dežele. Ako bi morala javna uprava prevzeti nase breme za šolanje 5.7 milijonov
otrok, bi rabila v ta namen bilijone dolarjev in bi bilo še zmeraj odprto vprašanje, ali ne bi izobrazba naše mladine dobila polnovreden nadomestek. Zato ni brez temelja upanje, da bo morala tudi javna uprava priskočiti zasebnim šolam bolj na pomoč kot jim do sedaj. V tej smeri se zadnja leta že kaže napredek. Ni velik, ampak vsaj začetek je. Seveda imajo podpore iz javnih sredstev tudi svojo senčno stran. Zahtevajo od zasebnega šolskega sistema več birokracije, ki se za njo utegnejo skrivati vse mogoče hibe v narodni prosveti.
Kot dobro znamenje moramo končno tudi omenjati pojav, da nezaupanje do katoliških šol izginja, akoravno niso brez napak. Zmeraj manj je napadov nanje, zmeraj manj taki napadi pomenijo. Tudi to je potrebno, da bo enkrat zavladala med obema skupinama naše šolske prosvete prava ravnopravnost brez vseh predsodkov. ,	, i
—i-j—1 ■ ■ ^ i h
°" i tem so v Peipingu mislili, da je mililo par pogojev za vselitev v dobr0j ako napadejo svojega
Ameriko. Poenostavljen bo po-1 nekdanjega somišljenika Castra stopek za dokazovanje strokov- in mu očitajo, da se obnaša do ne sposobnosti. Iz spiska “črnih” domačih črncev kot ameriški delavcev, to je takih brez prave | irnperija}isti; odnosno Ku Klux kvalifikacije, bo pa črtana tret- Klan
jina poklicev. Na listi se nahaja-1 Med Peipingom in Havano so io samo taki poklici, ki jim se-%e dolgo vse vrste odnosov, par-danji zakon ne dovoljuje vselje- tijska, diplomatska, gospodarska, vanja. Seveda bo vseljevanje zeio hladne, toda tako ostrih na-kandidatov v teh poklicih veza-jpadov si pa Peiping še ni dovo-no na običajne pogoje, ki veljajo za vse poklice, ki so bili že do sedaj dovoljeni.
Ko bodo spremembe stopile v
lil. Kitajski komunisti pač ne morejo pozabiti, da so vsi njihovi predlogi na znani kubanski “konferenci treh kontinentov” veljavo, bo na primer mogoče propadli, za kar dolžijo Castra, vseljevanje strojepiskam, čuvajem, prodajalkam, šoferjem, pericam, vratarjem itd. Izpolniti
bodo pa morali vse tiste pogoje, TOKIO; w _ Izkflzalo ki veljajo za ze sedaj dovoljene1 j poklice.
Zadnje vesti
Rosi želijo zlato klavzulo v zimanii trgovini
ATENE, Gr. — Rusija prodaja Grčiii generator z zmogljivostjo 200.000 kw, pogodba je že skoraj sklenjena, se je pa zadnji trenutek zataknila, Rusi hočeio j namreč na dolarsko ceno obesiti zlato klavzulo. Ako bi Amerika nodražila uradno ceno za zlato, bi morala Grčija več plačati v dolarjih, kot je dogovorjeno.
Grčija te klavzule noče sprejeti, akoravno ne bi zanio imela posebnega pomena, kajti Grčija bo generator plačala z dobavami domačega tobaka. V Atenah su-miio. da Rusi zahtevajo klavzulo nalašč, da bi s tem zbodli ameriški ponos.
— Karolina se je razdelila v Severno in Južno državo leta !729.
-------
se je,
so bila snoročila o odpovedi demonstracij pred sovjetskim ooslaništvo v Peioin-gu, napačna. Včerai se ie zbralo tam okoli nol miliiona mladih Kitaicev. ki so kričali nro-ti ruskim “revizionistom” in slavili Marksa, Lenina in seveda Mao-Tsetunga. Demonstracije so notekale mirno in so bile okoli poldne že končane. Vojaštvo in noliciia sta varovala vse dohode proti poslopju sovjetskega poslaništva.
WASHINGTON. D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval s 336:42 ustanovitev novega zveznega tajništva za nromet na kopnem in v zraku. Izven njegovega delokroga ostane nromet na vodi. Podobni zakonski predlog v senatu je obtičal v odboru, na napovedujejo, da bo sprejet še pred koncem letošnjega zasedanja.	•
KMEfUSKA DOMOVINA, AUGUST 31, 1966
f 1 '>MBIIiiM
6117 St. Clair Ave. — OJEnderacm >-062« — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
manjkalo. Tak spisek mu bo tem bolj potreben, ker mora jPaPirJa sPričo opreme tega lista, še zmeraj spretno nihati med posameznimi strujami v last- No’ treba Je razumeti: List NO-ni stranki, čeprav je njihovo moč že precej okrnil.	j VINE DANICA izdaja društvo,
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
La Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
(	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$15.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 167 Weds., Aug. 31, 1966
Wilson: počitnice brez počitka
Angleški ministrski predsednik Wilson je začetkom avgusta poslal parlament na počitnice. Še preje je pa delo ma preosnoval svojo vlado, ne toliko na pritisk javnosti ko. na prikrito zahtevo nezadovoljnežev v svoji stranki. Zato je preosnova bolj ogledalo razmer v njegovi stranki kot odsev političnega razpoloženja v deželi.
Parlament bo na počitnicah do srede oktobra. Tako dolgo bi moral biti na oddihu tudi Wilson sam, pa ni bil. Nagrmadilo se mu je toliko nedokončanega dela, da je bi založen s skrbmi vse počitnice. Med skrbmi so tudi take, ki jih bo moral prenesti na novo parlamentarno zasedanje.
Ko je v marcu prevzel vlado, se je takoj moral spoprijeti z gospodarskimi problemi, ki so mučili že vse bivše konservativne vlade. Cene so rasle, z njimi pa tudi zahteve delavskih unij po večjih plačah. Plačilna bilanca je trpela in trpi od stalnega primanjkljaja, ki drži angleški funt stalno na robu nevarnosti, da bo treba angleško valuto zopet devalvirati. Wilsonova vlada je bila prisiljena, da predloži parlamentu celo vrsto zakonov, ki pomenijo pravo deflacijo, zvezano z žrtvami in bremeni, ki jih angleški narod ni hotel sprejeti brez godrnjanja. Gospodarska zakonodaja pa še ni zaključena. Bo jeseni prišla na vrsto med prvimi predmeti, ki se bo z njimi vbadal angleški parlament. Zakonske predloge je pa treba pripraviti že med počitnicami, kar bo dvakrat zoprno delo. Pripravo na zakonodajo bo spremljalo par političnih dogodkov, ki bodo za Wilsona pomenili delo “ob potu svojega obraza”.
Za začetkom septembra bodo angleške delavske unije imele svoj redni letni kongres v Blackpoolu. Unije sicer ne odločujejo o angleški parlamentarni politiki, imajo pa ven-larle nanjo svoj vpliv. Ta vpliv bodo izrabile prav letos, kajti kritično bodo morale presoditi vladno zahtevo, naj delavske plače zamrznejo vsaj za šest mesecev. Vlada se bo sicer lahko sklicevala, da je parlament zakon o tem že izglasoval, toda unije si ne bodo dale vzeti pravice, da vladno stališče podvržejo ostri kritiki. Glavni kritik bo bivši minister Cousins, ki je ravno radi tega izstopil iz vlade.
Komaj par dni za tem se bo sestala britanska imperi-jajna skupnost na letno zasedanje. Tudi tam ne bodo debate potekale mirno. Mnogo bivših angleških dominijonov je namreč strašno nezadovoljno z Wilsonovo politiko v Rodeziji. Wilson je upal, da bo belo manjšinsko rodezijsko vlado spravil s sankcijami na kolena, pa se mu to ni posrečilo. Nekaj dominijonov zahteva ostrejšo politiko, nekaj domijonov s Tanzanijo na čelu pa kar naravnost grozi, da bo zapustilo skupnost, ako londonska vlada ne ukroti rodezijske vlade. Grožnja najbrže ne bo uresničena, bo pa še bolj zrahljala že itak trhlo imperijalno skupnost.
