BRATSTVO, izobraževalna društva narodnih socialistov v dvajsetih letih ERVIN DOLENC Uspešen razvoj socialnodemokratskih orga- nizacij v devetdesetih letih, okrepitev katoli- ške stranke s krščanskosocialnim gibanjem, ter nov hud udarec, ki so ga doživeli liberalci na državnozborskih volitvah leta 1907, so na- rodne socialiste prisilili, da so začeli tudi sami akcijo za pridobitev delavstva. Delavske orga- nizacije so začeli snovati po zgledu češke na- rodnosocialne stranke, ki se je formirala že leta 1897 proti češki socialnodemokratski stranki zlasti zaradi njenih napačnih stališč do narodnega vprašanja. Ker je znaten del češke- ga delavstva odklanjal vsakršno sodelovanje z Nemci, tudi s socialnimi demokrati, je imela češj<:a narodnosocialna stranka uspehe.' Češki zgled narodnega socializma je pri nas našel najugodnejša tla v narodnostno meša- nem Trstu. Takoj po volitvah je bila v pripra- vi liberalnega društva Edinost tam ustanovlje- na Narodna delavska organizacija NDO. Že ob ustanovitvi 18. avgusta 1907 so sklenili njeno delovno območje razširiti na vse sloven- sko ozemlje in Istro. Njen organizator dr. Jo- sip Mandičje na shodih poudarjal, daje NDO le strokovna organizacija, ki se ne bo vtikala v politiko, od socialnih demokratov pa se je lo- čila zato, ker ne varujejo dovolj narodnosti slovenskega delavstva in preveč povzdigujejo internacionalizem.2 Kot deželna organizacija za Kranjsko je bila NDO januarja 1909 ustanovljena tudi v Lju- bljani, a je bila zaradi demonstracij njene va- jenske mladine ob cesarjevem rojstnem dnevu poleti 1910 razpuščena. Močno je NDO osla-. bila osamosvojitev železniških uradnikov in delavcev, ki so leta 1909 ustanovili lastni or- ganizaciji. Iz zelo kritičnega stanja jo je v ponovno or- ganizacijsko rast potegnila šele ustanovitev strokovnega tajništva marca 1912. Ob pripra- vah za ustanovitev nove narodne delavske or- ganizacije v Ljubljani so se v tem času pojavi- le težnje, da bi si delavstvo poleg strokovne organizacije ustanovilo tudi lastno politično stranko, čemur pa je zlasti nasprotovalo vod- stvo liberalne Narodno napredne stranke. Vprašanje o značaju organizacije so razčistili na shodu 10. avgusta 1912 v ljubljanskem Na- rodnem domu, kjer so se zavzeli za osnovanje stanovske organizacije slovenskega delavstva narodno naprednega mišljenja. Ustanovni ob- čni zbor Narodno socialne zveze, NSZ, je sle- dil 6. oktobra 1912. Med drugim so si zadali nalogo, da poleg skrbi za izboljšanje delovnih razmer, gojenja narodne, stanovske in družab- ne zavesti ter moralnih in gmotnih podpor skrbijo tudi za strokovno in splošno izobrazbo delavcev. Različne liberalne oziroma narodne strokovne organizacije so med seboj sicer so- delovale, zaman pa so bili poskusi tržaške NDO, da postane centrala za vse strokovno gibanje te usmeritve. Sklep 1. kongresa narod- nih strokovnih organizacij 15. avgusta 1913 v Ljubljani, o ustanovitvi zveze vseh jugoslo- vanskih narodnih strokovnih organizacij je potem preprečila prva svetovna vojna. Liberalci so se torej v boj za delavstvo spu- stili tretji in tako seje tudi med delavci kazala 138 tedanja razdelitev na tri politične tabore, soci- alnodemokratskega, katoliškega in liberalne- ga. Pri organiziranju delavcev so se liberalci sicer zgledovali pri čeških narodnih socialcih, toda njihovih socialnih nazorov niso sprejeli. Liberalni prvaki, ki so bili organizatorji in nato tudi funkcionarji teh organizacij, so pazi- li, da se narodno delavsko gibanje ne bi poli- tično osamosvojilo in si oblikovalo lastno stranko. Preko svojih strokovnih organizacij so si liberalci pač prizadevali