Si* 340 fpst, v torek 9. decembra 1913. Tečaji X£3 li-iiAJA VSAK DAN et 6BČ9l|ah En praznikih eb 5., ub ponedeljkih ofe 8. zjutrtj. ■►»»alint) ii,er. Re prodajajo po 3 nvfi. (6 sto t.) v mnogih ksrnaii v Trsta in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petm, ^ Nabrežiai, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-- /i11, A>ornbei£Ti itd. Zastarele štev. po 5 avč. (10 Htot.) -~;!.A8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokostl 1 i^rt-ae. CEIv E: 'j rgovmaki iu obrtni ogiasi po S et. mM. v^irtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih sa-codov po " mm ^ oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Metalima Tratt K 2. Hali oglasi po stot. beseda, n«y- '»■■'!>' J" ztc* "prejema loseratui oddelek aprava — PUčnjo i-kljačno le upravi .Edinost". »isf.jivo in i^ži'ivo tf Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo politiaceg* društv* JKdinost" z* Primorski „F a**«** Mfr rm eelo lat« 24 K, pol leta 12 K, 3 mascet AK;ua> ro£b* brei do poslane naročnin«, »t a prava na nira. ■uaielu mm a«<«uik* u4u*» „idiholtr1 rf t i n lato Kron S-S.O, x» uu Krta t tft. Vsi lapisi nag se po5iy»jo u aredAiflv? li*4*. Nairukt vaaa pisma u a« .tprtjensj« )■ rtki»!il t« •• ffarafinlno, oglasa in rettaraac^«}« poiiljati aa tpnr« UREDNIŠTVO t eftoa fiitrfla fiaUtt! 2? Iaasjsta^ ta odgavmi aredrik 8T2FA.N HK3 BRZOJAVNE VESTI. Volitve za bolgarsko sobranje. DUNAJ 8. (Izv.) Po privatnih vesteh iz S-f!|e so prinesle vladi volitve za sobranje velik uspeh. Na deželi so skoro povsod zmagali vladni kandidati, do čira je v mestih doživela vlada cbčutce poraze. V Piovdivu, Srr-mJ, Jamboru, St&ri Z.gori, Burgasu in Rjščuku so zmagali opozicijonalni ^kandidati. Posebno pomemben je uspeh socijalne demokracije in agrarce stranke, ki pridete v zbornico znatno ojačenf. Natančni rezultati doseds! že cfso znan?. Vlada {e podlegla tudi v Sofiji, k|er {e dobila od 10.146 glasov samo 4404-Ruscfiiska stranka ima za-zramovati velike izgube. Kongres češko slovanske socijalne demokracije. PRAGA 8. (Izv.) Danes se fe nadaljevalo zborovanje kongresa češko slovanske socijalne demokrac je. Splošno pozornost so vzbudila zlasti izražanja dslegata dižavnega poslanca S m e r a 1 a o stališču češke socijalne demokracije napram češkemu narodu in avstrijski državi. Na podlagi Šueralovega govora je bila sprejeta resolucija, ki pomenja popolen preobrat v češki socijalni demokraciji v smeri socijaiističnega revizionizma. Češko-slovanska socijalna demokracija izjavlja, da so revo!uci)ska sprememba In preobrat sedanje gospodarske organizacije človeške družbe in posploienje privatnega imetja njen konečn* cilj. V spczaanju, da je doseženje politične moči za proletarijat potrebno, če hcča doseči s?oje cilje, se češka socijalna demokracija ne postavlja v nasprotje s pojmom državne organizacije, tem več priznava državo za predpogo| svojega bofa. V okoiščinah, v kadrih se nahaja evropska politika, smatra češka socijalna demokracija tako s staMča češkega naroda kakor s stalBča proletarijatstva za potrebno, da se ojačl vse, kar bi služilo za vzdrževa nje ia napredek velike državno organizirane gospodarske sile v centralni Evropi, katere historični izraz je avstro-ogrska monaihila. Kongres radi tega poudarja, da smatrajo Češki socijalisti Avstrijo za historično dano podlago svotega delovanja in odklanjajo zato vse druge ideje, zlaiti pa one, ki hočejo vzbujati nade v smislu vseslovanskega ali vsenemSkega gibanja. Ta tendenca da je nezdružljiva s pravnimi interesi delavstva in politiko razredne politike. Čuvaj v sanatoriju. BUDIMPEŠTA 8. (Isv.) Poluradni list „Esti Ujsag" poroča z Dunaja, da je pričel bivši hrvatski komisar Cuva| živčno bo!e ha ti že od onega dne, ko je bil izvršen nanj atentat. Po smrti banskega svetnika Hr?o-Jtča, ki ga je usmrtila