Takoj za tem bo zboroval Svet zveze tistih denarnih zavodov, ki dajejo kapital za stavbeno gibanje. Svet je nezadovoljen z vlado, ker mu ne pusti, da bi svobodno določal obrestno mero za stavbna posojila. Zato verjetno ne bo ugodil vladnemu predlogu, da bi zamrznile tudi obrestne mere na sedanji višini. To bi seveda spravilo v stagnacijo angleško stavbeno gibanje.
Najhujša skrb za Wilsona bo pa letni občni zbor njegove stranke, ki se bo vršil 3. oktobra v Brightonu. Res je, da imajo na stranko velik vpliv vsi poslanci, toda neomejeni politični gospodarji na zboru pa ne bodo. Tisti del poslancev, ki kritično presoja Wilsonovo politiko, bo imel na zboru veliko prijateljev med delavskimi politiki, ki ne sedijo v parlamentu. Debate na zboru bodo ostre, za marsikaterega ministra celo usodne. Zato že sedaj govorijo politični krogi, da bo Wilson moral jeseni znova preobraziti svojo vlado. Sklepi, ki jih bo zbor napravil, sicer ne vežejo vlade, ki je odvisna samo od zaupanja poslancev, toda noben ministrski predsednik še ni mirno šel preko volje in želje stranki-nir letnih občnih zborov, tudi Wilson ne bo mogel, ako-ravno ima v parlamentu večino 97 poslancev.
Malo mu bo seveda v tolažbo, da bodo konservativci imeli tudi v Brightonu svoj redni občni zbor, kjer bodo premišljevali, zakaj so spomladi tako nemarno pogoreli pri zadnjih parlamentarnih volitvah in kaj jim je treba storiti, da se v nekaj letih zopet dokopljejo do oblasti.
Wilson je pa pogumen politik. Vkljub vsem tem grozečim težavam misli tudi na reformo angleškega parlamentarnega sistema. V ta namen je postavil za predsednika parlamenta znanega delavskega poslanca Grossmana, ki že dolgo vrsto let zagovarja potrebo po reformah v angleškem parlamentu.	'	1	>
Letni občni zbor v Brightonu bo pa za Wilsona ne samo kraj, kjer bo zvedel, kaj želi stranka od njega, bo tudi prilika, da ugotovi, kdo med delavskimi politiki kaj pomeni v stranki. Delavska stranka je bila predolgo v opoziciji, nima torej veliko takih politikov, ki bi bili dobro znani v angleški javnosti in v delavskih krogih. Lahko bo sam pri sebi napravil spisek poslancev, ki bi bili godni za ministr-stre v prihodnjih vladnih rekonstrukcijah, ki jih ne bo
j BESEDA IZ NARODA
Deveta konvencija SME
CLEVELAND, O. — Prihodnjo soboto, dne 3. septembra, bo v Torontu v Kanadi otvorjena IX. konvencija društva SAVE (Slovenski Akademiki v Ameriki). Na zborovanje bodo prišli delegati iz vseh večjih slovenskih naselbin. Dočim bo nekaj sestankov konvencije namenjenih samo članom SAVE, bo večina ostalih točk odprta vsem, ki bi se zanimali. Tema letošnjih predavanj bo “Odnosi med Cerkvijo in državo”, ki je spričo vatikanskega koncila vsekakor svetovno sodobna. Posebno za nas, Slovence je važno, da to vprašanje proučimo, ker se prav v tem času odigravajo v naši domovini razgovori med rdečo vlado in cerkvenimi zastopniki. Ti razgovori bodo vplivali brez dvoma ne samo na verska vprašanja, ampak na širše polje svobodnega izražanja. Vsa ta vprašanja so namreč tesno povezana s problemom osebne svobode ter zato segajo prav do korenin sodobnih narodnih problemov.
Glavni del konvencije se bo vršil v cerkvi Marije Pomagaj v središču mesta Toronto na 611 Manning Ave. V soboto popoldan bo predaval dr. Kirscb-baum, predsednik etničnih časopisov v Kanadi, v nedeljo pa le tošnji slovenski novomašnik rev. F. Turk. Poleg organizacijskih sestankov in debat bo v soboto zvečer tudi zabava s kulturnim programom. V nedeljo popoldan se bo formalni del konvencije zaključil z izletom na slovensko letovišče. Tam bodo člani SAVE in ostali prijatelji imeli priliko prisostvovati tekmi v odbojki med moštvi iz Clevelanda in Toronta. Ob mraku se bo pa razvila domača zabava ob kresu slovenskim petjem. V ponedeljek bo organiziran obisk nove mestne hiše v Torontu, nakar se bo konvenčni program zaključil kosilom v “Tiroler House” stavraciji.
Vsi člani SAVE in vsi njeni orijatelji ter sploh vsi Slovenci ki se zanimajo za slovenska vprašanja, so vabljeni k prisostvovanju ob IX. konvenciji ■s A VE. Slovenci iz vseh krajev, posebno iz Toronta in bližnje o_ iolice, ste pa še posebno vabljeni na sobotno zabavo. S svojo prisotnostjo boste pokazali, da vam je slovenstvo še vedno njena vrednota, ker boste podprli mladino, ki hoče po svojih močeh obdržati vsaj majhen košček slovenske dediščine ter skuša čim bolj podaljšati življenje slovenstvu v naši novi domovini.
Na svidenje v Torontu!
Tone Arko
ki je moralo nastati na povelje komunističnega režima v Tito-vini...
O VSEBINI LISTA NOVINE
!! ID A N I C A — Čeprav naslovi
„„	. i -	1 v I člankov z velikimi in mastnimi
20. avgusta položeno k večnemu Lrkami takoj padejo v ^ vse_
počitku. Tam je pokopan pokojnikov brat Jože.
M.B.
tudi
eno pritegnejo pozornost nase najprej — slike! Kar 15 jih je, lepih, velikih. Papež, kardinali, bji ,	,	v	„ iškofje, Vatikan, svetniški kandi-
r§l3tf3Ž<$ jesen Z@ prlheje | dat p. Mandič. Vse to — od konzulata v Double Bay! Kaj hočeš še več, bratec moj?
O, pa hoče še več — ne morda konzulat, več hoče režim, ki daje konzulatom navodila. (Vendar
CLEVELAND, O. — Čas se hitro zavrti in dozori, še nekaj toplih dni in našega romanja v naravo in obiskovanja “veselic” bo konec. Izrabimo še to nedeljo Pa mislim, da mojega imena ni in pohitimo med naše borce, ki poslal v Double Bay — Bel-prirejajo svoj piknik na Sloven- grad)- In kaj je tisto — več? ski pristavi. Za lačne in žejne bo List Novine Danica je prve tri dobro preskrbljeno. Kot po na- strani napolnil z opisom — in vadi, zopet prosimo za pecivo, slikami — “reguliranje odno-Če le morete, prinesite s seboj sov” med režimom v Belgradu in izročite v kuhinji.	in Sv. Stolico v Rimu. To je ti
Ob prijetnih zvokih “Soneta” sto, kar sem moral jaz zvedeti se bomo lahko vrteli in veselili “iz prvega vira” in hitro. Dne 25. pozno v noč. Drugi dan bomo junija so se vršili podpisi, 30. ju-lahko počivali, saj bo naš Delav- nija je list izšel, vsaj tako piše, ski praznik. Ne pozabimo na to! res, mudilo se je. Kako bi moja Upam, da bomo tudi suha grla malenkost brez te pošiljke zve-in srca ogreli in skupaj zapeli: dela, kaj je rekel papež, kaj je
VESTI

“Mi pa ostanemo, kakor smo bili, enega srca in ene krvi!”
