Primorski novink Poštni: 4--..na plačana v gotovini /-> /a i* Abb- postale I gruppo ~ CCDS OU llT TRST, nedelja, 11. maja 1969 Leto XXV. - St. 109 (7303) teizem in Slovenci živ' asizem ne bo zmagal. Naj n * odporništvo in dvojezič-t na tem ozemlju!« je bi-skrnapisano z okorno roko na omnem lističu pred spome-kat°m Pai'tizanom v Miljah, 0 ,ere§a je fašistična skupina sKrunjja v noči med pone_ jKOm in torkom v Miljah. staReakciia antifašističnega Tr-m nif .bila tokrat takojšnja šln Q °™a' v sredo je pri- zbn V. do veličastnega na r°Vunja VS€b antifašistov nj Po“ud° odporniških orga-kat!Clj in sindikata CGIL, na sto r«m se Je zbral° vse meti ’ kl je toliko človeških in Ssvsr v partizan- častnikov ar- v>e so bile reakcije Partizanskih, sindikalnih str s°5°dnih organizacij, vseh PorSkRi Občujejo na od-tud' 1SR° §lbanje- ki so dobile jah* fjasen °draz tako na se-ži” paškega kot drugih ob-dP4 , odborov in končno v aezelnem svetu. Drnfn,dar Pa zadnja fašistična Prav°kacija vzbuja v nas u-o *an° zaskrbljenost, saj ni su n --ena in je v zadnjem ča-f0 prisl° do podobnih prime-P° vsej Italiji. V Trstu ta SIno na seji deželnega sve-še aelo izvedeli, da se po na-Krasu vadijo fašistični stvnlnci P°d izkušenim vod- iz uvm ^talna opozorila naprednih živl.na nevarnost poskusov o-Vset!anla fašizma so torej po-v r upravičena, saj živimo bokih Urkanem ozračju gloso i družbenih premikov in jQ e vedno žive sile, ki vidi-°krpSnv10 v < rešitev Tirolci vedno želeli celotnega vpraša- samo mo- « Avstrija ni >lske g0yorna za usodo Južne emveC tudi dejansko. Je, da pričakujejo, da " rrs;. s in \r “kvaril pogoje za Avstni čansko sodelovanje N)Sketrl ° in Italijo. Poslanec b.tvu Dnn uberalne stranke je v bn' ista stališča in de- Stavi'10 južni Tirolci konč- nikih . do zadoščenja po čfitur č?leCinah». Predsednik 0,5 je -,u erk fuer Suedtirol« thNzacu!°t0v11' da bo njegova te« 110 rvh vedno materialno in PfisotniStrani iužnih Tirol-KVriiki so bili tudi pred- €ita^eavl «paketa» in Pon0 ri»a koledarja«, dokler izdelali bese- Hq& se italijansko- str°kovnjaki ne bodo “^bvneJ? oeloten postopek , Rd koledarja«, ki naj 4VaJanja sporazuma, ki predvideva večjo avtonomijo za bocensko pokrajino. Magnago je trdil, da predstavlja Volkspartei odločilno vlogo v obrambi prebivalstva nemškega jezika in nato ponovno ugotovil, da lahko samo izredni kongres stranke razpravlja in eventualno odobri sporazum, ki je v pripravi. Zavrnil je načrt Mansholt-EGS o kmetijstvu in je dejal da bo pokrajina uvedla vse možne ukrepe, da ostane njih zemlja «ohranjena v duhu zdravih tradicij kmečke lastnine«. Ukvarjal se je tudi s pomanjkanjem delovnih mest v bocenski pokrajini in izrazil željo, da bi se bolje strokovno usposobilo delavce. Kritiziral je poskus dr. Jenny-ja, da bi razbil enotnost Volkspartei in dejal, da je njegova stranka prejela na zadnjih volitvah komaj 4 odstotke glasov nemško govorečega prebivalstva in je torej njegov poskus propadel. V zadnjem delu govora je vseeno govoril o npaketu« in zlasti o mednarodnih jamstvih. Glede «paketa» samega je dejal, da obstajajo bistvene razlike med nemškim in italijanskim besedilom, tako da bi lahko prišlo do različnih tolmačenj. Glede mednarodnih jamstev pa je dejal, da so Iskali kompromis in da so ga našli v tako nazvanem ((operativnem koledarju«, ki predvideva s strani italijanskega parlamenta, da je spor končan, seveda šele potem ko bo Italija izpolnila svoje obveznosti. V primeru sporov pa je pristojno mednarodno razsodišče v Haagu. Glede tega so razgovori skoro pri kraju in morajo rešiti še nekatera manj pomembna sporna vprašanja. Magnago je ugotovil, da Je treba voditi pogajanja tajno, da pa bo izvršni odbor in izredni kongres dokončno odločal. Na kongresu so dr. Magnaga ponovno izvolili za predsednika stranke z 78 odsto glasov, po predhodnem sporazumu je manjšina prejela podpredsedniški mesti in sta bila izvoljena za podpredsednika dr. Brugger in Dal-sass, tretji podpredsednik pa je predstavnik ladinske jezikovne manjšine dr. Josef Valentin. Novost tega kongresa predstavlja, da je dr. Magnago po kongresu priredil tiskovno konferenco in je odgovarjal na vprašanja italijanskih ter avstrijskih novinarjev. Dejal je, da je bila razprava mirna, izčrpna in konstruktivna in da delegati niso obravnavali «paketa» z eno izjemo delegata, ki je obsodil politiko tajnih pogajanj. Ugotovil Je, da se lahko na izrednem kongresu, ko bo govora o paketu, ustvari drugačno ozračje in da ni zagotovljeno, da bo 78 odstotkov delegatov za «paket», kot so bili na tem kongresu za njegovo predsedniško mesto. Glede avstrijskih volitev je dejal, da ne bi smele vplivati na potek razgovorov in na zaključek pogajanj, češ da se zadeva že tako predolgo vleče. Tepavac čestital kardinalu Vilottu BEOGRAD, 10. — Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je čestital kardinalu Jeanu Vilottu ob njegovem imenovanju za državnega tajnika Vatikana in mu prisrčno želel «čim boljše delo z željo, da se bodo odnosi med socialistično Jugoslavijo in Vatikanom še nadalje razvijali in poglobili«; goriške zbornice, ravnatelj Po-terzio, ravnatelj videmske zbornice dr. Zurco, odbornik dr. Job, občinski odbornik Hreščak za tržaškega župana ing. Spaccinija, načelnik oddelka za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu za deželo Furlanijo-Julijsko krajino dr. Borgna, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja S. Bole, predstavniki konzularnega zbora, svetovalec za zunanjo trgovino pri Gospodarski zbornici Sloveniji dr. Burger, zastopniki avstrijskih dežel in sejmov in številne druge osebnosti, med temi tudi zastopstvo velesejemske uprave iz Verone. Podpredsednik Vošnjak je v krajšem govoru poudaril pomen sejma «Alpe - Adria«, zlasti po skoku v številu prisotnih držav (lani 4, letos 9) in v številu razstavljavcev (lani 187, letos 318), ki so ga zabeležili od 7. do 8. prireditve. Pomen tega sejma, je dejal S. Vošnjak, daleč presega obseg določenih sejemskih kvot (za letošnji «Alpe Adria« velja sejemski kontingent v višini 10 milijonov šilingov z Avstrijo ter 1,5 milijarde lir z Italijo, in sicer obakrat v vsako smer), ker predstavlja obenem tudi jamstvo za nadaljnji razvoj medsebojne politike odprtih meja, trgovinske izmenjave in turizma. Predsednik Gospodarske zbornice Krese je izrazil zadovoljstvo poslovnih krogov spričo otipljive ga napredka prireditve, katera čedalje bolj postaja poslovno shajališče za številne države, med njimi zlasti za Avstrijo, Italijo in samo Jugoslavijo. Krese je nadalje omenil, da se poslovanje v okviru sejma Alpe Adria še vedno odvija počasneje kakor bi se moralo, ker je pod vplivom stalnih sprememb v jugoslovanskem zunanjetrgovinskem režimu. Za letos sta slovenska in hrvat ska zbornica povečali sejemsko kvoto za 25 odsto ter poskrbeli tudi za izdatnejša sredstva za odkup razstavljenega blaga. Za v bodoče pa si pristojni krogi prizadevajo, da bi kolikor mogoče poenostavili postopek pri izstavljanju potrebnih dovoljenj, pa tudi za izboljšanje obstoječih blagovnih spiskov. Hkrati s tem si prizadevajo, da bi bila tudi sejmu Alpe Adria zagotovljena devizna kvota za odkup eksponatov, kakršno imajo druge mednarodne sejemske prireditve v Jugoslaviji Tudi član IZ Simoneti je podprl to zahtevo predsednika Kre-seta. Govornik pa je med drugim naglasil, da pridobivajo sejemsko prireditve, kakršna je tudi Alpe Adria, čedalje večji pomen v okviru mednarodnega gospodarskega sodelovanja, zlasti v prime ru, kakor se pravkar dogaja z Evropsko gospodarsko skupnostjo in drugimi podobnimi mednarodnimi organizacijami, ki zavirajo izmenjavo z zunanjim sve tom z raznimi carinskimi zapre kami in z uvajanjem uvoznin Elio Fornazarič (Nadaljevanje na 2. strani) V ZVEZ! S TEČAJEM MARKE Razni komentarji o sklepu zahodnonemške vlade Švicarji zadovoljni, zaskrbljenost v Franciji in ironične pripombe v Veliki Britaniji BONN, 10. - Kancler Kiesin-ger bo ostal tudi jutri v prestolnici in ne bo odšel na običajni tedenski počitek. Kanclerjevo tajništvo je sporočilo, da za danes in jutri ni predviden noben sestanek o monetarnih vprašanjih, da pa se namerava kancler upo-znati z različnimi komentarji in stališči, do katerih je prišlo po vladnem sklepu, da ne bodo re-valvirali marke. Zvezna vlada namerava počakati zaključke sestanka predsednikov osrednjih bank, ki bo v ponedeljek v Bazlu in ponedeljkove reakcije borze, preden bodo sprejeli ukrepe, da bi zagotovili stabilnost notranjih cen. Minister za gospodarstvo Schiller pa je v tej zvezi izjavil, da ti ukrepi nikakor ne smejo iti preko načel tržnega gospodarstva. Schiller je tudi zaprosil kanclerja, da bo predsedoval sestanku ministrov, ki so odgovorni za gospodarska vprašanja. Podtajnik za gospodarstvo Donhnany je v Diisseldorfu izjavil, da vladni sklep ni noben «trik» in da ga je treba resno upoštevati. Dodal je tudi, da so se špekulanti ponovno zmotili in da je v petek prišlo v Nemčijo milijardo in pol dolarjev ter da so bili zadovoljni, da jih ni bilo več. Med četrtkom in petkom je dosegel priliv špekulativnega kapitala v Zahodno Nemčijo preko 10 milijard mark. V Ženevi so nemški sklep u-godno ocenili in to seveda zlasti švicarski finančni krogi, češ da se je na ta način onemogočila špekulacija in da bo prišlo ponovno do mirnega razdobja. Nasprotujoče si izjave odgovornih osebnosti za nemško finančno politiko so bile eden izmed glavnih razlogov za monetarno nestabilnost, ki so jo zabeležili ob koncu preteklega tedna. Švicarji so mnenja, da ponoven nakup dolarjev, do katerega je prišlo v Nemčiji po sklepu nemške vlade in napoved nekaterih političnih ukrepov zadostuje, da se vsaj za nekaj časa odstrani z dnevnega reda vprašanje revalvacije marke. V Franciji ni bilo nobenih u-radnih komentarjev, čeprav so istočasno vsi listi izrazili določeno zaskrbljenost in seveda tudi nezadovoljstvo zaradi nastalega položaja in menijo, da sklep nemške vlade ne bo mogel biti trajen. Še bolj ostri so v Londonu, kjer je sedaj sicer mirno, ker so menjalnice in borze zaprte, vendar pa vsi opazovalci pričakujejo prihodnji teden ponovno zmedo. Pričakovali so nekaj več kot e-nostavne tehnične ukrepe in ničesar ni mogoče pričakovati od sestanka tehnikov, ker lahko predsedniki bank predlagajo samo tehnične rešitve, ko pa gre za politična vprašanja strukture svetovnega denarnega gospodarstva. V Londonu danes poudarjaj;), da je ves svetovni monetarni sistem odvisen od potreb notranje politike ene same nemške stranke, ali bolje, od volilnih potreb nemških demokristjanov, shj je } kancler Kiesinger prevladal in z njim interesi njegove stranke nad stališčem socialdemokrata in ministra za gospodarska vprašanja Schillerja. Mnenia so tudi, da bodo rešitev zavlekli do volitev, ki bodo septembra. Sklep nemške vlade je presenetil finančne kroge v New Yor-ku, vendar reakcije niso bile posebno občutne. Po splošnem mnenju bo nemška vlada prej ali kasneje prisiljena revalvirati marko. Na borzi ni bilo posledic. Nacionalna banka Danske in vlada sta sporočili, da so zvišali obrestno mero od 7 na 9 odstotkov. V rimski poslanski zbornici že več dni traja razprava o reformi zakonika o kazenskem postopku. Parlament bo moral pooblastiti vlado, naj v prihodnjih dveh letih pripravi, s pomočjo komisije izvedencev, novo besedilo zakonika, istočasno pa bo tudi nakazal smernice, katerih naj se vlada drži pri pripravljanju reforme. Gre za bistveno važno reformo, o kateri se že dvajset let govori. Zakonik za kazenski postopek je bil izdan leta 1930, se pravi v času, ko je v Italiji vladal fašistični totalitarizem. Protidemokratična - načela, na katerih je temeljila tedanja družba, so se seveda uveljavila tudi v zakonskem besedilu. Od takrat se je v Italiji marsikaj spremenilo: prišlo je do druge svetovne vojne, do padca fašizma, do odpcrniškčga gibanja, do proglasitve republike in do demokratične ustave, ki je zavrgla fašistično teorijo in sprejela demokratična načela, ki so se uveljavila v protifašističnem boju. Fašistični zakonik o kazenskem postopku pa je ostal. V letih po 1948 je prišlo sicer do nekaterih sprememb, do ukinitve nekaterih določb zakonika, ki so bile v najbolj očitnem nasprotstvu z demokratičnimi načeli, vendar je šlo le za delne, nepopolne spremembe, medtem ko je ostal duh, ki je vel iz zakonika, v bistvu nespremenjen. Posebno v zadnjih dveh letih je ustavno sodišče izreklo vrsto razsodb, s katerimi je razveljavilo nekatere člene zakonika, ki so bili v očitnem nasprotstvu z ustavo. Ker pa ustavno sodišče nima tudi zakonodajne moči, po drugi strani pa ni parlament znal nadomestiti razveljavljenih določb z novimi, demokratičnimi, so nastale v ltalijahskem sodnem sirtemu vrzeli, pojavila so se nesoglasja med določbami istega zakonika, v katerem še vedno niso prišla do i2raza demokratična načela, na katerih sloni italijanska republikanska skupnost. Te grobe pomanjkljivosti bo morala vlada sedaj popraviti. Morala bo pripraviti nov zakonik, ki bo upošteval vse tiste spremembe, do katerih je prišlo v italijanski družbi v zadnjih 39 letih, z eno besedo bo morala uskladiti zakonik z demokratično ustavo. Spremembe, ki jih napovedujejo, so bistvene važnosti: gre za odpravo nekaterih nesmiselnih formalnosti, ki so otežko-čale delo sodišč; za uveljavi- Zahodnonemški minister za gospodarstvo, soč'a1dcmolaat ler, ki se je odločno zavzel za zvišanja vredni ati marke. V ozadju Kiesingci in Biandt tev popolne enakosti med to* ži tel jem in tožencem; za odpravo določbe o oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov, ld je v očitnem nasprotstvu z u-stavnim načelom, po katerem je vsakdo, dokler mu ni bila krivda dokazana, povsem nedolžen; gre za novo ureditev funkcij sodne policije, za omejitev predhodnega pripora in za druge pozitivne spremembe v demokratičnem duhu Ena od nedemokratičnih določb, ki jih vsebuje zakonik iz fašističnih časov, neposredno zadeva tudi nas zamejske Slovence. Gre za člen 137, ki določa (kot tudi člen 122 zakonika o civilnem postopku), da je na sodiščih dovoljen samo italijanski jezik, ter predvideva stroge kazni za tistega, ki bi se kljub znanju italijanskega jezika poslužil tujega. S tem členom, ki ga italijanska zakonodaja pred fašizmom ni poznala, smo bili Slovenci ob pravico, da se na sodišču poslužujemo materinega jezika, kar je bilo seveda v skladu z Mussolinijevo raznarodovalno politiko. Po uvedbi demokratične u-stave iz leta 1948, ki je narodnim manjšinam priznala med drugim tudi pravico do rabe lastnega jezika, je ostal omenjeni člen nespremenjen. Slovenski predstavniki so že na vseh, tudi najvišjih forumih postavili zahtevo, da je treba o-menjeno določbo razveljaviti, vendar do danes še ni do tega prišlo. Zato bomo zamejski Slovenci z zanimanjem sledili reformi, ki je v teh dneh pred parlamentom. Nepojmljivo bi bilo, da bi novi zakonik, ki naj bi ustrezal ustavnim načelom, še vedno vseboval določbo člena 137. Nedopustno, še bolj pa nesmiselno bi bilo, ko bi politične sile, ki so zrasle iz odporniškega gibanja in protifašističnega boja. dale svojo privolitev v dole V bo, ki so si jo lahko izmislili samo histerični ideologi Mussolinijevega nasilja. T. M. Spremljevalni predlog poslanca Škerka S 1 o v e n s K i poslanec Albin škerk je predložil dodatni snre-minjevalni predlog k zakonskemu osnutku o zakonodajnih pooblastilih vladi za reformo zakonika o kazenskem postopku. Kakor je znano, določa člen 137 zakonika kazenskega postopka med drugim da osebe, ki se znajo izražati v italijanščini, morajo uporabiti ta jezik pri svojih izjavah in pričevanjih. Za tiste, ki se znajo izražati v italijanščini in ki bi odklonile izjave v italijanskem jeziku, določa o-menjeni zakonski predpis globo od 20 do 80 tisoč lir. Popravek, ki ga je predložil poslanec Albin škerk, določa ukinitev prepovedi uporabe drugega jezika in priznava pravico do uporabe materinega jezika za pripadnike etničnih manjšin v vseh fazah poteka procesa. Novi spopadi na meji med SZ in Kitajsko MOSKVA, 10. — Po nepotrje-nih vesteh naj bi prišlo do novih resnih incidentov med SZ in Kitajsko in tokrat na področju Ka* zakstana, ki je v osrednji Aziji v pokrajini Sinkiang. Do novih spopadov naj bi prišlo maja in ni znano, če so pri spopadih bili ranjeni ali mrtvi. Gre za mejni kraj Hi, ki je na višini 1.900 m, kjer meji sovjetska republika Kazakstan s kitajsko pokrajino Sinkiang. Na tem področju je ž» v preteklosti prišlo do resnih na-sprotstev zlasti, ko so se pred le.U 12 ^tajske pokrajine umak-njli številni prebivalci pred posledicami kulturne revolucije. Gre namreč po večini za prebivalstvo iste narodnosti, kot je v sovjetski republiki in je tu tudi prišlo do resnih nasprotovanj izvajanju kulturne revolucije. Špiljak se je vrnil iz Indije BEOGRAD, 10. — Danes se je z letalom vrnil v Beograd predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak, ki se je kot posebni odposlanec predsednika Tita udeležil pogreba indijskega re publiškega predsednika Zakira Husaina. Ob prihodu v Beograd je špiljak izjavil, da je glavna tema njegovega razgovora s predsednico indijske vlade Indiro Gandi bila priprava posvetovalnega sestanka nevezanih držav in da Indija podpira predlog, naj bi bil ta sestanek v Beogradu! Z OBISKA PRI NEMCIH IN ITALIJANIH V JUŽNEM TIROLU PO PORAZU NA REFERENDUMU Prizadevajo si urediti demokratično sožitje De Gaulle nepričakovano na temelju samovlade in široke avtonomije Takšen izhod je edino mogoč in pravičen ■ Bočen ska pokrajina bo postala državica v državi - Boj proti industrializaciji je tudi odraz potreb «kraljev na Betajnovi» «Prizadevamo si, da bi med večinskim italijanskim narodom in nemško govorečo manjšino v Zgornjem Poadižju uredili mirno in demokratično sožitje v bocenski pokrajini in v deželi na temelju samovlade in široke avtonomije. Po tej poti želimo zadostiti tudi perečim gospodarskim in družbenim vprašanjem, ki se pojavljajo na našem področju. Kar zadeva nemško govorečo manjšino, imamo o-pravka z zaprto in kompaktno politično skupino, ki se sedaj, kakor se vsi mi sedaj nahajamo v po membni razvojni fazi, v kateri vse bolj stopa v ospredje vprašanje g’obalnega urejevanja odnosov na tem področju in ki jih lahko pojmujemo pod besedo paket.* S temi besedami je osvetlil položaj na Južnem Tirolskem poslanec krščanske demokracije v razdobju 1963 - 1968 Alcide Berloffa, svetovalec predsednika vlade Ru-morja za južnotmolsko vprašanje, ko sem z njim imel krajši pogovor na sedežu stranke. Poslanec je s svojimi besedami prikazal sliko stanja in naj mi zato oprosti, če njegove besede navajam, dasi-ravno v intervju ni privolil. V Bocnu sva se s tovarišem dr. Karlom šiškovičem srečala z vrsto pomembnih osebnosti, ki so z različnih zornih kotov osvetlile sedanje stanje v bocenski pokrajini, predvsem pa odnose političnih in nacionalnih sil, možnosti razvoja položaja, upe nemško govoreče nacionalne skupnosti, želie italijanskih nacionalistov in nemških skrajnežev. Vsa ta srečanja so naju docela podkrepila v prepričanju, da V Južnem Tirolu ni možna nikakršna drugačna rešitev vprašanja odnosov med oblastjo in nemškim človekom, kakor samo s široko avtonomijo, v kateri bo Nemec v bocenski pokrajini imel zagotovljene vse pravice za svoj nacionalni, gospodarski in družbeni napredek. S PAKETOM SE BODO TEŽAVE NADALJEVALE In prav takšna rešitev se ponuja s sprejemom «paketa», o katerem trezni ljudje na nemški kakor tudi na italijanski strani vedo povedati, da bo uradno sprejet med letošnjim poletjem in da se bo z, njegovo odobritvijo v Rimu in v Volksparteiu v Boema zaključilo prvo poglavje boja Nemcev za zakonsko priznanje njihovih pravic. Istočasno pa se na obeh straneh zavedajo tudi vseh težav, možnosti različnih pravnih tolmačenj, izigravanj ter pritiskov v samem časovnem postopku za izvajanje določil sporazuma, zakaj z dokumentom, ki je nastal kot rezultat pogajanj, se bodo soočali predvsem italijanski birokrati, o katerih lahko že sedaj rečemo, da mu bodo stregli z najslabšimi nameni, četudi bodo politiki v svojem zadržanju previdnejši. Morda je najpoglavitnejši adut, ki igra v prid nemško govoreče skupnosti, njena ogromna številčna premoč v bocenski pokrajini. Leta bo s sprejemom paketa dobila tolikšno avtonomno, ki se bo odražala tudi v deželnem svetu, da bo domala sama odločala o svojem življenju. Uresničil se bo ustavni koncept o avtonomiji, ki desničarskim krogom nikakor ne gre po grlu, s katerim bo postala pokrajina Bočen neke vrste državica v državi: od državnega ustroja bo ogradila kot sestavni del dežele Južni Tirol - Trident, v sami deželi pa bo uživala še posebno avtonomijo na podlagi novega dokumenta. Predaleč bi nas zapeljalo pisanje, če bi hoteli navesti prav vsa važna določila o pravicah nemško govorečih. Uveljavili bodo pravico o nameščanju osebja po številčnem etničnem razmerju, in ker je v bocenski pokrajini na 117 občin kar 111 popolnoma nemških, si lahko predstavljamo, kako pomembno pridobitev predstavlja uveljavitev tega pravičnega načela. Tudi za sprejemanje odločitev v deželnem svetu bodo uveljavili takšen mehanizem in postopek, ki bo zajamčil pravice Nemcev do nacionalnega in gospodarskega razvoja. V svoji borbi so se utrdili na lastnih obrambnih okopih ter so z nacionalističnim orožjem bojeva- | li bitko proti prav takšnemu orožju na italijanski strani. Z DINAMITOM PROTI... NAPREDKU Z dinamitom so podirali električne drogove kot simbole industrializacije in napredka. Podirali so jih zategadelj, ker niso hoteli italijanskih priseljencev, pa tudi zato, ker bi industrializacija prinesla revolucijo v njihove fevdalne družbene odnose na podeželju. «Kralji na Betajnovi* so spoznali, da bi jim industrializacija povzročila težave pri rekrutiranju «kmečkih slug», in ker je nemško gospodarstvo v Južnem Tirolu pretežno kmetijsko in turistično, obremenjeno z močno konservativno miselnostjo, je bil odpor-proti industrializaciji razmeroma hitro u-resnieljiv. S tem je bilo zadoščeno tudi nekaterim duhovnikom, ki so v indutsrializaciji nemškega o-zemlja "videli nevarnost nastajanja nemško govorečih naprednih ljudi. NOBENEGA POSLUHA ZA NAS IN KOROŠCE Med stmjim dvodnevnim bivanjem v Bocnu sem se srečal z različnimi ljudmi: prišel 'sem. k njim na obisk, da bi še soočil z njihovimi težavami. To sem jim tudi povedal. Toda nihče izmed njih se ni niti iz vljudnosti, če ne že zaradi politična občutUivosU in nuHpved-nosti pozanimal za vprašanja slovenske skupnosti--v Kalim Imel sem občutek, da se z nekaterimi dasiravno sem to svojo zeljo izrazil. Edino zadoščenje mi je v tem pogledu nudil zdravnik iz Salzburga, s katerim sem se srečal po naključju in mi je po predstavitvi dejal, da imajo tudi oni na Koroškem slovensko manjšino; torej ne »vindišarje*, kot je omalovažujoče nekoč zapisal «Dolomiten», ki si je prisvojil najbolj reakcionarno stališče avstrijskih nacionalistov do prisotnosti Slovencev na Koroškem. V Bocnu vlada sedaj premirje. Med obema narodnostima si različne stranke, organizacije, skupine ljudi in posamezniki prizadevajo ustvariti most, s pomočjo katerega bi odstranili hermetičnost na eni in drugi strani ter položili temelje sožitja. Poskusi v tej smeri so zaenkrat zelo skromni in komajda na začetku. Prednjačijo ljudje naprednih idej, med temi tudi nemško govoreči komunisti, ki se ne bojijo o- čitka svojih sonarodnjakov, da so renegati. Mladi katoličani, osveščeni s