kroglja, nsmenjena pravzaprav Čuvaju, pa je začel komisar očifidno bolehati na maniji, da ga sovražniki neprestano zasledujejo. Ponovno je videl razne prikazni in dobival živčne napade, a je svojo bolezen skrbno zatajeval. Te dni so cdpeljali, kakor poroča „Esti Ujsag". Čuvaja v sanatorij za umobolne. V ministrstvu za Hrvaško se nasprotno zatrjuje, da je vest budimpeštanskega lista prenag jena. Srbija in vprašanje orijentalskih železnic BELGRAD 8. (Izv.) Srbski poslanik na avstrbkera dvoru, Jc^an Jovanovlč, se je včeraj vrnil iz Be'grada na Duaaj in prinesel s stbof instrukcije glede perečega vprašanja orijentalskin železnic. Regulacija južne albanske meje. PETROGRAD 8. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da ste Avstrija ia Italija že pristali na angleški predlog glede regulacije južne albanske mejet toda samo pod tem pogojem, da grške Čete izpraznijo do 31. decembra vse oce pckrajine, glede katerih ni nobenega dvema, da pripadejo Albaniji. PODLISTEK, Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavier de Montćpin. Lovrain je sklenil roke, obrnil pog?ed kvišku in vzkliknil z dozdevno globokim in resričnim navdušenji m: — Gotovo sem vide! 7 svojem življenju že veliko in lepih deklet., toda nikdar, ne, nikdar niso moje oči giedale tako ne-piimerno lepe stvarce. Nhem niti verovaJ, da se more taka krasna ženska sploh na hajati v resnici. Kaka popoina lepota 1 Prav tako., kaker se ne sme pogledati v solnce, ne sme tudi njej človek pogledati v obraz, ker bi ga ta pogled oslepil. — L udje vaše vr*te — je rekel Lascars smehljaje — imajo prav, ko vam pripisujejo dober okus, in jaz še dostavljam, da se za Človeka brez vzgoje in Izobratbe znate izrati še precej dobro. _ Gospod baron me obklada s preveliko dobroto — je jecljal sluga. — Vedel bi rad, kako je bilo potem. — Mlada dek ica In stail gospod sta šla mimo mene, ne da bi se bila zmenila zame. Šel sem potem za njima. — Kam sta šla ? — Na place Rcyale (Kraljevi trg), ka mor zahajata, kakor se ml zdi, vsak dan na Izprehod. Ko sta se Izprehajala kake po ure pod drevjem, sta se viedla na klop in se začela hitro pogovarjati. — O čem sta govorila? — Piibiižal sem se |ima odzadaj popolnoma neopaženo, da bi poslušal, kaj govorita ; toda ves trud je bil zaman, kajt razumeti nisem mogel niti enega zloga oc njunega pogovora. Ko je ura bila štiri, sta se vrnila. Šel sem zopet za njima. Cisto na koncu rue de Vendome sta vitopila v hišo, ki je na zunaj videti precej dostojna, v kateri pa od khti do podstrešja stanujejo samo mali ljudje. — Ati stanujeta tamkaj? — Da, gosped baron. Da bi se po polnoma prepričal, sem čakal nekaj trenut kov, preden sem stopil čez hišni prs g Vratarju sem povedal kar tjavendan neko ime. Seveda mi ni mogel dati nikakih po jainii. Ker sem pa izvedel od njega, da |e rodom Iz Pikardije, in dastravao sem rodom Lcrenec, mi je bilo vendar lahko, da sem ga prepričal, da sva rojaka. Da bi po praznovala svoje snidenje, sem ga po vab' na steklenico vina v bližnjo vinarno. — Pa mu je vino razvezalo Jezik? Manifestacija jugosl. dijaštva v Pragi. Dne 4. t. m. se je vršiio v .Narodnem domu'* na Kralj. Vinogradih zborovanje celokupne jugoslovanske akad. raladlae v Pragi, ki so je priredia akad. društva ,Adrlja\ „Ilirija", „Hrvat1* In „Šumr.dlja". Shod je otvoril s kratkim gojorom lur. Vane Radej in predlagal za predsednika zbororovanju med. G juro Osto|iča. Predsednik |e na to v kratkem razložil pore en sheda, ki [e imel kot glavni točki na programu 1) vprašanje ustanovitve jugoslovanske javne čitalnice In knjižnice v Pragi In 2) manifestacijo za slovensko vseučilišče ter za reci-prcciteto zagrebške univerze, O prvi točki je poročal lur. Vane Radef. Iz njegovega referata povzemamo sledeče: Pred ne^aj dnevi so se obrnila imenovana društva „Adrlja", ,Illrl|aM, .Hrvat44 