Odbor
Smrf rojaka ¥ Okicag^s
CHICAGO, 111. — Po dolgi in težki bolezni je umrl 15. avgusta St. Anne’s bolnici 71 let stari rojak Frank Sheryak, rojen na Kremenci pri Igu pod Ljubljano. V Ameriko je prišel leta 1912 in je živel dolgo v Louisvillu, Ky., dve leti v Kaliforniji, zadnja dva tedna pa v Cicero, 111. Zapustil je ženo Josephino, roj. Perušič, hčerki Florence Gibson (St. Antonio, Tex.) in Virginio Haitlauf (Seattle, Wash.), sina Roberta z družino (Kentucky), 12 vnukov in vnukinj, sestri Mario Brenčič (Cicero, 111.) in Francko Glinšek (Slovenija) ter več drugih sorodnikov v Ameriki in v Sloveniji. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena in Kolumbovih vitezov. Pogreb je bil iz Žefranovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Štefana, nato pa je bilo pokojnikovo truplo prepeljano v Chisholm v Minnesoti
dugo-konisiSat v S^d-neyju dobil primaren odgovor
CLEVELAND, O. — V avstralskih “Mislih” (glasilo Slovencev v Avstraliji) smo brali odgovor urednika na pismo, ki
ga je prejel iz jugoslovanskega konzulata v Sydneyju, AvstraH-P ““T 0610 0oiJ ™ l!ot mi-ia. Zdi se. da ie ndoovor el.,,!'™ n',e' 2e sami> tak PaPir za ta
izjavil g. Časaroli, kaj so spregovorili zastopniki režima in — last not least — kako strašno navdušeno je od režima zahtevano ‘Društvo katoličkih svečenika” v blaženi Hrvatski! Od kod to meni, g. konzul?
NAVDUŠEN — TUDI JAZ? Vsekako je bil namen pošiljke, da bi se tudi jaz navdušil in še komu povedal, kako velikodušni, naravnost pobožni so — komunisti tam preko, vse od Tita navzdol. Žal, ne bo iz tega nič. Že zato ne, ker je te vrste propaganda tako luknjičasta, da se skoznjo celo bolj vidi kot mi-
va; o«	, i P11U	samo iaK p£
v svet!
škoda, če ne bi j zvedela šir-1 faV™’ da U ^atskoj” - za javnost. ZL	.m, ki priki- dTa?° rab? ~ list mma takeša
mavajo vabam	znih konzula- PfPir+ja- Pol<^ lega mi ni treba
tov ter jim namesto krepkega	V navdusenie ^a povelje
odgovora nasedajo in se jim pre-	J 6 2 a kot moraj°
pustijo, da jih vlečejo za nos...	Syece^lcl ’ v Zašrebu-
Pa poglejmo, kaj pravi.	Dokument o reguliranju od-
lr,zyczv,z sem Zg prej kraJ, pa na_
nosov
Yugo-konzulat v Sydneyu [dušenje se ni dvignilo v meni.
se izpostavlja zasmehu Sem že tudi povedal poprej v Ne vem, kje sem nedavno bral, MISLIH, koliko so komunisti da je Titov režim “uredil odnose “dali” Cerkvi in koliko so obdr-Vatikanom” predvsem zato. žali zase. In še tistih nekaj drob-da bo delal s to potezo propagan- cev so dali le zato, ker so zašli v do v svobodnem svetu in se hva- tako zadrego, politično in gospo-lil s svojo naklonjenostjo do darsko, da si brez “reguliranja Cerkve in katoličanov sploh. Ni- odnosov” z Vatikanom ne upajo sem veliko dal na tisto razlago, več pogledati v zapadni svet. In ali zdaj me je Titov konzulat v za kako dolgo? Če bo od njih od-moji soseščini sam prepričal, da visno, samo za tako dolgo, dok-je res tako. Dokaz je na dlani. ler jim ne bo kazalo po tem e-V petek, 22. julija 1966, je bila nem koraku nazaj narediti dva v Double Bay-u oddana na pošto ali tri naprej — v “čistejši” ko-pošiljka z naslovom: Mr. P. Ber- munizem!
nard Ambrožič, 6 Wenthworth Če hočejo, da bom navdušen, St. Pt. Piper. Torej name osebno, naj nehajo pošiljati svojo propane morda na list MISLI. V ku- j gando, dokler ne bodo mogli po_ verti sem našel nekak časopis v ročati, da so vrnili Cerkvi oropa-hrvaščini, poleg tega pa listek z ne cerkve, hiše, semenišča, sa-oesedilom: With Compliments mostane, šole, tiskarne, različne of the Yugoslav Consulate, Syd- zavode, publikacije, z eno bese-ney-	v	do: SVOBODO! Naj nehajo po-
Od kod ta čast meni? Od kdaj šiljati te vrste propagando, dok-sem pri njih tako dobro zapisan?[ler ne bodo, prav v smislu doku-Toda poglejmo, kaj so mi posla- menta o “reguliranju” prepove-_	dab duhovniškemu društvu de.
List iz Zagreba, naslov NOVI- lati politiko, kot jo delata vsaj NE DANICA, VI. letnik, števil- dva članka v poslani publikaciji ka z dne 30. junija 1966. List iz- NOVINE DANICA! Ne bom na-daja, tako je pisano, Društvo ka- vdušen, dokler ne boste poroča-tobckih svečenika SR Hrvatske. b, da režim doma iskreno obža-Vsekako zame nova reč! Da sem luje vse zločine, ki jih je napra-se s tem listom mogel seznaniti, vil nad opozicijo, na primer nad se je Yugo konzulat res zelo po- 12,000 domobrancev, ki jih je trudil. Vsekako je moral dobiti mesarsko poklal brez vsakega list iz Zagreba po zračni pošti in sodnega postopka, nato pohiteti na pošto do mene. Tako poročajte, g. konzul, tja Trdno upam, da nisem bil samo v Beli grad o uspehu meni posla-jaz deležen te časti, ampak je ne propagande, tako poročajte konzulat 'razposlal tiskovino še svojemu režimu, ki je, po bese-na marsikak njemu enako pri- dah stare slovenske pesmi o Be-ij ubij en naslov...	lem gradu
List NOVINE DANICA je za kriv tolike krvi, pogled sijajen list, precej velike “da b’ gnala mlinske oblike, šteje 12 strani in je ti-	kamne tri.”
skan deloma v dveh barvah ter RS. — Naj bi mi konzulat rajna krasnem papirju. Kot nalašč j ši poslal eno ali dve posebnih za propagando v svobodnem sve-j izdaj jugoslovanskih časopisov tu! Slovenska DRUŽINA in j ki so jih izdali in v njih poročali’ hrvatski GLAS KONCILA z o padcu Aleksandra Malega
Izkopavanja na blejskem otoku
Od leta 1962 so pod vodstvom arheologa dr. Vinka šribarja v dvajsetih mesecih aktivnega dela razkopavanja preiskali blejskem otoku okrog tisoč kvadratnih metrov površine v različnih globinah od površine do skalnega jedra otoka. Odkrili so hiše, pletene iz prot ja, odlomke kamenitega orodja in lončene črepinje prazgodovinskih prebivalcev otoka. Pod južno steno sedanje cerkve so našli zidano grobnico z ostanki več okostij, ki sodi v rimsko dobo.
Ugotovili so, da je še pred devetim stoletjem stala na otoku lesena stavba, velika približno 8x5 metrov, najbrže staroslovanska. Nadalje so odkrili, da so nekako v začetku 9. stoletja sezidali na otoku krščansko kapelo z zidano podkvasto apsido in najbrž leseno nadgradnjo ladje. .Okrog te predromarske cerkvice so pokopali vsaj 124 naših prednikov. Ob okostjih so našli nakit, železne nože, stiiose, ki so jih tedaj uporabljali za pisanje na •ploščice, ter kamenito orodje in orožje, ki je starejšega izvora.