koncilskimi nauki, pomagajo graditi temelje mostu strpnosti in medsebojnega spoznavanja. Težko je predvideti, kakšen bo nadaljnji razvoj mednacionalnih, političnih in družbenih odnosov, ker ni moč predvideti, kakšen bo splošni gospodarski razvoj teh krajev, kolikšna je gospodarska sila domačega gospodarstva in kolikšna bo investicija nemškega kapitala v obljubljajoče obrtniške in industrijske objekte, ki jih nameravajo graditi v novih razmerah in ob novih zakonskih določilih. Vsekakor nemški človek v Južnem Tirolu v letu 1969 beleži pomemben dosežek v svoji nacionalni borbi. KONEC GORAZD VESEL odšel na Irsko Mesec dni se bo v letoviščarskem CORK, 10. — General de Gaulie je danes nepričakovano dospel na Irsko. Navsezgodaj je skupaj z ženo v avtomobilu zapustil svojo rezidenco v Colombayu, kamor se je bil zaprl po porazu na referendumu. Nihče ni tedaj še vedel, kam je general namenjen. Sirile so se govorice, da se bo de Gaulle tajno sestal s Pompidoujem v zvezi z volilno kampanjo. šele okrog poldne se je zvedelo, da je general na Irskem. Tu se bo zadržal v letoviščarskem kraju Parknasilla na jugozahodu države en mesec. V Francijo se bo torej vrnil šele, ko bo že znano ime njegovega naslednika. De Gaulle bo prebival v malem hotelu «He-ron Cove Hotelu, ki ga je bil tajno rezerviral — kot je povedal lastnik hotela — pred nekaj tedni. De Gaullov obisk na Irskem je s soprogo zadržal kraju Parknasilla strogo zasebnega značaja. Irski u-rad za informacije je izdal poročilo, v katerem pravi, da ne bo general dajal intervjujev ne sprejemal fotografov. Na letališču v Corku, kamor je dospel ob 11. uri, so generala sprejeli irski ministrski predsednik Jack Lynch, zunanji minister Auken in druge oseb nosti. Volilna kampanja v Franciji poteka medtem v popolnem miru, skoraj v zatišju. Začasni predsednik Alain Poher se je danes odpravil iz Pariza v svojo zasebno rezidenco v Ablonu, kjer bo preživel week-end. V prestolnico se bo vrnil v ponedeljek, ko bi moral tudi uradno sporočiti, če sprejme kandidaturo za predsedniške volitve. Kot je znano, zapade 13. maja rok za predložitev kandidatur. ATLETIKA V FORMIJI ZA «MEM0RIAL G. POLb V prvem dnevu mitinga prvič ženski tek na 100 m z ovirami NENNI SE JE SESTAL Z MANCINIJEM V ozračju notranjih nasprotij priprave za zasedanje CK PSI Sindikat DIRSTAT je preložil stavko državnih funkcionarjev RIM, 4. — Predsednik PSI Nen-ni je imel daljši razgovor z Mancinijem. Nenni je poslal tudi pismo tajniku Ferriju, v katerem označuje linijo, ki naj jo sledi na bliž-nem zasedanju centralnega komiteja socialistične stranke. Nenni je s tem očitno posredoval pri zelo ostrem notranjem sporu, ko se je premaknila os stranke proti levici in ko tajnik stranke Ferri ne razpolaga s že tako mršavo večino 52 odstotkov, ki sta jo sestavljali obe desničarski struji, od katere se je odcepil Mancini in ko se je velika večina tajnikov "federacij izjasnila za novo politiko. Položaj v socialistični stranki je zelo zapleten, ker desnica odkrito grozi z vladno krizo in je danes Preti v lastnem imenu in z namigovanjem na osta e ministre, dejal, da bi v primeru nove večine ne mogel več sodelovati v vladi in ko je" ponhvno zagrozil celo z možnostjo razkola v stranki. Pritisk je torej resen in ga De Martinova struja zavrača, češ da gre za demokratično ravnotežje. Na vsak način pa so vse poti odprte in so na zasedanju CK še vedno možne najrazličnejše rešitve. Ustavni sodniki so danes izvolili prof. Giuseppa Branco za predsednika ustavnega sodišča. Branca se je rodil 1907. leta in je bil dalj časa univerzitetni profesor ter med drugim 1940. leta tudi redni profesor na tržaški univerzi. Od 1959. leta je bil ustavni sodnik, katerega je izvolil parlament s plebiscitarno visokim številom glasov. Avtonomni sindikat državnih funkcionarjev DIRSAT je danes sklenil preložiti stavko od 12. na 21. maj in to po razgovorih, ki so jih imeli sindikalni predstavniki z raznimi funkcionarji predsedstva vlade in ministrstev. Sindikalni predstavniki so ugotovili, da obstajajo pozitivni elementi za rešitev spora in da bo prihodnji teden prišlo do razgovorov z ministri. Minister za šolstvo Ferrari Ag-gracii je sporočil, da se bo prihodnji teden ponovno sestal s predstavniki avtonomnih sindikatov šolnikov in je izrazil optimistično pričakovanje, da bo lahko uredil spor, zaradi katerega so šolniki napovedali, da se ne bodo udeležili matur. V zvezi s sporom o poldržavnih uslužbencih so vse sindikalne organizacije protestirale, ker so preložili razgovor z ministri na 16. maj. se .......1............................................. Končno znani uradni obtožbi AdoHa Mecianija in Rodolfa Delta Latte Zdravniki v Piši so skoraj obupali da bi Mecianiju rešili življenje V prihodnjih dneh zasliševanje oseb iz «visoke druibe» v Viareggiu? VIAREGGIO, 10. — Medtem ko se Adolfo Medani že dva dni bori v rianimacijskem centru bol nišnice Santa Chiara v Piši s smrtjo, v Viareggiu si ne morejo obrazložiti, zakaj je zajela lastnika kopališča »La pace* tako nenadna kriza, da je skušal napraviti samomor, saj je znano, da je bil Meciani vedno gotov samega sebe in je hladnokrvno zavračal, skoraj besedo za besedo, obtožbe treh mladoletnih Marca Baldisserija, An-drea Benedettija in Rodolfa Della Latte. Adolfo Meciani je še vedno v komi. Odgovor zdravnikov je gro zen: zelo verjetno, če seveda ne bo umrl, ne bo več govoril. Pravijo, da bo, če bo ostal pri življenju, živel kot rastlina. Gledal bo, a ne bo videl ničesar, odpiral bo usta, a ne bo mogel govoriti in tudi slišal ne bo ničesar. Skratka ne bo vedel, kaj se dogaja okoli nje ga. Najbolj grozno pa je, da se Meciani ne bo mogel več braniti ne odgovarjati kot je to delal še pred nekaj dnevi na obtožbe treh mladoletnikov, ki vztrajajo pri trditvi, da je sodeloval ali vsaj nudil pomoč pri ookopu truola Er-manna Lavorinija na plaži Marina di Vecchiano. To toliko bolj. ker so zdravniki tudi včeraj potrdili, da le za rešitev Mecianija le ma lo upanja. Ni izključeno, da bo preiskovalni sodmk v prihodnuh dneh vendarle izkoristil izpoved Rodolfa Della Latte in začel zasliševati osebe iz »visoke družbe* v Viareggiu, ki naj bi bili zapleteni v zadevo. Se daj pa je hotela policija zaslišati tri mlade fante iz Viareggia, ki so nenadoma izginili z doma. Prejšnjo noč so jih zajeli na nekem trgu v Milanu. Fantje, 16-letni Gian-carlo Martelli, 19-letni Raffaele F Matrone in 17-letni Fabrizio Riccar-do Bresciani, so sedeli na nekem stopnišču in se polglasno pogovarjali med seboj. Neki agent je slišal, da so tudi omenili Lavorinija, zaradi česar je opozoril kvesturo, ki je poslala na kraj agente, ki so fante pozvali na komisariat in so jih nato spremili z vlakom v spremstvu agentov v Viareggio. Sinoči je preiskovalni sodnik zaslišal lastnico vile v kateri naj bi po izpovedi Della Latte prišlo do tragičnega dogodka, Rito Verdi. Kaže pa, da v tej hiši ni bilo no bene »orgije* ne zabave. Zelo verjetno bo moral dr. Mazzocchi v prihodnjih dneh prav zaradi točne identifikacije stanovanja ponovno zaslišati Marca Baldisserija in An-dreo Benedettija, ki sta priprta v Firencah. Danes se je razširila vest, da Ermanna Lavorinija, ki je 31. januarja izginil z doma in je verjetno istega dne tudi umrl, niso tega dne pokopali temveč 1. februarja. S preiskavo bodo skušali ugotoviti, kje in kdo je skrival truplo umrlega fanta pred prevozom na plažo, kjer so ga našli 9. marca. Zvečer se ie zvedelo za uradno obtožbo Mecianija In Della Latte Sleriniega obtožu’e’o zločina, ki ga predvideva in kaznule čl. 378, pr vi del, kazeoskeea zakonika, ker je po umoru Ermanna Lavorin' |a 31. januarja 1969 pomagal Marcu Baldisseriju in drugim osebam, katerih identifikacija je v teku, zavajati preiskavo oblasti in zločina, ki ga predvidevata in kaznujeta člena 110 in 412 kazenskega zakonika, ker je v Marini di Vecchiano 31. januarja in 1. februarja v sodelovanju z Adolfom Mecianijem s pokopom Ermanna Lavorinija v pesku prikril truplo. Obtožba Adolfa Mecianija pa govori o zločinu, ki ga predvidevata in kaznujeta čl. 110 in 412 kazenskega zakonika, ker Je v Marini di Vecchiano 31. januarja in 1. februarja v sodelovanju z Rodolfom Della Latto s pokopom Ermanna Lavorinija v pesek prikril truplo. Zvečer so pripeljali v Viareggio tri pobegle mladoletnike, ki so jih zajeli v Milanu. Vse tri so odvedli v komisariat javne varnosti. Po nalogu sodnih oblasti so Mar-tellija in Matroneja izročili staršem v varstvo, Fabrizia Bresciani-ja pa so pridržali, ker so proti njemu izdali zaradi številnih majhnih tatvin zaporni nalog. AMAN, 10. — Amanski vojaški glasnik je sporočil, da je prišlo zjutraj v bližini mosta Abdullah pri Tiberijskem jezeru do streljanja med jordanskimi m izraelskimi četama. Do podobnega spopada je prišlo včeraj zvečer ob Jordanu. Iz Tel Aviva pa poročajo, da so bili trije izraelski vojaki ranjeni pri topniškem dvoboju med Izraelci in Eginčani, do katerega je prišlo preteklo noč na področju En Kan-tare ob Sueškem preke^u. V Washingtonu in Sajgonu različne reakcije na mirovni načrt FNO WASHINGTON, 10. — Ameriški državni sekretar William Rogers je danes prvič uradno komentiral mirovni. načrt, Id gaje na zadi.ji seji pariške konference za Vietnam predložil delegat FNO Trsn Buu Kiem Rogers je dejal; °da so nekatere točke načrta nesprejemljive, da pa obstajajo v njem elementi, o katerih bo mogoče raz pravi jati. Sef državnega departmaja bo v ponedeljek odpotoval na sedem najstdnevno potovanje, med katerim bo obiskal Vietnam, Tajsko, Indijo, Pakistan, Afganistan in Perzijo. Ob tej priliki je izrazil željo, da bodo posvetovanja, ki jih bo imel v Aziji, pripomogla k uspehu pariških pogajanj. O načrtu FNO se je podobno izrazil tudi načelnik sajgonske delegacije Pham Dang Lam, ki je danes odpotoval iz Sajgona v Pariz. Lam je tudi izrazil mnenje, da ni novost predlogov fronte njihovi vsebini, pač pa v načinu, kako so bili predloženi. Povsem drugačno pa je mnenje ministrskega predsednika Južnega Vietnama Tran Van Huonga, ki je danes izjavil, da je mirovni načrt le »propagandistična poteza pred mednarodnim javnim mnenjem*. Na ttiskovni konferenci v Ho Springsu v državi Virginia je ameriški podtajnik za obrambo David Packard danes povedal, da pripravlja obrambni departma načrte za morebiten umik ameriških enot iz Južnega Vietnama. V tej zvezi pa je dodal, da pritiče zadnja od ločitev predsedniku Nixonu, ki ni doslej še ničesar sklenil. V Sajgonu je prišlo danes do dveh eksplozij, ki sta uničili mestna električna transformatorja. Uničeno je bilo tudi ameriško vojaško vozilo. človeških žrtev ni bilo. okolici'Sajgona pa je prišlo do si lovitih spopadov med zavezniškimi in osvobodilnimi silami. Do spopadov je prišlo tudi v pokrajini Tay Ninh, v bližini kamboške meje. Sevemovietnamska tiskovna agen cija poroča danes, da sta bila 7, maja sestreljena nad južnim delom Severnega Vietnama dva ameriška nadzvočna lovska bombnika. DUNAJ, 10. — Angleška kraljica Elizabeta se Je danes po šest dnevnem uradnem obisku v Avstriji vrnila z letalom v London. Demonstracije ob odprtju neonacističnega kongresa STUTTGART. 10. — Odprtje neonacističnega kongresa v Stuttgartu Je izzvalo upravičen odpor mestnega prebivalstva, ki je masovno demonstriralo pred poslopjem velesejma, kjer se je zbralo dva tisoč delegatov NPD. Delegati so le s težavo prišli v kongresno dvorano, pred njo pa se je razvil pravi boj med antlnadsti in reditelji, ki so Jih demonstranti ob-metali z Jajci ln paradižniki. Nekateri demonstranti so nosili letake z napisi «En Adolf nam je zadostoval*. (Kot je znano, se vodi-teli neonacistov imenuje Adolf Von Thndden.) Policija je s silo nastopila proti množici, med katero je bilo več oseb ranjenih. Do podobne demonstracije je prišlo tudi Bonnu. Alpe-Adria (Nadaljevanje s 1. strani) prelevmanov. Glede domačega gospodarstva je Simoneti naglasil, da se ta pripravlja na odločno uresničitev gospodarske relorme okviru petletnega načrta 1971-76, tako da bo domači proizvajalni ustroj povsem izpostavljen tuji konkurenci; to pa pomeni, da bo domača proizvodnja morala postati povsem enakovredna proizvodnji drugih razvitin držav. Na letošnjem Alpe Adria je prvič uradno prisotna dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je v prvem nadstropju glavnega paviljona A pripravila ličen in zanimiv stand. Deželni odbornik zi industrijo in trgovino Dulci je sinoči -na posebni tiskovni konferenci v hotelu Slon seznanil številne slovenske, avstrijske ;n druge časnikarje z razlogi, zaradi katerih je deželna uprava sklenila sodelovati na tej prireditvi. Prisrčni odnošaji med Slovenijo, avstrijsko Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino — je dejal odbornik Dulci — se čedalje boli utrjujejo. Te dežele so si blizu že zaradi same medsebojne zemljepisne lege, poleg tega pa so nekoč pripadale isti geopolitični stvarnosti. Na tem trikotu se je zato najbolj razvila menjava, Jn sicer ne samo strogo trgovske, temveč tudi kulturne in socialne irave. Celovec, Ljubljana in Trst predstavljajo s svojimi sejmi važne privlačne točke za gospodarske operaterje in kupce iz vseh treh dežel. Iz tega razloga, in tudi v luči pravkar podpisanih protokolov o obnovitvi trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, je nadaljeval odbornik, je dežela Furlanija - Julijska krajina sklenila enotno prikazati na ljubljanskem sejmu poslovnim krogom in javnosti nekatere svoje proizvode. "odbornik Dulci je ob koncu naglasil, da dežela Furlanija-Julij-ska krajina pravkar uresničuje širokopotezen načrt za okrepitev mejnih prehodov med Italijo in Jugoslavijo. Ko bodo dela na prehodih končana, bo promet lahko in hitro stekel v obe smeri. Kolikor nam je znano, je zaključil prof. Dulci, se takšen načrt uresničuje tudi na jugoslovanski strani in je zato pričakovati, da bodo na naši meji kmalu odpravljeni vsi sedanji zastoji in zamude. FORMIA, 10. — Letošnji mednarodni atletski miting je privabil v Formio skoraj 300 atletov in atletinj iz 12 držav. V prvem dnevu so zabeležili nekaj dobrih rezultatov. Prvič so tudi uradno nastopile ženske na novi progi 100 m ovire. Romunska ekipa, ki bi morala danes nastopiti, ni prišla v Formio zaradi zamude, letala. Napovedujejo, da bodo Romuni nastopili jutri, ko je na sporedu nad 18 tekmovanj. Izidi današnjega dne za »Memorial G. Poli» so naslednji: Finale met kladiva 1. Walter Bernardini (Cus Rim) 61,58 m 2. Gino Nonino (Fiamme Gial-le Rim) 57,64 3. Giancarlo Bricchese (Fiamme Gialle Rim) 56,04 Hoja na 3 km 1. Gabriele Nigro (CUS Rim) 12’43” 2. Pasquale Busca (Fiamme Gialle Rim) 12’57” 3. Armando Zambaldo (Fiamme Gialle Rim) 13’06” 4. Edoardo Quirino (Fiamme Gialle Rim) 13T6” 5. Nicola De Vito (Fiamme Gialle Rim) 13’53”4 6. Luigi Giannuzzi (Centro Spor-tivo Esercito Rim) 13’54” 7. Marino Biagioli (CUS Rim) 14’U”4 8. Domenico Carpentieri (Fiam me Gialle Rim) 14’11”8 Finale skok v višino (ženske) 1. Marija Zielinska (Pol.) 1,70 m 2. Danuta Berezowska (Pol.) 1,70 3. Danuta Konowska (Pol.) 1,70 4. Loredana Fior; (Scala Azzur-ra) 1,40 5. Anna Maria Lugoboni (Scala Azzurra) 1,40 6. Maria Ferrari (Urbe Junior) 1,40 100 m ovire ženske - polfinale (prvi dve v finale) Prvi polfinale 1. Suknevvpiz (Pol.) 14”4 2. Scott (VB) 14”6 3. Tonelli (CUS Rim) 15” 4. Sama (Pol.) 16"2 Drugi poliinale 1. Antenen (Sv.) 14”3 2. Kirszenstein (Pol.) 14”6 3. Panerai (Libertas Firence) 15”7 Finale troskok 1. Pierluigi Gatti (CUS Rim) 15.66 2. Blassis (Grč.) 15,52 3. Caraiannis (Grč.) 15,45 4. Camaione (Fiat Turin) 15.41 5. Aquino «• 6:2, 6:1), v drugi tekmi P8JU) se je pričakovalo, Željko j^gsl vič po enakopravni igri Pr„ 0). Georga Govena s 3:0 (6:3, ’ p» Jutri bo na sporedu srečanj0 rov. * * * Se nekaj drugih izidov j® movanja za Davisov P°^a,M }:• v Helsinkih: švedska - .Ce 3;) v Corku: Irska - Luksemb v Montecarlu: Monaco-rija 2:1 v Oslu: Avstrija - Norves* v Atenah: Sovjetska zvez® čija 3:0 J* v Pooni- Indija - JaponS““ ODBOJKA - NA MLADINSKIH Dvojni uspeh openskega Poleta ^ Openski Polet je zabeležH bojki na občinskem tekm ^ izreden uspeh: priboril si J® j reč prvo mesto tako v * 0' tudi ženski konkurenci. M* ^ penci so v moškem turnlo li tako: Polet - Enaoli B 2:0 Polet - Don Bosco 2:0 Polet - Benco 2:1 Polet - Gasilci 2:0 Ricreatori - Polet 2:1 Polet - Dante 2:0. Za Polet so nastopali Sosič. Edi Kraus, Jort y Bruno Kralj. Bruno Krišč^jj Kralj, Boris Kralj, Iztok že Križmančič. vana TRST, 10. — Jugoslovana Marušič in Ozretič sta zmagala na zadnji regati mednarodnega jadralnega tekmovanja za 10. pokal «T. Nordioii v Trstu, veljavnem za razred «zvezdp.». Na skupni lestvici pa sta zasedla končno prvo mesto Croce in Saidelli iz Genove, ki sta nastopala na jadrnici «Umberta VII». Vrstni red zadnje regate: 1. Danica - Jugoslavija 2. Lucky Liz - Nemčija 3. Caprice III - Italija 4. Umberta VII - Italija itd. Končna lestvica: 1. Umberta VII, Croce - Saidelli (Genova) 85 točk 2. Lucky Liz, Riess - Nedzballa (Nem.) 84 3. Alnilam, Zistl - Ermann (Nem.) 82 4. Caprice III, Rolandi - Marino (Neapelj) 79 5. Danica, Marušič - Ozretič (Jug.) 72 6. Subbnboana, VVajjner - Mav (Nem.) 70 7. Carabella, Mettiz - Schwar-zenbrunner (Avstrija) 68 8. Urša Major, Lapanje - Dega-etano (Marivela It.) 60 9. Is’Was, Wogt - Laxganger (Nem.) 58 10. Urša Mlnor, Romanello - Sa-ltto (Marivela It.) 54 V ženski odbojkarski B ligi morajo na našem področju odigrati še tri zaostale tekme, preden bo prvenstvo povsem zaključeno. Edini ekipi, ki »ta že odigrali vse tekme sta Breg in Casagrande (na sliki). V tej tekmi je prvič po dolgih letih nastopila tudi žena trenerja italijanske reprezentance Trinajstiča, ki je pred leti igrala za ekipo večkratnih državnih prvakinj Časa della Lampada i« Trsia (na sliki zadnja v desnem kotu). Jordan y riščak V ženskem turnirju s0 začetno in povratno kolo-Izidi: Polet Polet OMA Polet OMA 2:0 Benco 2:0 Polet 2:1 Benco 2:0. Končna lestvica: 1. MA, 3. Benco. poleti Postava Poleta: živa cunj,. f da Sosič, Evelina Jeza, Ta® P, bula, Anka Peterlin, Barij* e- P°membnosti v ugaslih o-j° P° obrabljenih upoko-orm, . dokumentih, ki jim jih s jih : tak° drhtečimi rokami, kot ormJ’1?1? sam'• dajejo upokojenci, i tako utrujeni od let in živio ii0' .ka v meni se je upirali fn ni PUSH o. da bi vstopil on „ brezupno ozračje starosti, ki nagonsko nisem priznaval. Potem sem spomnil, kako trni- Se neasih. ko sem še bil o-ce i-Prašil svoje čudne sen-ieiirn ™ ie metala na zid petro-,n v; .Takrat je bila zima. Na-S-em se tei neprijetni priti h n • tH nejevoljno stopil pro-Prai'n^u’ tlakovanem z opeko. V tem trenutku mi je prišel levp0tl starejši par. Siva žena, ,m ravne drže, je pod roko vo-desn stare9a moškega, ki mu je i. a- umetna noga rezko škripa-Pon str, Že hni se I —ek, vendar je to zadostova . > v r* ■ ■ ■ spom;n in kot začaran sem za njo. Gledal sem, kako sen. neravnem p’očniku. Stopil »<-" vstran, da bi imela več pražena - - - ■hnila i so se nama srečale zgolj sto 'an- n„.Q' .zena se je obrnila, se mi rekla: «Hvala!» 0-za pnehnila in jfenutek daiiH- men‘ ie kar zatrepetal neki j ‘»'H S UD 771 ’W i-n hrti m rt r>n mn o/)«i 8topil §g • ~~ »‘jv. vjrtKum sem, /vuitu ja [e stara žena prijazno sklanja-M^fcu in mu nekaj živahno tztrnrte°ova'a’ obenem pa sem se >Ja,.no spraševal, na kaj me le Prav SDntv.' ■ uu KUj me s'p ,]a tist‘ njen bežni nasmeh J6 . lepih modrih oči. Nato, t; Počasi, se je pričeta odvija-^f^etajoča nitka mojega šport,., a ,}n iz temine spomina se je ^.dogodek... tirni- °aniic‘ so pospešeno mobili-4 donavsko divizijo. Skupini-je peških mobilizirancev, kmet-tjus Platnenimi torbicami na hrb-in’rt^ščani pa v nizk-h čevljih olenkah- podvezanih. kar z je s prtljago pod rokami, vse xklnri—tano hitelo proli vojnim “Oiscem. že urejene enote so bo °,raJ-e P° bližnjih vrtovih, do-rnitrJi-funjeni konji oddelkov z nem,zi z gorsko artilerijo so je In° rezQeta i vzdolž žive me-čqs ^sirijska artilerija pa je ta r~..,zlVahno streljala na lastno ka- favlo sto: fa’ ki so strin, ?°d zrušenim savskim mo- -• m- IZ ( i so Sedet^ vehko srbsko zastavo. ,lz odreda majorja Tankosi-in ()hesT p0n°č* Pfcplovali Savo stovop Se?Tl v skupini dijakov pro-1.-1 tc l me sern jo pred kratkim dobil m vgi daev in si radovedno ogledo-Icj ^kanizem hitrostrelne puške, ki : : J-J grea k ranam uuu,, *>» Posl- ,.l,nela na kopitu vgravirano S0Jatio «Dari!o Stake Pejič iz '2 si>nllce Lešnice*. Nenadoma je pil ži,e’ v kateri je bil štab. sto-*ate i afitir temnejše polti in Varl-. «Prostovoljec!» Nekaj n. eničev je takoj steklo k nje- . - j. takoj steklo toda on je zamahnil z roko co tffni- Odpeljal me je v sen- ferj a^oe. mi dal ovojnico, na ka- Torffifti moraš neko žensko tilu Proti f.sta«b( ščj le Pisalo: «Vojaškemu sodi-novske divizije», in rekel: v Pfoti Mimogrede je pog'edal tto4ai.Prternu °knu in polglasno Nj!,"'' «Dobro pazi, vohunka je. tti/ 1 Se ne zadržujta in ne pu-tarjQj“ hi se s komerkoli pogo- Sr^jtoJe preskočil nekaj stopnic tg I vhodom v stavbo, odprl vratin reke!; mlzvolite, gospa.* n Df.-' k‘ ie vodila proti Torlaku, h Dw”Si stopil za njo. Vojaki so ra nzV stopili na pot in gledali *PPitkiL kmetice, v solzah in z \ - °t>ieke svojih mož na hrb 'So ?e nama na daleč izo-Sr$u tv hitreje s tonile. Neki ču-kjgan, godec, ki ie osam-ioljj sedel ob poti in orivijal vi-IJOflni; h. vojaškem bobnu, se ie %|aL, meni in tiho vprašal: «Za Pleni jf zen?ka se je obrnila k J?9lQs 1 Umišljeno rekla z rahlim iePike-m' ^ ga imajo zemunske ‘ohko j ,^e vem, kako sem se >du n,-. 2 medla, da tistemu go-• *'. ir ,rtn nisem vedela pove-c‘; \ ako je ime llijevi sorodni-Piergi nlei _ smo vabe gnili, ko so "ote „*vcčer pričele padali gra ikitj b0i ferazijah.> Pričela je sto-Mli 1 Počasi, in nenadoma je ,ll|iiiiiiiiai||llllllllllllllallllllllml,nil|i £kk.ii KIJ SMO Jike ingVfjal - Pučnik: Goreče kalnih; JPesm>)- Izšlo v sa-lebn- '_• Natisnila tiskarna A. *bei _ Jaro, r rp rst v 600 izvodih. k!Ce- Pr!.V JIeeas: ValaSke prav Jfjeva ,edla Jirina Brožik ■ Hri-BtiCa) ■ Mladinska knjiga (Zlata Vvirbljana i969- .Ji. ra- 'rc: Nauk o človeku za 'a )tnl7ecl osnovnih šol. Mladin Ba> 1969. ?QPivac°' Kobal, Milčinski, Vo-iJderman: Socialna pato ^1969 adinska knjiga. Ljubija- iŽ; Mbrf^0sovel: Naša bela mač-1^ achnska knjlga, Ljubljana živahno rekla: «.No, sedaj sem se spomnila. Ime ji je tetka Nata. Ona nama je spekla jajca za večerjo, midva z Ilijo pa sva skoraj celo noč presedela na postelji iti jokala.» Planila je v brezupen jok in med jokom nadaljevala: «Zjutraj. ko sem se zbudila, je on že odšel... Že ves dopoldan ga iščem. Srečal me je neki naš znanec, ki dela pri Rosuleku. in me napotil na Banjico, neki stari narednik pa me je tako strašno pogledal, ko me je slišal, da sem spraševala za sedmi polk. Rekel je samo: Ti, pojdi sem. Morda sem se tudi zato zmedla in nisem vedela povedali, kako je ime tetki Nati.