za volilce tudi med delavci, hkrati pa so se na ta način borili proti političnim konkurentom, socialni demo- kraciji in SLS.4 Navzven so imeli narodni socialci že ves čas bolj ali manj tesne stike s češkimi narodnoso- cialnimi organizacijami, toda šele po svetovni vojni so se jim tudi v socialnem pogledu pro- gramsko približali. K temu je veliko pripomo- gla tudi njihova končna politična osamosvoji- tev. Kljub poudarjanju svojega nepolitičnega značaja takoj po vojni so sredi leta 1919 stekle pospešene priprave na ustanovitev Narodno socialne stranke (NSS). Akcijo za njeno usta- novitev naj bi vodili številni organizatorji NDO iz Trsta, ki so po vojni prišli v Ljublja- no. Poleg njihovih osebnih ambicij je bil po- memben vzrok njene ustanovitve tudi sovra- štvo delavstva »do takratnih reprezentantov demokratske stranke stare magnatarske struje«.5 Stranka, ustanovljena 10. avgusta 1919, si je za temelj svojega delovanja posta- vila narodnost v nasprotju z internacionaliz- mom, zavzemala naj bi se za popolno demo- kratizacijo ter za mirno in zakonito socializa- cijo. NSS naj bi torej bila stranka malega jugo- slovanskega človeka, delavca, malega kmeta, malega obrtnika, uradnika. NSS in NSZ sta bili tako personalno kot organizacijsko tesno povezani, lahko bi celo rekli, da je bila jedro gibanja strokovna organizacija NSZ, saj je po- menila tudi njegove organizacijske začetke. Če torej sledimo njenemu razvoju, pridemo sredi leta 1920 do znatnega upada njene ak- tivnosti. Prenehalo je delovati več njenih po- družnic in občutno je nazadovala glede član- stva, s čimer so bili pogojeni tudi njeni fina- nčni viri. Krizo so začeli premagovati v začet- ku leta 1921 z agitiranjem med viničarji, zlasti pa z aktivnejšim udejstvovanjem v mezdnih gibanjih in z ustanavljanjem novih podružnic po delegatskem zborovanju julija 1921. Pogla- vitno oviro za vzpon ji je predstavljala nova liberalna strokovna organizacija Samostojna strokovna delavska Unija, SSDU, ki ji je, gle- de na precejšno sorodnost politične usmeri- tve, začela odvzemati članstvo zlasti z veliko akcijo spomladi 1922.6 V ta čas pade tudi ustanavljanje narodnoso- cialističnega izobraževalnega društva Brat- stvo. Pred tem in tudi še ves čas pozneje so se narodni socialisti brez zadržkov vključevali v Sokol in ga s propagando v svojem tisku sma-1 trali tudi za svojo organizacijo. Pri ustanavlja- nju povsem svoje kulturne organizacije pa lahko zasledimo v glavnem dva močnejša in- teresa, ki jih Sokol ni mogel zadovoljiti. Nova pravda je že aprila 1920 poudarjala nujno po- trebo po mladinski organizaciji, še posebej v Mariboru, torej na obmejnem ozemlju. Glasi- lo narodnosocialistične stranke, ki je začelo izhajati dvakrat tedensko v začetku aprila 1920, naj bi bilo namreč v prvi vrsti obrabna straža za od treh strani ogroženo obmejno ozemlje, a se je seveda priporočalo tudi od tega ozemlja bolj oddaljenim. Do ustanovitve Bratstva je bila mladina organizirana v mla- dinskih skupinah NSZ, z ustanovitvijo mla- dinskega društva pa naj bi imeli k njemu pri- stop tudi starejši člani.7 Drugo sestavino je opredeljeval že polni naslov Izobraževalno društvo Bratstvo. To nalogo naj bi si Bratstvo delilo s strankinim časnikom Novo pravdo, »ki bo posvečala politični in splošni izobrazbi našega delavstva kar največjo pozornost.