in „Šumadlja" Ea nesinl svet občine praške s prošnjo, na! da brezplačno na razpolago crostore za jugoslovansko čitalnico in knjižnico, ki bi bila sredliče Jugoslovanskega akademlčnega ži ljenja v Pragi in bi tvorila podlago za bodočo združitev praških jugoslovanskih akade-mičnih društev v enotno jugosl. društvo, a bi bl!a pristopna tudi Cehom, ki bi se hoteli poučiti o nsših razme- — Da, milostivi gospod. Človek |e blebetal, kakor enooka sraka in povedal mi je vso silo prlpovestl o hišnih prebivalcih. Nekaj sem si celo zabeležil. — Lovrain je potegnil iz žepa beležnfco. — Kako se imenuje mlada deklica? — je vprašal Lascars z nehlinjeno radovednostjo. — Pavlina Talbot — je odgovoril slugu, pogledavši v s vejo beležnico. — Srari gosped je njen oče In ona stEri-kava ženska pa njena guvernanta. — Ka), njena guvernanta? TI ljudje morajo torej živeti precej dobro? — Nadalje je bil oče bogatal, sedaf pa ni več. Zaradi tega pa vendar ne žive ubožno, SIcer se morajo prece| stiskati, da izH- l onim, kar jim je ostalo, fn prena-r^o uboštvo nekako dostojno, kaker je rekel vratar. Mož jih zelo spoStuje, čemur se čudim, ko dobiva od njih le majhen noveleten dćr. Guvernanta ljubi svojo go-jenko kakor lastnega otroka, ne dobiva ni-kake plače in živi v rodbini kakor do mača. — In Pavlina Talbot, ta plava sirena s črnimi očm', kakšnih nazorov |e? — Najbrezgrajnejšib. Stari Pikardl|ec |e ni mogel prehvaliti. Da je angel, pravi angel, ki je prišel z nebes v veselje svojemu očetu. — Potemtakem nima nikakih ljubavnih zvez ? — V svoji preprostosti morda komaj pozna to besedo. Ponavljam seveda, kar mi je povedal \ ratar, In poleg tega pa jo strogo čuvata cče in guvernanta. IX. Pavlina Talbot. — Res — je rekel Laicart po kratkem molku — v?e, kar sem čul o terr angelu, le pomnežuje moje hrepenenje po njej. — To ljubko dete bi res moglo celo kakemu vladarju zmešati glavo. Ah, ko bi jo videl kralfev komorni sluga Lebel I — je pripomnil Lovrain. — Dotrol Kakor hlfro uredim neke važne stvari, ki sedčj zahtevajo vso mojo pozornost, začnem misliti na sredstva, da si priborim žnjlmi l|ubezea Pavline Talbot. — To bo precej tžavno, gosped bs ron. — Težavno? — Če ne bo popolnoma nemegoče. — Lopo7, ali ne veš, da si mi reke| s tem nesramnost? (Dalje.) Htrar. [] EDINOST" št. 340 V Trstu, dne decembra 19lo rah. Upati Je,£da mestni svet ugodi prošnji, ker so se češki listi |ako simpatično izražali o tem koraku jugoslovanske mladine. — V debati k temu referatu so se obravnavale nekatere formalne točke in nato |e zbor enoglasno odobril akdjo omenjenih društev. K drugi točki se fe oglasil k besedi med. Fran Marinič, ki |e izvajal sledeče: Zanimanje za važno vprašanje slov. vseučilišča Je v zadajih letih Jako padlo in so v temjoziru Italijani vedno pred nami. Zato Je dolžnost akad. mladine, da zopet favno manifestira za svo|e zahteve, Čeprav ni mogoče, da bi dosegla sama brez podpore merodajnih faktorjev kak pozitiven uspeh. — Govornik Je nato v kratkih po- PODLISTEK. Ljudska predavanje Slovanske Čitalnice. i. Znanje, učenje, izobraževanje — vse to Je bilo do nedavnega predpravlca privilegiranih stanov. Ljudstvu kulturni viri niso bl!i dostopni, ono Je moralo živeti v duševni temi, prepuščeno dobri volji prosvetce in duhovne gosposke. Ljudstvo na tej stopnji ni torej uživalo niti duievne niti materijalne svobode. Bilo Je suženj v pravem pomenu besede tedaj vladajoče gospode. Vse iole so bile latinske, knjige pisane v latinskem Jeziku in izobraženi sloji so med seboj takisto v latinskem Jeziku cl>če-vali. Reakcija Je začela na ravno istem p. lju, ki Je ponesel ta tuji jezik med tedanje izobražene sloje t. J. v ceikv'. Ta reakcija Je nastopila med Slovani prvič na Čelkem in sicer z Janom Husom, katerega glavna zasluga Je ta, da j2 vzbudil Domače vesti. Zaradi tiskarskega