* Nekaj časa sva hodila vzporedno in zamišljeno je gledala v svoje bele platnene čeveljčke, umazane od prahu. Nato je dvignila g’avo, se mi nasmehnila z zame-glenimi očmi in mi rekla: tNekoč sem se tukaj peljala z Ilijo v kočiji na izlet,* nato pa je nadaljevala, kot da jo je spodbudil neki njen notranji nemir: «Bil je ponedeljek... Veste, midva oba delava v 'Moskvi’, zato imava samo v ponedeljek prosto... Jaz sem najraje delala v kuhinji, ko pa je (Nadaljevanje na 7. strani) Zadnji poklon umetnikov Jugoslovenskega dramskega pozorišta iz Beograda tržaškemu občinstvu. Od leve proti desni: Stevo Žigon, Maja Dimitrijevič in Miša Janketič RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZADRUGE «NAS KRAS* «Kraška galerija» v Velikem Repnu naj postane kraški kulturni center Otvoritvena razstavljavca: Spacal in Mascherini Po zaslugi zadruge «.Naš Kras* se je Veliki Repen sinoči obogatil za novo kulturno pridobitev, ki je pridobitev tudi za vse naše kulturno življenje. V sklopu muzeja «Kraška hiša» so odprli «Kraško galerijo* in istočasno tudi prvo umetnostno razstavo v njej z deli slikarja Lojzeta Spacala in kiparja Marcel la Mascherinija. Predsedniku zadruge «Naš Kras*, Egonu Krausu. smo ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj v zvezi z nagibi, ki so vodili pobudnike za odprtje te ga lerije, s smotri galerije same in njenim programom za prihodnost. — Zanima nas vedeti kdaj se je porodila ideja za to »(Kraško galerijo« in če so bile potrebne kakšne adaptacije v ta namen določenega prostora v okviru muzeja »»Kraška hiša»? — Že ob sami ustanovitvi muzeja »(Kraška hiša« smo obstoječi, od hiše same popolnoma ločeni skedenj, namenili za raz-I stavni prostor. Odbor naše za- 'tL Mlartt^kar: Moja prva knji-***. cuhska knjiga, Ljubljana OB NOVI BEVKOVI KNJIGI MOJA MLADOST* Pisateljeva umetniška izpoved o letih mladostnega zorenja Knjiga ima tri dele: Začudene oči, Materina smrt in Nemirna leta Pisanje — pravo ln resnično pisanje — je nenehno odvijanje pisateljeve osebnosti, lastnih doživljanj in doživljanj sveta. To bi mogli zapisati za vsako Bevkovo knjigo, o knjigi Moja mladost pa še posebej. Založba je prepričana, da je Moja mladost delo, ki bo bralcem Bevkovih knjig odkrilo neki posebni svet, svet Zakoj-cev in tolminskih hribov, v katerih je odraščal danes naš najbolj brani pisatelj, predvsem pa najbolj bran med o-troškim in šolarskim svetom. In kako je začelo nastajati Bevkovo pripovedovanje. Knjiga prinaša že znano, a še povsem neznano pisateljevo pričevanje o sebi. Tako založba Mladinska knji- ga predstavlja novo knjigo Franceta Bevka, knjige Moja mladost, ki je izšla v zbirki Levstikov hram. Založba točno ugotavlja da Bevkovo mladost in njegovo življenje deloma že poznamo in to iz njegovih večjih pričevanj o mladih letih ter o trpljenju v internacijah, zaporih med vojno ; pa tudi Bevkovo delovanje v osvobodilnem boju. Vendar pa vsega Bevk še ni povedal o sebi. Knjiga Moja mladost, čeprav vsebuje le deloma nekaj novega, dopolnjuje pisateljevo pričevanje 'o mladih letih, o lastnem zorenju in začetku literarnega iistvar-janja. Pomeni zato dopolnitev vseh tistih številnih avtobiografskih spisov in pripovedi o Uliilitiifiiiiiniiiiiliiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiliiniiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiillll OB PESNIŠKEM PRVENCU «G0REČE OLJKE V Irene Žerjal-Pučnikove Težko je pristopiti k taki sodobni poeziji, ki ji ne veš ne začetka ne konca. Ne mislim pri tem na večne konstante umetnikovega podoživljanja, kot so to velika poglavja knjige o življenju in o smrti v času in prostoru, pač pa predvsem na brezčasnost in brezprostor-nost uresničenih umetniških vrednot. Od tega sta odvisna pristop k poeziji in njena sprejemljivost. Mogoče je tak ključ subjektiven in v smislu sodobne estetike (ali neestetike) neutemeljen, vendar ne poznam drugega. »»Goreče oljke« Irene Zerjal-Pučnikove na prvi pogled dokaj nenavadno vplivajo; prvi pogled sicer večkrat vara. To se (Očitno nanaša na celoto, kajti že pri bežnem pogledu najdemo med stranmi neposredne, resnične momente čiste poezije. Taki neposredni momenti so predvsem povezani z našo zemljo in človekom v njej. Pesničin pristop k temu za nas bitnostnemu problemu pogojuje brezizhodnost njenega fatalizma, kjer ni prostora za katarzo Vendar se zdi, da mora izhajati tak pristop tudi iz literarnih motivov, ki najdejo skupno matrico v dehumanizaciji sodobnih struktur masovne civilizacije. Tu se je pesnica znašla sama s svojo bolestjo. Iz tega izhodišča ne išče rešilne poti, ker je ne najde in ker vanjo ne verjame. Osupla v svoji osamelosti si ustvarja ancestralne privide, ko se iz nje izvija trditev: ne domišljaj si, da si evropejec izdale te bodo oči, ko boš slepomišil s kravato niti beatnik ne boš ’ niti huligan vedno vedno boš balkanec ciganski (Z LADJE ZELENI GRAD) • v '-•* i Brezizhodnost človekovega položaja v RELIGIJI BASTARDOV se navezuje s socialno dramo, ki tvori v poeziji Irene Žerjal-Pučnikove drugi veliki motiv. Čutiti je, kot da bi pesnica hotela tu peti ,o, diaspori človeka-proletarca, o fati morgani obsojenca, ki ga «v neprespani noči iz sanj« (EPOHALNI PLEN) drobijo jeklena kolesa. Pred šestdesetimi leti je Župančič o tam zapisal: «...med nas je usekalo in nas razteplo po sveti.« Rekel sem, da na prvi pogled ta pesniška zbirka nenavadno vpliva. In to predvsem zaradi težkega pristopa v pesničin svet Poleg motivov, ki sem, jih navedel, se očitno skrivajo še drugi. Bogato izrazoslovje, ki se ne sramuje tujk, se večkrat povezuje v «objek-tivni« stilistični konstrukciji s težko pojmljivimi her-metizmi. Med take spadajo še posebno pesmi- iz poglavja PROČELJE NAGASAKI, kjer pa je licentia poe-tica le presegla meje dovoljenega. Sodobnost poezije Irene Žerjal-Pučnikove je neoporečna. S tem svojim prvencem je Pučnikova obogatila našo poezijo; pesnici gre predvsem priznanje za brezkompromisno. estetsko izbiro v sodobnem pesniškem izražanju. Pesniška zbirka ima 56 strani in je razdeljena na pet poglavij. Naslov «Goreče oljke« simbolizira razlaščanje slovenske zemlje. Knjiga je izšla v samozaložbi v Trstu. FIL1BERT BENEDETIC lastnem življenju, ki jih morda prav o Bevku imamo mnogo več kot pa o ostalih pisateljih. Knjiga Moja mladost ima tri dele. Prvi del nosi naslov Začudene oči, drugi Materina smrt, tretji del pa Nemirna leta. Bevkove Začudene oči poznamo že dolgo. Pred vojno je ta avtobiografska pripoved o najnežnejših letih, o starših in o domačem rodu, o rojstni Zakojci in ljudeh cerkljanskih hribov, izhajala v Ljubljanskem zvonu v obliki črtic. U-rednik Bevkovega' 'izbranega ’ dela, France Koblar je Začudene' oči uvrst-ih med temeljna dela Bevkovega pripovedništva. Poleg Legend in Martina Čedermaca uvršča Koblar to pripoved med najboljše Bevkove stvaritve in pravi, da je v njih Bevk odkril pravi vir svoje ustvarjalnosti, posebnosti svojega rodu, svojo prvo mladost, kraje svojih najlepših domačijskih let. Drugi del knjige obsega vmesno črtico, v kateri popisuje pisatelj materino smrt, zunanje dogodke ob njej, predvsem pa notranji pretres, ki ga je štirinajstletni fant doživel ob smrti matere. Tudi ta črtica ni nova, saj je nastala že v prvem obdobju Bevkovega literarnega ustvarjanja. V tej knjigi pa je uvrščena v kronološko pripoved o pisateljevi mladosti ter predstavlja neko vmesno poglavje med prvim in tretjim delom. Ta čr-tiča, napisana v cankarjanskem slogu, predstavlja ne samo najlepši spomenik materi, temveč globoko občuteno u-metniško izpoved. Uvaja pa nas v tretji del knjige, ki nosi naslov Nemirna leta. Ob materini smrti — pravi pisatelj sam — je bil v petnajstem letu. Tedaj je bilo konec njegovega otroštva. Začela so se leta njegove mladosti, ki bi jih lahko imenovali nemirna. Taka so v mnogih pogledih tudi bila. Ta del svojih mladostnih spominov je France Bevk na novo napisal in nameni] prav za to knjigo. V tem deiu prikazuje svoje šolanje v Gorici in deloma v Kopru, predvsem pa svoje zorenje. Prikazuje prva- srečanja z ženskami, prva ljubezenska doživetja, prve življenjske izkušnje. Pripoveduje nam o profesorjih in življenju na šoli, pa tudi o življenju v Gorici, pripoveduje o ljudeh s katerimi je prišel v stik. Bevk Pa nam pripoveduje tudi o začetkih svojega literarnega u-stvarjanja, o spodbudah zanj in lastnih notranjih doživetjih. Prikazuje nam doživljaje ob svoji prvi zaposlitvi, svojo pot na Dunaj in vpoklic v vojsko, v katero so'ga poklicali leta-1917. Vojna je zarezala globoko -brazdo v Bevkovo žjyjjenje. Bilo je konec njegove mladosti in nemirnih let. Začelo se je nemirno življenje. S temi besedami zaključuje pisatelj svoje pričevanje v tej knjigi. čeprav gre v knjigi Moja mladost za pripoved, ki je sestavljena iz treh delov, od katerih sta dva nastala že pred desetletji, tretji pa nedolgo tega, gre vendar za notranje e-notno knjigo. Celotna pripoved je napisana enovito, doživeto in umetniško zrelo in tudi tretji del kaže vse odlike Bevkovega pisanja ter polno moč njegove umetniške ustvarjalnosti. Knjiga Moja mladost je namenjena mladim ir. odraslim bralcem. Enim kot drugim bo vedela veliko povedati. Mladim o nekdanjem življenju preprostih kmečkih otrok, o težavah in trpljenju hribovskih mladih ljudi, o vzorih in idealih, o šolanju in zorenju mladega fanta, ki se je potem razvil v velikega slovenskega pisatelja. Odraslim bralcem pa bo vedela povedati razen tega tudi o razmerah tedanjega časa, o pisateljevem notranjem dozorevanju in začetkih njegove notranje poti. Ob tej novi Bevkovi knjigi si samo želimo, da bi nam pisatelj še kaj napisal o svojem življenju in umetniškem ustvarjanju, zlasti v času med obema vojnama, ki je bilo zanj življenjsko tako bridko, umetniško pa tako plodovito. Sl. Ru. druge je upal, da bo ta kamniti skedenj lahko primerno uredil že za otvoritev muzeja, ki je bila — kot znano 22. novembra lani, vendar pa se je kmalu pokazalo, da zaradi pomanjkanja denarnih sredstev to ne bo mogoče. No, kljub temu smo ga za silo toliko uredili, da smo lahko že ob otvoritvi »»Kraške hiše« u-redili v njem razstavo kraških plastik. Na letošnjem občnem zboru zadruge pa je bil soglasno sprejet sklep, naj se ta skedenj na vsak način čimprej primerno preuredi v stalno umetnostno galerijo. Izdelan je bil tudi okvirni program razstav. Seveda pa moram povedati, da »»Kraška galerija« ni umetnostna galerija s posebno licenco, temveč le galerija za občasne razstave v okviru muzeja »»Kraška hiša«, ki ga s svojo funkcijo samo dopolnjuje. Razstavni prostor smo v ta namen delno preuredili. Leseni pod smo prekrili z mokejem, vhod pa zaprli s kristalnimi vrati. Vse drugo je ostalo tako kot prej, stene, strop in razsvetljava. — Dejal si, da ste že izdelali okvirni program za letošnje leto. Seveda nas zanima kaj imate v načrtu, pa tudi to, če bodo razstave posvečene zgolj kraški motiviki v raznih umet nostnih zvrsteh, ali tudi drugim motivom? — O okvirnem programu. Najprej ta razstava, ki smo jo odprli včeraj. Naslednja je na programu 24. junija in bo posvečena ljudski umetnosti, predvsem slikam na stekla iz 18. in 19. stoletja v glavnem s področja Krasa in tudi ostale Primorske. 29. julija bo spet slikarska razstava, vendar ti imena umetnika, ki bo razstavljal, v tem trenutku še ne morem povedati z vso zanesljivostjo, ker je možnosti več. 8. septembra pa bomo odprli fotografsko razstavo o posebnih značilnostih kraške arhitekture ali pa razstavo slovenskih narodnih noš iz tržaških predmestij in zgornje tržaške okolice. Tudi glede teh dveh možnosti se še nismo do kraja odločili, datum pa vsekakor drži. — In ko že govoriva o okvirnem programu, imate mogoče v njem tudi dajanje pobud za prirejanje slikarskih ex-tempo-re, risarskih natečajev šolskih , . otrok na kraško .motiviko .in podobnih manifestacij? — Za zdaj zadruga tega ne namerava, ker je preveč zavzeta z drugimi nujnimi dejavnostmi in bi člani odbora vseh organizacijskih nalog s tem v zvezi zaradi prezaposlenosti niti ne zmogli. Z veseljem pa bi sprejeli vsako pobudo, ki bi prišla od zunaj, izven naše zadruge same, zlasti iz šol, in v ta namen bi dali na razpolago našo galerijo. Sprejeli bi seveda tudi druge razstave s kraško tematiko, seveda le take, ki bi bile na primerni kvalitetni ravni in ki bi se vključevale v smotre naše galerije. — Kaj vas je vodilo pri odločitvi. da ste kot prva razstavljavca povabili Lojzeta Spacala in Marcella Mascherinija? — Dvoje oziroma troje: prvič ker sta oba Tržačana, eden Slovenec drugi Italijan; drugič, ker sta oba v svojih delih navezana na Kras in tretjič, ker sta oba priznano kvalitetna predstavnika tržaškega slikarstva in kiparstva doma in v svetu. Njima bodo sledili drugi, Slovenci in Italijani, ki jih povezuje ljubezen do kraške prirode, njegove preteklo sti in sedanjosti, do kraških ljudi. — In še zadnje vprašanje: kaj si zadruga obeta od galerije, ali bolje od poslanstva, ki naj ga ta umetnostna galerija ima v našem času in v svojem edinstvenem okolju? — To, kar si obetamo, je izrazito in izključno kulturnega pomena in izključno v korist boljšega poznavanja preteklosti in sedanjosti našega Krasa in večjega razumevanja našega kraške- ga človeka in njegovih značilnosti. Kot se je vsa umetnost na Krasu v preteklosti odražala v ljudski umetnosti, tako nam lahko mnogo pove . ta umetnost v današnjem času, gledana z današnjimi očmi in podoživljana in ■ izražana skozi prizmo novih izraznih načinov. Stičnih točk ne bo težko odkrivati in preteklost bo bližja sedanjosti in razumljivejša nam bo postala. Drugič: Menimo, da lahko umetnost o Krasu najprisineje diha v samem značilnem kraškem okolju. Iz tega vidika je »»Kraška galerija« idealen objekt in njena funkcija utegne celo prerasti sedanje načrte. Tretjič: »»Kraška galerija« naj bi v sklopu »»Kraške hiše« ne bila samo občasna umetnostna galerija za prirejanje razstav, temveč pravo kraško. kulturno, središče. Naš namen je, da bi. kasneje, morda že kar v naslednjem letu, prirejali v njej tudi razna predavanja o. kraški tematiki, recitale, manjše komorne koncerte in podobne prireditve. Tako bi v muzejsko okolje kraške hiše vnesli življenje sedanjo- sti in ustvarili idealen stik med onim kar je bilo in tem, kar je v iskanju kontinuitete Krasa. In končno so naši obeti tudi nekoliko bolj praktičnega značaja. Na-■ aejamo se, da bo »»Kraška galerija« prispevala k še večji turistični privlačnosti Repentabra in njegove prelepe okolice, kot je žt do »sedaj, v kratkem času od otvoritve, postala »»Kraška hiša« Privlačen izletniški in tudi študijski cilj številnih ljubiteljev Krasa Kaj naj k temu razgovoru še dodanw? Povabilo vsem: podajte se v Veliki Repen, oglejte si «.Kraško hišo - muzej» in obiščite «Kraško galerijo*. Tokrat sC vam bodo predstavili Spacalovi svojstveni, skozi osebno umetniško prizmo projicirani aspekti -edinstvenega kraškega sveta, in Mascherinijevi kipi kot iz žive kraške skale zrastli prividi, drugič zopet dela drugih umetniških presnavljalcev kraških gmajn in goličav. Pojdite v hram naše starožitnosti in nasr-kali se boste iz čistega vira le-P«lc. JOŽE KOREN Mascherini: Kraška oblika ................................... Fulvio Tomizza: «SANJSKO DREVO» Najnovejša Tpmizzova knjiga, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mondadori z naslovom ,»aia ŽIGA Sonce vzide ob 4.39 in z»ton* 19,24 — Dolžina dneva 14.45 14lg na vzide ob 2.32 in zatone od • Jutri, PONEDELJEK, 12. “»J1 PANKRACIJ JUTRI SEJA PETE KOMISIJE DEŽELNEGA SVETA SINOČI V VELIKEM REPNU V «KRASKI HISI» i I Razprava o novem zakonskem osnutku v prid gradnji ljudskih stanovanj Otvoritev Kraške galerije» z razstavo Spacal-Mascherini ; Fašistični pobalini izzivali v Bazovici Nakazali bodo nadaljnjih 200 milijonov lir za delno obresti od posojil za zgraditev okrog 1300 kritje stanovanj Peta komisija deženega sveta za javna dela, urbanistiko in prevoze bo jutri proučila zakonski osnutek o ukrepih za gradnjo ljudskih hiš. Pri tem se je treba spomniti, da je deželna uprava že od vsega začetka posvečala veliko pažnjo stanovanjskemu vprašanju, zlasti pa gradnji cenenih in ljudskih hiš, po katerih je veliko povpraševanje v mnogih krajih Furlanije - Julijske krajine. Z deželnim zakonom štev. 12 iz, leta 1965 je dežela, upoštevajoč i izredni položaj v gradbeništvu spričo precejšnjega števila hiš. ki jih je bilo treba podreti, ker je bila nevarnost, da se zrušijo, ali pa iz razogov javne koristi, sklenila dajati prispevke v kapitalu občinam in IACP za gradnjo novih stanovanj za osebe, ki bivajo v omenjenih hišah. Z naslednjim zakonom štev. 26 iz istega leta se je dežela pridru žila državi s podpiranjem krajevnih ustanov in IACP, ki se ukvarjajo z gradnjo ljudskih stanovanj. Deželni prispevki so veljali tudi zadrugam. Ta zakon je bil posnet po zakonu «Tupini» štev. 408 iz leta 1949 in na njegovi podlagi je_ dežela zvišala prispevek za plačevanje obresti od posojil, ki so jih najemale omenjene ustanove za gradnjo hiš, od 4 na 6 odstotkov. Zatfem se je dežela z zakonom štev. 27 iz leta 1967 lotila vprašanja malih varčevalcev, ki nima o dovolj sredstev, da bi sami kupili stanovanje. S tem da je posegla v zadevo nakupov ali gradnje novih stanovanj, je dežela skušala, kolikor mogoče, reševati dve vprašanji, ki sta med seboj povezani, to je vprašanje dela za gradbeno industrijo in vprašanje stanovani. Ta njena pobuda je imela velik uspeh, saj je bilo predloženih do polovica apri a letos deželni upravi 2150 prošenj za prispevke za gradnjo ali nakup stanovanj. Skupna vsota naprošenih posojil je zna šala 9 milijard in pol lir, za kar naj bi dežela prispevala 262 mili jonov lir na leto. Gre za stvarne številke, kajti prošnje za deželni prispevek predpostavljajo, da se prosilci sporazumejo z bankami glede dodelitve posojila in z.gradbenimi podjetji glede gradnje _ ali nakupa novih stanovanj. Dežela namreč prispeva" le za delno kritje obresti od posojil, to je za znižanje obrestne mere, in sicer tako da se obrestna mera, ki znaša 7,75 odstotka zniža dejanškrf na 4 odstotke ker prispeva razliko dežela. Zakonski osnutek, ki ga bo začela jutri proučevati pristojna komisija bo omogočila deželni upravi, da bo dala nadaljnji prispevek za razvoj gradnje ljudskih hiš. Medtem ko bodo z novim zakonom dopolnili prejšnje zakone na tem to: rišču, bodo s tem zakonom tudi prvič načeli vprašanje gradnje his za delavce industrijskih podetij. Vsi namreč vedo za resne razmere delavcev v deželi, ki morajo hoditi vsak dan daleč na delo, kar govske akademije. Odbor sestavlja 21 članov, med katerimi so tudi 4 dijaki. V. razreda in, v skladu s spremenijo statuta, odobreno na občnem zboru dne 24. aprila t. 1„ tudi 2 dijaka V. razreda Trgovske akademije. Na dnevnem redu je oila izvolitev predsedništva, nakar so se ostali odborniki razdelili v razne komisije. Novi odbor si je tako porazdelil funkcije: Predsednik: Pilat Danilo Podpredsednik: Zudetič Jolanda Tajnica: Kosmina Nadja Blagajničarka: Starec Magda Komisija za strokovno izpopolnjevanje: Tavčar Silvij, Filipčič Edi, Canciani Božica, Carli Marino. Škabar Sonja. Starc Vesela Komisija za statistiko in delo: Žiberna Dario, čebulec Sonja, Giacconi Mario, Sedmak Oskar, Zlobec Annamaria Komisija za družabnost: Batič Iva. Sferza Bruno, Filipčič Nadja, Kafol Stojan, čuk Boris Komisija za tisk: Batič Majda Odbor se bo sestajal vsak četrtek v prostorih Kulturnega doma. MAJDA BATIČ Strokovnjaki CERN na ogledu področja pri Doberdobu Doslej so si ogledali že dva kraja in je bil Doberdob tretji na vrsti. Obisk ni imel uradnega značaja, tako da ni mogoč noben vpliv na strokovnjake in se zato sami odločijo, kjer naj se zgradi proto-sinhrot.ron. Strokovnjake je spremljal predstavnik tržaške univerze. Ogledali so si tudi tržiške ladjedelnice in center teoretske fizike v Miramaru. Zvečer so bili gostje deželnega odborništva in tržaškega župana in. Spaccinija. V torek seja občinskega sveta V torek, 13. maja ob 18.30 se bo ponovno sestal tržaški občinski svet, ki bo nadaljeval z razpravo o precej obsežnem dnevnem redu. Na dnevnem redu so odgovori župana in odbornikov občinskim svetovalcem, krajevne spremembe občinskega načrta, pravilnik za ustanovitev rajonskih konzult, upravni sklepi itd. ------------ O pomenu le pobude je na kratko spregovoril pred-sednik zatjfuge «Naš Kras» - Prisotni so bili ste-vilni predstavniki oblasti in slovenskih kulturnih ustanov ter gostje iz Ljubljane Predstavnik Acetata na kongres v London Včeraj si je skupina strokovnjakov CERN iz Ženeve ogledala področje pri Doberdobu, na katerem naj bi zgradili veliki jedrski po-speševalnik. Kot je znano, se poteguje za to pet krajev, ki tekmujejo med seboj, da bi bili dokonč-izbrani. Komisija strokovnja- kov si bo ogledala vse te kraje, da se odloči za dokončno izbiro. Vodstvo Acegata je sklenilo, da se bo s svojim zastoostvom udeležilo 38. kongresa mednarodnega združenja za javne prevoze, ki bo v Londonu od 11. do 18. maja. Kongresa se bo udeležil dr. Mario Das-sovich, ki bo obrazložil probleme javnih prevozov v n^ši deželi, zlasti glede načrta o preureditvi prevozov Acegat O raznih problemih bodo na o-menjenem kongresu razpravljali v okviru sedmih tehničnih komisij o mestnem prometu, deželnih prevozih, avtomatizaciji javnih prevozov, novih tehničnih prejemih itd. «Dvor išče naše Kraške hiše je po nekaj mesecih spet priča pomemb nemu dogodku, dogodku, ki se sicer odvija na Krasu, a ki bo odjeknil daleč preko njegovih meja. Danes otvarjamo umetnostno galeri. jo, našo Kraško galerijo in s tem izpolnjujemo obveznost, ki smo jo sprejeli ob ustanovitvi naše zadruge. Kras je in bo navdihnil še mnogo pesnikov in pisateljev, slikarjev in kiparjev, toda plod njihove inspiracije je bil prikazan vedno drugod — le v svojem naravnem okolju ne. Današnji dan pomeni temu mejnik, od danes dalje bodo umetniki mogli razstavljati in predstavljati svoja dela tudi v tem pristno kraškem okolju, kot bosta to prva storila slikar Spacal in kipar Mascherini. «Vendar to ni edini namen, ki si ga je zastavila naša zadruga, ko je sprejela sklep o ureditvi Kraške galerije. Naša želja je, da bi Kraška galerija postala močno in živ Ijenjsko kulturno središče našega Krasa, okoli katerega naj se zbirajo vsi, ki uživajo v njegovih lepotah, ki jih Kras navdihuje. Kraška galerija naj postane temelj kulturnega življenja in izživljanja, nai postane oltar križanja stare ljudske umetnosti s sodobno. Kraška galerija naj bo, končno, odprta vsem, ki s Krasom čutijo, in z njim-živijo. Ce bomo v tem uspeli, tedaj bo naš končni cilj dosežen.» S temi besedami je včeraj nekai po 18. uri predsednik zadruge «Naš Kras« Egon Kraus pozdravil številno občinstvo, ki se je zbralo na borjaču «Kraške hiše« v Repnu, da bi prisostvovalo otvoritvi novega umetnostnega razstavišča «Kraške galerije« in prve razstave v njej «Kraška galerija« je preurejeno staro gospodarsko poslopje kraške hiše in restavratorji, ki so staro poslopje preuredili, so, kot narn je povedal arh. Marjan Loboda, skušah ostati kar se da pri starem, tako da so stene ostale v golem fugiranem zidu, strop pa je iz dekoriranih planet, le pod je sodoben, iz moquetta, vrata pa so steklena. Restavratorji so torej hoteli kar se da uskladiti stare elemente z zahtevami, katerim je pro štor namenjen, zbližati so hoteli staro ljudsko kulturo s sodobno. Nova galerija je dolga 7, široka pa 5.5 metra. Na stene nove galerije je slikar Lojze Spacal razobesil 14 svojih del, in sicer dve olji iz prvih povojnih let ter 12 barvnih odtisov iz novejše dobe, seveda vse sami kraški motivi. Tržaški kipar Mar cello Mascherini pa je v Kraški galeriji razstavil štiri svoje brone, vse iz njegove najnovejše ustvar jalnosti- Med številnim občinstvom, ki je prišlo na otvoritev galerije in razstave, smo videli tudi domačega podžupana, in odbornika za šolstvo tržaške občinske uprave, ki je zastopal tržaškega župana nadalje predstavnike Slovenske kulturno gospodarske zveze, študijske knjiž niče, Slovenske prosvetne zveze, tržaškega Slovenskega gledališča. Kmečke zveze, ravnatelja ljubljanskega Slovenskega etnografskega muzeja dr. Borisa Kuharja in mnoge druge prijatelje likovne umetnosti in našega Krasa. Otvoritev galerije in razstave je posnela tudi ljubljanska televizija Fašistični izzivači se spet pojavljajo v naših kraških vaseh in izzivajo prebivalstvo. To se bo dogajalo, dokler ne bo vzkipelo in bodo naši ljudje dali izzivačem. kar jim gre. Nekaj podobnega se je zgodilo včeraj popoldne v Bazovici. Okrog 15 ure je prišla z avtobusom z evidenčno tablico GO v Bazovico skupina pobalinov, verjetno študentov. Pobalini so bili v društveni gostilni, medtem ko so njihovi spremljevalci bili v Preš-lovi gostilni. V društveni gostilni so napisali na peč eViva Hitler» in so narisali kljukasti križ. Tedaj je bil v sobi tudi vaščan Franc Križman-čič, ki je pobaline posvaril, naj ne uganjajo take provokacije saj so že davno mimo fašistični časi Rekel jim je. da pri nas ni več prostora ne časa za take pustolovščine in poveličevanje nncifa-šizma. Vprašal jih je, če imajo morda v Gorici še Hitlerja. Frkoli-ni so mu izzivalno odgovorili, da imajo v Gorici še Hitlerja in tudi Mussolinija. Križmančič je od šel iz gostilne in srečal spremljevalce, ki so prišli iz Preslove gostilne, ter jim je izrazil svoje o-gorčenje. Opozoril jih je na posledice. ki bi lahko nastale pri takem izzivanju v Bazovici. Spremljevalci niso odgovorili ne beu ne meu in so se kmalu nato odpeljali skupno s svojimi «varovancb. Izzivači, ki so malo prej obiskali «fojbo» pri Bazovici, so imeli srečo, sicer ne bi mogel nihče odgovarjati za njihovo varnost. Lahko domnevamo, da so ^vzgojitelju nahujskali mladino, namesto da bi jim povedali vsaj del zgodovine iz fašistične dobe. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU IN PROSVETNO DRUŠTVO «IVAN TRINKO« v ČEDADU Danes, 11. maja 1969, ob 15. uri v dvorani «A. Ristori« v ČEDADU SLOVENSKI PASIJON Mirko Mahnič «VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO« KONCERT NABOŽNIH PESMI izvaja pevski zbor «JACOBUS GALLUS« iz Trsta pod vodstvom UBALDA VRABCA V sredo, 14. t. m., ob 21.uri v Kulturnem domu v Trstu Josip Tavčar RED MORA BITI farsa v dveh delih (javna generalka pred odhodom na Sterijino pozor je) V Slovenskem klubu po v torek) 13. maja ob 20.30 RAZGOVOR 0 REFORMI MATIM Govorili bodo prof. Egičti Košuta, prof. Stanislav Sod > g. Srečko šuman, sred”je!50 ca Breda Pahor in Zora Spetič. . „ Vljudno vabljeni vsi, ki za vprašanje nove mature nimajo. ZASEDANJE VODSTVA TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI graja predloženi osnutek za detentralizacijo javnih uprav Zahteva istočasno decentralizacijo v vseh mestnih okrožjih, spoštovanje urbanističnih in narodnostnih značilnosti krajev ter pravico do vodenja posameznih občinskih služb pol le c meni izgubo časa in denarja. Po- eg tega upošteva zakonski osnutek da so predpisi o dodeljevanju' ljudskih stanovanj, zgrajenih z javnimi sredstvi, pomanjkljivi in bo novi zakon vseboval posebne predpise za to dodeljevanje. Končno določa novi z.akonski o-snutek nadaljnje financiranje zakona štev. 27 iz leta 1967 z nakazilom 200 milijonov lir. Upoštevajoč, da stane poprečno stanovanje 8 milu jonov lir ter da znaša posojilo zanj okrog 6 milijonov lir, to je 75 od- tem nakazi- stotkov, bo dežela _ lom 200 milijonov lir lahko prispevala za zgraditev ali nakup.1300 stanovanj v vrednosti 10 milijard lir, za kar bodo dale banke 7 milijard in pol lir posojila. Na ta način bodo podaljšali zakon iz leta 1967, ki je že obrodil zelo dobre sadove. Izvoljen odbor KASTE V četrtek 8. t. m. je bila v prostorih Kulturnega doma prva red-seja novoizvoljenega odbora Na svoji seji 12. aprila je vodstvo tržaške federacije KPI razpravljalo o vprašanju upravne decentralizacije v tržaški občini in pokrajini. Pri tem je grajalo občinsko skupino KD, ki je že dolga leta zavlačevala in odklanjala podobne predloge komunistične svetovalske skupine, ki se je pri tem oslanjala na znane in pozitivne izkušnje levih demokratičnih občinskih uprav v nekaterih drugih italijanskih mestih, v prvi vrsti Emilije. S tem v zvezi je vodstvo KPI ostro grajalo demokristjane, ker so sicer obljubili, da bodo preučili te izkušnje, niso pa obljube držali, kar dokazuje v prvi vrsti predloženi osnutek za decentralizacijo tržaške uprave, ustanovitev rajonskih konzult in upravnih centrov, ki ne spoštujejo načela resničnega sodelovanja ljudstva pri upravljanju javne koristi. Pomanjkljivost v tem smislu se zelo pozna ko gre za spoštovanje enakopravnosti vseh državljanov, tako slovenske kakor italijanske narodnosti. V svoji resoluciji je zato vodstvo tržaške KPI postavilo nekai za- 1. Naj se upravna decentralizacija izvede hkrati v vseh mestnih okrožjih in zato odklanja predlog o poskusni omejeni decentralizaciji. Pri razdelitvi ozemlja občine v rajone naj uprava spoštuje urbanistične in predvsem narodnostne značilnosti krajev. ... 2. Upravni centri naj imajo po leg pravice razpravljati o posa- meznih upravnih vprašanjih tudi pravico odločanja in vodenja posameznih občinskih služb. Končno naj se upravnim centrom prizna pravica poseganja v delo občinskega sveta s predlogi in stvarnimi zahtevami v korist svojega okrožja. 3. Zajamči na.i se spoštovanje enakopravnosti vseh državljanov in torej, brez prikrivanja ali meglenega izražanja, jasno prizna pravica Slovencev do izražanja *’ ma-terinem jeziku ljenjskih pogojih. Nekateri ljudje, ki so ga poznali menijo, da je morda napravil samomor, ker je baje že pred časom imel take namene. Policijski organi (konkretnno karabinjerji na postaji v Ul. Navali), preiskujejo ta žalostni primer. Deveti simfonični koncert v Verdiju Krožka absolventov slovenske tr- ........................ ZA OLAJŠANJE PROMETA NA GLAVNI ŽILI in konzultah, ki jih bodo vodile V tem smislu je vodstvo tržaške federacije KPI pooblastilo svoje svetovalske skupine, na.i bodo ini-ciatorji ustreznih pobud, da bo prišlo do uresničenja omenjenih zahtev. Končno je tržaško vodstvo KPI izrazilo upanje, da bi se podobna decentralizacija ustrezno izvedla tudi v drugih tržaških občinah, v prvi vrsti pa v Miljah, •r V Verdiju je bil sinoči deveti upravnih centri n | koncert letošnje spomladanske sim Odvzem vozniških dovoljenj v aprilu Novi prometni ukrepi na Trgu Stare mitnice Zlasti oh kritičnih urah je promel na tem sektorju silno kaotičen in skoraj zatrpan Zaradi vedno večjega števila avtomobilov, ki krožijo v mestu, na- s^Asrsrvss; as ne oblasti reševati z raznimi za- rwr sa&»"-s žejo, ki pa celotnega perečega pro-ui____ niVoirnr ne morejo rešiti, v blema nikakor ne --------, ta namen bi bili potrebni seveda radikalnejši posegi, ki pa so izvedljivi le v daljši perspektivi. Zlasti kaotičen je v zadnjem času in v kritičnih urah postal promet na Trgu Stare mitnice kjer se steka prome) iz zgornje kraške okolice in v obeh smereh proti meji pri škofijah. Zatp je župan sprejel za področje Trga Stare mitnice in Ul Oriani naslednje prometne ukrepe: 1 uvedbo stalne —-t-i-".n ia v Ul. odseku prepovedi parkiranja v Ul. Oriani r 4 ____Z Čfm na strani sodih števil na Od Ul. Vasari do Ul. A. Caccia; J. uvedbo stalne preppvedi_parki- Ul. Tržaška prefektura je včeraj objavila seznam ljudi, ki so Jim v aprilu letos odvzeli, na podlagi člena 91 cestnega zakonika, vozniško dovoljenje zaradi prometnih nesreč, ki so jih povzročili v preteklem mesecu Dvanajst mesecev ne bosta smela voziti Giuliano Pa-ganini in Mario Vishnoviz, devet mesecev Giorgio Candot, Giovan- ni Kodelja ter Giuliano Zampie-ri, sedem mesecev Dario Viller, sest Včeraj-danes IN POROKE se je v Trstu ROJSTVA, SMRTI Dne 10. maja 1969 rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb UMRLI SO: 49-letna Matilde Bo. nin, por. Fabiani, 58-letn' Giuseppe Slokar, 54-letna Anita Terscovin, 54-letna Pierina Tarlao por. Cremooi-ni. 55 letna Benedetta Tomsain por. Cesari. 78-letni Antonio Venuti, 73-letni Adalberto Buiatti, 8l-letna Maria Conti vd. Bersenda, 74-letna Ve. rorvca Dumovich vd. Riosa. 81-letni Ovidio Sivi, 69-letna Giuseppina Di Martino vd Angeli. OKLICI: ladijski komisar Luciano Serra in uradnica Sonia Juriševič, pek Attil'0 Dionis in gospodinja Al-ma Giacomini, elektrotehnični izvedenec Roberto Panarella in knjigo, vodkinja Marina Garbin, delavec Do-menico Belnome in uradnica Ondina URARNA ZLATARNi LAURBNTI TRST - Largo Santorio 4 — Tel.723240 Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge prilož nosti — Poseben popust. Schiavon, uradnik Bruno Denittis in gospodmja Maria Grazia Guštini, mizar Giuseppe Zoli in gospodinja Bruna Zuccoli, mesar Mario Fernetti 'n delavka Argeiia Melon, inženir Gio-vann’ Antonaz in Študentka Evan. dra Di Fabio, industrijsk: izvedenec Franco Decarli in gospodinja Nadia mik Sergio Polonio in gospodinja Marlarosa Dal Bon, geolog Benno Pellicciari in gospodinja Paola Plai-no, uradnik Fausto Fiore in prodajalka Liviana Ciarenatori, Aldo A-vanz ni. in Maria Rostello, uradnik Francesco Mazzeo in gospodinja Maria Covalero, ind. izvedenec Giuliano Rugo in prodajalka Nerina Bar. biero, uradnik Fabio Drosolini m uradnica Edda De Battisti, čuvaj Mario Castagno in knj govodkinja Ga-briella Arban, uradnik Silvio Tavčar in univ. študentka Stanislava Bandi, reprezentant Dario Vizzich in uradnica Adriana Famea, uradnik Paolo Molinari in. univ. študentka Maria Franzil, uradnik Livio Ritos-sa in uradnica Luciana Bartole, učitelj Ruggero Paghi in uradnica Lia Vlsotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Giacomo 1. Grl-golon. Trg Virgilio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Unita dTtalia 4. Nicoli. IJ1. d' Servola 80 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do S.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26 Dr. Rossetti, Ul. Combi 19. Dr Signori, Trg Ospedale 8. Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA v Kulturnem domu V petek, 16. maja, ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V soboto, 17. maja, ob 21. uri (ABONMA RED A, DIJAŠKI IN ŠPORTNI) V nedeljo, 18. maja, ob 16. uri (ABONMA RED B IN OKOLIŠKI! S o f o k 1 e s KRALJ OIDIPUS Prevod: ANTON SOVRE Režija: DINO RADOJEVIČ Scenograf: MIŠE RAČIČ Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor: MAJDA KRIŽAJEVA Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Mladinski pevski zbor ški slavček iz Devina-Nab žine, harmonikarski zbor ramar ter oba harmonikar8 ansambla šole Glasbeie b18 ce bodo nastopili danes ob ' uri v rudniški dvorani v liMr «MAJNICA» NA PROGRAM® TV LJUBLJANA Reportaža o letošnji <’ tonija z naslovom »Človek Razstava je odprta do 17. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča (tel. 23-988) se jutri začenja prodaja vstopnic za 10. koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto, 17. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral dirigent Otto Gerdes, kqt solist pa bo nastopila japonska violinistka Masuko Usbioda. Spored bo obsegal: Brahms — Tragična uvertura; Čajkovski — Koncert za violino in orkester; Schubert — Simfonija št. 7 (posmrtno delo). Teatro Stabile Danes ob 16.30 predstava dramatizacije Slataperjevega dela Moj Kras. mesecev Dario Marsich ter Fer-ruccio Fremolin, štiri mesece Sergio Blagi, tri mesece Romano Divo in Mario Martini ter dva meseca Vincenzo La Magra. Poleg tega so odvzeli vozniško dovoljenje še Vittorlu Šorliju za tri mesece ter Carmelu Calandrucciu in Giovanniju Zulianiju za dva meseca, ker so večkrat zaporedoma prekršili cestni zakonik Prefektura je nadalje sporočila, da so odvzeli 11 dovoljenj, ker so lastnike smatrali za nesposobne upravljanja avtomobila, 17 pa, ker pa se lastniki niso prijavili k u-streznemu preglednemu Izpitu. NESREČA ALI SAMOMOR? Truplo ob progi C. Marzio-Škedenj ranja vozil na Trgu Stare mitnice (Barriera Vecchia) pred poslopjem št. 8 in 10 od Ul. Pondares do in. Madonnina; 3. uvedbo poševnega parkiranja za motorna kolesa na Treu Stare mitnice pred poslopji št U in 12; preklic dovoljenja za Trgom Bonomea parkiranje motornih koles v Oriani na strani sodih števil med Ul. Vasari in Ul A. Caccia. Iz istega razloga je župan tudi na Trgu Sonnino uvedel stalno prepoved parkiranja od prehoda za pešce pred Rafinerijo na cesti pred poslopjem št, 2 na istem trgu. Za izpopolnitev novih prometnih ukrepov na Rotondi del Boschetto js župan uvedel: 1. zebrasti prehod za pešce na začetku Drevoreda Cacciatore; 2 zaporedno parkiranje, delno na pločniku, na Ul. Guardiella od št 2 do št. 8; 3. u-vedbo parkirišč za 7 avtomobilov na sredini Rotonde nasproti središčne vrtne grede f „ Za olajšanje prometa po Ulici Schiapoartslli ie župan izdal odlok, s katerim prepoveduje parkiranje vozil na strani sodih števil v omenjeni ulici v dolžini 50 m od kri- mor. Včeraj zjutraj ob 7. uri so našli na progi ki pelje s postaje Čampo Marzio proti Skednju truplo moškega, ki se je bil ubil ver jetno zaradi padca z nadvoznega mostiča, ni dovoljen prehod kjer pa sicer za osebe. Med preiskavo so karabinjerji s postaje v Ul. Navali ugotovili, da je žrtev 40-letni delavec Antonio Vocci iz Ul. Zenone pri Sv. Jakobu. Kako se je mošli ubil, preiskovalni organi še niso mogli ugotoviti. je uvedel zebrasti prehod za pešce od št. 93 v Ul. Bonomea do vogala s Trgom Bonomea ter enak prehod na Ul. Aquileia do vogala s fonične sezone, na katerem je or kester Tržaške filharmonije izvajal Rahmaninova iKoncert št. 2 v c-molm za klavir in orkester — solistka je bila pianistka Maureen Jones, ter «Peto simfonijo v b duru» Antona Brucknerja. Dirigi ral je Ernst Marzendorfer, ki je nadestil nenadno obolelega dirigen ta Hansa Giesterja. «Peta simfonija» Antona Bruck nerja, avstrijskega skladatelja, ki ga uvrščajo med patetične romantike, je bila v Trstu prvič izvaja na. Sploh so Brucknerjeve simfonije redkeje na sporedu, zaradi ne navadno velikega števila glasbil, ki jih skladatelj uporablja (v simfoniji, ki je bila včeraj na sporedu, bi morala biti kar cela skupina trobil v dvojni sestavi), kakor tudi zaradi uporabe sicer vzvišene toda nekam tuje idejne prvine. Bruckner izhaja iz katoliške cerkvene glasbe in nanjo spominjajo marsikateri odlomki v njegovih simfonijah. Napisal je devet simfonij, od katerih pravijo, da je prav peta simfonija ena izmed najbolj vzvišenih (česar pa na sinočnjem koncertu ne moremo reči, da bi zasledili). Simfonija, ki traja eno uro in četrt, se začne s širokim uvodom prvega stavka Adagin-Allegro, ki ima ves čas zelo razširjeno formo; mnogo bolj jasna ter oblikovno in vsebinsko prepro sta sta oba osrednja stavka Adag gio in Scherzo, medtem ko je Finale mnogo bolj zapleten in napi san v kontrapunktističnem slogu, ki se zaključi z veličastnim koralom Dirigent, ki se je spoprijel z nelahko nalogo, je bil deležen prisrčnega aplavza, posebno ob koncu Brucknerjeve simfonije. Naravnost navdušeni aplavzi pa so nagradili pianistko Maureen Jonesovo, ki je s svojo izvedbo še enkrat potrdila svojo izredno kvalitetno pianistično osebnost; v Rahmaninovem koncertu, o katerem pravijo, da ga lahko izvajajo — zaradi izredno zahtevnih virtuozističnih odlomkov — samo pianisti velikega formata, se je izkazala kot izredna pianistka, ki odlično obvlada vsakovrstne tehnične zahtevnosti in virtuozi-tem ter hkrati zelo občuteno interpretira najbolj lirične odlomke. Skoda, da je bila skupna igra med solistom in orkestrom predvsem glede na ritem precej negotova; to pa moramo verjetno pripisati dejstvu, da je dirigent Marzendorfer Delise, uradnik Sergio Cassano in Scolan in gospodinja Giovanna Am-brosi, čevljar Renato Busan in bolniška postrežnica Emma Puric, smetar Vito Ferrara in gospodinja Lidia Meriggioli, mehanik Marcello Schi-berna in prodajalka Giuliana Do-mian, tesar Ottorino Coglitore in ti. radnica Maria Silvia Bergagna, kovač Lorenzo Sigoni in frizerka Gra-ziella Lubich, uradnik Giorgio Fonda in uradnica Silva Miceu, delavec Andrea Berginc in knjigovezka Giuliana Stepcich, upokojenec Antonio Marconi in gospodinja Ermida Ba-sUancich, kapitan Fabio Rumer in uradnica Loredana Semsei, prokura. BARI 83 611 71 54 62 CAGL1ARI 26 63 21 1 47 riRENCE 67 25 57 59 88 GENOVA 29 46 74 23 39 MILAN 23 32 59 16 36 NEAPELJ 67 47 37 80 11 PALERMO 79 21 66 8S 13 RIM 82 62 61 4 49 TURIN 44 6 69 45 21 BENETKE 31 58 71 64 77 ENALOTTO 2 1 2 1 1 2 2 2 X XX Kvote: 12 točk — 6.546.000 2 lir, 11 točk — 275.800 lir, 10 točk — 1’okojni Vocci je bil znan v šent-iakobskem okolju. Doma je bil nekje iz Istre, ni bil poročen ter .je živel v glavnem v neurejenih živ- temu pa je še kar številno občinstvo nagradilo vse izvajalce s toplimi aplavzi. -h- Za vašo poroko «F0T0GRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 93295 Trst, Ul. Oriani, 2 (Barriera) 21.100 Ur. Dolinski fantje in dekleta se prisrčno zahvaljujejo vsem, ki so na kateri koli način pomagali k lepemu uspehu prazno vanja »Majnice«. Razna obvestila tor Sergio Pacor in gospodinja Mar-gherita Savi, uradnik Onorio Ruozi in uradnica Lalla Marchesini, uradnik Santo Gojca in gospodinja Carla Tonegnzzo, električar Gino Lum-bar in bolničarka Luciana Ban, ra-diotelinik Vincenzo Calia tn prodajalka Slava Sergas, barist Franco Speranza in gospodinja Nevia Scher, elektrotehnični izvedenec Gianfran-eo Giostra in zobozdravniška pomočnica, uinv. študent Francesco Carli in gospodinja Grazia Spadoni, vari-nica. univ. študent Francesco Carli Verdnik, radiotehnik Eugenio Mahr In prodajalka Melita Martellanl, u-radnik Severino Suardl in gospodinja Miranda Godina, zidar Antonio Novak In delavka Mirella Grbec, ke. Openska sekcija KPI izjavlja, da podpira stališče tistih članov Društ vene gostilne, ki zahtevajo, naj od. bor skliče redni občni zbor. Obenem odločno zanika vse neresnične govorice, ki se širijo po vasi. Sekcija KPI — Opčine. Igralska skupina Tina Buazzellija bo gostovala v Trstu v Avditoriju od srede, 14. do nedelje, 18. t.m. izven abonmaja z igro Honoreja De Balzaca «Mercadet, l'affarista». V glavni vlogi nastopa Buazzelli, ki je obenem tudi režiser. Abonenti na sezono Teatro Stabile imajo občuten popust Rezervacija vstopnic v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38.547). KINO <|RIS> PROSEK danes ob 16. uri Cinemascope barvni westem film: VADO... 1,’AMMAZZO E TORNO Igrajo: K. 0’Hara, P. Sanchez, J. Torres. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri Panavislon barvni film: VIA DALLA PAZZA FOLLA Igrajo: Julie Christie — T. Stamp — P. Finch. ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO POČUTJE EKSKLUZIVNA ZALOGA VEL0X TRIESTE Via Rismondo 9 Tel. 761-884 PRIRODNA MINERALNA VODA Nazionale 15.00 «Funny Girl». Bac-bra Streisand, Omar Sharif, Wal_ ter P dgeon Grattacielo 15.00 «Vedo nudo». Nino Manfredi, Sylva Koščina Enrico Maria Salerno Technicolor Fenice 15.00 «Cimitero senza croci«. Michele Mercier, Robert Hussein Lee Burton. Eden 15,00 «Therese and lsabelle«. Michele Mercier. Robert Hossein. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelslor 15.00 »La Via lattea«, P. elementi, L. Terzieff, M. Piccoli. Rltz 15.00 »Top sensation«. E. Thu-lin, M. de Be-Heroche, M. Bonuglia. Prepovedano mladini pod 18. letom Alabarda 14.30 «C'nque pei; 1’infer- no». Klaus Klnskl, Margaret Lee. Colorscope. Fiiodrammatico 14.30 »Gungala la pantera nuda». Kitty Svvan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 1500, zadnja predstava ob 21.30 «Dove osano le aq.uile». R. Burton, S. Eastvvood. Technicolor. Cristallo 15.00 «Una ragazza piutto. sto complicata«. Catherine Spaak. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.00 »La battaglia di El A-lamein«. F. Stafford, G. Hilton, 1. Furstenberg. lmpero 15.00 »lndovina chl viene a merenda«. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia Vlttorlo Veneto 14.45 «L'amante di Gramigna«. G. M. Volonte, Stefa-nla Sandrelli. Prepovedano mladi-n: pod 14. letom. Technicolor. Astra 15.00 »Riusctranno i nostri e-roi a trovare 1’amlco misteriosa. mente scomparso in Afričan? Alberto Sordl, Nino Manfred' Ideale 14.00 «Strazami ma dl baci saziamii«. P. Tiffin, U. Tognazzl, N, Manfredi, Technicolor. Abbazla 14.00 «11 giorno detla civet-ta». C. Cardinale, Franco Nero Technicolor. . v Ulid V galeriji «La Cappella« ^ coStj- Franca 17 je razstava Franc* vy> longe iz Benetk. Umetnik ra ngi# predmete v njihov, estetskj Razstava je odprta ;ciP' do 16- Na glavnem sedežu Ljudske jj U A niče z vhodom iz Ul. RosarI i mue l viiuuum iz. nadaljuje razstava, posvečena (niči coloju Machiavelliju ob njegovega rojstva. V razstav j ranici v Ul. del Teatro Ro"*, «D pa bo ponedeljek, 12. _ 18.30 otvoritev fotografske V c. ve, posvečene otroškim .^^zdf11' ve, puavcr-cuc Trstu. Razstavo je na <*e- ženja italijanskih učiteljev n 1#io. žele uredil fotograf Eldo ^ V občinski umetnostni u8 Trgu Unita dTtalia je bila vce ... - 18° ur' otvoritev razstave slikarja Irenea Ravalica. ^rajin*' razstavlja figure, marine, P°* o v cvetje in Uhožitja. Razstava prta do 21. t.m. UMETNOSTNA RAZSTAV-SPACAL MASCHERINI V «*, ški galeriji« v Velikem Kfr s (Muzej Kraška hiša) bo of ^ odprta od 10. do 13. ure i 14.30 do 18.30. Darovi in prispevki V počastitev spomina P0*;.-« »r, Godina, ki je umrla 22. 4. 18 '5OO11 ruje Marica Pižon vd. R°znlt-v sP^ lir za Dijašk'. dom. V počasti ^ jf mina pok. Ljudmile p'žon'rjCa ^ umrla 8. 2. 1968, daruje Mar jp žon vd. Rozman 5000 lir za don).. pfjii. Namesto cvetja za P°k0jn®®?aIi 'f-" , rtarnip družina UU tir r ca Cesarja daruje družina vr: j,r šuta 1500 lir za SD Bor, D0” pij? Glasbeno matico, 1500 lir z 0 p1* ški dom, 15C0 lir za Slovens» sPz ninsko društvo in 1500 Ur 51 ? menik padlim v Zgoniku. . . *1: ... rviloiKO ** ka daruje 1000 ltr za Dijaško ll(- Ob 4. obletnici smrti J°?lSa|if *! renčiča daruje žena Ana * ", Dijaško matico. Namesto cv jarHr grob malemu Igorju Dolharju N. N. 1000 lir za KASTO. ViaditI,irn V spomin matere prof. • Deška daruje profesorski z0ysKtlj ostalo osebje državnega tr8l jOr tehničnega zavoda »Žiga Zoi5* lir da šolsko blagajno. Mali oglasi POMEMBNA MEDNARODNA *'ij8 KA za električno raontir*11'? p« nujno 100 električarjev, kj^jo pravljenj preseliti se v Nč^jji >" Hannover. Mesečna plača plyr»||(( z možnostjo napredovanja. “ ,,nd' z možnostjo napredovanja. • „pi potnih stroškov. Ponudbe u* lista, Ul. S. Francesco 20. ^ DOBRO VPELJANA GOSTI*^ ^ kavarna s stanovanjem, ",^3 dvoriščem je naprodaj. 