Izkopavanja kažejo, da so za tem postavili na istem mestu pravokotno, iz grobih kamnitih, brez malte sestavljenih blokov zgrajeno stavbo; njene ostanke so kasnejši prebivalci pomazali z ilovico. Na tej podlagi pa so kasneje briksenški škofje, ki so leta 1004 zagospodovali na Bledu, postavili nekoliko večjo in bolje zgrajeno cerkvico, od katere je ostala še apsida in del severnega zidu. Potem so, kot se zdi, postavili še enoladijsko romarsko cerkev in ta je potem odstopila prostor triladijski romarski cerkvi, ki izvira iz 12. stoletja. Nato pa so to predelali v gotsko cerkev. Kasnejša stoletja pa so dala cerkvi zopet nove oblike ter njen končni baročni videz. Pod ometom prezbiterija pa so odkrili tudi srednjeveške stenske slikarije.
E n a j st doslej ugotovljenih gradbenih faz dviga blejski otok ne samo slovenska, ampak tudi evropska najdišča prvega reda, saj z dokumentiranimi ostanki in celo tipi arhitektur povezuje dobro poltretje tisočletje kulturnega razvoja človeka na slovenskih tleh. Blejski otok je majhna slovenska Troja, izročilo preteklosti in spomin na našega neyvečjega pesnika.
Otok in cerkev sta sedaj še vedno v razkopanem stanju. Raziskave so končane. Nastopa veliko vprašanje, kako bodo uredili, da bosta otok in cerkev služila svojemu namenu in pričevanju o naši preteklosti na naj dostojne j ši način.
žrtve strele
Dne 22. t. m. dopoldne je udarila v Novi Gorici strela na vojaškem vežbališču nad Ajdovšči-
no v skupino vojakov: eden mrtev, tri pa je strela samo o-plazila in niso v življenjski nevarnosti.
Den pred tem, 21. t. m., malo pred eno popoldne je skoro z jasnega udarila strela v nedograjeno hišo vodovodnega mojstra Jožeta Poreberja v Kandiji. Ta je bil delal na strehi ter je kmalu potem umrl v novomeški bolnici. Hujše je bil od strele poškodovan Viktor Bartol, ki je Poreberju pomagal; nekaj laže pa še neki tretji delavec, ki je bil občasno na strehi. Poreberja 3o pokopali 22. t. m. popoldne na šmihelskem pokopališču ob veliki udeležbi domačinov.
Istočasno je strela udarila tudi v zidanico Jožeta Gazvoda iz Velikih Brusnic pri Novem mestu. Zidanica je pogorela do tal. Tako hudega treskanja kot ta dan ob malone jasnem nebu ne pomnijo v Novem mestu.
Vrhovni občni zbor sester čudodelne svetinje
Na Dobrovi pri Ljubljani so imele Marijine sestre iz družbe Čudodelne svetinje v juliju svoj občni zbor. Ta družba, ki je povsem slovenska ustanova, ima svoje, postojanke v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji.
Sestre so si v želji, da se prilagodijo časovnim in krajevnim potrebam, spremenile svojo redovno obleko, ki je sodobna, pa vendar preprosta in poklicu primerna. Tudi so sklenile, da bodo obnovile svoje prvotno poklicno delo, strežbo bolnikov po domovih, kar je nujna potreba naših dni.
Za vrhovno voditeljico družbe je bila izvoljena pod predsedstvom nadškofa dr. Jožefa Pogačnika s. Leonarda Antonija Rot.
Obisk Postojnske jame
Lani je obiskalo Postojnsko jamo okoli 35,000 več tujih turistov kot prešnje leto: 1964 jih je bilo namreč okrog 214,000, lani pa že skoraj 249,000. Med tujimi turisti, ki so si ogledali v lanskem letu Postojnsko jamo, je bilo največ Italijanov, in sicer 68,700; Nemcev iz Zahodne Nemčije 57,400; Avstrijcev 39,700; Francozov 16,600; Nizozemcev 13,700; Švedov 8,200; nato slede Švicarji, Danci, Poljaki itd. Do lanskega leta so med tujimi obiskovalci Postojnske jame prevladovali Nemci iz Zahodne Nemčije, lani pa so prevzeli vodstvo Italijani.
Umrli so
Dne 24. avg. 1.1. popoldne so pokopali na draveljskem pokopališču pri Ljubljani bivšega mizarskega mojstra Alojzija Pečnika, starega 76 let, ki zapušča nekaj sorodnikov tudi v tej deželi, in sicer v državi Illinois in Minnesota.
Na mestnem pokopališču v Celju pa so 23. t. m. pokopali predmetnega učitelja v pokoju Franca Burdiana. Zadnje njegovo službeno mesto je bilo na šoli v Mozirju.
Umrl je tudi bivši znani univerzitetni profesor praške univerze dr. Mihajlo Rostohar.
Razstave
Do konca t. m. je bila zaradi velikega zanimanja podaljšana na Bledu razstava modelov za znani loški mali kruhek. Do prvih dni preteklega tedna je to blejsko razstavo obiskalo že nad 10,000 oseb.
V mali dvorani Delavskega ooma na Jesenicah pa imajo razstavo slikarja Iva Šubica, ki je že pred tem razstavil svoja dela v Škofji Loki, na Bledu in v Kranju skupaj z Janezom Vidi-
cem.
ljudje tam. Tako bi zvedel tudi jaz za Titovo tužno zaskrblje-
,	.	. ,	-	-	—----—	— nost iz “prvega vira”. Za prihod-
b e 1 g r a j sko BLAGOVESTJO Rankoviča. Bi jaz z enakim užit- se toplo priporočam in tam na pokopališču Kalvarija | vred sta prava cigančka glede kom bral, kot so brali z užitkom	"
P. B. A.
V	Mariboru pripravljajo retrospektivno razstavo slikarja Anteja Trstenjaka.
V	Gornji Radgoni pa bodo imeli od 10. do 18. sept. “Pomurski sejem”, na katerem bo med drugim ljubljanska Agrotehnika razstavljala in prodajala manjše vrste kmetijske stroje, primerne za zasebne kmete. Ob tej priložnosti bo odprla mariborska Komunalna banka v Radgoni posebno podružnico. Na sejmu bo dalje razstavila svoje opečne izdelke tudi znana radgonska o-pekarna.
V	prostorih šolskega centra za blagovni promet v Murski Sobo-ti pa je tamkajšnje podjetje “Potrošnik” 20. avg. 1.1. odprlo razstavo pohištva. Na njej razstavljajo poleg najpomembnejših slovenskih mizarskih podjetij tudi nekatere tovarne pohištva s Hrvatske. Odprta bo do konca avgusta.
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
CTTTTTTTTYX^YYxxxXxYYxXYXYYYYYYXYXXYYxxYYYYYxXxxxXxYXl
Razgovori z bitji iz vesolja
Fizik o možnostih za stike s prebivalci daljnih planetov.
Pridi v vas.” In če ni hitro odšla, jo je navadno prišla klicat še Reza in še Mica in še Franca: “Manica! Manica! Manica!” da otrok ni vedel, v katero kočo naj gre, da ne bo zamere. Mica ji je že večkrat prav posebno postregla. Ko je Jok to zvedel, je godrnjal, da bodo ženske otroka preveč razvadile, pa ni pomislil, da sam ni prav nič drugačen.
Doma po polju so peli srpi, polnili stogove s snopovjem in izpreminjali valujoče njive v bodeča strnišča, ki so klicala konje in vole s planine, da bo jeseni kaj jede v kašči in repe v kleteh.
Konji in voli na Zelenici so se od počitka in sočne trave tako odebelili, da so se kar svetili. Kakor bi vedeli, da jih čaka doma komat in jarem in od truda penasti boki in slinasti gobci in muhe in gmajna in rudna v par-nah, so se oboji ustavili na Zgornji Oglenici in niso hoteli z Zelenice. Šele, ko je zaskelel Tomažev bič, so se prestopili konji. In voli, ko je Žorga v vsem tropu najglasneje mukal. Obotavljajoč se so prizvonkljali na Jezerca, konji naprej, voli tik za njimi.