mezdnega"gibanja Je iziel danes Ust v taki skrčeni obliki in bo izha|ai, če bo, tudi nadalje tako. v čeikem narodu nacljonalni duh, da Je uničil s tem, da Je priboril ljudski govorici polno veljavo, privileg tujega latinskega ia nemškega Jezika. Tudi Slovenci smo imeli v svojem Primožu Trubarju takega narodnega Husa. Primož Trubarja glavna zasluga leži ravno v tem, da |e kot prvi med nami ustvaril šele pojem slovenskega naroda s tem, da je začel prvi pisati v Jeziku, ki ga Je govorila tista nedefinirana ljudska masa pod-tožnikov, ki |o Je predstavljal tedaj oni kmetski rod, ki Je živel po krajih današnje Slovenije. Ali minulo Je še veiiko stoletij, preden je padla s podložništvom ona materijalna spona, ki Je ovirala ves duševni pokret ljudske mase. Politični sistem |e tiita stoletja podobno uničeval naiodni duh, kakor nekdaj visoka cerkev. Militarizem, birokracija in šola — to je bila ona trojica, ki se je živila iz naše narodne krvi, vanj pa pridno vlivala san o strup tujega duha, tujih gosposkih narodov. Prišel Je v minulem stoletju k temu še „Slavlziranje Dalmacije". Ozirom nas Barzfaijev govor v italijanskem parlamentu, s katerim smo se že bavili, pripominja za-deftkl „Narodni List* na kratko: .Pczoani italijanski parlamentarec Barzilai (rodom Trjačan) je govoril te dni v italijanski komori v Rimu ter |e vzel v s/ejo zaščito •preganjane" Italijane v Avstriji in protestiral med drugim tudi proti „slaviziranju" Dalmacije. Mari ni strašno resen ta gospod Barzilai, ki gotovo pride Jutri na to, da se Italija — italijaniiira! Ia po tel Barziiaijevl logiki se Nemčija germanlzira, Rusija rusifi-cira in tako dalje z graci|o. V tej metodi naših Italianissimov Je res že blaztio&t. Dalmacija da se sla vizira, tista Dalmacija, ki Jej Je prebivalstvo po 98% hrvatsko-srbsko in kjer je vsa| polovica tistih 2%, ki se štejejo za itali|ansko, zopet polovica umetno ustvarleno, ker Je n|e provenijenca v pokvarjenih Hrvatih ia Srbih — v hrvatsko-srbskem renegatstvu. In s tem izginjajočim itailjanstvom, s tem plevelom s slovanske njive operiralo naši italianissimi, da bi dokazali, da do kontrole tudi nad to Dalmacijo ima pravico — Italija. Kako Je vendar mogoče, da vspričo ta^e impertineca avstrijskih diplomatov ne le ne oblije rdečica jeze, ampak da se |im ne krči tudi pest za — udarec? I Starše iz Skednja, Rocola, Sv. Jakoba, Sv. Ivana in iz Barkovelj opozarja Sio*anska Čtalnica v Trstu, da priredi v najkrajšem v vseh teb okrajih velika javna predavanja za otroke. Vsako predavanje bo polasnjevalo okoli 50 velikih, krasno izdelanih skioptičnih podob |ako velikega obsega. Predavanja začno povsodi ob 5 po-poldae in znaša vstopnina po 10 vinarjev za osebo. Predavanja so zlasti primerna za otroke med 5. in 15. tetom. Natančneja poročila oblavimo pravočasno. Opozarjamo tudi na današejo notico o otvoritvah teh preda van|, ki se bo vršilo danes popoldne v Rojanu. Otvoritev predavanj za otroke v Rojanu. Danes, v torek, ob 5 popoldne se bo vršila v dvorani „Konsumnega društva v Rojanu otvoritev onih predavanj za otroke, ki jiti Je sprejela v svoj program Slovanska Čitalnica v Trstu. Starše iz Rojana, iz Skale Sante In iz Orete opozarjamo na ta dogodek in lih prosimo, da pošljejo «vo|o deco ua ta dogodek in jih prosimo, da pošljejo svo|o deco na to prireditev. Snov preda var ja Je krasna povest o Petru Nagajivčku, ki ga odnesejo divje gosi na svojem hrbtu proti daljnemu severu. Slišimo vse nezgode mla dega Nagajivčka, njegove doživljaje v zača ranem gradu, kjer kraljujejo črne podgane, njegovo potovanje s Štorkljo v začarano mesto, potem dogodke z vranami, njegovo potovanje na orlovem hrbtu, strašne zgodbe iz medvedjega brloga, zvit lov na prekanjenega lisjaka, njegov prihod k ledenemu možu, ki ga stražijo trije sestradani volkovi itd. Vsa ta pripovedka konča z vrnitvijo Petra Nagajivčka na hrbtu belega gosaka na dom njegovih staršev. Tekom pijpovedovacja po kažemo 50 krasno izdelanih siik v velikosti devetih kvadratnih metrov. — Povest je po sneta po romanu najboljše ženske pisateljice sedanjega Časa, gospe Selme Lagerlof, Švedklnje po redu. Oospa L; geriof je rojena 1. 