1,0 268 (pri občini). UGODEN NAKUP TRAK^^f P? »FERGUSON« 35 — Gener*1"",, t<- pravljen: z eno leto garanrii',1, a *li> s> lo nizkih cenah nudimo iz diSč, kakor tudi razne kmetij ^fJ je, priključke in mlatilnice Plačilo se lahko izvrši tudi 8 ptilj, Glede Informacije za nakup 8 0 PG te na trgovsko in posredn jjjubjj). Sobota, Cankarjeva 3/a. Tel- »CITROEN« - mehanična ’fl domestnih delov Ulica Ril<>,,e,, Samarittanl in Miceo in Pr°' ZAHVALA »li Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvo t» in spremili na zadnji poti našega dragega sina, moža. D in očeta MARIJA RAPOTCA Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru iz Bazovice, g. dr, Tagliaferru, darovalcem cvetja ter ^ ki so počastili njegov spomin. DRUŽINA RAPOTJ5C Oročana, 11. maja 1969. - 5 — S SREDSTVI OBČINE IN PRISPEVKI VSEH VAŠČANOV Prihodnjo nedeljo bodo v Zgoniku odkrili spomenik padlim borcem Načrt je izdelal arhitekt Darij Jagodic, spomenik pa je izdelalo podjetje Stanka Zidariča iz Sempolaja - Program slovesnosti 'u nedelj°' 18- t. m. bo v zgoni-1 raj dopoldne začelo drugo medna-f** občini velik praznik; svečano rodno srečanje pisateljev. Prisotni bodo namreč v Zgoniku odkrili spomenik padlim za svobodo iz 28oniške občine, ki ga je postavila občinska uprava skupno s prispevno vseh občanov. Kot smo že po-očali, je načrt za spomenik, ki ? med najlepšimi v naši pokraji-[0- napravil arhitekt Darij Jagodic, s.delalo Pa ga je podjetje Stanko ‘uarič iz Sempolaja. Zgoniški ob-c nski svet je na svoji izredni seji “ 20-letnici osvoboditve soglasno |denij) da se postavi spomenik in * se na ta način občina vsaj del-oddolži padlim za osvoboditev, urinska uprava je v ta namen odelila 1,200.000 lir prispevka, o-p° vsoto pa so zbrali vsi občani. Prebivalci zgoniške občine so Prispevali znaten delež narodno-osvohodihn borbi, O tem zgovorno tudi suhoparne številke. V bbcini, ki je med vojno imela pri-drno 1200 prebivalcev, je bilo sbupno 172 borcev-partizanov, ki so borili v raznih krajih in v raz-edinicah od prekomorskih bri-?ad do sabotažnih skupin. V bor-.* padlo 36 domačinov. V uni-'jbrabia taborišča in na prisilno el° v Nemčiji je bilo deportira-110 občanov, od katerih jih je ?d® sežganih v uničevalnih tabori-j/?1 tl. Vsi občani, ki so bili do-so aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, tako je tu-1 veliko število kurirk, terencev ® aktivistov, v tej sicer mali ob- Svečano odkritje spomenika bo nedeljo ob 10. uri z nagovori Predstavnikov oblasti in partizankama združenja ANPI. Nastopil bo Pe'ski zbor «Rdeča zvezda, Salež-Sonik, železničarska godba na pita iz Divače, popoldne pa bo °ncert godbe na pihala iz Divače nastop pevskih zborov «Vasilij rk» s Proseka-Kontovela, «Sreč-® Kumar« z Repna, «Vesna» iz in «Rdeča zvezda«. Za pri-in domačo kapljico bo s ®Wn kioskom poskrbela domača *P°rtna mladina. so književniki iz Avstrije, Francije, Italije, češkoslovaške in Jugoslavije. Tema srečanja je — Umetnost — začetek in konec. Po pozdravnih besedah predsednice komisije za mednarodne stike pri društvu slovenskih pisateljev Mire Miheličeve, so govorili še v imenu zveze jugoslovanskih pisateljev Mladen Oljača, v imenu društva slovenskih pisateljev njegov predsednik Ciril Kosmač in v imenu piranske občinske skupščine predsednica Jolanda Kos. Prisoten je bil tudi predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti Jo sip Vidmar. Zvečer je bil v Tartinijevem gledališču v Piranu literarni večer. Med udeleženci je bil tudi francoski pesnik Mark Alyn, znan po svojih prevodih Kosovelove poezije v francoščino. * # * V Kopru so včeraj odprli sejem kmetijskih strojev, ki ga je organizirala koprska Agraria v sodelovanju z ljubljansko Agrotehniko in kranjskim Agrokombinatom. Podoben sejem so organizirali že lani, vendar so zaradi velikega zanimanja zadrug in zasebnih kmetovalcev sklenili odslej dvakrat let- no prirejati sejme, spomladi in jeseni. Na sedanji razstavi je vrsta kmetijskih strojev domače in tuje proizvodnje. Mnogo zanimanja so vzbudili razni plugi, primerni za obdelavo nagnjenih primorskih terenov. Vse stroje prodaja Agraria na kredit od enega do treh let ob 30 do 50-odstotni lastni udeležb). Na sejmu dajejo tudi vse potrebne nasvete za delo s stroji. Protest proti oskrunitvi spomenika padlim v Miljah Repentabrski občinski odbor je na svoji seji 9. t.m. razpravljal med drugim tudi o oskrunitvi partizanskega spomenika v Miljah in izrekel svoj odločen protest proti temu podlemu dejanju fašističnega sloga. Ker je večina prebivalstva občine slovenska je vsem še prav dobro v spominu koliko smo Slovenci pretrpeli v dobi fašističnega režima. V imenu vseh teh poziva odbor državne oblasti nai zatrejo v kali kakršno koli obnovitev totalitarnih protidemokratičnih metod. Danes dopoldne v Sežani partizansko srečanje tankistov-prekomotcer Kot smo poročali, bo danes ob 10.30 na Kolodvorskem trgu v Sežani množično srečanje bivših partizanskih tankistov-prekomorcev v počastitev 50-letnice Zveze komunistov Jugoslavije, sindikatov, SKOJ in 25-letnice ustanovitve prvih prekomorskih tankovskih enot NOVJ. Ze včeraj dopoldne so v prostorih mladinskega kluba «Srečko Kosovel« v Sežani odprli razstavo z naslovom «Borbena pot I. in II. tankovske brigade«. Na otvoritvi je spregovoril predstavnik nekdanje prve brigade Nace Golob. Poudaril je vlogo tankistov-prekomorcev pri zaključnih bojih jugoslovanske armade v Slovenskem Primorju. Na današnjem zborovanju bo imel slavnostni govor dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS, nato pa bodo nastopili združeni pevski zbori iz Kopra, Divače, Sežane, Dutovelj, Štanjela in iz Trebč pri Trstu, ki bodo peli partizanske in narodne pesmi. Združenim zborom bo dirigiral tudi profesor Oskar Kjuder. Vsem nekdanjim borcem-tankistom bodo podelili knjigo Tankisti-prekomorci, ki sta jo napisala Manojlo Babič in Miroslav Luštek, s potrebnim kratkim posvetilom. Obveščeni smo, da se bo tega srečanja poleg delegacije ANPI iz Trsta in Gorice udeležilo tudi veliko število bivših prekomorcev z našega področja, ki bodo s svojo prisotnostjo potrdili staro borbeno bratstvo bivših partizanskih borcev in obudili spomin na junaške dni, ko so skupno osvobajali našo zemljo. Pomemben dvojni jubilej «Tekstine^ v Ajdovščini nhivfsrpiČPOA začeli graditi za tovarno posebni llaJHartJdCga ICMUllIt^a daljnovod za napajanje z električno energijo, ki obstaja še danes. Tovarna je zelo donosno uspevala . | do leta 1927. ko je prišlo zaradi na Mo venskem ekonomskih pretresov do katastro- je industrijskega podjetja Z ajdovskim tekstilnim podjetjem «Tekstina» se v našem listu še nismo srečali, čeprav smo glede na njegovo bližino skoraj sosedje in je nastanek ter razvoj tega podjetja tesno povezan z našim mestom. Morda bo najprimerneje, če to storimo ob dvojnem jubileju ajdovske Tekstine: 140. obletnici podjetja in 20. obletnici obnovitve tekstilne Industrije v Ajdovščini, ki so jo ajdovski tekstilci praznovali pred kratkim. Med tistimi, ki pobliže ne poznajo tekstilne industrije, je le malokomu znano, da je bila ajdovska predilnica kot predhodnica današnje Tekstine najstarejši tekstilni industrijski obrat na Slovenskem. Tako ugotavlja tudi Katarina Kobe - Arzenškova v svoji raziskovalni publikaciji «Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem«, ki je letos izšla pri Tehniškem muzeju Slovenije v Ljubljani. V tej raziskavi, iz katere povzemamo nekaj podatkov, navaja, da je ajdovsko predilnico ustanovil tržaški trgovec Josef Chiozza že leta 1826. Ta cesarsko-kraljeva privatna mehanična predilnica je začela obratovati 1828, njena barvarna pa leto dni pozneje. Kot delniška družba se je tovarna ze falnega preobrata. Tovarna se vse bolj pogrezala v težave, iz katerih se ni več izpokala. Tak položaj je zlasti prizadel več kot tisoč zaposlenih delavcev. Le ti so na svojem shodu v tovarni leta 1926 zahtevali rešitev vprašanja draginjskih doklad, katerega izpolnitev so funkcionarji fašističnega sindikata obljubljali, vendar obljub niso izpolnili. Družba je bila leta 1932 likvidirana in več kot stoletna tradicija je v Ajdovščini zamrla. Tekstilni duh pa v tem vipavskem mestecu in njegovi okolici ni zamrl, in je za starimi zidovi prejšnje predilnice ponovno zaživel šestnajst let pozneje leta 1948 in 1949, ko so stekle prve tkalske statve. Nastajajoči kolektiv sl je že v prvih letih svojega dela zastavil nalogo, da ne le obnovi, ampak tudi razširi staro tradicijo tekstil-stva v Ajdovščini z zgraditvi'o modernega tekstilnega kombinata. In tako je tudi bilo: nekaj let po začetku obratovanja tkalnice je bila leta 1954 odprta barvarna, leta 1961 zgrajena nova predhni^a in končno letos rekonstruirana in modernizirana op!emenit'lnica. Tako so se aidovski tekstilci k'mb svoVm težavam usposobil, da s sodobno proizvodnjo modernih in lo živahno razvijala in ustvarjala i kvalitetnih vzorcev konkuriralo velike dobičke. Leta 1920 je bila | svoihn tekmecem na vse zahtev-temeljito obnovljena, hkrati pa so I neišem domačem m tu'em tržišču. u.,....umi,mi....................mm.............m.........................mm.........m,mirnim..................................................................mm.mimm.m..................mr..,,..........mmmmimi..............................■mm.iii...........................m, .....................................mm"........................................................... V ZAČETKU MESECA OKTOBRA PO VEČMESEČNEM TATINSKEM DELOVANJU Vsedržavno zasedanje o vlogi Trsta v trgovini z inozemstvom Zasedanje bo odprt minister za zunanjo trgovino Colombo Minister za zunanjo trgovino Vit-torino Colombo je pred kratkim z veseljem sprejel vabilo tržaške trgovinske zbornice, da bi predsedoval vsedržavnemu zasedanju o trgovini s tretjimi državami v odnosu na vlogo Trsta v njej. Zasedanje bo priredila trgovinska zbornica v našem mestu v prvih dneh oktobra. S tem zasedanjem namerava trgovinska zbornica opozoriti na vsedržavni ravni na vlogo, ki bi jo lahko Trst opravljal v izmenjavah s tretjimi državami s posebnim poudarkom na trgovino z vzhodnoevropskimi državami Trgovinska zbornica hoče s tem zasedanjem pritegniti tudi pažnjo vodilnih o- sebnosti italijanske vlade ter italijanske zasebne in državne industrije na možnosti, ki jih nudi Trst za nove gospodarske pobude. Da bi priprave za zasedanje čim-bolje potekale, je odbor trgovinske zbornice imenoval tudi poseben pripravljalni odbor, ki mu predseduje glavni ravnatelj Tržaške hranilnice dr. Delise in v katerem so znane osebnosti iz tržaškega gospodarskega, tehničnega in finančnega življenja. Odbor se že dalj časa trudi, da bi pritegnil na zasedanje čimveč izvedencev na najvišji ravni, ki bi vodili zasedanje in podali na njem tudi tehtna poročila. V zvezi s- tem je odbor že sto pil v stik z IRI, IMI, s tržaško VESTI S KOPRSKEGA Drugo mednarodno srečanje pisateljev ®***t»va kmetijskih strojev v Kopru domu slovenskih pisateljev na lem križu pri Piranu se je vče- ^"Mmumuuu.,,,..n...iminiliiHnimiiiiMii.iiiiiiiiiniiiimiHitiHmiiHiiiiitMii.iinwiilitHiiiiiuiiiiiiiu.miui.uu.uuuihu.uuhuhuiuuuiuui.u gPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Oproščen mlad motociklist zaradi nesreče v Bazovici Nesreča se je pripetila v septembru lani pred gostiščem «Pri pošti» - Oproščen tudi kapetan italijanske vojske zaradi nesreče pri «Tenda rossa» univerzo, z nekim visokim predstavnikom italijanske zasebne industrije in z ministrom Colombom ki bo prisostvoval otvoritvi zasedanja in prebral uvodno poročilo Po prvem programu odbora naj bi trajalo zasedanje dva ali tri dni. Na njem naj bi prebrali ne kaj poročil v zvezi s splošno temo zasedanja, nakar naj bi organizirali vrsto okroglih miz, na katerih bi obravnavali nekatera vprašanja ki se specifično tičejo tržaških trgovinskih in industrijskih dejavnosti. Zasedanje se bo torej razlikovalo od drugih podobnih pobud po tem, da bo postalo v dneh, ki bodo sledili otvoritvi, «delovno srečanje«, na katerem bodo razpravljali tudi o tehničnih vprašanjih ob navzočnosti prizadetih krajevnih gospodarstvenikov, strokovnjakov in ministrskih funkcionarjev. Prireditelji nameravajo navezat; v tej prvi fazi tudi stike z nekaterimi člani izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti, tako da bi na zasedanju načeli tudi vprašanje o zemljepisnem in go spodarskem položaju obrobnih dežel, kot je Furlanija - Julijska krajina, v zvezi z deželno in finančno politiko vodilnih organov skupnosti. okrajnim sodiščem (sodnik gostišču < 2; i “h101 se je zagovarjal včeraj Kapetan g-«mu Mario Zvonimir Boneta iz vil preisk 9. ki je bil obtožen, da je tew*>tetr'bra lani povzročil hude m ve, Poškodbe 34-letnemu Cesa-iz Bazovice 76. Je el? Je nekaj po polnoči, ko se 8Diimneta vračal z motorjem vespa Jal i Hornov. Mladenič je priha-srneri mejnega prehoda pri Mirit Sam je izjavil pozneje po-9o organom, da se je peljal taJrfni strani cestišča, ki mu je °' Do nesreče je prišlo v Cu . gostišča «Pri pošti«. Prav Prih«, v Prečkal cesto Kalc, ki je iz gostilne «Pri Mahniču«, orJe povedal preiskovalnim toitu??1’ da s« Je bil zadržal v W\h nekaj ur in da je popil ne-■ Ko je prečkal cesto, je levg :i da mu prihaja naproti z roti)«, ranl motor z zasenčenim ža-tQriw « ■ Ker je menil, da je mo-flaijp,,„,še precej oddaljen, je nate-jr;«, svojo pot. Nenadoma pa d« '■ da je obstajala nevarnost, til i? vozilo podre ha tla. Odskoki: nazaj. toda ta njegova ne-tor ~ odločitev je bila zaman. Mo-Htw*a Je zadel z vso silo v levo . Pm * vrgel na tla. 'ako posreči sta se poškodovala ?lc kot Boneta. Kalca so v splošno bolnišnico z hifen* avtom RK, Boneto pa s Prometne policije. Toda 8 dhBk ko Je motorist okreval v 'Iti ?a 86 je moral Kalc zdra-fl ie kot tri mesece. Pri nesre-levi Brvljdl namreč hud zlom na Na ,ter razne druge poškodbe. tooit)J?a3 nesreče so prišli agenti %r®^ga oddelka policije, ki so da »laikotovili razne okoliščine, to-SU c??2 vzrokov nesreče niso mo-Jdbeni^adati svojega dokončnega Mislili so celo. da je bilo dia, ^Pisati nesrečo, vsaj delo-prejeli Kalcu. V dvomu niso rotili n°henega ukrepa ter pre-dour ®dločanje sodnijskim orga-Okoiifcu^bdna je bila za Boneta da je Imel vozilo zava- «Tenda rossa«. Fredella je pozneje izjavil preiskovalnim organom, da je opazil v razdalji 80 ali 100 metrov moškega in žensko, ki sta prečkala cestišče. Na tistem mestu m prehoda za pešce, cestišče pa deli dvojna neprekinjena bela črta. Šofer je trdil, da je takoj opozoril pešca z zvočnim signalom, nakar je znižal hitrost svojega vozila. Ženska se je ustavila na sredi ceste kar je v prvem trenutku storil ’ tudi moški. Trenutek pozneje pa je nadaljeval svojo pot proti nasprotni strani ceste. Fredella je iziavil da je zavil na desno, ker bi’ sicer lahko povozil oba. ali pa trčil v kak avto, ki bi morebiti privozil iz nasprotne smeri. Posledice trčenja avta v pešca so bile zelo hude. Moškega je udarec vrgel na pokrov avtomobila, k'er je razbil desno stran srednje šipe. Vozilo ga je odvleklo kakih 20 metrov naprej, nakar je padel na tla. Kmalu potem so ga odpeljali v splošno bolnišinco, kjer so ugotovili njegovo istovetnost. Slo je za 31-letnega Giorgia Caposas-sija Iz Ul. Udine 53. Spočetka se je zdelo, da moški ne bo mogel preboleti hudih telesnih poškodb, ki jih je dobil pri nesreči: hud zlom na desni nogi, zlom na levem stopalu ter razne rane na bradi in rokah. Počasi pa se mu je zdravstveno stanje Izboljšalo. Okreval pa je v nekaj več kot 160 dneh. Spričo tega so Fredello prijavili okrajnemu sodniku. Na včerajšnji obravnavi je sodnik zaslišal poleg obtoženca, prizadetega, žensko, ki je bila z njim, ter nekatere druge priče. Zaključil Je, da Je prišlo do nesreče zaradi neprevidnega ravnanja pešca ter Je v tem smislu oprostil Fredello, ker dejanje ni kaznivo. i$w*“ Pri družbi «Assicuratrice lca Je na včerajšnji ob jenagovarjal odv. Padovani JJi Pa Zahteval popolno oprostitev, ?*9iijt„_Vsaj oprostitev zaradi n"~ z&fejei Ja dokazov. Sodnik zadnjo zahtevo. po- je Ta zakon predvideva na primer, da bodo dobivali sodniki v začetku svoje kariere višje prejemke kot glavni državni inšpektorji s čimer se bodo deklasirali prefekti, finančni mtendenti, kvestorjl, višji šolski nadzorniki, načelniki teh-ničnin uradov Ud. Trdijo celo, da bodo začetne plače vodilnih funkcionarjev nižje od plač tramvajskim uslužbencev, delavcev EN EL ln drugih poldržavnih ustanov, kar se pač nekam čudno sliši. Sindikat DIRSTAT pa moti predvsem to, da o položaju višjih funkcionarjev odločajo množični sindl kati v pogajanjih z vlado. Zaradi stavke teh uslužbencev bo prizadeto tudi delovanje carine, kar utegne povzročiti državi precejšnjo škodo. V mestu sta kradla avtomobile jih izropala ia potem uaičila Mladeničema so prišli na sled m ju aretirali • Prijavljeni tudi nakupovalci nakradenega blaga UMRL JE PEPI SLOKAR Fepi Slokar iz Rojana je včeraj podlegel zahrbtni bolezni. Bil je zvest in discipliniran pevec Komornega zbora od ustanovitve, to je od leta 1945 pa vse do svoje ga odhoda v Avstralijo, kamor se je preselil s svojo družino. Tam pa ni mogel dolgo vzdržati. Domotožje po rodnem kraju je bilo premočno in brž ko mu je bilo mogoče, se je vrnil v Trst. Pokopali ga bomo danes dopoldne. Vsi njegovi prijatelji, posebno pa nekdanji pevci Komornega zbora, se ga s simpatijo spominjajo in izražajo hudo prizadetim svojcem globoko sožalje. S. A. .........im............... Zakaj so se zataknila dela na mostu Gabrovec-Zgonik? za»i?tlni sodnikom se Je mo-KtcCjOVarjatl včeraj tudi 30-letni J? Um Pr«della iz Gradiške, kjer »tl l8)! opravljal vojaško službo ^hotnem polku «Nembo» Pj 0 ^P^aoa italijanske voj- !S ^''a se je 15. junija lani pe-!Ull» avtom alfa romeo T TI po obalni cesti v *%, v Trsta, Do nesreče je bližini Križa, in 6lcer pri Prihodnji (eden stavka višjih državnih funkcionarjev V ponedeljek se prične stavka vodilnih državnih funkcionarjev, včlanjenih v avtonomnem sindikatu DIRSTAT. Stavka bo trajala ves teden. S stavko bodo protestirali proti zakonu št. 294, ki ga bodo dokončno uveljavili po pogajanjih s tremi velikimi sindikalnimi organizacijami. Vodilni funkcionarji pravijo, da je ta za- in0nmoraniJnee ffče^V boT na* vse’ostalo na mrtvi točki. Gornji slabšem v primerjavi s samimi I del mosta Je porušen, in zaradi funkcionarji poldržavnih ln kra-1 tega je zaprt promet na cesti jevnlh ustanov. I Gabrovec - Zgonik. Promet Je u- Koliko prijav tatvin si vsak dan zabeležijo na komisariatih javne varnosti ali na orožniških postajah! Temu so ukradli avto, onemu je iz avta Izginil radijski sprejemnik, tretjemu so avtomobil o-kradli in zažgali. Policija ima pri tem otežkočeno delo, ker so običajni izvrševalci podobnih tatinskih podvigov še necenzurirani mladoletniki. Prej ali slej pa se vseeno kdo ujame v past in tedaj se razvozla cela veriga nepoštenih dejanj, marsikomu tedaj pravica povrne milo za drago. Taka usoda je te dni doletela dva mladoletna mehanika, 19-let-negu Brun« -Milieha in- VI-letnega Marina C., ki sta se že več mesecev skupno ukvarjala s tovrstnim utnazanim poslom in sta Sfe' nazadnje znašla v prostorih tržaške kvesture, s hudimi obtožbami nad sabo. Z rezilom za nohte sta odklepala parkirane avtomobile ter se po navadi z njimi odpeljala v zgornjo tržaško okolico, kjer sta jim odvzela vse kar je bilo v njih vrednega. Ukradene predmete sta nato prodajala, avtomobilov pa sta se na najrazličnejše načine znebila. Njuna dejavnost, ki se je v začetku omejevala na manjše tatvine, se je razcvetela a tudi prenehalo. ko ju je 29-letni uradnik Bruno Ricca iz Ul. Giulia 61 naznanil policiji. Dogodki so se odvijali takole: Ricca je preteklega 9 aprila prijavil policiji izginotje svojegp avta Innocenti 950 čope, ki ga je prejšnjega dne parkiral v Ul. Filzi. Toda že istega jutra ob 8.30 so orožniki iz Bazovice, ki jim je nekdo sporočil, da je v neki dolini pri Bazovici zgorel avtomobil, pri čemer se je požar raztegnil na celotno področje in uničil 22.000 kvadratnih metrov travnikov ugotovili, da je zažgani avtomobil last Imenovanega uradnika. Med drugim so ugotovili, da so avtu manjkala vsa kolesa, radijski sprejemnik, prednja sedeža, prednje kolo, blatniki ter nekateri drugi manjši predmeti. Lastnik avtomobila se je 6 dni pozneje zopet zglasil na glavni kvesturi ter tokrat izjavil, da je v avtomobilu innocenti spdyder z evidenčno tablico TS 57352 zapazil nekaj predmetov, kj so prej pripadali njemu. Policija je takoj poiskala lastnika omenjenega avtomobila ter ga zaslišala. Milich, kateremu Je avto pripadal, je v začetku zanikal obtožbe, ki so letele nanj, končno pa je le priznal, da je skupno z M. C. ukradel Riccov avto, mu pobral uporabne dele ter ga nato polil z bencinom in zažgal. Po nadalnjem zaslišanju sta fanta priznala še vrsto podobnih podvigov. Med drugim sta prejšnji mesec ukradla v Gorici avtomobil znamke Giulletta TI, last 67-letnega trgovca Giovanni-ja Kuštrina iz Gorice Ul. Tominz 34-A. Milich, ki je takrat imel avto enake znamke, toda v slabem stanju, je svojega pustil v nekem gozdiču pri Padričah, my odvzel evidenčno tablico ter jo postavil na ukradeni avtomobil. Pravo tablico ter dokumente goričkega avtomobila pa je uničil. Giulietto je čez nekaj dni prodal 25-letnemu Giovanniju Alberiju, kateremu je prodal tudi mnogo drugih ukradenih predmetov. Albert in še dva druga priložnostna odjemalca so bili prijavljeni sodišču zaradi kupovanja ukradenih predmetov. Mladoletna tatiča, kj sta okradla več kot deset avtomobilov, so prijavili sodišču zaradi tatvine in povzročitve žara. Koristno predavanje v Trebčah o športu V četrtek 8. maja je š. d. Primorec iz Trebč povabilo prof. Pavletiča, ki je v Prosvetnem domu govoril o pomenu telesne vzgoje in športnega udejstvovanja. Skoda, da se izredno zanimivega predavanja ni udeležilo še večje število vaščanov, saj bi tako spoznali;- šport.Jh^tele§r\a ysgoja_ nista, nesrečnega naključja je bil padec za človeka neEaj Sek<5ristnega_in] v filohlJsll l. ki je včeraj ob zapravljanje časa brez potrebe. Potem ko je predavatelj primerjal razvoj športa in telesne vzgoje v nekaterih visoko civiliziranih državah, je prišel do zaključka, da le zdrav človek lahko kljubuje današnjemu času. Nič manj važen pa seveda ni šport med našo zamejsko mladino. V zdravem športnem udejstvovanju in tekmovanju se mladina med seboj spoznava m ustvarja medsebojne prijateljske vezi. Po številnih Intervencijah ln pritožbah je železniška uprava pred nekaj meseci sklenili razširiti most nad železnico na cesti GabroVec - Zgonik. Z deli so začeli pred dvema mesecema, toda nekje se je zataknilo in pred dobrim mesecem Je mrtvi točki. Gornji smerjen iz Gabrovca skozi Salež, ali pa iz Brlščikov skozi Mali Repen oziroma lz Repna skozi Mali Repen v Zgonik. Zaradi tega so precej prizadeti domačini, ki se morajo vsak dan voziti na delo in po opravkih v mesto, prav tako .a so prizadeti gostilničarji, ker e pač manj izletnikov. Dobro bi oilo, da bi postavili vsaj začasni most, dokler ne bo zadeva rešena. SEBOFIJtf VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERIAI rrst. Ul. Mazzini 53 I el 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo želeti bi bilo, da bi prof. Pavletič še kdaj obiskal našo vas s predavanjem ln da bi ob tej ori-ložnosti bilo več ljudi kot jih je bilo tokrat. Padla je v filobusu, ki je nenadno zavrl 74-letna upokojenka Maria No vak por. Bresich se bo morala zaradi udarcev v glavo ter po nogah zdraviti 10 dni ^a nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice. Vzrok v filobusu št. 1, 13. uri vozil proti Istrski ulici. Pri železniškem mostu v Ul. Orlandini se je pred filobusom nepričakovano pojavil avtomobil. Da bi se oviri izognil, je sprevodnik filobusa močno pritisnil na zavore. Novakovo, ki se je pripravljala, da izstopi iz vozila, je nenadni sunek zagnal ob prazni sedež, kjer se je poškodovala in so jo morali z Rdečim križem odpeljati v bolnišnico. ILUSTRIRANA ENCIKLOPEMJA ŽIVALI z. SESALCI RIBAMI IN PTIČI zdaj še Moris M. Cochran DVOŽIVKE (222 fotografij, 77 barvnih) Uiaika knUgaAna TRSI Ul. zv Frančiška 20. tel. 61-792 VOZNI RED VLAKOV NA GL” N1 POSTAJI V TRSTU BENETKE - MILAN -PARIZ RIM BARI 5,50 A 6,10 R 6,52 D 9,05 R 9,32 10,25 13,10 13.35 14,55 A R A DD 16.53 A 18.01 DD 18,06 A 10,22 A 20.30 D 22.30 DD A vtomobilisti Le nekaj kakovostnih proizvodov: ■ baterije FIAMM ■ elektropnevmatična trobila FIAMM ■ nosilci za navadne in športne čolne FAPA ■ prtljažniki FAPA ■ prevleke NOVOLAN ■ gumijaste preproge JUMBO ■ preproge tipa moquette NOVOLAN ■ naglo priključljivi blatni ščitniki za vse vrste vozil ■ zaščitna pregrinjala za avto (proti soncu) ■ naprave proti kraji BLOSTER ■ varnostni pasovi KLIPPAN in druge koristne priti kline pri ZANCHI AIITOFORNITURE TRST - Ulica Coroneo 4 kdor ponudi D ON AT ponudi zdravje ODHODI Portogruaro Benetke Bologna Milan Genova (*) Benetke Milan Turin Rim Benetke Rim (za Rim obvezno prednaročilo) Benetke Milan Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke Benetke Milan (od 29. 