« Eden izmed voditeljev stranke Anton Bran- dner je na zborovanju njenega izvršnega odbo- ra decembra 1920 zato priporočal, da se dru- štvene podružnice takoj ustanove povsod, kjer že obstajajo politične organizacije NSS, nalo- ga teh krajevnih organizacij pa je bila tudi, da se vsi njeni člani naročijo na Novo pravdo. Do takrat je stranka štela več krajevnih orga- nizacij v Ljubljani, ter organizacije v Kranju, Litiji, Novem mestu, Zagorju, Mariboru, Ce- lju, Ptuju in Sevnici.8 Pravila za narodno socialistično izobraže- valno društvo so bila pri pristojnih oblasteh vložena pred 17. aprilom, potrjena pa 15. maja 1920.9 O ustanovnem občnem zboru ni- mamo poročil. Sedež je Bratstvo imelo v Lju- bljani, na Kersnikovi 6, od leta 1922 dalje na Rimski 19, svoj delokrog so omejili na oze- mlje Slovenije, svoj glavni namen, izobraže- vanje, pa naj bi dosegali s predavanji, ustana- vljanjem knjižnic in čitalnic, prirejanjem po- ljubnih zabav in izletov, gojenjem glasbe, pe- tja, dramatike, športa itd. Pripomniti velja, če pravila vzamemo kot začetni program dru- štva, da so vse to in še več tudi dejansko ures- ničevali. V primeru razpusta je bilo društveno premoženje namenjeno NSZ. 10 Nekoliko dejavnejše društveno življenje je zaslediti šele v začetku leta 1921. Začeli so s predavanji o zadružništvu, o različnih smereh socializma ipd., oblikoval pa seje tudi tambu- raški odsek in dramska skupina. Podobno de- javnost lahko zasledimo v prvi in v tem letu tudi še edini podružnici Bratstva, ki je bila 4. februarja ustanovljena v Celju." Konec leta so začeli Celjani zbirati sredstva tudi za delav- sko knjižnico.'2 V tem prvem obdobju je mo- goče bolj kot delavska občutna nacionalna us- merjenost društva, avgusta 1921 so npr. na iz- letu v Žireh igrali na meji slovanske koračnice.'3 139 Največji razmah je organizacija doživela v letu 1922, ko je bilo ustanovljenih 8 novih podružnic. Bratstva so se večinoma pojavljala v krajih, kjer so že delovale krajevne orggani- zacije NSS ali NSZ. Že januarja 1922 so usta- novili podružnico v Laškem in Mariboru, sle- dile so v Trbovljah, Šoštanju, Velenju, Žireh. Oktobra so po vzoru Bratstva ustanovili izo- braževalno društvo Mladost v Trnovem v Ljubljani, ki je takoj pristopilo v formalno še ne osnovano zvezo narodno socialističnih mladinskih društev in v njeneni okviru delo- valo enakopravno z Bratstvi. Že od samega začetka je Mladost prirejala redna tedenska predavanja, družabne večere, debate, imela je tamburaški, dramski in šahovski odsek, ome- nja pa se tudi oktet. Znotraj narodno sociali- stičnih prosvetnih društev je Mladost edina poskusila s športnim odsekom, a po pomanj- kanju poročil o tej dejavnosti sodeč, brez uspeha.'-* Novembra je bil menda v Beogradu ustanovljen Akademski klub narodnosociali- stične omladine.i5 Temelje jugoslovanski na- rodno socialistični mladini kot organizaciji je postavil njen zbor 26. novembra 1922 v Trbo- vljah. Tu so se opredelili kot »avtonomni del jugoslovanskega narodnosocialističnega po- kreta«, katerega član je lahko le tisti, ki sogla- ša s programom NSS iz leta 1919 oz. 1920. Pravilnik organizacije seje naslanjal na češke- ga in je obvezoval medsebojno nazivanje čla- nov z brat in sestra.'^ Pred tem so se narodni socialisti ogovarjali s tovariš in tovarišica, kot so ta naziv vseskozi uporabljali tudi krščanski socialisti. Težave so se pojavile pri ustanavlja- nju Bratstva v Zagorju ob Savi. 53 članov seje vanj vpisalo že ob ustanovitvi 11. oktobra 1922, a tem naj bi nasprotovala inteligenca, tri četrtine teh je menda delovalo tudi v tam- kajšnjem Sokoly. Kakorkoli že. Bratstvo v Za- gorju so morali ponovno ustanoviti januarja 1923.'