1858. v Upsala in živi sedaj v Su kheimu. Vrstnica je obeh rojakov Ibseca in B.c3rns?na in splošno se priznava, da tako žeoijalne žene svetovna literatura od čatov Oeorge Ssnd do danes ue premore. Ž^libog pa do danes na slovensko še niti enega njenih industrijalizem, ki )e potisnil človeka na stopnjo mašine, in Jem3l s tem narodnemu duhu vsak idealni pelet. Razmere so nastale po nekod tako ostre, da je postalo spržčc njih tudi takozvano narodno vprašanje pri mariikaterem narodu privileg boljših sloje* in se široka masa pod pritiskom svojega raateriiatoega položaja za takozvano na rodno deio ci interesirala, biia mu dostikrat celo nasprotna, ker je hotela na vsak način reagirati na dejstvo, da Je duševna inteli gene-: ljudstvo zapustila. Ta reakcija se je pokazala pri vseh narodih, samo pri vsakem naredu ob različ nem Času in ob raznih prilikah. Na evropskem kontinentu Je nastopalo i. 1848. meščanstvo skupno z delavskem; vzporedno s politično reakcijo, ki je zadušila največ s pomočjo policijskega vladnega sistema za mnogo let duševni pokret temu meščanstvu, pa se Je pokazala polagoma popolna odtujitev obeh s!ojev, medsebojno preganjanje je rasiio in iz prijateljev v letu 1848. sta nastala dva huda medsebojna nasprotnika. obilih del nimamo prevedenega. — Vstopnina znaša po 10 vinarjev za osebo. Wmm\m Dobiva se v Trstu pri tvrdki IO 7o$žrtnn^prištednosž Sjajn o bijelo švijeilo i Gebrtider Brunner, Piazza dal Ponterosso Stv. I. V Trstu, dne 9. decembra 1913. „EDINOST" št. 340 Stran III Gosp. J. S1S.RRAVALLO 1Yst. Naznanjam Vam na Vašo prošnjo, da rabim z uspehom že več let Vaše ŽELEZNA! O KINA-VINO SERRAVALLO proti oslabljenju vsled slabe hrane In proti vsakemu zadržanju krvne tvorttve ter da Vaš Izdelek zavzema trajno mesto v mojih ordinacijah. BRAUNSEISEN, 10. sept 1910. Dr.POLEDNIČEK. Društvene vesti. Dramatično društvo. Danes zvečer ob 8*30 odborova sefa. Odborniki naj se udeleže se|e polnoštevilno, ker Je treba reš.tl nujne važne stvari. Nar. deiavškaorganizacija. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice NDO pri Sv. Ivanu ima v četrtek cb 8 30 zvečer sejo v prostorih .Narodnega doma". Podružnica NDO v Voloskem Opatiji priredi danes, 9. t. m ob 9 zvečer velite zaupniški shod v „Narodnem doiru*, ca katerega so pozvani vsi člani in somišljeniki pcdružn'ce. Govoril bo strokovni ta|nik Mrak iz Trsta. Kontoaristinjo :: Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne garantira) brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje starišev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90*—. Vožnja do Prage se povrne. Tozadevne prošnje pod šifro „D'li-bor 18" restante, poštni urad Praga 22 belo in črno Kokain« priprav« iz aluminija, pliniasfc« sla kleni o«, noti in vili o«, planinska palio«, prt prav« za Ud, i«l«sa, snežni obroči, nakrfctaikt Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače Iz Ciste volne, rakovice* Steklenice Helios, teč dni gorke b mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, grafe* ovratnice, zapestnice in nogovice. Zrn Slan« Športnih in pUniinkih dmhr Pf rušilne ufiiNK. športno Mina Strniti ! Uica S. intofiio 12 (samoti Krči. niimi) POBRO VINO Pristnost se jamči. - ANTON SINKOVIC Koper - Via Comoi štv. 698 - Koper. Franjo Stegu Trst ulica Caserma štv. 19 priporoča cenj, občinstvu svoj Buffat z vsakovrstrvm presajenim mesom. Salame, vsakovrstni ~ir In sardine. Vino in nivo prve vrste^^^^ KLAVIRJI Bosendorfer, Gebriuler Stingl, Kocli & Korselt, H. Raclioe itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. UCi-AĆANJE JN T^OrrtM^ V*G. ZAiKlfOKl Piazza S. Giacomo 2, II., Corso. 