9 1968 do 31 5 1969) Tržič • Portogruaro (**) i Simplon Express > Benetke Milan Pariz • Rim Bari Portogruaro Portogruaro 3enetke Benetke Milan Turin • Genova Ventimigba Marseille (spalni vozovi in spalni posrad; Trst Genova) Mestre Bologna Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Trst Rim) (*) Samo 1 razred z obveznim prednaročilom (•») Ne vozi ob nedeljah PRIHODI 6.25 A Cervinjan Tržič (*) 7.25 A Portogruaro Tržič 8,00 DD Turin Milan Benetk* Rim (spalni vozovi ;n spalni pogradi Rim Trst Marseille Geno- va) 9,17 D Benetke Rim 10,40 DD (Simplon Express) Pariz Benetke Benetke Rir- Benetke Bolo gna 13,58 A Cervinjan 15,12 DD Benetke 11,42 R 13.30 D 17.28 18,10 A 18,38 l 19,13 A Tržič Milan Pariz Portogruaro • Cervinjan Tržič (••) Bologna Benetke (••) Benetke Portogruaro Tržič 19.40 DD (Direct Orient) • Pariz • Milan Benetke 21,10 R Milan-Rim-Benetke (**) 22,55 A Benetke Tržič 23.40 DD Turir Milan Genova (ID Rim • Bologna • Benetke (*) Ne vozi ob nedeljah (*•) Samo I. razred VIDEM . DUNAJ -SALZBURG • MUNCHEN ODHODI 3,53 A Videm Trbiž 5,20 A Videm 6,15 D Videm Trbiž 6,21 A Videm 7,20 A Videm Trbiž 1U,UU A V .^.eni Trbiž 12,25 D Videm 12,40 ■ Videm 14.00 DD Videm - Calalzo 14,18 A Videm 16,45 A Videm Trbiž 17,45 A Videm 19,10 D Videm 20,00 A Videm 20,50 D Vide n Trbiž chen Dunaj 21,55 A Videm P K 1 1 HODI 0,40 A Videm 6,55 A Videm 7,45 A Videm 8,18 D Videm 9,10 A Videm 9,23 D Duna Milnnhen biž Videm 12,00 A Trbiž Videm 15.06 A Videm 17,44 A Videm 18 55 DD Videm 20 10 A Videm 20 57 A Videm O« «n /. TTTHpfp 22 40 D Dunaj - Trbiž - Mtin- 23.45 DD Calalzo • Videm OPČINE LJUBLJANA • BUDIMPEŠTA BEOGRAD o . • u Opčine Ljubljana Beograd Zagreb Opčine (•) 10,58 DD (Simplon t.xpress) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd Reka -Budimpešta Opčin« Opčine Ljubljana v --.pitona Beo- grad Atene Istanbul Opčine 0,25 D 2,00 A 14.05 A 18,54 A 19.06 D ■20.09 D 20,20 A (•) Ne vozi ob nedeljah 5.25 D 2,10 A 8,27 D 9,00 D 17,08 A 17,37 D 21,40 A PRIHODI Beograd Budimpešta -Zagreb Ljubljana Opčine Opčine (Direct Orient) Istanbul Sofija Ljubljana Opčine Ljubljana (•) Opčine (•) (od 30 S 68 do 31. 5. 69) (Simplon Express) Bu-dimnešta Beograd • Zagreb - Ljubljana - (Wl Moskva Rim — ob sredah tn sobotah spalm pogradi Zagreb • Pariz) Opčine (•) Ne vozi ob nedeljah — 6 NEDELJA, 11. MAJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Z. Tavčar: «Otok skrivnosti«; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 E. Kristan: Kato Vrankovič (drama); 17.30 Beseda in glasba; 18.30 Ob 500-letnici rojstva N. Machiavellija; 18.45 Opereta; 19.30 Lahka glasba; 20.00 šport; 70.30 Pratika; 21.00 Plošče; 22.00 šport. TRST 11.00 Skladbe za godala; 11.20 Tržaški motivi; 14.00 El Campa-non. KOPER 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 9.10 Zabavni zvoki; 9.30 železnica na Primorskem; 9.45 Orkester; 10.00 Prenos RL; 10.45 Popevke; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Hammond orgle; 11.30 Pevci; 11.55, 12.45, 15.00 Glasba po zel'ah; 12.35 Politični pregled; 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 18.45 in 19.00 Nedelja v športu; 19.30 Prenos RL; 22.10 Ples. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10 45 Glasbeni kvizi; 11.40 Roditeljski krožek; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program z Morandijem; 15.10 Plošča za poletje; 15.40 Popoldne z Mino; 17.00 Polčas nogometne tekme; 18.00 Simf. koncert; 18.20 Glasbeni variete; 21.10 športna nedelja; 22.20 Zbori z vsega sveta. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.15 športna prognoza; 13.00 Kvizi; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15.03 Za prijatelje glasbe ; 16.30 in 18.00 športna nedelja; 17.00 Preizkušajo se diletanti; 18.45 Glasbeno govorni spored; 20.45 Sopranistka E. Schyarzkopf in tenorist R Tucker; 21.30 O italijanski operi; 22.45 Francoske plošče. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 12.10 Senghorjeva poezija; 12.20 Komorna glasba 13.00 Boccherini, Haydn in Berwald; 14.00 Sardinska folklorna glasba; 14.10 Dunajski simf. orkester; 15.30 M. T. Valoti: «Nato spaven tatov; 17.30 Sličice iz Francije; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Sovjetsko kitaiska kriza; FILODIFUZIJA 800 Koncert za začetek; 9.15 Bartokovi kvarteti; 10.55 Prokofjev, Poulenci Britten; 12.30 Pianist S. Cafaro; 13.20 Zinga-rellijeva simfonija opus 22; 13.30 Flošče; 14.35 Geminijanijev Con-certo grosso. SLOVENIJA 6.05, 7.00, 11.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 M. Marinc: «Dideldudel ima besedo«; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14; 10.05 še pomnite, tovariši...; S. Petelin - Vojko: Za Trstom in Gorico še na Koroško; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli domačih viž; 14.05 Zabavna glasba; 14.30 R. Kipling: O kužkih in bogovih; 15.05 Operna in orkestralna glasba; 16.00 W. Schilling: «Atentat na domo-liuba«; 17.05 športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 'ddaja; 21.20 Videofon ; 21.35 športni pregled; 22.20 šah. PONEDELJEK, 12. maja 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 In 15.40 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Angleščina; 17.45 Doktorska pravljica; 18.00 Po Sloveniji; 18.30 Spolne bolezni; 18.50 Godala v ritmu; 19.20 25 let službe javne varnosti; 18.45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 M. Krleža: Adam in Eva; 21.35 češki madrigalisti; 22.00 En frangais. TOREK, 13. maja 9 35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Angleščina; 11.00 Splošna Izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka; 18.00 Ostržek - film; 18 20 Po sledeh napredka; 18.40 Novosti iz studia; 19.05 Turistični vodič - tokrat drugače; 19.50 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 Sreča -film; 22.05 The Illinois Jazz band. SREDA, 14. maja 9.35 TV v šoli; 16.30 Rastimo-oddaja za otroke; 17.15 En fran- gais; 17.30 Velika pustolovščina -film; 18.00 Prenos športnega dogodka; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2— 1; 20.35 Niti našega življenja; 21.35 Ekran na Ekranu. ČETRTEK, 15. maja 9.35 in 14.45 TV v šoli; 10.30 in 15.40 Nemščina; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Pionirski dnevnik; 18.15 Zbor »Stane žagar«; 18.45 Turobna jesen - film; 19.40 in 20.45 Manchester: Manchester United -Milan (nogomet); 21.30 Cikcak; 21.45 A. Marodič: Nevesta; 22.25 3—2—1. PETEK, 16. maja 20.00, 23.50 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Dogodivščine Marka Piegusa -film; 18.15 Glasbena oddaja; 19.00 Nemirno stoletje ptujske gimnazije; 19.45 Za boljši jezik; 20.30 3—2—1; 20.35 Al Capone - film; 22.20 Veš, vem - posnetek. SOBOTA. 17. maja 20.00, 23.10 Poročila; 9.36 TV v šoli; 15.00 Landskrona; Evropsko telovadno prvenstvo za ženske; 18.15 Mladinska igra; 19.15 Jugoslovanska revolucija - film 19.45 Cikcak; 20 30 3—2—1; 20.35 Poje C. Valente; 21.36 Rezervirano za smeh; 22 00 Maščevalci film; 22 50 TV kažipot. Goriško-bcneški dnevnik SEJA UPRAVNEGA ODBORA USTANOVE Primanjkljaj bolniške blagajne INAM je narasel lani na 1176 milijonov lir Tudi za letos predvidevajo dodaten primanjkljaj - Nekaj podrobnosti o dohodkih in izdatkih tor o pomori zavarovancem Pokrajinski odbor INAM je imel te dni sejo, ki jo je vodil njegov predsednik Colautti. Med drugim so na tej seji proučili izdatke, ki so jih imeli za pomoč zavarovancem in tudi prve podatke o lanskoletnem obračunu. Iz njih je razvidno, da se je primanjkljaj še nadalje povečal od 1.151 milijonov leta 1967 na 1.176 milijonov lani. Ti podatki dokazujejo delikatno stanje gospodarstva INAM, ki se mora obračati za pomoč do glavnega vodstva ustanove, če hoče biti kos svojim obveznostim. Pri dajanju zdravniške in druge pomoči mora ustanova stalno povečevati in izboljševati svojo pomoč tudi spričo napredka zdravniške vede in razširjenja zdravstvene mreže. Dohodki se v glavnem omejujejo na obvezne prispevke članov in delodajalcev ter so lani dosegli 3.193 milijonov lir ali za skoro 226 milijonov lir več kot prejšnje le to. Izdatki pa so narasli še v večji tperi, in sicer na 4.369 milijonov lir (skoro 250 milijonov lir več kot leta 1967). Ker znaša število zava rovancev na Goriškem 78.473, pride na vsakega po 55.678 lir izdatkov in po 40.693 lir dohodkov. Kar se izdatkov tiče je šlo za (dravila nekaj nad 834 milijonov, za bolnišnice skoro 1.806 milijonov lir. Povečanje izdatkov je predvsem zaradi večjih predpisov zdra vil in zaradi podražitve vzdrževal-nine v bolnišnicah. V bolnišnico so ooslali 17.438 bolnikov (prejšnje leto pa 15.731) za 28.843 dni več kot v letu 1967. Zato so izdali za bolnišnice 210 milijonov lir več kot prejšnje leto. Skupno je bilo izdanih za zdravniške preglede, navadne in posebne, za zdravila, zdravljenje v bolnišnicah, za porode itd. nad 3.330 milijonov lir ali za 323 milijonov lir več kot leta 1967. Splošne u-pravne stroške so omejili na 4,7 odst. izdatkov. Pri debati, ki je sledila gornjemu poročilu predsednika je predsednik predlagal naj bi čimprej začeli sklicevati sestanke s prizadetimi kategorijami, da bi jih seznanili, s. pi;pblemi JNAM in jih pritegnili k večjemu sodelovanju. Govor je bil tudi o nedeljskem počitku zdravnikov proste izbire in predsedniku so poverili nalogo, naj se v zadevi pogovori s prizadetimi strankami. Govor je bil tudi o ureditvi krajevnega sedeža INAM v Tržiču. Uprava je tudi že predložila proračun za 1969, ki izkazuje okrog 240 milijonov lir primanjkljaja. Na seji je bil govor tudi o potrebi, da se podpišejo nekateri sporazumi z upravami bolnišnic, zlasti kar se tiče takojšnje prve pomoči. V petek v Gorici seja občinskega sveta Občinski odbor v Gorici je na svoji petkovi seji sklenil, da bodo sklicali ponovno sejo občinskega sveta za petek, 16. maja ob 21. Na dnevni red bodo tokrat vključili tudi občinski proračun za tekoče leto in morda bodo začeli o njem tudi razpravljati. Na začetku seje je župan Martina poročal o odlikovanju Gorice, ki bo dobila sinji prapor evropske skupnosti za njeno prizadevanje pri širjenju in utrjevanju ideje evropske skupnosti, o čemer smo že poročali med tednom. Sklenili so, da bo slovesna izročitev prapora na javni manifestaciji ob udeležbi občinstva, ki ga bodo povabili za to priliko. Župan je sporočil tudi, da je odbor za urbanistiko s pohvalo odobril regulacijski načrt našega mesta. Na seji so odobrili tudi vrsto u-krepov upravnega značaja, o katerih so poročali odborniki De Simone, Candussi, Fantini, Lupieri, Bratina, Agati in Rovis. krat pa je izgubil ravnotežje in padel v globino, kjer je obležal nezavesten. Takoj so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer mu je zdravnik ugotovil močan udarec v lobanjo, zlom več reber in leve stegnenice ter še druge poškodbe. Kmalu po prihodu v bolnišnico je Furlan podlegel poškodbam. Na delu se je ponesrečil tudi 46-letni Giovanni Spazzapan iz Ronk, Ul. Staranzano, ki je padel v znak z zidarskega odra ter se pri tem udaril v lobanjo s pretresom možganov. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. SMRTNA NESREČA V TRŽIČU Smrtni padec z višine 10 metrov Včeraj zjutraj nekaj pred 8. uro se je hudo ponesrečil pri delu v Tržiču 26-letni delavec Vittorio Furlan iz Cervignana, ki je delal pri podjetju SISE, katero gradi silos za premog pri centrali ENEL v Portorosega. Ko je zabijal zakovice na neko železno ploščo v višini okrog 10 metrov, bi se meral premakniti za kakega pol metra, zato si je odpel zaščitni pas. Ta- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Obvestil« Kmečke zveze Kmečka zveza za Goriško obvešča vse dvolastnike, posestnike gozdov v Jugoslaviji, da lahko na njenem sedežu v Gorici, Ul. Ascoli 1, izpolnijo prošnjo za sečnjo; s seboj naj prinesejo posestno polo. Rok za oddajo takih prošenj zapade 17. maja 1969. f II lllllllllllltlilllllllllll Hilli lllllllllllllllllllllll lil mulili Milili lllillllllll lili HI umi HII 111*11 UM I11||HIIII1IIIII11I1IIIIIIIUI|IIIIII II IIIIIII Ulil UlilHIII IMIMIIMIIIMIIIIIIIIII Vse ljubitelje lepe pesmi vabimo, da pridejo na koncert svetovno znanega SLOVENSKEGA OKTETA ki bo v petek, Ib. maja ob 20.45 v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13. — Predprodaja vstopnic je na sedežu SPZ, Ulica Ascoli 1/1, tel. 24-95. OBČINSKE MLADINSKE IGRE Danes v Sovodnjah in Doberdobu v sredo pa tekmujejo v Steverjanu Če bodo tekmovanja uspela, jih bodo prihodnje leto še izpopolnili Mladinske igre, ki jih organizirajo posamezne občinske uprave ob sodelovanju športne organizacije CO NI tudi na Goriškem, so v polnem razmahu tudi v treh slovenskih občinah. V Sovodnjah bodo taka tekmovanja danes, v nedeljo, od 9. ure dalje, za mladino letnikov 1954-58, izven konkurence pa bodo tekmovali tudi letniki 1959-60. Tekmovali bodo rta nogometnem igrišču v Sovodnjah in računajo, da se jih bo udeležilo kakih 40 tekmovalcev. Tekme bodo v lahkoatlet- „„„„„„„...............muiiiiiuiiiiiiiiiiiuiimiuuuiuiiuiumumiuu...uiiiiuu.u...» VESTI IZ DOBERDOBA Doberdobski prosvetarji bodo gostovali v soboto v Trbovljah Vojaška vozila prekrivajo z blatom naše ceste * Pokrajinska uprava naj posreduje V okviru srečanj med dober-dobskim prosvetnim društvom »Jezero« in prosvetnimi društvi iz Jugoslavije in Koroške bo doberdobski pevski zbor omenjenega društva gostoval v Trbovljah. Poleg tega zbora bo iz Italije nastopal še pevski zbor »Vesna« iz Križa pri Trstu. Pevci se bodo odpeljali v Trbovlje v soboto 17. maja zjutraj. S pevci bodo odpotovala tudi dekleta, ki so sodelovala na lanskem Prazniku kulture v Doberdobu. Nekaj prostora bo v avtobusu ostalo še za ljubitelje petja in veselja. katerega ob takih prilikah ne | predvčerajšnjim povzročili vojaški zmanjka. Prizadeti lahko dobijo skih panogah; tek, skok v višino, v daljino ter v metu krogle. Otroci so zadnje dni pridno vadili pod vodstvom prof. Rupla. V Doberdobu so izbrali za tekme lahko atletiko ter poleg tega še košarko in odbojko. Ce bo letošnja udeležba dobra, bodo orihod-nje leto dodali še nove športne panoge, že v jeseni bo športnikom na razpolago urejeno občinsko i-grišče s potrebnimi športnimi rekviziti in ne bo treba več tekmovati na travniku za osnovno šolo kot sedaj. Danes bodo z začetkom o'j 9. uri nadaljevali na župnijskem dvorišču s tekmovanji, ki so se začela včeraj za šolo. V četrtek, 15. maja, na praznik, pa bodo pred šolo svečano podelili nagrade najboljšim otroškim tekmovalcem. V steverjanu bodo imeli športne igre v sredo 14. maja ob 15. uri na prostoru med borovci in v For-mentinijevem parku. Tekmovali bodo v raznih panogah lahke atletike kot po drugih občinah. Zanimanje med mladino je precej veliko in računajo na udeležbo kakih 20 otrok, čeprav gre za letnike, ki štejejo v tej občini razmeroma malo rojstev. kili petnajst članov sindikata. Izvolili bodo novo pokrajinsko vodstvo sindikata ter delegata za vsedržavni kongres. v zvezi s tem vse potrebne podatke pri Jankotu vsak dan v zadrugi ah na sedežu prosvetnega društva v torek in petek zvečer. Ker je raz položljivih sedežev malo naj zainteresirani pohitijo. Točno uro odhoda in ceno avtobusa bomo naknadno objavili v našem listu in z lepaki, ki bodo razobešeni na oknih sedeža prosvetnega društva. Doberbodski občani so te dni nejevoljni zaradi neprilik, ki so jih ......,„...MimmiiiuuiMiiiiiimiuimimiiiimiiuuimu.u.iiMm.luiiiiuiHimiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii oklopniki na pokrajinski cesti med spomenikom in ronškim hribom. Ko so oklopniki ta dan odšli s kraške planote, so na tem odseku ceste pustili cele plasti blata, ki je oviralo promet, saj so se morali avtomobilisti pomikati s polževo hitrostjo, ker so pogonska kolesa avtomobilov in motornih koles na blatu, s katerim je bila prekrita cesta, drsela. Doberdobci, ko gredo traktorji ali drugimi vozili po Pogled na del domačinov, ki so v četrtek zvečer prišli na uspeh kulturni večer, ki ga je priredilo domače prosvetno društvo »O. Župančič« v okviru proslave 100-letnice prve čitalnice v Štandreiu mr. -I ■ ! 41 m - '-S-;:#: * % ■M '»L. 4 Danes kongres tekstilcev CISL Danes zjutraj bo v dvorani v Ul. Roma pokrajinski kongres zveze tekstilcev, ki so včlanjeni v CISL. Prisotni bodo delegati vseh tekstilnih tovarn v naši pokrajini, ki so jih izvolili v razmerju eden vsa- Predavanje o «Verskih motivih v slovenski ljudski pesmi« bo imel v torek 13. t. m. ob 21. uri prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Prireja ga SKAD iz Gorice. Umrla je učiteljica Cilka Fajgelj Pred nekaj dnevi, 2. maja, je Pianoro blizu Bologne umrla primorska rojakinja Cecilija (Cilka) Fajgelj, Rodila se je 12. decembra 1880 v znani Fajglovi družini v Tolminu, dovršila učiteljišče, nakar je v času pred prvo svetovno vojno službovala kot vzgojiteljica v Srpenici in v Šempasu. Med dvema svetovnima vojnama je bila učiteljica v Pevmi, kjer je službovala dolgo vrsto let. Tudi njo, kot ostale slovenske državne uradnike, je fašizem oddaljil iz naših krajev. Leta 1935 je bila premeščena v Modeno, kjer je poučevala do upokojitve. Po končani službeni dobi se je preselila v Pianoro, v pokrajini Bologna, h nečakinji, kjer je ostala do smrti. Pogreb je bil v te, emilijanski vasi, kjer je tudi pokopana. Vzgojila je celo vrsto slovenskih otrok na Primorskem, zlasti v Pev mi, kjer je bila zelo priljubljena. Sorodnikom izraža naše uredni štvo svoje sožalje. Jutri začetek cepljenja proti pasji steklini v Začeli bodo v Steverjanu na Dvoru voljivo zdravstveno stanje goveje Zado- živine kraških gmajnah po. drva ®eno a i drugo morajo takoj počistit: vse S0msShgaairSsmSaas^toa: OBVESTILO OBČINSKEGA ŽIVINOZOHAVNIKA nih cestah, ker drugače bi morali plačati za najmanjše onesnaženje globo v višini nekaj deset tisoč lir. Nepravilno pa je, da vojaški oklopniki lahko nemoteno puščajo na cestah blato, ki ostane po več tednov. Zakaj vojaške enote, ki razpolagajo z modernimi sredstvi tudi za čiščenje cest, ne odstranijo takoi blata? Ker se ta stvar večkrat ponavlja ob deževnih dnevih, bi bilo prav, da bi pri vojaških oblasteh posredovala pokrajinska uprava, saj so ceste pretežno pokrajinske kot v tem primeru. Doberdobci so čakali vrsto let, da so dobili asfaltirano pokrajinsko pot bodisi proti Tržiču kot proti Gorici, žalostno pa je to, da je sedaj zaradi malomarnosti in brezbrižnosti vojaških oblasti cesta večkrat prekrita z debelo plastjo blata. Vojaške služnosti v doberdobski občini povzročajo občanom že vrsto drugih nevšečnosti, saj dobesedno obkrožajo njena naselja. Na kulturnem večeru jc nastopil pevski zbor «Kras* ix Dola-Poljan pod vodstvom Pavline Komelov« Prireditev v Steverjanu n praznik mater Danes popoldne z začetkom ob 16. url bodo priredili šolarji iz 6te-verjana pod vodstvom svojih vzgojiteljev v Kulturnem domu v Steverjanu prireditev s pestrim programom v počastitev svojih mater ob današnjem njihovem prazniku. Na sporedu Je petje domačih osnovnošolskih otrok, predvajali bodo zanimive diapozitive ter vrteli tudi film o Sarlotu. I Ob tej priliki bodo otroci na posebni razstavi prikazali tudi svo-1 je izdelke in napredek v šoli. Včerai-danes IN POROKE ROJSTVA. SMRTI V goriški občini se je od 4. do 10. maja rodilo 27 otrok, umrlo je 12 oseb, poročil se je en par in 11 so jih oklicali. ROJSTVA: Luca Šanson, Alek- sandro Tiziani, Barbara Buttarelo. Ingrid Soranzo, Patrizia Zuccoloi Cristina Marega, Giancarlo Canau, Alessia Mucci, Dornenico Storniolo. Mauro Turco, Cristina Genero, M*-chela Marchioli, Alenka FlorefUit Gianpao.o Franceschini, Daniela Cechet, NADJA FERLETIČ, Stefa-no Perissutti, Flavia Bledig, Valentina Casula, Paolo Turnu, Susanna Feleppa, Antonella Gasparini, Fj8" vio Primožič, Giuseppe d Amelio, Daniele Alberti, Laura Verbi. SMRTI: upokojenec 56-letni Bruno Trevisan, upokojenka 65-letna Luigia Sivec, gospodinja 73-letna Anna Coceancig vd. Bregant, upokojenka 89-letna Maria Culot V“-Stacul, upokojenka 74-letna ©ov vanna Brezigar, gospodinja 69-lei' na Antonia Braidot por. Feresin. gospodinja 98-letna Amalia Dore® vd. Zuttioni, gospodinja 28-letn* Lucia Bressan, sel 61-letni G*0™8' no Donda, upokojenec 72-letni Giuseppe Pausig, župnik 66-letni Carl® Cesar, delavec 50-letni Agostri0 Fior. POROKA: trgovski potnik MaU' rizio Cecovini in študentka Andrri" na Visintin. OKLICI: Franco Maggio in M*' chele Surugue; šofer Marko Škorjanc in gospodinja Karla Vogrič-tekstilni tehnik Giorgio Bressan ® delavka Silvana Michelutti; orožniški brigadir Giuseppe Conforti 'n gospodinja Liliana Zorzenon; uradnik Cario Camensig in gospodinj8 Simonetta Fabbri; podjetnik Giorgio Velvi in frizerka GiusepPina Ghegghi; šofer Marino Marchi i*J delavka Luigia Vuga; delavec Franco Candutti in delavka Gibona Venier; profesor Italo Russo ® profesorica Giovanna De Chirico. uradnik Giovanni Crobe in trgovsk8 vajenka Cumar: uradnik Lorenz Ziani in gospodinja Renata But*1, CORSO. 15.00: «Pendulum», Pepard in G. Sederg; film Je barvah. VERDI. 15.30: «Nero su bianco»> A. Sanders in T. Carter; barvi« film, mladini pod 18. letom Pr* povedan. MODERNISSIMO. 15.15: «Che d> sa hal fatto quando siamo rimaš al buio«, D Day in T. Thomas-Ameriški kinemaskope v barvan- VITTORIA. 15.00: «11 grande & quisitore», V. Priče in I. OgUjJb angleški film v barvah, mladi111 pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15, 18.15, 21.30: «v" giorno.,. di prima mattina«, ' Andrews; ameriški kinemaskoP" ski film v barvah. Tržič Kareni- AZZURRO. 14.00: «Anna na«. Ruski film. EXCELSIOR. 14.00: «La battag«* di El Alamein«, Robert Hosem-PRINCIPE. 14.00: «La monaca Monza«, A Heywood, Carla © vina in A Sabato. Barvni m11’' S. MICHELE. 14.00: «1 tre s“n permen di Tokyo», D. Gordon W Netvton, kinemaskopski lll: v barvah. Dioru (loncu Soča (Nova Gorica); »Mož, k1 j znal ljubiti«, ameriški barv*" film — ob 15., 18. in 20.45. Svoboda (Šempeter); «Sest konj«, ameriški barvni fU® ob 16., 18. in 20.30. .j, Deskle: »Za pest dolarjev«, 11 ^ janski barvni film — ob 17. 