Manica, ki je pomagala Franci siriti, seveda bolj z očmi kakor zares, je smuknila od ognjišča na prag: “Žrebetki, žrebetki, žrebetki!” Stekla je naproti Tomaževemu tropu, tako zaverovana v živahna, okrog kobil poskakujoča žrebeta, da je morala Franca, v skrbi za otroka, zavpiti nad njo, preden jo je ustavila in priklicala nazaj in poučila, da so v planini vse žre-betne kobile hude: “Še Volkun si ne upa med konje; če pa slučajno zaide mednje, ga tako napadejo, da jim s povešenim repom uide. Za žrebetke se boje, ki se sami še ne znajo braniti; zato brcajo in popadajo, da ima včasih še Tomaž dovolj opraviti, če mu je treba ujeti kakega žrebeta.”
“Ne pojdem preblizu. Res ne. Franca?” Manica je tako proseče pogledala planšarieo', da ji ni mogla odreči.
“Od daleč jih glej. Pa pazi.”
“Bom.”
Manica se je pa kaj hitro sprijaznila s Tomažem in konjar ji je pripomogel, da je pobožala oba Podlipnikova žrebetka. Tudi na konja bi jo bil posadil, pa Manica ni marala, si ni upala.
Ker je tako lepo prosila in ker je Tomaž prevzel varstvo nad njo, je smela Manica spremljati konje proti Krniškemu mostu.
Ali se je otrok zagledal v konje ali je konjarja zmotil otrok? Prepozno se je vrnila. Ujela jo pe ploha in do kože premočena je pritekla h kočam. Preobleči se je morala, piti vroče mleko, da se ne prehladi, in ožet na-trst zoper božjast, in leči je morala pod odejo na frči, da se segreje.
Franca je zunaj nekje molzla krave. V kočo pa je prištorkljal tretjin ek Tevž: “Kaj ni nobene doma? Manca!”
Manica si ni upala oglasiti se, tako se je bala Tevža. Še ganiti se ni upala. Skoraj strah jo je bilo. Videla pa je izpod narahlo privzdignjene odeje, kako je Tevž urno stopil k Volkunove-m.u koritu, izsul iz umazanega papirja v večerjo, pripravljeno za psa, rumen prah, pomešal kar s prstom in odkrevsal iz koče.
Planšarica se je vrnila in prinesla v vsaki roki polno golido mleka.
“Franca!” se je boječe oglasila Manica s’frče.
“Kaj bi rada, Manica?”
“Ne bom več sama doma.”
“Ne utegnem biti pri tebi. Ubogaj, Manica!”
! “Bom, če ne bo več Tevža nazaj.”
“Kaj pa je stikal v najini koči.”
Manici se je hudo brhko zdelo, ker je Franca rekla “v najini .koči” in tudi njo prištela med planšarice. Dvignila se je na le-žiščž: “Volkunu je vmešal med jed rumenkast prah.”
“Res?” se je začudila Franca. “Res. Prav zares.”
“Hudoba, grda. Zastrupiti ga hoče z mišjico. Marku povem. Psu pa pripravim drugo, boljšo večerjo.” Franca je postavila pasje korito na naj višja polico, da bi je ne mogel doseči ne Volkun ne Manica.
“Grdoba, grda,” se je razhudila tudi Manica na frči.
Franca je zopet odhajala z izpraznjenima golidama: “Bom kočo zaklenila, da boš brez skrbi ležala.”
Ooo, Manica se je zavedala svoje dolžnosti kot plašarica in je odgovorila odločno, kakor bi še vsaka odrasla ne zmogla: “Le pusti odprto. Če pride še enkrat Tevž, ga bom tako napodila...”
Jezerca je zopet obsijalo sonce. Izpod Bukove peči proti kočam pa je pozvanjala z velikim zvoncem ovca Podiipnikove Ančke. Marko je gnal s paše. —*
“Tretjinek je hotel zastrupiti Volkuna,” je hitela pripovedovati Manica Marku.
“Mi je že Franca povedala.” Marko je vzel pasje korito s police in odhajal. Jezen je bil.
Manico je zaskrbelo: “Marko!”
“Nič se ne boj, Manica, saj bom zaprl Volkuna k tebi v kočo.”
Marko je odšel. Pes je hlastal večerjo iz pomijnika. Manica na frči pa se je čimdalje bolj bala za brata.
Marko je dobil tretjineka pri večerji: “Sem zvedel, da si mojemu psu primešal med jedilo nekakšen priboljšek.”
Tevžu je obstala žlica v skledi. Prebledel je in nekaj godrnjal in jeclja1.
Marko se je premagoval in mirno nadaljeval: “Veš, tretji-aek. Moj pes je že dovolj rejen.
• Vaše tele bi bilo pa tudi bolj zastavno videti, če bi imelo nekaj funtov več mesa pod kožo. Zato nesem nocojšnjo Volkuno-vo večerjo s tvojim priboljškom vred vašemu teletu. Saj menda ne boš hud?”
Marko se je zaokrenil kakor bi hotel prav naglo oditi v Ro-tijin tamor. Tevž je poskočil za njim iz koče: “Ne smeš. Prepovem ti. Seveda, da bi tele crknilo.”
Marko je tako pogledal Tevža, da mu je zastala sapa: “A, tako. Beštja, si se izdal. Zastrupiti si mi hotel psa. Pa reci, če ni res. Beštja.”
Tretjinek ni odgovoril. Z naglim sunkom je izbil Marku korito iz rok, da so se z mlekom zaliti žganci in kaša raztresli na lazhojeno zemljo in živinske odpadke.
Še bolj urno pa je Marko pripeljal Tevžu tako klofuto, da se je tretjinek kar opotekel.
“Beštja ti!”
Tevž je zarjovel strašno kletev in se pognal v Marka.
Izpred vseh koč so gledali ljudje, le Podlipnikova je bila zaprta.
Togotno, kakor se bodeta najmočnejša vola za prvenstvo v tropu, da pokajo in se lomijo rogovi, sta se prerivala tretjinek Tevž in ovčar Marko. Sredi razvnetega boja je Marko odrinil za toliko časa Tevža, da je utegnil stopiti iz cokel. Nato se je zaletel v nasprotnika, ga podrl na tla, mu obrnil obraz k zemlji in blatu in raztreseni pasji hrani, mu tiščal usta vanjo in sikal: “Na! Žri sam mišjico in pogini. Manj te je škoda ko psa in teleta.”
Vzemimo, da se lepega dne pojavi nad nami vesoljska ladja z oddaljenega planeta. Vsekakor bi bilo treba takoj navezati stike z nedvomno inteligentno posadko v njej. Da, toda kako? S težavami pri sporazumevanju z izvenzemeljskimi bitji se u-kvarja Anglež Mercer, profesor fizike na southamptonski univerzi. V daljši razpravi skuša najti najprimernejše sredstvo, ki bi tujcem iz vesolja nazorno prikazalo inteligenco in razvojno stopnjo človeštva.
Srečanje človeka z vesoljskimi bitji radi opisujejo avtorji domišljijskih zgodb, obravnavajo pa jih tudi znanstveniki, na primer Arthur Clarke, predsednik britanskega društva za vesolje. Clarke je skušal že več v spisih prikazati “šok”, ki ga bo doživelo človeštvo ob spoznanju, da živijo v vesolju bitja, po vsej verjetnosti na višji razvojni stopnji in pametnejša od zemljanov.
Človeška domišljila, tudi tista z znanstveno podlago, omenja v tej zvezi zlasti možnosti za navezavo stikov in za sporazumevanje s tujci iz vesolja. Že v prejšnjem stoletju so razmišljali o tem, kako bi sporočili na Mars — takrat je bilo veliko razprav o marsovskih kanalih — da živijo na Zemlji inteligentna bitja. Predlagali so med drugim, da bi na velikih nenaseljenih področjih, na primer v Sahari ali v Sibiriji, prižgali mogočne, geometrijsko razporejene kresove.