1 TFLEFON 12-57. Poslano *) Zdravje je več vredno nego kupi zlata. „Nobeno bogastvo se ne more primerjati z zdravjem", pravi Sv. pismo, ta knjiga vseh knjig. To bogatstvo pa se pridobi in ohrani le potom razumnega življenja in vporabljanja naravne kisle vode Hunyadi Jano s. Vsi oni, ki trpe na zapeki, najdejo v tej vodi hiter in gotov pripomoček. Mnogi, ki vsled zapeke zgubijo voljo do telesnega in duševnega dela, počutijo se po uporabi kisle vode „H u n y a d i J a n o s" oživljeni, kajti po racijonelni uporabi te, po zdravnikih priporočene vode, sledi blagodejno zdravje. Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah ter prodajalnicah kislih vod. - je? n TOVARNA roulehoa Ins. LUDOVIK F1JCHER Ulica Moreri Ti TRST-BOJAV - TELEFON 14-4dvakrat = Izdeluje jeklene kakor tudi lesene Ima v zulog-i vse ootrebščine za lesene in železne ROULEAUX. Delo solidno. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja aredniStvo le toliko, kolikor mu zakon veleva Mnogo uspešnejša nego ribje olje je „Emulzija Scott" iz ribjega jetrnega olja. Dokazi so na dlani i. s. Z uporabo „Emulzije Scott" so odpravljene vse težkoče, med katerimi posebno težka prebava, zoperni okus in duh. „Emulzija Scott"* pa }e tako lahko prebavna in tako dobrega okusa, da se jo lahko da tudi otrokom v povojih, ker je ista posebno velike važnosti v času, ko otroci delajo zobe. Naj se ne daje te *aj otrokom navadno ribje olje, ampak „Emulzijo Scott" iz ribjega jetrnega olja, ki je bela kakor mleko in ravno tako uspešna poleti kakor pozimi. Cena originalni steklenici, ki se dobiv3 v v»eh lekarnah Kron 2'50. Ako se pošlje 50 vicarjev v znamkah tvrdki „Scott & B wne G. m. b. H III., Diuaj ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, poSljcmo potom ene le&arne, »n sicer samo enkrat Bteklenico emulziie _Scottu za poBkufinjo I Fiilifi ii Hissi Gii Ailip Trst, via Cassa di Risparmio 2 Telefon 15-87 Podružnica: R£KA, Fiazza del Commecio časti se naznaniti cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, da je imela izredno ugodno priliko nakupiti partije Te preproge, dasiravno najboljše kakovosti, se prodajajo po jako zmernih cenah. Imenovana tvrdka prevzema popolno jamstvo za vsake prodano preprogo. . decembru 1913. DAROVI. — V spomin nežne Svetke darujeta bratranca Josip in Dragotin Prelo g 10 K za otroški vrtec pri Sv. Jakobu. V isti namen Pavel Tomaiič K 10. — Denar hrani uprava. — Za otroški vrtec pri Sv. M. Magd. Zgornji so darovali: Mlhellč K 1, Mihevčič K 2, vesela družba v nabiralnik v gostilni »pri Tirolcua na ženltovanju A. Tcmažič K 14 66, 1 zaboj makaronov, trgovec g. Josip Prelog, g. Andrej Širša pri Sv. Ani po 3 kg testenine In 5 kg fižola. PresrCna hvala vsem darovalcem. V spomin umrle Svetke Prelog darovali so njeni bratci in sestrice K 25. Mesto cvetk umrli Svetki Prelog darovala Je obitelj Ivana Tomažič K 10. V Isti namen g. Jakob Mcrhar K 5. Nadalje je darovala gospa Badaiič, babica pri S Jakobu K 2, za božićnico g. Gregor Babič 1 K. Vsem darovateljem se odbor najprisrčnejše zahva-Ijuje. — Za Božićnico so darovali: Msgr Kosec 20 K, po 10 K Msgr Stavec, Ana Dobida; po 4 K Marija Dekleva, Justa Ga sperčič. Prihranjeno napitnino pri tramvaju 5 kion, H. Skoberne 2 K, Križmančič & Breščak 40 metro7 blag a, Milič & Šušmeij (naslednik! M. Aite) 30 m barhenta, A. Zzi rt-d 20 m barhenta (3 dar), Josip Stanlič (PJazza Rosaric) 2 para čevljev. Vesti iz Goriške. Iz Tomaja. V Tomaju je bil tedenski tečaj za kro| tn umetna vezan|a s šivalnimi stioji tvrdke Singer iz Trsta. Obiskovalk je bilo osem. V nedeljo 23. novemara t. 1. je bila razstava teh del; bila so vsa dela razložena in kazala so o izbornih uspehih. Razstavo