111 ^ Prvačina: ((Propad hiše Usher«, meriški barvni film — ob 20-Šempas: «Ujeti v pustinji«. riški barvni film — ob 16. in ^ Kanal: »Los Tarantos«, šp®08^ barvni film — ob 16. in 20. črn1® Konzorcialni občinski živinozdrav-nik dr. Egone Tomba sporoča, da bodo Jutri, v ponedeljek začeli s cepljenjem vseh psov proti pasji steklini. Kot smo že pred dnevi poročali, Je izdalo pristojno ministrstvo posebno okrožnico, s katero uvaja obvezno cepljenje psov zaradi več primerov pasje stekline, ki so jih zabeležili po drugih pokrajinah v državi. S cepljenjem bodo Jutri, v ponedeljek, začeli najprej na področju števerjanske občine in sicer v gostilni Dvor od 9. do 11. ure. Jutri naj pripeljejo k cepljenju, (po možnosti gospodarji sami) pse Iz zaselkov: Sovenca, Britof, ščed-no, Dvor, Grojna in Križišče. V torek 13. maja pa naj pripeljejo pse iz zaselkov: Ašče, U-klanci, Bukovje ln Valerišče, prav-tako h gostilni na Dvoru. V sredo, 14. maja, naj pripeljejo pse iz Jazbin na cepljenje h gostilni Mrak v Jazbinah, vedno od 9. do 11. ure. Opozarjamo, naj bodo psi na vrvici ln po možnosti tudi z nagobčnikom. Za vsakega psa bodo morali plačati znižano pristojbino po 300 lir za zdravnika in cepivo. Datum cepljenja v Sovodnjah ln v goriški občini, bo javil živinozdravnic enkrat pozneje. V Jugoslaviji opravljajo tako cepljenje že več let. Občinski živinozdravnlk sporoča nadalje, da so zaključili z zdravstveno profilakso goveje živine na področju treh občin, ki Je dala nad vse zadovoljive rezultate. Na 2450 glav govedi, ki so jih pregledali, so ugotovili 11 živali, ki so bile okužene za tbc, dočlm za brucelozo niso ugotovili nobenega obolenja. Tako spada naše področje kar se goveje živine tiče med najbolj zdrave predele v Italiji, kar bo nedvomno ugodno vplivalo tudi na njeno tržno ceno. DEŽURNE LEKARNE GORICA £ Danes ves dan in ponoči b° jflj, prta lekarna Al Corso, Mar® Korzo Italija 89, tel. 24-43. TR2IC Danes je dežurna lekarna »S. v colč«, last dr. Giorgia Olivetti)®. Ul. 1. maja 94, tel. 73328. CVETLIČARNE DANES G* danes, na praznik mater, vse prte od 8. do 13. ure. Pokrajinska zveza trgovcev v rici sporoča, da so cvetim-^. Qu®< ki ga prireja Slovensko društvo v Gorici ter je bil PrV„rjil se bo vTj. .rSSjrs na Izlet na Campon in določen za 25. t. m. se teden prej in sicer v maja. Kdor se ga želi naj se vpiše čimprej na ®f f0-SPZ, Ul. Ascoli 1/1, tel. 24-95. drobnejša pojasnila pri vpisU' Sporočamo žalostno vest, da nas je 2. maja za zapustila naša draga vedn° CECILIJA FAJGELJ v 88. letu starosti. Iogna). Pogreb je bil 3. maja v Pianoro (8°* ŽALUJOCI SORODNIKI Gorica, Pianoro, Nova Gorica, Ljubljana, Sarajevo, 11. maja 1969. PRVA PROMETNA NESREČA PRED STO LETI V LJUBLJANI Nesrečo je povzročil velocipedist Zeschko ki je s svojim čudnim vozilom splašil konja Žival je zadela s kočijo v drevo, ki je raslo na sedanjem križišču Titove in Cankarjeve ceste, pri čemer je kočijaž Peter Cedilnik padel s kozla in si zlomil nogo - Vožnjo z velocipedi so v Ljubljani za leto dni prepovedali f„r5 sto leti — dne 23. apri- gl_ • v iJV_7It7Ud.ll iJUUlJdll” sm ^ 0 Prvi prometni rie-jjj . na ljubljanskih cestah, J° je povzročilo novo pro-pj .n° sredstvo — velociped. Z(j 1 Je sestavil nemški go- bi,LKarl von Drais- NJegov ka, Je bil lesen, nekako te-Bn,,? kolo, spuščeno v promet “ lc leta 1817. boljšali Pozneje so |.s°v° poganjalno kolo ' iz-Prert in le dobilo pedale. Prev S^° Je tail velociped tpor?Zn° sredstvo bolj za treh kakor za prometne po-reri e' Prednje kolo je bilo iz-Veliko* štirikrat večje od l[emJega' manjšega. Na viso-(jjst ,sedežu je čepel velocipe-In je z nogami poganjal Pedale svojega nenavadnega vozila. Prvi. velociped je imel v Ljubljani', trgovec Albert Zeschko . (izgovori Češko;. Tisti čas so. imeli glavno gospodarsko besedo v Ljubljani po številu zelo redki Nemci. Ko se je pojavil veločjpedišt Zeschko^, na križišču . pred, današnjo glavno pošto, hotelom Slon in nekdanjo kavarno E-mono, mu je prišla nasproti kočija.'. ■V” njej« je sedel ’ljubljanski zdravnik ar. Viljem Kovač, ki ,se je peljal z družino na sprehod. Na kozlu kočije je; sedel1 zdravnikov koči-jaž Peter Cedilnik. Brž ko seje približal zdravnikovi kočiji nenavaden športnik na svojem visokem vozilu, se je začel Kovačev konj plašiti. Hlapec ga je na vso moč krotil, a zdiv- Miodrag Borisavljevič VOHUNKA s 3. strani) PeS°^ šef opazil, kako lepo znam Ka ace, sem takoj uobila pet- "Qj st ^dušeno rekla: dinarjev več pri plači.» Poje pokimala z glavo in Jj,—««eiir Kako dobre kolače zna "tiflnii mama!* Zaupno se je tiskat^. k meni in rekla: «Ce’o »iei ?re, S°spe ministrovke so i pri jih .Ječale raine torte: Jazisern-.-Jp3di» 0 nosila v Beograd. Go-in 1 cariniki so me že pozna i jure... spustili mimo brez qb tcojiir ,,sem se tudi spoznala šeoefs,,; ll°-* Zopet je zajokala in PetrnJl nadaljeva’a: «.Sedaj ob Diun sva mislila oditi v Zebro az sem za mamo kupila do-* Pri*10 Lf,(as° za obleko, llija pa restn,,.7le'cem natakarju iz vagona-kaIg, ,aci}e kupil za papana, oh, Tik Ter]1*?0 / ■ Motri Dt| ,**.??. bozdom naju je usfa- naji, Aejs,‘. brkati podnarednik in liJctm Proti jasi. Pred ve- ta im°*ro9ljm vojaškim teden vrovizirano večjo mizo, so. Qbrni*Jrl,e 0ficirji in narednik, človek njim je stal mlajši Ptoon.rl razpeti srajci in v sivih »ojo]. , hlačah. Za njim je stal Pod« bajonetom na puški, ia . j^rednifc nama je dal znak, Pil pocafcara, sam pa je sto-Bnij *>*«. Pri mizi se je dvi-Proti s*v‘ maj07 ’n stopil proti J“ma- -Pohitel sem mu na-. Pretj. ” mu dal ovojnico. Uimo- tro Pogledal naslov in jo hi-hirjj; Ne vem, ali so me vzne-sateriJf^.Poui mračni pogledi, s mi ]e tu in tam pogledal po madi ženi, ali pa sem se čutil sam pri sebi prizadet zaradi svoje prve naloge v vojni, kakorkoli že, prekinil sem njegovo, branje in tiho r$kel: Mislim, da ni kri va.» Major " je Trznil, jezno namr-godil obrvi in zavpil name: «Kaj?» Jaz pa sem ga, medtem ko sem se prav nič vojaško prestopal z noge na nogo, nekaj trenutkov zmeden gledal, nato pa sem zajecljal: «Ona je vso pot govorVa samo o... o : ljubezni■» Brkati narednik, ki je stal ma’ce ob strani, se je pridušeno zasmeja’, major pa je dal roke z ‘neprebranim pismom na hrbet, se nagnil k rheni in ironično ponovil: «0 ljubezni.'» Nato se je zravnal m strogo vprašal: Ali si ti mobiliziran?■» Zdrznil sem se in se postavil mirno. «Ne, prostovoljec,s> sem rekel. Čez zagorel neobrit obraz majorja še je . prikradel, komaj opažen-nasmeh. Nekaj trenutkov me je zamišljeno opdžbval, nato pa je re-k/el po’glasno: «G!ej, da te ne bo ’Hudič offtitsdlN vendar pS v njegovem glasu ni• bilo več grožnje... ...Gledal sem, kako se po črnem zimskem plašču' stare1 žene nabirajo snežinke, in vznemirjeno sem se spraševal, kaj na njej me spominja na tisto lepo plavolasko. Tedaj sem se spomnil, da je ona imela 1na desnem licu brazgo-tinico. Stopil sem hitreje da bi od strani neopazno pogledal, če jo ima tudi stara žena, vendar sem se nenadoma zdrzni’, kot da bi se zbal, da bom uničil neko le po iluzijo, in živahno sem stopil nazaj na hodnik. •jane živali ni mogel ukrotiti. Konj je zdirjal, stresel iz kočije zdravnika in njegovo ženo z otroki. Konj se je nato sunkovito pognal s ceste , in je zadal -v drevo, ki je raslo na današnjem prostoru Samopostrežne. restavracije na vogalu Titove in Cankarjeve ceste,-nasproti Name. Voz je obtičal ob drevesu,~lilapča~ Petra, Cedilnika pa je tako nesrečno vrglo js kozla, da ,mu. je vozr in drevo • stisnilo nogo' in. mu jo je zlomilo. O tej' 'nesreči je tiste dneve govorilo vse mesto. Seveda je imela nova športna naprava velociped že takoj ob prvem nastopu mnogo sovražnikov. Vozilo je dobilo svoje ime od latinske besede «velox», kar pomeni nagel, hiter in od latinske besede «pes», kar pomeni nogo. Torej vozilo, ki ga hitro poganjaš z nogami. Omeniti pa je treba, da je bila prva hitrost tedanjih velocipedov komaj 1 miljo na uro, okrog 7 in pol km na uro. O nesrečnem dogodku, ki je prizadel ljubljanskega zdravnika, njegovo družino in njihovega kočijaža Petra Cedilnika, je govorilo vse mesto in so pisali tudi časniki. Peter Cedil-, nik pa je postal zgodovinska osebnost in prva žrtev razvijajočega se športnega življenja v Ljubljani. Na splošno zahtevo je ljubljanski magistrat u-vedel preiskavo o tem dogodku. Uradni poročevalec gotovo ni imel kakega posebnega nagnjenja do novodobnega vozila ve-locipela. Opisal ga je kot: »sedež)) z dvema, eno za drugim tekočima kolesoma. Obravnavati je moral tudi zahteve občanov, ki so bili mnenja, da velociped, tako. nevarno naglo vozilo, nikakor ne ^ada na mestne ulice-.'- in'.-ceste. Izrečena je bila želja, naj bi določili_ za velocipediste, Če si res žele" tak šport, posebno določeno o-zemlje, kjer'naj po mili volji in brez nevarnosti za občane «velocipedirajo». Vendar si naj kupijo zemljišče za take športne podvige iz lastnega žepa in naj ga tudi sami vzdržujejo. Pritožbe ljubljanskih meščanov so bile ob prvi prometni nesreči ljubljanskega kočijaža Petra Cedilnika, ki jo je povzročil ljubljanski bogatinec trgovec Zeschko, na strani revnega ponesrečenca. Z zlomljeno nogo je plačal velik davek. ',,||"IUII1II„IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIII,IIIIII,........ Nega obraza v prvih poletnih dneh Mesa« !>ajb0, ,ma-i je prav gotovo OpL J hvaljen mesec v letu. ljenciJ0 Sa pesniki in zaljub-starj*' šoloobvezni otroci in saj ’ P1* srcu je prav vsem, topW°rnen* dokončno zmago !h r vremena, sončnih dni {jar n° Prav svežih večerov: 8o 0i. 2®deva kozmetično he-esHn Pomanjkanju prhe ^Uh), stiti z umivanjem «po Si paZadeva higieno, so za-Sha Vrsti umivanje zob, in-h? Popoka in podobno. Sele ,1 negi- ki j° zahteva U telo Je na vrsti kozmetika, c#. Je najprimernejši, ob-u Posip (puder), ki da- je občutek svežine ves dan, še posebej takrat, ko je vmesno tuširanje otežkočeno. Prav tako je nepogrešljiv desodorant, diskretnega vonja, ki preprečuje prekomerno potenje podnevi. Za nego telesa v jutranjih urah je priporočljiva ko-lonjska voda, ki jo po peti u-ri nadomestimo s parfumom s sorodnim vonjem. Obraz osvežimo z lotionom, ki naj vsebuje azulen (to je kamilično olje), nato pa namažemo z dnevno kremo, suhe konsistence, da se obraz ne Sveti. Na dnevno kremo lahko takoj nanašamo ličila. Ce pa ,e vaš namen, da ta dan obraza ne boste ličili in je zunaj sonce, pa morate običajno dnevno kremo nadomestiti s kremo za sončenje. V ta namen lahko izbirate med Delial kremo ali peno, Piz Buin kremo, Gabys preparati za sončenje in še veliko drugimi preparati, ki so namenjeni negi kože v teh dneh. O izbiri kreme, ki bo najboljša prav za vaš obraz, se posvetujte s svojo kozmetičarko v salonu, ali pa vprašajte vsaj v drogeriji za nasvet Ista krema namreč na dveh različnih kožah različno učinkuje, pa tudi izbira olja, kreme ali pene je za vsako kožo specifična. Kože, namazane s kremo za sončenje, pa seveda ne ličimo. Ličenje prihranimo le za oči in usta. Posebno skrb moramo posvetiti te dni negi kože zvečer, če hočemo, da bomo imeli in obdržali čim dlje lepo zagorelo polt. Najprej očistite obraz z lepotnim mlekom, nato pa ga še osvežite z istim lotionom kot zjutraj. Nato pustite kožo, naj bo namazana z lotionom brez kreme toliko časa, da dokončate vso nego telesa,. kar zadeva večerno čiščenje s tušem ali kopeljo. Nato namažite ves obraz m vrat z nočno hranilno polmastno' ali mastno kremo, ki vam jo pripravijo v lekarni, ali pa ste jo uspešno našli v velikem izboru naših drogerij. Masirajte s kremo namazan vrat in obraz pet minut s krožnimi gibi prav rahlo s konci prstov v smeri proti srcu. To je tako, da pričnete z masažo na čelu, nato okrog oči, po licih, ob nosu, ob ustih in na koncu na vratu, ki pa gfi masirate od spodaj navzgor proti bradi. Masaža o-braza je nujna ves mesec maj, saj vam osveži obraz in odstranjuje odmrle celice s povrhnjice ter pripravlja obraz na novo sončenje. O samem sončenju na počitnicah ob morju pa prihodnjič. ph. Manja Pečnik Vovkova kozmetičarka ker se je bogatinec Zeschko izživljal na dragem vozilu. Velociped je bil za tiste čase zelo drag in so si ga privoščili lahko le imovitejši ljubljanski meščani. Protest preprostega slovenskega meščanstva pa je proti redkim velocipedistom izzvenel takole: «Ali naj pride tako daleč, da ne bodo ljudje, ki se za premikanje in gibanje poslužujejo le lastnih nog, več vami na cestah in promenadah in da bodo v nevarnosti celo konji in kočije.» Prva kolesarska nesreča sredi Ljubljane pred sto leti je zašla celo na politično torišče. Ljubljanski magistrat, ki je dobil tisto leto nemško večino, se je moral vdati in je velocipe-diranje prepovedal z motivacijo: «da ie vožnja z velocipedi neprikladna, da povzroči nesreče)), zlasti zato, ker vozi hitro in pride vozilo brez šuma in se mu zato ni mogoče na hitro umakniti. Takrat pač niso poznali po Ljubljani in drugih mestih še kakih posebnih prometnih predpisov. Zato so vožnje po mestu in celo Laterma-novem drevoredu prepovedali. Uradno prepoved so trikrat zaporedoma objavili v ljubljanskem nemškem časniku Laiba-cher Zeitung. Prepoved vožnje z nevarnimi velocipedi je trajala za Ljubljano kar celo leto dni. Medtem je raslo število velocipedov tudi po drugih mestih takratne Avstrije. V nemškem Gradcu, koroškem Celovcu, v Trstu in Zagrebu in drugod ni bilo čuti kakih podobnih nesreč, kakršna se je zgodila v aprilu leta 1869 v Ljubljani, zato tam niso velocipedov prepovedali. Prepoved o vožnji z velocipedi po Ljubljani so preklicali leto dni kasneje dne 21. maja 1870, kar pomeni, da se je naša prestolnica vključila v evropski tok življenja šele leto dni po prvi prometni nesreči pred sto leti. JOŽE ŽUPANČIČ Na sliki vidimo Giovanno Halli in Anito Sanders, ki bosta igrali v novem filmu Paola Spinole »Nevidna ženska*, katerega zaplet so posneli po neki povesti Alberta Moravie liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZREDEN RAZVOJ V PROIZVODNJI SINTETIČNIH MAS Is trpežne steklene plastične mase izdelujejo že hiše za razne okuse Sintetična kemija je sprožila neverjeten napredek v industriji zdravil, od katerih jih leta 1940 nismo poznali kakih 90 odstotkov HORO Bo prišel čas, ko človek ne bo mogel uporabljati zemlje, kjer bi sejal bombaževec, ki bi ga uporabljal za tekstil. Zemljo bo treba izkoriščati zg9lj 'ža pridelek, če bomo . hoteli nasititi prebivalstvo,- ki se tako nevarno množi, da računajo1,3'da bd teta 2000 na našem planetu skoraj 6 milijard Zemljanov. To število se nam danes zdi kot nerešljiva uganka, so pa številke tako gotove, da ne lažejo. Danes že proizvajajo za milijon tkalnih vlaken, ki niso zanje potrebovali niti pedi zemlje. Sintetične mase so zavzele mesto v stotinah trgovskih sektorjev, kjer je pred nekaj leti gospodoval bombaževec. Pocenitev najlonske robe je docela u-ničila konkurenco med posteljnino iz najlona in bombaža. In še je posteljnina iz najlona nasproti bombaževini trpežnejša, skoraj bi rekli, da se ne obrabi. Tovarniški izdelki iz plastičnih mas odpirajo poglede na nove sektorje izdelovanja. Kemični procesi, pri katerih se spreminjajo molekule pri obdelavi surovin (petroleja) v nove snovi so tako zapleteno delo kakor odkritje atomske e-nergije in je eno glavnih odkritij sodobne znanosti. Sintetične mase v obliki cevi, raznih sestavnih tehničnih delov, preoblek itd. so postale bistvene snovi v industriji. Prihajajo v poštev tudi pri vsakem zasebniku kakor recimo razna mila, detergenti, predmeti iz gume, perilo, zdravila itd. Brez sintetičnih mas ne bi poznali tisočev in tisočev raznih malih predmetov, rekli bi od toaletnega pršilca do rakete. Ekonomski udarec, ki so ga povzročile te nove snovi, je bil očitno neguje svojo kožo... silen, ker se je proizvodnja v zadnjih osmih letih podvojila. Začetek je bil težak, iter so tovarnarji morali prodajati svoje izdelke le redkim odjemalcem. Danes pa je povpraševanje tako veliko, da je nastopila močna konkurenca in veli-kaTreklama pri trgovcih To-" varnarji ponujajo državi naj ionski papir za izdelavo bankovcev, ki je gotovo petkrat močnejši od sedanjega. Velike petrolejske družbe so zaposlene samo z iskanjem novih proizvodov. Pogonska goriva so povečala proizvodnjo za 250 odst., izdelovanje novih sintetičnih mas pa skoraj za 1200 odstotkov. Tovarne avtomobilskih pnevmatik so pričele izdelovati tudi tkalne niti iz novih snovi in sintetično gumo iz petrolejskih proizvodov. In se trudijo da zadostijo svetovnemu trgu, čeprav s silo in velikimi finančnimi žrtvami, da zadržijo nekatere nove izdelke in počakajo, da se odvečni predmeti prej prodajo. Nekatere kemične spojine čakajo v laboratorijih mesece in mesece, da pridejo na vrsto. So pa tudi take spojine, ko kemiki še niti ne vedo, za kaj bodo v zadnjem stadiju koristile. Na primer idracin je gorivo silno močne energije. Uporabljajo ga za pogon raket in satelitov, je pa tudi prvostopenjsko zdravilo za jetiko, nadalje za izdelovanje polivinila. Pri de-stiliranju so našli odtenke še za nekatera zdravila, dodatek raznim kremam in ostalim kozmetičnim pripomočkom kakor tudi dodatek k pivu in k sadnim sokovom. Kemiki so dejali: «lščemo povsod nekaj in najdemo v zapleteni kemiji, kar moremo. Nismo pa nikoli gotovi, da nas kdo drug ne prehiti in naš trud in iznajdbo vrže v staro šaro.» Da se izognejo zastaranju robe in novih izdelkov, je treba imeti ogromne kapitale, ker vse, kar se dogaja v laboratorijih, gre na dolg rok. Recimo: vsako leto je v avtih nešteto novih predmetov iz sintetičnih mas, v lučih, v tapetništvu, v ročajih, naslonih itd., ker je plastična masa trpežnejša, še posebno, če je pomešana s steklenimi nitmi. Uporabljajo jo tud: za izdelovanje lahkih čolnov, celo sobnih oprav. Ta steklena plastična masa ima veliko prihod nost, če jo bodo uporabljali v serijskih izdelovanjih. Iz te mase že izdelujejo hiše, ki so zelo trpežne in se dajo prilagoditi vsem okusom. Odporne so tudi proti termitom, rji in plesni in so primerne za ogrevanje in hlajenje in sprejemanje svežega zraka ter svetlobe. Hiša se postavlja z izgotovljenimi stenami, ki se da- do lepiti z lepljivimi trakovi. Celo stolpnice bodo gradili iz plastičnih mas, potem ko bodo napravili jekleno ogrodje, na katero bodo gradili plastične stene, ki bodo ‘dopuščale’ več prostora v notranjščini. Velika novost je izdelovanje blaga za moške -in-ženske obleke iz sintetičnih mas in papirja, ki jih po obrabi zavr-žeš. Iz teh snovi se dajo izdelati tudi obleke boljše vrste in ki bodo čez nekaj let zelo poceni. Tudi v lekarni so vsakih 6 mesecev nova zdravila in lahko rečemo da 90 odst. teh zdravil leta 1940 niso poznali, danes pa jih pozna že vsak o-trok. Sintetična kemija je bila glavni koeficient tega neverjetnega vzpona lekarniške- ga napredka. Kemikom se je že posrečilo sestaviti iz antibiotikov in bištvenih vitaminov nova pomirjevalna zdravila in polnp ^drugih neslutečih meth^amerithš’.' Je pa še * široko odprto področje za i-skanje zdravil proti virusnim l boleznim' in tudi proti prehladu. Na tem torišču iščejp povsod nekaj novega. Trudijo se na pr. kovinarji, da najdejo boljše zlitine in sintetične proizvode, gozdna industrija pa mora proizvajati vedno več nove lesne mase, da zadosti časopisnim koncernom itd. Je pa tu človek, nemirni duh, ki išče zagonetne rešitve v naravi, da izpopolnjuje praznino za blaginjo sočloveka. M. P. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniii KRIŽANKA VODORAVNO: 1. ugovor, ja- ven nastop proti nasilju — bolnišnica, 2. ime italijanskega filmskega režiserja Rossellinija — bojni strup, 3. rjavo rumena barva — tiskarsko sito — klica, poganjek, 4. naša strupena kača — čuvaj živine — afriška država, 5. medmet bolečine — majhen košček papirja — melodika, pev-nost, 6. del okostja — tovarna šolskih in pisarniških potrebščin v Celju, 7. dolgorepa papiga — razobešenje — kemični znak za mazurij, 8. francoska romantična pisateljica (Georg) — nova vrsta, odstavek — mednarodni klub književnikov, 9. največja skandinavska letalska družba — gorovje v zahodni Burmi — karneval, 10. ime in priimek izraelskega zunanjega ministra — u-por, vstaja, 11. mesto na Siciliji — izmetač nabojev pri puški. NAVPIČNO: A. tir — država v Indijski Uniji, B. del suknje — nemški pisatelj (Wilhelm), C. kosilo — država v ZDA, D. katran — angleški plemiški naslov — znižana glasbena nota, E. kemični znak za erbij — mesto v Italiji, znano po poševnem stolpu romanske katedrale — ime izraelskega pevca Ofarima, F. močno čustvo, sla — otočje v A-tlantiku ob zahodni irski obali, G. zdravica, napitnica — sodobni slovenski slikar in ilustrator (France), H. životec, L javansko ornamentiranje tkanin ali usnja z voskom — eno največjih finskih jezer, J. del gledališča — svetišče grške boginje Atene, K, varuh domačega ognjišča pri sta rih Rimljanih — ozek kos zem Ije med dvema državama — o sebni zaimek, L. začetnici sredi šča Dolenjskega — jugoslovanska atletinja, dolgoletna rekorderka v skoku v višino (Olga) — detonacija, M. del fotografskega aparata — prodajna miza, N. Mussolinijev zunanji minister — naselje z več tisoč prebivalci, O. zemljevid — simfonična suita Rimskega-Korsakova. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Lesseps, 8. Ankrah, 14. adresat, 15. Tirana, 16. kvant, 17. VK, 19. Labin, 20. mako, 21. Raul, 23. vata, 24. ura, 25. karbonat, 27. SD, 28. bik, 29. ter, 30. Br, 32. kameleon, 35. tri, 36. atol, 38. keks, 39. srež, 40. Dumas, 42. Er, 43. Alava, 44. A-vesta, 46. atropin, 48. Mantos, 49. Niagara. Veljaven od 11. maja do 17. maja 1969 OVEN (od 21. 3. do f 20. 4.) V čustvenih f \ zadevah bo teden l J zelo ugoden. Zvezde V / vam bodo dopusti- le, da dosežete vse, kar si želite. Zanimiv razgovor s prikupno osebo. Na delu boste imeli dobre zaveznike, ki vam bodo pripomogli k napredovanju. Zdravje bo na splošno ugodno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V ljubezenskih zadevah boste sprejeli važne odločitve, ki utegnejo vplivati na vse vaše življenje. Sploh boste doživeli v prihodnjih dneh neko iznenadenje. Na delu boste i-meli nekaj težav s svojimi kolegi. Ne jemljite dražljivih snovi. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Našli boste osebo, ki vas bo znala razumeti. Nastale bodo nekatere težkoče, ki pa jim ne smete pripisovati prevelikega pomena. Bodite optimisti. Na delu boste morali nositi veliko odgovornost in pokazati prisebnost. Boste neko- liko živčni in utrujeni. RAK (od 22. 8. do 22. 7.) Imeli boste r \ vehko zadoščenje v J družini in s prija- 1 ‘ ’ ’ telji. Zaljubljenci bodo preživeli srečne dneve. Težave pri uresničenju nekih načrtov. V pogajanjih o neki kupčiji boste pokazali izredno sposobnost. Vaša jetra so v nevarnosti. Vzemite vitamin B 12. LEV (od 23. 7. do S N 22. 8.) Z ljubljeno / \ osebo boste živeli v (} ozračju medseboj- V J nega zaupanja in ^ pozabili boste vse pretekle nesporazume. Obetajo se vam lepi večeri. Na delu boste znali izbrati to, kar je koristno, in se odreči vsemu, kar je škodljivo. Pazite na spremembe temperature. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne mislite samo na flirta-) nje, kajti perspekti-'ve za resno ljubezen so dobre. Ta teden boste v zelo prijetni družbi. Gospodarski položaj se bo izboljšal in v družini boste sprejeli ugoden sklep v zvezi z gospodarstvom. Izbirajte jedila. TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) V ljubezenskih odnosih ne smete biti tako neučakani in biti morate bolj diploma- tični. Trenutno se oddaljite od ljubljene osebe, da ji ne pojde-te preveč na živce. Na delu boste imeli mnogo uspeha. Pojdite nekoliko na dopust na podeželje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. II.) Vrnila se bo pomiritev v družino, seveda pa ne smete razočarati ljubljene osebe. Bodite bolj nežni z njo in pokažite ji več zaupanja. Na delu boste živčni in bi radi prekinili uresničenje nekega načrta. Pazite bolj na svoj organizem. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ce hočete preživeti mnogo srečnih dni, ne. smete biti tako polemični in izogibajte se kritikam osebe, ki jo imate radi. Na delu se boste znali uveljaviti v hudih trenutkih. Ta teden vam ne preti nobena prometna nesreča. KOZOROG (Od 21. 