^ V tem letu se je ekspanzija Bratstva nekoliko ustavila. Ustanovili so le novi po- družnici v Šiški in Litiji. Začeli so se tako imenovani procesi čiščenja. Januarja 1923 so iz ljubljanske podružnice izključili 6 članov, ker so skrivaj stopili v Mladinsko zvezo, kon- kurenčno organizacijo Jugoslovanske demo- kratske stranke in s tem »zahrbtno delali proti društvu«.'8 Sledila je izključitev 7 članov in članic iz Bratstva v Zagorju, verjetno iz po- dobnih vzrokov, oktobra pa je bil izključen eden najbolj aktivnih, Rudolf Šimnovec, predsednik trnovske Mladosti in tajnik osred- njega vodstva Jugoslovanske narodnosociali- stične mladine češ, da se je izneveril ideji gibanja.'9 Na ljubljanskem sedežu JDS so sredi leta 1922 ustnovili Mladinsko Zvezo kot mladin- sko politično organizacijo. Liberalna kulturna društva so bila organizirana v Zvezo kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru. Mladinska Zveza pa je že v prvem letu zamrla zaradi po- manjkanja članov, zalo je bilo potrebno sredi leta 1923 ustanoviti novo organizacijo. Ena- kost, ki pa. kot kaže. tudi ni imela večjega uspeha.-" Podoben program NSS in JDS ter nekoliko agresi\nejši nastop slednje v tem času sta verjetno glavna vzroka tudi za spore in izključitve v Bralstvu. Po drugi strani pa pomeni leto 1923 kljub »čiščenju članstva« v narodno socialističnem gibanju, zlasti med njegovo mladjno. torej v Bratstvu, eno najaktivnejših let. Že leto prej so poleg strokovnih predavanj začeli z brez- plačnim tečajem srbohrvaščine, ki je imel iz- reden uspeh, tako da so morali na drugem te- čaju januarja 1923 tečajnike razdeliti že v dve paralclki, saj se jih je vpisalo preko 130. Isto- časno so prav tako brezplačno začeli tudi s te- čajem češčine.-' Februarja seje v ok\iru lju- bljanskega Bratstva začela »politična šola«, ki jo je olvorilo predavanje o francoski revolu- ciji.-- Naslednjo sezono, jeseni 1923, so začeli v ženskih odsekih prakticirati ročna dela, odpr- li so plesno šolo. izobraževalno delo pa je kro- nala Akademija Bratstva, ciklus predavanj, ki je trajal od konca oktobra 1923 do maja 1924 vsak sredin večer na ljubljanski realki. Tema- tika predavanj je bila najširše zasnovana, od aktualno politično gospodarske problematike v okviru strankarskega programa, preko nara- voslovja, medicine, celo jezikoslovja, do pred- stavitev Masarvka, Marksa ipd. Predavali so strokovnjaki iz vseh političnih taborov, Izidor Cankar. Fran Erja\ec, Dragotin Lončar idr.23 Kulturno pros\ctni program narodnih soci- alistov ni bil nikjer posebej in eksplicitno oblikovan. Nerazdclanega je najti v progra- mih in resolucijah stranke, posebej njenega mladinskega dela. Nova pravda je avgusta 1921 ugota\ljala potrebo ljudske izobrazbe zlasti za delavce in kmete. Uvesti bi se morala obvezna ljudska šola za ljudi srednje starosti po načelu Ko- menskega: 8 ur dela, 8 ur izobrazbe in zabave in 8 ur počitka. Vendar v skladu z narodnoso- cialističnim poudarjenim pacifizmom in ne- nasiljem tega nikomur niso vsilje\'ali.2-l Na prvem pokrajinskem zboru narodno sociali- stične mladine aprila 1922 v Celju so pripra- vljajoči organizaciji namenili, da se bo konsti- tuirala po vzorcu češke, njen namen pa naj bi bil vzgajati narodnosocialistično mladino kul- turno in politično. Od takrat so Bratstva sma- trali kot narodnosocialistične mladinske orga- nizacije, medtem ko so nastala pravzaprav v okviru sindikata NSZ. kot nasledek njegovih mladinskih skupin.-5 V skladu s svojim pacifizmom so leta 1923 najprej odločno odbili Orjuno. »Narodni soci- alist ne more biti orjunaš, ako ni zatajil pošte- ne preteklosti in \zvišenega programa.