je obiskovalo neštevilo žena in deklet in tudi šolske sestre. Z izložbenimi predmeti so se vse obiskovalke izrazile jako laskavo. Iz te pohvale je razvidna plodo-nosnost tega tečaja, kar je najboljše priporočilo za tvrdke Singer in učiteljico rokodelstva, Rejo Kovič. Nadejamo se, da se bo tak tečaj v^ako leto otvarjal, kar bi bi!a jako vežno za okrepljene našega ženskega naraščaja v tej panogi. Več obiskovalk, ki posedajo stroje dt u tih tvrdk, so bile mnenja, da gre strojem Singer prvenstvo. Iz Plavi. Pravijo, da ni dobro in tud? lepo, da nt, oživljati stare, pozabljene dogodke. Res, toda mi P avijani smo počasni ia bol| leni ijudje, iii zato govorimo mi šele sedaj o tisti nemški siavnosti v Gorici. In kaj se govori pri nas ? Pravijo, da je bil oni slavni zastavonoša Piavljan, prav cd tu iz Plavi. (Kot pristen Nemec poreče : „aus Scbwimn)hosendoif) No, nam ni znano, koliko je pa tem resnice; vemo le to, da mu je v Desklah slaba predla in da fantu kot vojaku ni ugajalo, da so mu od dom* pisali slovenski naslov na pismu. Pa kal hočemo mi navadni neotesani ljudje, saj od je bil že „Zug fuhrer" ; bil je tudi na Koroškem, kamor je tudi sedaj šel. Tu se Je navzei nemškega duha in mi 3mo pa vedno doma! No, narodnjaki smo pa vendar mi P av-Ijani, saj imamo tu pevsko društvo, ki je sedaj v najlepšem spanju. Tudi nabiralnik* imamo v naših gostilnah, ampak ne mislite, da lih irratuo na mizah ! Kaj še l na dim niku (kaminu) so shranjeni Veste kaj, Plav ljaoi, da se nam ne bodo drugi smejal', zbudimo naše pevsko društvo, In vi gostilničarji, spravite nabiralnike zopet na m?zo 1 Piavljan. Vesti iz Istre. Škandalozne razmere na okrajnem sodišču v Kopru. Pod tem naslovom je prinesla „Edinost" v svoji 327. itevi ki z dne 26. novembra t. 1. članek, naper|en proti voditelju koprskega okrajnega sodišča, go spodu svetniku Tujachu. Ne bom trdil, da pisec ne govori resnice, niti nočem ovrga vati nekaterih dokazov, temveč le povedati par stvari resnici na ljubo, ki govore v prilog svetniku Tujachu. Predvsem moram konstatirati, da je g. svetnik popolnoma nepristranski in pravičen v feiiko^Detrs pogledu, vsied česar tudi daje vsakonrar svoje, Slovencu in Itali|anu, in to smo tudi zahtevali potom naših zastopnikov, deželnih in državnih poslancev, preden je bil svetnik Tujach imenovan na sedanje mesto. Ako {e sodni izvedenec, ki ga je imel g. svetnik s seboj v D., zaspal, In to morda vsled „preveč popitega alkohola*, ali vsled „prečute noči*, vendar vsled tega ne zadeva krivda g. svetnika. Ko |e bila komisija že zunaj na delu. pač ni mogel že poslujočega izvedenca odkloniti. Kolikor Je meni znano, g. svetnik nima navade, Utikati za pisci člankov, naperjenih proti njemu, niti ne pošiljati popravkov držeč se gesla „kder molči, devetim odgo varja*. Kar se tiče cenilcev slovenske narod nosti pa, bi se le ti morali, kedaj In na ta kem sestanku napraviti potrebne sklepe, kako naj bi nadal|e postopali. G. „Kraški" bi gotovo storil dobro delo, ako bi sklical sestanek cenilcev. Na splošno moram tudi konstatirati okolnost, da svetnik Tujach, In le vesten In natančen ter pošten kakor voditel| sodišča, temveč tudi kakor voditelj zapuščinskega oddelka. On vedno pazi, da se stori vse v j korist mladoletnikov in posebne pa, da se stvar mladoletnih Čim hitrejše rešujejo, kar dokazu|e že okolnost, da ni več v zapuščin- 8 dneh krog sveto „ a- Posebna poročila za PA L V, A tisk dr. FRITZ KAU SCHUK V h k| •^iv- j * I .