12. do 20. L) V ljubezenskih odnosih bo vladala vedrina. O-seba drugega spola bo imela na vas tako močan vpliv zaradi svojega čara, da se ji sploh ne boste mogli upirati. Na delu bodite zelo previdni glede nekega novega načrta. Pazite na živčne motnje, čeprav so le lahke. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Imeli boste mnogo hujšo skušnjavo kot običajno, da bi pripravili ljubljeno osebo do ljubosumnosti. Čustveno življenje bo sploh zelo razgibano Na delu boste načeli zelo kočljivo zadevo in posvetujte se o njej s prijatelji. Zaradi slabe prehrane se ne boste počutili dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V čustvenih z ad e v a h skušajte brzdati svoje čudno razpoloženje, sicer bi utegnili ohladiti o-sebo, ki vas ima nekoliko rada. Sreča je stvar ravnovesja. V zvezi z delom bo treba nekoliko skrčiti izdatke. Pazite na oči. Zdravje bo sicer na splošno ugodno. 11. maja 19*> ■EHB1 OZADJE UKREPA MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA Zakaj bodo atleti odslej nosili le bele sprinterice brez napisov? Nekateri atleti so zaslužili milijonske vsote, ker so tekmovali v sprintericah določene tovarne V majhnem bavarskem mesiu Herzogenaurach živita brata Adolt in Rudolf Dassler, ki izdelujeta športno obutev in imata toliko denarja, da lahko plačujeta ((amaterskemu« atletu tudi 10.000 dolarjev, da ta le obuje in tekmuje z določenimi sprintericami. Najprej sta izdelovala copate, nato nogometne čevlje, sedaj pa imata skupaj kar 22 velikih čevljarn, v katerih izdelujejo samo športno obutev. Zelo znana sta postala pred krat. kiin, ko je prišel na dan škandal o plačevanju atletov amaterjev na olimpijskih igrah v Mehiki v reklamne namene. Ameriška revija «Sports Illustra ted» je izvedla preiskavo in je ugotovila precej več od olimpijskega odbora, ki je idealistično verjel, da so vrhunski atleti brezmadežni a-materji. Po računih «Sports Iliu-strated« naj bi izdala nemška brata za honorarje atletom nad 62 milijonov lir. Vsota izgleda res izredno visoka, reklamni uspeh pa zagotavlja bogato ameriško tržišče, ki prinaša velikanske dobičke. Brata Dassler delata po drugi sve. tovni vojni ločeno in se med seboj niti ne pogledata. Adolf je lastnik podjetja «Adidas» (po kraticah «Adi» za Adolf in «Das» za Dassler i. Rudolf pa je lastnik firme «Puma>.. Med seboj se izdelki obeh firm raz likujejo že na prvi pogled. Cevi], Adidas imajo tri poševne črte, izdelki Pume pa dolg jezik, ki gre od stopala do pete. Brata sta sprta od druge svetovne vojne. Oba >ta bila člana nacistične stranke in sta se kot prostovoljca javila v vojsko, čeprav nista bila več posebno mlada. Rudolf ima danes 71 let, Adolf pa tri manj. Zgodilo se je, da je D A IN K S Nedelja, 11. maja 1969 NOGOMET Prijateljska tekma 16.30 v Trstu, stadion «1. maj» Rep. 3. amaterske lige - Breg • • * Mladinsko prvenstvo 16.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg - Gaja * ♦ * Naraščajniško prvenstvo 14.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union - S- Sergio • * * Začetniška liga 12.30 v Miljah Libertas B - Breg ODBOJKA Ženska B liga 15.00 v Nabrežini Sokol - AGI ♦ * » Moška D liga 10.00 v Miljah ACEGAT ' Olimpija * * * 10.00 v Turjaku Turriaco ' Kras * * * Ženska promocijska liga 15.00 v Trstu, Ul. della Valle Edera - Zarja B KOŠARKA «1. divisione* 11.00 v Skednju Servolana " Bor * * * Naraščajniški pokal 10.15 v Trstu. Ul. Ginnastica Llojd - Bor B samo Rudolf oblekel vojaško suknjo, Adolfa pa so poslali nazaj v tovarno, le da je moral namesto športnih čevljev izdelovati granate. Po vojni so Američani Rudolfa zajeli in bil je zaprt- eno leto. Rudolf je bil prepričan, da bi mlajši Adolf lahko pospešil njegovo pot do prostosti in čeprav je slednji zatrjeval, da je storil prav vse kar je mogel, so se odnosi skoraj dokončno skrhali. Od leta 1949 potekajo njuni odnosi izključno preko odvetnikov in sodnij. Adidas in Puma si nagajata redno. Vsakdo od obeh izkoristi tehnične novosti drugega, reklamno idejo itd. Podjetje Adidas je na vsak način večje od Pume. Adidas ima 16 tovarn (7 v Nemčiji, 8 v Franciji in 1 v Avstriji), licenco pa je prodal v 6 drugih držav. Dnevno izdela 22.000 parov čevljev. Neki njegov inženir je pred kratkim izjavil, da bodo morali začeti izdelovati še športnike, sicer ne bo ob le malo povečani proizvodnji več nog za vso proizvodnjo. Doslej je bilo že 275 svetovnih rekordov doseženih s čevlji Adidas, med znanimi «klienti» pa sta na primer sloviti teniški igralec Rod Laver in še bolj znani Cassius Clay. Adidas obuva tudi najboljše ekipe ameriškega rugbyja. Puma ima 6 tovarn, proizvodnja pa ni točno znana. Po računih konkurence naj bi pri Pumi izdelali vsak dan največ 5.000 parov čev ljev Med «klienti» Pume je sloviti nogometaš Eusebio, znan pa je tudi primer o čevljih s ((ščetko« 68 žebljičev, s katerimi sta lan. sko leto Lee Evans in John Carlos postavila na atletski progi jz tartana svetovna rekorda na 400 in 200 m. Obe podjetji zatrjujeta, da izvažata v 100 različnih držav. Zadnji in daleč največji trgovski uspen nemških firm je zmaga nad ameriškim velikanom MacGregorjem, ki je moral opustiti izdelavo šport nih čevljev in prepustiti velikansk.. ameriško tržišče konkurenci. Do prvega honorarja atletom, ki je privedel do nedavnega pravega razmetavanja denarja, je prišlo leta 1960. Svoje znanje je pri Pumi prvi izkoristil Armin Hary, svetovni rekorder v teku na 100 m, tedanji najhitrejši Človek na svetu Hary je vsekakor imel trgovsko žilico. Obrnil se je tudi do Adi-dasa, katerega čevlje je nosil prej zastonj in vprašal je «nekaj več«. Denarja ni dobil, Adidas pa je razumel po kateri poti mora iti. Ni bilo več dovolj, da se najboljšim atletom daje čevlje zastonj, treba je bilo globoko segati v žep ali pa prepustiti Pumi koristi velike reklame. Zadnja velika bitka se je odvijala v Mehiki med olimpijskimi i-grami. Adidas in Puma sta kot na šagri pripeljala vsak svojo stojnico in atleti so se kot otroci razvrstili pred njima in «zajemali». Bolj spretni in manj idealistični so ŠU večkrat od stojnice do stojnice in neki ameriški «as», ki se je najbolj potrudil, je za svojo zlato Kolajno dobil okroglo vsoto 10.000 dolarjev. Nov olimpijski rekord! Drugi znani atlet — iz dovolj jasnih razlogov «Sports Illustrated« ne navaja imen — je od Pume dobil še vedno lepo nagrado 6.000 dolarjev. ((Zakaj naj bi ne sprejel denarja, medtem ko so vsi okoli mene dobro služili« je pripomnil atlet. Tret. ji ameriški atlet pravi: «Vedno sem zastonj nosil sprinterice Adidas, med izbirnimi tekmami v South Lake Tahoe pa me je predstavnik Pume povabil na kosilo in mi odkrito povedal, da mi lahko pomaga. Vedel sem že, da je Puma plačevala nekaterim atletom po 100 ali 200 dolarjev na mesec, jaz pa sem želel samo, da bi v Mehiko z menoj potovala tudi moja žena Vprašal sem če lahko Puma prevzame stroške, približno 500 dolar jev. Sprejeli so. Kasneje sem pomislil, da bi si lahko privoščil z ženo tudi krajši oddih v Acapul-cu. Slo je skupno za 1000 dolarjev. Ker je bil vmes tudi Adida je vsoto raje takoj dal Puma, da bi pač ne izgubil, brez skromnosti povedano, dobrega klienta.« Zanimiv je tudi primer ameriškega dol goprogaša, ki se ni mogel odločiti za «zločin», zelo rad pa bi tudi on peljal v Mehiko svojo ženo. Po izbirnih tekmah v Los Angelesu si ga je po tekmovanju skupno s prijatelji nekoliko privoščil. Odločno je nato popil še kozarček whiskyja in dejal: ((Premislil sem se. Prodati grem dušo«. Sel je k predstavniku Pume in se kmalu zadovoljen vrnil k družbi. «Tekel bom za Pumo, morda pa tudi za Adidas. S plačo ki jo imam bi nikoli ne mo gel peljati s seboj v Mehiko tudi žene.« Honorarji Adidasa niso povsem znani. Očitno je bila celotna organizacija boljša. Kar 85 odst. zmagovalcev olimpijskih kolajn je nastopalo s čevlji s tremi poševnimi črtami, dobro vidni tudi med tekom. Vodja celotne organizacije pri Adidasu je 33-letni Horst. Dassler, Adolfov sin. Horst se je začel ukvarjati z reklamo za čevlje že leta 1956. Kot 20-letni fant (govori štiri jezike) je odpotoval na olimpijske igre v Melbourne in «obul» veliko večino znanih atletov. Akcija ga v denarju ni stala niti dolarja. Le čevlje je razdajal zastonj Horstov oče Adolf ni v takih spletkah preveč doma. Raje se ukvarja z sprintericami za posebne primere. Izdelal je na primer raznobarvne čevlje za ameriškega sprinterja Greena, za dolgo progaša iz ZDA Tracyja Smitha pa poseben par sprinteric. Smith ima namreč levo stopalo za dve številki krajše od desne. Svoj čas je Adidas izdelal tudi posebne čevlje za svetovnega rekorderja v teku m 110 m z ovirami Lauerja, ki je lahko trenira! čeprav je bil lažje poškodovan. Med trofejami hrani A-dolf Dassler sprinterice, katere je izdelal za Jessčja Owensa in za sprinterja Boba Hayesa. Tako Puma kot Adidas najboij izkoriščata za svojo reklamo atletiko, čeprav atletski čevlji pred stavljajo komaj 15 odst. vse proizvodnje. Oster spopad je bil med Pumo in Adidasom zabeležen glede jat ne prodaje v olimpijskem naselju. Adidas si je že leta 1965 zagotovil monopol s tem, da je dal svojo licenco zastonj mehiški tovarni «Ca-nada«, ki je bila s tem tudi oproščena zelo visoke carine pri uvozu večjega števila parov sprinteric. Ko se je Puma tega zavedel je bile že prepozno. Uveljaviti se je hotel s prevaro. Z letalom je poslal v Mehiko 3000 parov čevljev in zaboje označil z znakom «A. D.» katerega navadno uporablja Adidas. Letalski družbi Air France je dal nalogo naj na carino pošlje telegram, da gre za nujno pošiljko A-didasa. Puma je upal, da se mehiška carina tega ne bo zavedla in se bo uvoz izvedel brez plača-nja carine. Prevaro so pravočasno odkrili in zaradi visokih carinskih taks je bilo lahko uvoženih le 360 parov čevljev. Armin, sin lastnika Pume, je zadevo o znaku AD pojasnil na zelo preprost način. ((Zaboje smo označili z mojimi začetnicami A za Armin, D za Dassler. Celega imena nam le ni bilo treba pisati!«. Prevaro je verjetno zavohal in izdal carini Horst Dassler, dinamični sin lastnika Adidasa. Na njegov račun gre verjetno tudi aretacija predstavnika Pune v o-iimpijskem naselju, ki je s seboj nosil veliko torbo, polno dragocenih sprinteric. Puma za delovanje v olimpijskem naselju ni imel dovoljenja. Vsa zadeva o honorarjih je prišla na dan, ko je neki ameriški atlet dokaj nespretno skušal zamenjati v banki olimpijskega naselja ček za 6.400 dolarjev, izdan od Pume. Sprinterice Pume pa so opazili tudi na zmagovalnem odru med demonstracijo Tommija Smitha in Johna Carlosa. Oba atleta sta odločno zanikala, da sta čevlje postavila namenoma na oder. Lahko jima verjamemo. Ves svet je tedaj gledal dvignjeni črni pesti in komaj s slik so kasneje opazili gospodje ameriškega olimpijskega od. bora čevlje in upali, da bodo črno-polte tekače za to lahko kaznovali z odvzemom kolajn. Začetek stroge akcije olimpijskega odbora je bil razglašen na vse vetrove, končalo pa se je vse v naj večji tišini. Plačilo je dobilo skoraj 200 atletov in če bi začeli odvzemati kolajne bi za prihodnje olimpijske igre sploh ne bilo potrebno delati novih. ZDA bi skoraj povsem ((Očistili«. Avery Brundage je seveda ves iz sebe zaradi teh kršitev amaterskega statusa. At.e-ti sami in javno mnenje pa ne vidijo v tem velikega zla. «Lahko šport kot amater goji kdor je milijonar, težje pa je štiri ure na dan trenirati za reveža. Brez honorarjev bi mi bilo nemogoče izgubiti toliko časa za treninge in dosegati vrhunske rezultate«, je odkrito povedal čmopolti atlet. Javno mnenje je tudi naklonjeno atle tom. Če - bi na olimpijskih igrah zmagovali v teku na 100 m v 11“ ali skakali v višini 180 cm, bi nihče ne gledal tekmovanj. Rezultati kot 10” na 100 m in 224 cm v skoku v višino pa terjajo veliko izgubo časa «Time is money» pra vi angleški pregovor. Tommis Smith mora jesti čeprav je olin pijski zmagovalec. BRUNO KRIŽMAN DANES OB 16.30 NA STADIONU «1 MAJ» Breg ali reprezentanca? Izbrana vrsta 3. amaterske lige bo nastopila nekoliko okrnjena Danes ob 16.30 se bosta na stadionu «1. maj« v prvem srečanju spoprijeli enajsterici Brega in reprezentance 3. amaterske lige. Po večmesečnem delu se bo tako u-resničila zamisel Unionovih voditeljev, da bi občinstvu predstavili poleg najbolje uvrščenih slovenskih enajsteric tudi igralce, ki so se posebno odlikovali v preostalih moštvih. Videti bi morali tako lepo in napeto tekmo, kjer bo vsaka stran skušala doseči kar največ. Bolezen in razne obveznosti so prav v zadnjem trenutku prisilile nekatere izbrane igralce, da ne bodo mogli nastopiti v današnjem srečanju. Najhujša je izguba igralcev Gaje, ki je prva pristala na to pobudo, žal pa njihovo prvenstvo še traja in je zato njihovo sodelovanje v reprezentanci nemogoče. Medtem ko so se vsi Primorčevi nogometaši odzvali, se izbrana vrsta Zarje ni mogla polnoštevilno udeležiti treningov za današnje srečanje. Kalc je bil zaradi bolezni priklenjen na posteljo ter vsaj v tem srečanju ne bo nastopil, Žagar pa je imel obveznosti do nekaterih drugih nogometnih klubov. Upajmo, da bo za spopad z Bregom razpoložljiv. Union bo razen s petimi že prej izbranimi nogometaši morda nastopil še z dvema, ki pa bosta v moštvo vključena le če bi drugi odpovedali. V popoldanskem srečanju bi morali nastopiti tile igralci: Pavatič, Truant, Milkovič, Komar, Gombač, Križmančič V., Križmančič R„ šuber, Camassa, Žagar, čok, Babuder, Pappatico, Cul: B., ter morda še Poropat in Mora-bito. Spremljala pa bosta igralce trenerja Kralj in Maver Zgoraj navedeno moštvo ni točen odraz tistega, kar so si prireditelji predstavljali. Sestavljeno je bilo šele potem, ko se je bilo nemogoče poslužiti igralcev nekaterih ekip. Te so svoj nastop odpovedale zaradi drugih obveznosti, bolj ali manj resnih. Na vsak način pa u-pamo, da bo tudi to moštvo, če prav je v nekaterih pogledih pomanjkljivo, dalo vse od sebe in tako dokazalo, da ga zanima le šport kot tak, ne pa razni interesi, ki so z njim povezani, že od vsega začetka je bilo večkrat ponovljeno. da je to srečanje demonstrativnega značaja, ki naj bi mlajše spodbudilo k večji dejavnosti ter dokazalo, da za neki šport ni dovolj le kvantiteta, pač pa kvaliteta. V času, ko se vedno več ljudi ukvarja s športom ter so zanj določena o-gromna finančna sredstva, je po trebno, da tudi nastopajoči nekaj žrtvujejo ter dokažejo, česa so spo sobni. Radi NARAŠČAJNIŠKI POKAL V prvem kolu Bor B-Lloyd Danes se prične tudi ta turnir, ki je rezerviran za igralce rojene v letih 1955 in 1956. Kot za mladinske igre je vodstvo vpisalo dve e-kipi. V bistvu bodo igrali isti igralci, ki nastopajo na mladinskih i-grah, le da bo «A» ekipa ojačena z Danevom in Sosičem Adrijanom, ki nastopata za Polet. Kaj pričakujemo od teh ekip? Vodstvo je «B» ekipo vpisalo le zato, da da možnost nastopa mlajšim igralcem. Več pa pričakuje od «A» ekipe. Posebno računa na Da-neva in Sosiča, ki bi moralo biti osrednje orožje Borove igre. Poleg Bora bodo nastopile še tri tržaške ekipe in sicer Mivar, Servolana in Lloyd. Vse tekme bodo v telovadnici v Ul. Ginnastica. Tekmovalni spored-je naslednji: 8.30 Mivar - Servolana 10.15 Bor «B» . Lloyd (Počiva Bor «A») Vsi borovi igralci in sicer: Boris Colja, Sandi Harej, Franc Starc, Aleš Žetko, Andrej Starc, Bruno Marc, Sergej Umek, Milorad Vuko-tič naj se zberejo ob 9:15 na Ober-danovem trgu pri openskem tramvaju. Si MESNI IZDELKI SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, re“® linijo z Južno Ameriko, reda linijo z zahodno Afriko * nudi prevoze po vsem svet«i modernimi transportnimi jami od 8.000 do 18.000 0 nosilnosti. Za vse informacije se obrnit* na upravo podjetja: «SPLOŠNA PLOVBA« Piran‘ Župančičeva ul. 24 in na nas agente po vsem svetu. Telesi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno In gostilna Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna «Zveida“ . razen torka in barski program telefon 2 SABLJANJE Turnir «G. Marzi» 20. maja v Trstu TRST, 10. — 20. maja bo v Trstu mednarodni sabljaški turnir za nagrado «Gustavo Marži«. Udeležile se ga bodo reprezentance Sovjetske zveze, Madžarske in Italije. (14. povratno kolo) BOLOGNA — PALERMO Possagno CAGLIARI — SAMPDORIA Genel JUVENTUS - FIORENTINA Lo Bello PIŠA - LANEROSSI V. Pieroni ROMA - ATALANTA Gonella VARESE - TORINO De Robbio H. VERONA - INTERNAZIONALE Panzino (12. povratno kolo) BARI - PADOVA Branzoni CATANIA - LAZIO Di Tonno CESENA - FOGGIA Giunti GENOA - CATANZARO Leita LECCO — COMO Carminati MANTOVA - MODENA Acernese MONZA - TERNANA Bravi PERUGIA - BRESCIA REGGIANA - LIVORNO Torelli SPAL - REGGINA Toselli A SKUPINA c: : (13. povratno kolo) CREMONESE — TRIESTINA Levrero MONFALCONE — ALESSANDRIA Longi PRO PATRIA — PIACENZA Casarin SAVONA — NOVARA Lavetti SOLBIATESE - BIELLESE Ferro SOTTOMARINA - MARZOTTO Monforte TREVIGLIESE - VENEZIA Ciacd TREVISO - LEGNANO Sgherri UDINESE - MA.CO.BI. ASTI Beretta VERBANIA - RAPALLO RUENT. De Marco HOTEL SLOM LJUBLJANA TITOVA UL. 10. TEL. OU 20641 L)U 20645 ____n HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPR®" SOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI P®0’ stori in banketna Dvorana • aperitivni baR ARETTA ULTRA T-HIN med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4 1. oadstropje IMPORT Prodaja na veliko m drobno - _ Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! CjArfIn / Izraden popust — Garancija — !u Hi v “g“ ^ O _ ■ >nsj ui ■ K i ac ZA VAS IN VAŠEGA GOSTA priporočamo BUDJOLO ODLIČNO KRAŠKO MESNO SPECIALITETO VEDNO NA ZALOGI PRIStNI KRAŠKI PRŠUT 25. MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB • Istrski odred v Brkinih in Istri Po progi pa je vozil vsak dan vojaški patrolni vlak, ki je imel v svoji sestavi enega ali nekaj oklopnih vagonov. Naši obveščevalci so točno zvedeli, da odpelje vlak vsak dan v jutranjih urah iz Divače proti Pulju in kako je sestavljena kompozicija. PRIPRAVA AKCIJE Cilj našega napada je bil uničiti ta patrolni vlak, uničiti sovražno posadko in onesposobiti progo za promet. Komandant bataljona poročnik Leopold Krebelj je določil, da akcijo izvede II. četa, ki jo je: okrepil še z desetino III. Čete in minersko trojko, skupno 30 borcev. 5. junija popoldne smo se sestali v štabu bataljona člani četne komande in vodja minerske trojke s komandantom bataljona in njegovim namestnikom in se dogovorili, da bodo minerji minirali progo nad vasjo Prešnico ob gorski poti na zahodnem pobočju Slavnika, borci pa bodo zasedli položaje 50 m nad progo ob poti. Vse pa mora biti pripravljeno že ponoči, zato naj minerji odidejo na delo zvečer, medtem ko bodo šli ostali po polnoči. Ob 1. uri smo se tiho zbrali v zbor pred šotorom štaba <■ -imMM ■■ Ivan Dodič Pavlov. Slikano aprila ali v času do 18. maja 1944 v Stnrjah bataljona, prejeli še zadnja navodila, se zvrstili v pohodno kolono in odšli. Bila je jasna poletna noč, nočna svežina je blagodejno napolnjevala pljuča; nepolna luna in goste zvezde so osvetljevale noč. Nočno tišino je od časa do časa zmotilo skovikanje nočnih ptic in Cvrčanje škržadi; med pohodom pa smo slišali tudi posamezne strele italijanskih stražarjev, ki so v postojanki pri Materiji preganjali strah in dolg čas. Po več kot dveh urah napornega pešačenja po kraškem terenu smo prispeli na južno pobočje Slavnika. Zagledali smo slovenski Jadran, ki je pokrit z rahlo meglico spokojno čakal na osvoboditelje, nedaleč od obale pa je migljalo nešteto lučk, ki so istrskim ribičem pomagale pri ribolovu. V bojno enoto zbrani sinovi Istre, Brkinov, Dolenjske in Štajerske, slovenski partizani, so tokrat bolj kot kdajkoli prej s čustvi in z razumom dojeli zgodovinsko pomembnost svojega poslanstva v tem ljudskem osvobodilnem boju. Zatopljeni v neštevilne skrbi, smo se spuščali navzdol proti progi, ki je kot železna pregrada razdvajala svobodne gozdove Slavnikovega masiva od istrskih vasi... Pod nami so čakale pogreznjene v nočno temo prijazne istrske domačije. Na vzhodnem obzorju se je začelo svetlikati, nekaj sto metrov pod nami pa smo uzrli nejasne obrise žel. proge. Minerji Mirko Kovačič, Petei Greščenko-Rus in Ivan Bregarjev so bili že opravili svojo nalogo. Mine, v katerih je bilo 28 kg eksploziva 1*) so zakopali v kamenje pod pragove in tračnice, jih povezali s hitro gorečo vrvico, ki so jo opremili z detonatorji, vse skupaj pa skrbno zamaskirali. Električno žico, dolgo približno 40 metrov, s katero bodo aktivirali mine, so speljali po skritem zemljišču v hrib in jo skrbno zamaskirali, minirano mesto pa označili z vidnim znamenjem, da bi lahko pravočasno sprožili mine, ko bo privozil nanje določeni vagon. Komandant, komandir in drugi vojaški starešine so razporedili borce 300 m vzdolž proge in 20 do 50 m v globino. Zaklonih smo se za skale, se poskrili po hrastovem in gabro-vem grmovju ob poljski poti in čakali. Nihče se ni smel premikati, ne glasno govoriti in ne dvigati glave izza zaklona. Sam sem bil nekje v sredini razporeda za zidom ob poti, oddaljen kakih 30 m od proge. Levo od mene in nekoliko zadaj je bil komandir Ivan Pezdirc - Cankar, z njim je bil tudi namestnik Auber in 15 borcev. Na moji desni strani pa sta bila Jože Štembergar in Bruno Bizjak s svojimi borci. Za menoj in nekaj metrov desno je bil komandant bataljona Polde, ki si je dobro ogledal položaje borcev in se splazil tudi na opazovalnico k minerjem, kjer je ugotovil, da ne bodo dobro videli miniranega mesta na progi; zato je zahteval, da gre minerec, ki bo z dinamostrojem sprožil mine, na borovec. 1*) Poročilo štaba 1. bat. JO, arhiv JZDG v Lj„ fascikel 206 a. Res je šel, toda tam je bil preveč viden in je bilo neva* da ga sovražnik od daleč opazi ter ga ob eksploziji P^ef dujejo mine, zato si je zbral drugo opazovalno mesto, od k° je bolje videl. ■ MINE SO ODLIČNO OPRAVILE SVOJO NALOGO W)lj Napeto čakanje na prihod vlaka je postajalo čedalje neznosno. Živčna napetost se je z vsakim trenutkom -ctop „> vala, trepetala je sleherna mišica, živci so bili postavljen' novo preizkušnjo. Vlak bi bil moral priti že ob 9.20 uri. 1 ^ pricincal je komaj okoli 10.30 ure, ko smo že mislili, da S® |j bo in se nestrpno ozirali proti Kozini. Najprej smo zaS ’ je iz daljave nedoločen ropot, vendar je dolgo trajalo prede0 ^ prisopihala izza ovinka velika črna lokomotiva, za njo P® (ji ena. Pred lokomotivo sta bila dva vagona «šodra», ki n0.j5K-prestregla morebitno eksplozijo mine, aktivirane na Pr'dV» na progi in obvarovala stroj. Za lokomotivama sta bila prazne tovorna vagona, za tema pomožni oklepni vagon, k' j bil oborožen s strojnicami, šele za njima je bil pripet vagon, oborožen s štiricevno strojnico kal. 22 mm in topom, za njim je bilo nekaj vagonov za prevoz moštva 10 koncu še ena lokomotiva. Vlak je privozil do naših P°loZda» r- hitrostjo od 20 do 25 km na uro, toda prav ob naših zaS je začel hitrost pospeševati. . ft Nisem točno videl, kje je minirano mesto na progi 10 S1 vedel, pod katerimi vagoni bodo mine aktivirali, le doin° $ sem, da bi moral« pognati v- zrak lokomotivo. Napet0 st» opazoval minirano progo in pričakoval, da bo počilo, k0^ se čez to mesto peljali lokomotivi in posamezni vagoni. tekle so sekunde, vsak hip bi moralo počiti, začeti bi se krvav ples; napetost je neprestano rasla in čeprav si ni.nnaif izmed nas Izmislil tega klanja ter si ga tudi m želel, hi njegov začetek v tem hipu vendarle prinesel olajšanje.