Prof. Mercer ne odklanja zamisli, da bi na ustreznem kraju narisali na zemeljsko površino geometrijske like. Posadka tuje vesoljske ladje, ki bi letela na primerni višini, bi morda opazila te like in tako izvedela za obstoj živih bitij. Če bi se ladja spustila niže, bi odkrila druga znamenja življenja na našem planetu, na primer mesta, pristanišča, železniške proge in mostove, ob čemer bi spoznala razvojno stopnjo in smer naše civilizacije. Potem bi prišlo tisto bistveno: način in sredstva za sporazumevanje.
Seveda ni mogoče trditi, da imajo takšna vesoljska bitja oči in druga čutila bolj ali manj podobna našim. Potemtakem ni
zanesljivo, da bi se njihovi pojmi in predstave ujemali z našimi. Risbe bi torej prišle v poštev zgolj kot “temeljna govorica”. Na zemeljsko površino bi lahko narisali nekaj iz geometrije, na primer Pitagorov izrek, nato pa bi sledile bolj zapletene risbe.
Mercer predlaga poskus z grafičnim prikazom nečesa, kar bi bilo tujcem iz vesolja dobro znano, namreč strahotne verižne reakcije, ki se pri njej sprošča ogromna energija. Prikaz te reakcije, pri kateri bi uporabili litij in vodik in ki bi dala ogljik in helij, bi ne bil posebno težaven. Tako bi posredovali tujcem precej podatkov, med drugim tudi to, da temelji naše življenje na ogljikovih hidratih.
Z risbami bi lahko prikazali svoje znanje o vesolju. Če pa bi to ne bilo zanesljivo sredstvo, bi pošiljali radijske signale po posebnem ključu, zasnovanem na praštevilih. Iz zaporedja teh signalov bi vesoljska bitja razbrala naš namen in željo po navezavi stikov.
Šolska integracija napreduje počasi
WASHINGTON, D.C. — Ta teden se začne šolski pouk v ljudskih šolah na jugu. Računajo, da se bo v “bele” šole vpisalo nad 200,000 novih črnih otrok, dočim je vseh črnih šoloobvez-
nih otrok nekaj nad 3 milijone. Belih otrok je v ljudskih šolah nekaj nad 8 milijonov.
Integracija napreduje torej počasi, kajti med 3,000 šolskimi okraji jih je še zmeraj le tretjina, ki trdi, da je izpolnila vse pogoje za integracijo, ki so predpisani za dobivanje federalne podpore.
Federalno tajništvo je poslalo na jug celo vrsto nadzornikov, ki kontrolirajo posamezne šolske okraje in po možnosti urejajo male spore in poravnajo razna trenja, ki nastajajo pri vpisih. Da bi pa vpisovanje črnih otrok v bele šole sprožilo demonstracije in nemire, tega pa nikjer ne pričakujejo.
Urugvaj misli resno na ustavno reformo
MONTEVIDEO, Urug. — Kongres je na skupni seji z veliko večino odobril predlog, naj volivci ne volijo 27. novembra samo novih kongresnikov in senatorjev, ampak naj izglasujejo tudi novo ustavo: namesto kolektivnega vodstva naj bo na čelu republike močan predsednik. Za spremembo ustave so predložile tri stranke svoje predloge, obe stranki, ki sta v vladi in komunistična.
Komunistični predlog bo gotovo propadel. Nova ustava bo dala predsedniku isto moč, kot jo ima pri nas v Ameriki. Mu bo pa tudi potrebna, ako bo hotel napraviti red v javni upravi in gospodarstvu. Akoravno je dežela bogata, narod pa za ameri-
ške pojme izobražen, je vendar le siromašen, ker ni nikjer nobenega reda in tudi nobene volje za resno delo. Zato javnost toplo pozdravlja novo reformo. Bo dežela vsaj dobila gospodarja, ki ga nima že od 1. 1952.
------r>----
Russell vabi Johnsona
v Pariz pred “sodnijo”
LONDON, Ang. — Znani angleški filozof in komunistični sopotnik Russell hoče letos ali spomladi drugo leto organizirati v Parizu veliko mednarodno poroto, ki naj obsodi Johnsona in njegove sodelavce za vse “zločine”, ki se dogajajo v vietnamski vojni. Čeprav še ni določen čas obravnave, je Russell že pisal pismo predsedniku Johnsonu in ga pozval, naj pride v Pariz na obravnavo. Russell trdi, da samo Hitlerjevo vojskovanje prekaša Johnsonovo v divja-štvih in zločinih, zato je potrebno, da pride Johnson v Pariz, da se bo branil pred “obtožbami in očitki”.
V Parizu jim Russellova porota ne gre v račun, akoravno jo smatrajo za navaden komunističen cirkus. Ne bi radi vezali z njim ne Francije ne Pariza. Zato silijo nekateri v De Gaulla, da ta cirkus prepove.
------o-------
¥ Avstraliji novembra parlamentarne volitve
SYDNEY, Avstral. — Vladna liberalno-demokratična stranka nima nobenih posebnih težav glede taktike pri novembrskih parlamentarnih volitvah, pač pa jih ima opozicijska delavska partija. Obljubila je namreč, da bo poklicala avstralske čete iz Južnega Vietnama, ako bo zmagala in prevzela oblast.
S tem stališčem se mnogi njeni pristaši ne strinjajo. Vidijo namreč v sedanji obrambni zve-
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL
BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do a. pop. ali kiičite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(167)
zi z Ameriko najboljše jamstvo za avstralsko neodvisnost od Kitajske, kar je seveda treba primerno politično plačati. Nekateri socijalisti si pa domišljajo, da jih bo Amerika morala braniti, ako tudi morda tega ne želi. Nasprotniki tega stališča pa pravijo, da si bo Amerika znala pomagati tudi brez Avstralije, ako bo treba. Naj torej Avstralija ne zametuje prijatelj sva, ki je zanjo usodepolne važnosti.
Notranja trenja v delavski stranki bodo seveda liberalnodemokratski stranki zelo prav prišla tekom volivne borbe.
------o--------
Veliko vode
DULUTH, Minn. — Če bi se voda Gornjega jezera razlila e-nakomerno po državah Nove Anglije, bi bila globoka okoli 200 čevljev.
Ženske dobijo delo
Wanted
COOK from 1 P.M. to 8 P.M. also WAITRESS
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
__________________________(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414. __________________,	* (x)
Naprodaj
Skoraj nova dvodružinska duplex hiša blizu E. 260 St,, 6-6, $36,900.
Čista, dobro ohranjena dvodružinska, 5-7, blizu Lake Shore Blvd. $24,500.
Velika zidana Colonial hiša na London Rd., blizu St. Clair Ave., okraj določen za male trgovine. Pripravno za beauty shop, itd. $21,500.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 _______________________(170)
V	najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski furnez. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 6. uri zvečer.	(170)
Oddamo
Ugodno oddamo lepe prostore za dva urada v Jo-Ann Medical poslopju na E. 185 St. Pojasnila dobite v trgovini na 842 E. 185 St.	(24,26,29,31 2 sep)
Naprodaj
Dvodružinska lesena na 6717 Edna Ave., bo prodana na javni licitaciji 7. septembra 1966 ob 10:45 dop. v “land sale department” Cuyahoga County Probate Court, Court House, Cleveland, Ohio.
ANTHONY NOSAN 881-4526
(26,29,31,2,6 sept)
East 64 — Glass Ave.
6 in 6 duplex, moderna plinska furneza, klet, rekreacijska soba, bakrene cevi.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
IIE 1-8181 Realtor AC 1-9381 Sobi oddamo
Oddamo dve lepi, čisti in mirni opremljeni sobi na lepem kraju na Bonna Ave. Za pojasnila kličite EN 1-5015.
-(168)
V	najem
4 neopremljene sobe v st. clair-ski slovenski naselbini. Upokojenci in odrasli imajo prednost. Vprašajte na 5512 Carry Ave.
-(171)
Rabljeno pohištvo naprodaj
2 omari, $5 vsaka, tapeciran stol $5, otroški voziček $8, mali plinski štedilnik $8, kuhinjska garnitura $15. Kličite EN 1-0823.