-T&l® rt * ^--^T— T 1 - »» 3 dan, brzej. Novo pesem poje: ,Orpo, che piaser!' I Oh, kako lepo je, voziti „con calm " iz Benetk : Po kanalu vozeč gondoljer_| In nositi vedno pocipetnik „PALM A -. NALI OGLASI se račun aio po 4 stot. besedo Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink. Danes zvečer piesna šote :; od 8 do 10 ure zvečer v dvorani „Kon-umnepa društva" pri S?. Jakobu. Pleše se tudi „targo" 2929 Spretni agenti tLtni^so^JoTa- koj Dobijo visoko provizijo in v sluča u dobrega uspeha, tudi staiio plačo. Pismene ponudbo pod „TuchfaiHk 3757" na Haas nstoin & Vogier A. G. Praga — Ferdinandstracse. Razne vesti. Zdravljenje z radijem, ki stane 148 tisoč kron. Ogrski magnat, 761etni Andor pl. Semsey se zdravi v nekem sanatoti.u. Ker so zdravniki Izjavili, da rabijo za ozdravljenje 300 miligram. radija, ki ga pa v Avstriji ni, so vprašali amerikanski |ekleni trust, ki je izjavil, da proda 300 mg radija za 148 tisoč K. Senysey Je denar že ekspresno odposlal in namerava po končanem zdravljenju radij darovati ogrski znanstveni akademiji. i-Mtri&n mtadeniČ iz Bolgar-ke iS če delo kot FZUrjvll gofer, elektrotehnik, maš mst ali slično Ima dob. a spričevala. Prijazne ponudbe pod Velko Petrof na Ineeratni odde'es Edn sti, 26i»5 Anfp I icipn TrQt ulica 1a*ZHrPttl1 v ?- Mil ID LIO l/d J I rol chio štev. 38. - Za-fogR vina a pridruženo gostino. — Vino iz Visa i' Preljica prve vrste. O stilna v ulici Ca^imiro nadoni štv. 2 In v ullel C a m po S. Gtacomo St. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec likerji ter vermout in marpala na drobno. V vseb gostilnah bo prodaja raznovr.-tna gorka in mrzla je iiia ter prvOTjfitno pivo. Cere zmerne. - Priporoča za obilen obisk. 2Tbi» x»s*xtt&x*xtts?iixx?t Prva sloven. mirodUnlcu v Trstu Mlmz Išaleielj ulica Carr&dori št. 18, v bližini gostilne N30. i Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. Gostilna Sonvecchiats 17, trči izvrstna vipavska, istrska in Stajersfea vina ter plzenHko pivo I. vrste. Izborna kuhinja, domače bloba-e in jetrne. Posebnost: Gorka kuhin a pove černih predstaveh. Pripoioča se uljudno VavpotiČ. 2946 Oncnnrli^fS kot prodajaik». Ul. uospocicns Conti 5:ev. 40 tobakarna. (2:12 am^oiatosij Univ. xđrars Dr. Makso Barr Ermarsno Schultzcg I. tehnik. Trat, ulica Caserma Štev. 17, IL Posebni zavod za umetne tobc brez • pioiće. Plombiranje z zlatora, platinoc.. porcelanom Vaa dela bre2 bolečin. Z. «utj« krivo rastočih zob. Zrseric Z Sprejema od q do i in od j do i po rnnn r"I sežnjev zemljiSČa in nekaj gozda v OUUU U Kcjanu (Scaia Santa, fcjtajce) se proda po ceni. Pojasni:a v do . i Žitko. ul ci tetadion Stv. 8, pri Fany 2313 lAnPAl^1' društvena gostilna v ulici Iudu-„JMUnnil , Btra št 10. - Točijo se prstna istrska in vipavska vina ter avfže pivo. izborta ku-tinja vedno na rtzpo^ago Za cbilni obisk se pripo roča vcdittlj Valentin Piri h 2S90 CnhkPn 8e odda dvema gospodoma v ulici Com-OOUIUU mercia e 18, V. n. 2947 dobro izfež-bsn. i S č e Mirod Iraiški pomočnik plužbe. Naslov se izve v ulici Commerciale Stev 11, III. nadstropje. 2977 pLrtliCinD irta L vrste narečite dokler jih l/tpijtllc U IV je §e v^alogi! Cenik na Francesco Bedna1 TRST — ustanov1,iera leta 1878 — TRS "i je preložila svojo trgovino šivanih stroje^ 'riiikljev In pridevkom z mehrtn;čno deT nic(? vred iz ulice Por.terosso Sii C v ulico Campanile štev 1 razpolago. Forčić i d'ug., trtcica. Komen. 2679 Velika, lepa njiva je na prodaj v DEKANIH pri KOPKU (iBtrs). — Njiva obseg* krog 4C00 ma, je deloma s tr.ami cbf>ajena, i m a kraBno, popolnoma ravno lego ob <*esti in bi bi'a jako primerna za zgradbo vile ali linc-č kega doma. Zmnlja plodovitR in za vsikorSen sailež Voda bi se dobila na aestu, kamen v neposredni bližini. — Nji»a £e odda ev- ntue^no tudi najem. Vp aSati ie v gostilni ge. ANTONIJE GKIZON pr. DEKANIH. 2S95 ; FR P0-OČLJtVE rVR:)iJ n Bogat izbor ur, Tcrfile, orrstnlb verilic, ahmnor, pr- c •taiioT, ■»pestnle Itd. > Konkurenčne cene. mgBBBBBBSggaBgSlfll KUPUJTE NARODNI KOLEK S IMETNI ZOBJE Plombiranja zobov zdira^ e lobov brez S vsake bolečine r )r i. Germžk V. Tuschea robozdravnik konces. zobni tehnil • TRST los deiia Caaerms 13, II. nrdat.