-069)
V	najem
6-sobni duplex, 3 spalnice in kopalnica zgoraj, plinski furnez, na 980 E. 77 St. Najemnina $65. Odrasli imajo prednost. Kličite 431-3237.	—(169,1
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-8309	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
^ ____________________________________________
SPOMENIK-STAB,IH DNI — Stolp sredi reke in pokriti most, ki ju vidimo na sliki posneti v Švici, .sta bila zgrajena prvič leta 1333. Zgodba trdi, da se fant in dekle, ki J voliubita na tem mostu, prav gotovo poročita.	,,
3
KMERIŠKA DOMOVINA,

TE V G VE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
Minili sta pomlad in poletje in prišla je jesen.
Nekega sončnega jutra se je mladi Dag napotil z vzhoda proti Skarfjellu. Nebo je bilo jesensko svetlo in prosojno. Tu je raslo več trepetljik, jerebik in bukev kot iglastega drevja, in zdaj ko je odpadalo listje, je bila trava polna pestrega listja. V senci se je bleščalo od slane, na sončnih mestih pa je bilo od mokrote temno.
Dag je potoval skozi sonce in sence, ki jih je listje, ki je še ostalo na drevju, metalo na njegovo pot. Njegov pogled je počival na tleh na listju, pa se potem spet dvignil proti visokemu nebu. Vdihaval je mrzli, suhi, čisti zrak in njegova sapa se je belo kadila okoli njega. Šel je mehko in previdno — zdaj zjutraj so bili njegovi čuti še vsi sveži.
Imel je občutek, kot bi mu že nekaj časa v večernem mraku
nekdo sledil, bil okoli njega, tik fijega. Ne le, da je tu pa tam slišal, kako je suha vejica rnbč-neje zapokala kot pa sicer zapoka na tleh sama po sebi — ne, imel je tudi občutek, kot bi se nekaj previdno, nevarno previdno plazilo skozi vresje, kot bi se v tla opirali podplati — tako mehko in tako plazeče, da so se skoraj stapljali z nočjo celo za njegovo vajeno uho.
Kaj je stari zvitorepec med ved tisti, ki hodi tako previdno? Ali človek? Kadar je potem pri dnevni svetlobi iskal stopinj, jih ni mogel odkriti. Bilo je izključeno, da bi bil medved tako zvit in bi postavljal svoje šape samb na kamne. Edina možnost je bila, da mu je sledil prav tako zvit poznavalec gozda kot je bil on, ki je nosil vrhnje čevlje iz losove kože. On sam je nosil take čevlje, kadar se je hotel približati posebno plahim živalim. Prve je bil kot mlad fant dobil od svojega očeta; pri drugih lju
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PRODUCTION WORKERS
Hiring now for male production workers on all shifts. Gooc salary and working conditions. Benefits.
Apply Personnel Department
RAND McNALLY S CO.
^ f	601 Conkey
I T	Hammond, Ind.
(167)
BAIL WELD UNIT
No Experience Necessary	We Will Train — Ages 20-60
Now forirting crew to handle all operations on continuous welds of R.R. tracks. Mein with ability as:
CRANE OPERATORS, CRANE HELPERS, GRINDERS, LABORERS. CaiU Ray Pierce 547-7087 or report to Butt Weld Plant. C.&N.'W. R.R., Proviso Yard, Mannheim-rd. nr. St. Charles-rd.
Enter thru piggy back on Lake St.	(168)
FEMALE HELP
GIRLS!
ZENITH
HAS OPENINGS FOR
• WIRERS ' - SOLDERERS
,	• ASSEMBLERS
\	\ Enjoy The Following Advantages
y	\ By Working At Zenith
•	HIGHEST WAGES	• BONUS EARNINGS
•	STEADY EMPLOYMENT • PROFIT SHARING
^	• OUTSTANDING BENEFITS
INTERVIEWING HOURS
Monday thru Friday 8 A.M. to 8 P.M. - Saturday ’till Noon
ZENITH RADIO CORP.
Personnel Office 1500 N Kostner
1900 N. Austin
An Equal Opportunity Employer
(167)
deh ni nikoli videl te vrste obuvala.
Dag se je zaradi te prekanjenosti jezil. Napravil si bo ponoči ogenj in legel poleg njega na prežo, toda prej mora najti kraj, kjer bo imel hrbet krit — potem pa naj pes kar pride! Naletel bo na čeden sprejem!
Te temne misli so bile nagnale Daga na to sončno jutranje potovanje. Hotel je priti na Skarfjell. Daleč je bilo, toda tam je poznal mesta, kjer bi se lahko utaboril tako, da bi imel hrbet krit, pred sabo pa ogenj. Kadar bo ugasnil in se bo v njegovem poslednjem siju odražala le še postava spečega, potem bo zele-zovalec gotovo prišel.
Listnate strmine, po katerih se je vzpenjal Dag, so ga vodile k obokanemu grebenu, za kate rim so ležala ogromna močvirja z ozkimi, z bukovim grmičjem poraslimi kosi trdne zemlje.
Gori na vrhu je Dag nenadoma obstal kot prikovan. Naglo je snel puško z rame in jo, z levico na petelinu, položil na koleno. V močvirju je na kosu trdne zemlje v napetem miru stal ogromen los. Preko močvirja se je vlekla lahna meglena tenčica in sredi nje so svileno plavali kosmi suhopernika.
Dagove roke so se tesno oklenile puške — hotele so slediti stari navadi — sicer pa se na njem ni prav nič zganilo. Njegove oči so se sprva, kakor vedno kadar se je za kaj naglo odločil, mrzlo zableščale, potem pa' so postale mehke in zasanjane. Los je iztegnil dolge, svetle zad-. nje krake, potisnil ledja navzdol, silni prednji del pa je ostal čisto mren. Zdaj je dvignil gobec v zrak, kakor bi hotel krikniti v pohoti — ogromno rogovje je
CHICAGO, ILL.

MALE HELP
CRANE OPERATORS 3-5 years experience. Scrap metal yard. Operate Ohio crane. 200 W. 87th St. VI 6-7050 (167)
PRINTER Letter Press. Small specialty shop. Hand comp, must know Gordon & Kluge Press. Man iw-ith car pref. liv. on West side or suburbs. Phone JU 8-5366 (167)
Interested Man. H.S. Graduate to train as Drapery worker. Attractive hourly rate plus over-time. 1R 8-7666 (167)
PORTER WANTED Light duties for drive-in restaurant. Gd. Salary. Steady work. MC DONALD’S DRIVE-IN 6900 Ogdon Avenue, Berwyn (168)
WAREHOUSE MAN Printing Paper Merchant. Good Salary and benefits. Call MR. WARD SE 8-3570 (167)

FEMALE HELP
PRESSER—Woman wanted for 40 hr. wk. in Arlington Hts. Dry Clnr. to oper. coat former & part-time wool press. Very good earning poss. Exp. pref. but not nec. An Equal Oppty. Empl. Phone CL 5-3855 Ask for Mr. Fry.	(169)
R.N. and L.P.N. For a new Nursing Home. Call 546-8700 (167)
KEAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER 6 Ige. bright rooms. Comer house. baths, 3 bdrms, 2 car gar. Plus bsmt., income. AR 6-5509 (167)
ležalo tesno nad gosto hrbtno grivo, na njegovem mokrem, trepetajočem gobcu in drhtečih nozdrvih, ki so vohljale v veter, pa so se bleščali sončni žarki. Preko telesa mu je valovala sopara lastnega toplega diha.
Dagu se je zdelo, da še nikoli prej ni videl take ogromne sile, pa saj si prej tudi nikoli ni vzel časa za opazovanje. Prej je vedno, kadar je zagledal takšnega orjaka, istočasno že tudi padel strel. Če bi los tam zunaj obstal, bi najraje stopil k njemu, ga prijel za rogovje, ga temeljito stresel in ga popraskal po grivi in bradi.
Orjak tam zunaj se je očivid-no v svoji silni moči počutil čisto gotovega, prav kakor se je bil počutil Dag še pred nekaj leti. Zdaj pa je postal doma nekam negotov, pa tudi tu v gozdovih preži nekaj nanj. In spričo tega naj živali, ki ničesar ne sluti, požene skozi srce zahrbtno kroglo? Ne, drugič, kadar bo za to razpoložen.
Kaj se je izrodil? — Ne, odšel je le v gozdove. Še nikoli se ni počutil tako eno z gozdovi in z vsem, kar je v njih živelo v miru, ki je nekoč obdajal tudi njega. Da preži zahrbtno življenje nanj tu -v gozdovih, to je bilo
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TRACK LABORERS $2.55 per hour. NORFOLK and WESTERN RAILWAY. Call Division Engineers Office. SA 1-8600 Ext. 8, (Chicago)	(167)
Experienced CAKE BAKER & DECORATOR CO 7-2120
(168)
To®r mi lie iakers
Work o beautiful Eastern Shore, Sportsmt ž paradise. New modern, facilities ■ and equipment. Excellent employee benefits. Pay commensurate with experience and ability. For information, call or write Personnel Manager;
Airpax Elestrsmes
Woods Road, Cambridge, Maryland 21613 301-228-4600
(167)
GLENVIEW BY OWNER rm. brk. bi-level, gar. fin bsmt. s&s, w-w crptg, lovely residential area. Nr. schls. & trans., Mid. 20’s. 724-7872
HOUSEHOLD HELP
ELDERLY WOMAN to care for 2 children 15 & 10,yrs. Live in. Own room & Board. Salary. No Sat. or Sunday work.	SP 4-2843
(168)
CHILD CARE — 1,2 yr. old girl for 5 day wk. 8:10 a.m. - 5:15 p.m. Come and go. Ref. $110 per mo. Old Town Area. Call Fri. aft. 5 p.m. or all day Sat. & Sun. 281-3709.
(167)
zanj grenak opomin.
Vzel je roko s petelina in narahlo udaril po kopitu. Los je nenadoma povesil glavo in rogovje, kakor bi se hotel napraviti kolikor moči majhnega in nevidnega, se naglo okrenil in v divjem teku zdrvel v borov gozd za močvirjem.
Visoko gori na zapadnem pobočju Skarfjella se je svetil kot zvezda majhen ogenj — postajal je tem svetlejši, čim bolj se je spuščala noč nad gozdove.
Dag je šel po stari poti, ki se je z zapada vila na hrib, in prišel je do ovinka, še predno je večerni mrak pregnal svetli jesenski dan. Od tam je gledal na jug in zapad z gozdom porasle doline — gledal je gore na severu, ki so se že, odete v trd zimski mraz, odražale od sinjega neba. Stal je zatopljen v razgled in v spomine, kako si je bil izsilil pot na Mrtvaško goro — ko so še hrumeli okoli nje zimski viharji.
S hrbtom se je naslonil ob steno in večerjal ob ognju, ki je v vetru močno prasketal in plapolal, in kadar je veter zapihal vanj in se odbil od stene, se je visoko dvignil in mu vroče za-plal nasproti. Obdajal ga je redek smrekov in borov gozdiček — krivenčasta, od vetra razmr-šena drevesa z zakrnelimi debli in z na vetrovni strani zamrlimi vejami. Med njimi so rasle bukve in jerebike.
Tu je pihal veter nepričakovano mrzlo in okoli stene mu je mrzlo velo čez hrbet. Poskrbel je bil za dobro ležišče iz smrekovih vej in nekaj si jih je obdržal, da bi se z njimi pokril, toda že zdaj mu je bilo jasno, da danes ne bo spal.
Medtem ko je žvečil kruh, je napenjal ušesa in prisluškoval slehernemu šumu; njegov pogled je naglo in ostro preiskal temo; toda ko je bil pojedel in zavezal nahrbtnik, je postal mirnejši. Od dolge utrujajoče poti in toplote je spet zapadel v običajno ravnodušnost; oprl je komolce ob kolena, položil lice v dlani in ob ognju zadremal. Tu gori na Skarfjellu je v šumenju vetra zvenela brezkončna daljina. Gozdovi pod njim so peli oddaljeno in uspavajoče in jezero ! se je pod severno gorsko vzpetino zaganjalo v kameni ti breg. Dag- se je vedno bolj sklanjal naprej, k ognju, vedno redkeje je odpiral oči, da bi se ozrl.
Tedaj — nenadoma je komaj vidno dvignil glavo z rok; obsedel je nepremičen, toda ostro je meril temo za ognjem. Bilo je spodaj, kjer napravi pot ovinek. Tam se je v svetlobi ognja pokazalo nekaj v temi kot obris — bil je človeški obraz; ravno za moža visoko nad tlemi. Toda le kot senca — potem je spet izginila.
Bilo pa je nekaj posebnega, zaradi česar je Dag ostrmel — prikazen je imela poteze, ki so
spominjale na njegovega očeta. Kaj je očetu grozila smrt in je bilo to, kar ga je v poslednjih nočeh vznemirjalo, le spomin? Slišal je bil praviti o takih stvareh. Ljudje v gozdu so marsikaj pripovedovali o obrazih in glasovih, ki se prikažejo nekaj dni pred smrtjo- kakega človeka. Toda ali je bil tudi resnično buden, ko je menil, da je videl obraz, ali je bil še v polsnu?
V takih, mislih se je sklonil spet naprej, toda najbrže je zaslišal nek šum, kajti zdaj je čisto dvignil glavo — in iz teme je stopil k njemu oče.
Daga je prešinilo: torej je bil oče tisti, ki ga je zasledoval — od tod torej previdni glasovi, ki si jih ni mogel razložiti. Nejasni
sledovi so torej izvirali od njegovih vrhnjih čevljev iz lesovine. Toda — zakaj mu je oče sledil v temi, zakaj se mu ni pokazal?
“Do sem gori je pa dober kos poti,” je rekel oče in težko dihal. Po strmem vzponu se je potil.
Ob ognju je ležal velik z mahom obrasel kamen. Sedel je nanj, položil puško in nahrbtnik poleg sebe, se zagledal v ogenj in nočno temo in dolgo strmel v nebo. Potem je pogledal spet v žerjavico — le na svojega sina se ni ozrl. Oče Dag, ki je vsemu svetu s tolikšno gotovostjo- stopil nasproti — se je v bližini svojega sina, odkar je bil ta odrasel, čutil nekam negotovega.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN STAREGA OČETA
fUM ŠEPiC
ki je umrl 25. julija 1954.
Kaj so mamica in oče, to nihče re ve, dokler oni še žive.
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME IN STARE MAME
ANTONIA ŠEPIC
ki je umrla 31. avgusta 1962.
Dragi starši!
Ne mine ura in ne dan, da ne bi mislila na Vas.
Žalujoči:
ANN TORKAR in FRANCES FRANK — hčeri STEVE TORKAR in RAYMOND FRANK — zeta HELEN FERLIN, Tampa, Fla. — sorodnica Vnuki in vnukinje.
Cleveland, Ohio, 31 avgusta 1966
> v A:	'
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA
Antona Zadnika
ki nas je za vedno zapustil dne 29. avgusta 1955
Enajst let je že minulo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca. solze nam zalivajo oči.
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš
v srcih naših Ti živiš.
Luč neibeška naj Ti sveti, tam pri Bogu vsaki čas. Počivaj mirno, blaga duša, in v nebesih prosi še za nas.
Žalujoča soproga JENNIE ZADNIK sinova ANTON in VIKTOR v stari domovini pa sestra FRANCKA SNAHE in VNUKI ter SORODNIKI
Cleveland, Ohio 31. avgusta 1966.

VESOLJSKI LABORATORIJ. — Vso tretjo stopnjo rakete Saturn so spremenili v neke vrste laboratorij za v vesolje. Slika kaže njegovo notranjost.