« Že dober mesec in pol kasneje pa je bilo treba stališča bolj kristalizirati, ker je bilo baje že 140 precej njihove mladine v Orjuni. Strinjali so se s tremi glavnimi točkami Orjune o enotni državi, dinastiji in boju z zunanjim ter notra- njim sovražnikom. »Vendar odbijamo teror, pa naj bo levi ali desni, zato mi ne spadamo v organizacijo, ki pa nam ni nesimpatična. S palicami in revolverji se ljudstvo ne vzgaja, treba je med narod z ljubeznijo in - knjiga- mi.«26 Jugoslovanska narodno socialistična mladi- na (JNSM) je imela v letu 1923 svoj I. in II. kongres. Tik pred prvim, ki je bil 20. maja v ljubljanskem Unionu, je izšlo posebno mla- dinsko glasilo Kladivar, kot priloga Novi pravdi. Ta je zapisal: »Naša mladina je na vr- huncu svojega notranjega razmaha. Tesno str- njena v organizacijah, v svoji disciplini moč- na, je postala narodno socialistična mladina sposobna, da si poišče nova torišča, kjer bi se močneje udejstvovala in našla smisel svojim idejam, ki so zmožne preobraziti socialno sta- nje vsega jugoslovanskega naroda. Njeno no- tranje oblikovanje je danes na taki višini, da samo po sebi sili k iskanju možnosti pozitiv- nega javnega dela v prid celotni mladini in ju- goslovanskemu ljudstvu. To bi bila nova faza njenega kulturnega in socialnega delovanja, s katerim pa bi morala nehote naleteti na zuna- nje ovire. Te pa so dejansko stanje, zaradi ka- terih naši mladini ni mogoče korakati ravno in dosledno za svojimi smotri. To, zdaj javno delo, je zaobseženo v točkah kongresnega dnevnega reda: Socialna zaščita delavske mla- dine, nje kulturna vzgoja, strokovno šolstvo, alkoholizem in mladina, stiki z drugimi slo- vanskimi socialisti (tu so poleg jugoslovanskih mišljeni le še češki somišljeniki, op. E.D.). Vsa ta pereča vprašanja se tičejo izključno mladine, zlasti delavske, so pa življenjskega pomena za ves narod in predpogoj vsakega napredka, obenem pa tudi ključ do zmage so- cializma. Najvišji smoter Kladivarja je revolu- cija - ne dejanska, ampak duševna revolucija, prerojenje vsega naroda, ki bo edini dovolj močan, da ustvari novo, pošteno družbo.«27 Tretja in četrta izmed sedmih resolucij kon- gresa sta se zavzemali za reorganizacijo šol- stva, ki naj bo dostopno vsem, se pravi za brezplačno šolstvo, stroge omejitve otroškega dela in še vedno zelo abstraktno svobodo in enako možnost izobraževanja, umetniškega ustvarjanja in veroizpovedi.28 Na drugem kongresu JNSM 8. decembra 1923 v Zagorju so delegati sedmih Bratstev in trnovske Mladosti sklenili spremeniti društve- na pravila, odločili so se za akcijo abstine- nčnih krožkov in kljub že od leta 1922 obsto- ječemu liberalnemu Zmajevemu stegu jugo- slovanske Zveze izvidnikov in planink29, ali pa mogoče prav zato, sklenili osnovati lastno skavtsko organizacijo po vzoru čeških narod- no socialističnih skavtov. Pripravo in načrt so prevzeli Ivan Tavčar, Stane Vidmar in novi \ predsednik JNSM Anton Brandner.30 V za- četku leta 1924 so povabili Črtomirja Zorca, ki je ob tej priliki iz skavtskega Zmajevega ste- ga izstopil, da na podlagi svojih izkušenj pri- pravi pravilnik, ki bo strokovno podkovan in bo ustrezal narodnosocialistični ideologiji. Zoreč je poleti 1924 v Kladivarju objavil prvi poziv za ustanovitev take organizacije, a jo je utemeljeval že po načelih gozdovništva Erne- sta Thompsona Setona v nasprotju z militari- stičnimi tendencami skavtov.31 Zoreč ni poči- val. Julija 1924 so na že sedmem sestanku »tabornikov Bratstva« članom določili unifor- me, znake in oblikovali prve družine. Hkrati so hodili tudi na prva krajša taborjenja, kot je bilo npr. dvodnevno za konec tedna pri Tur- jaku ipd.32 Na III. kongresu JNSM 7. septembra 1924 v Mariboru so sklenili svoje taborništvo tudi formalno organizirati in ga raztegniti na celo državo s tem, da bi ustanovili Zvezo jugoslo- vanskih tabornikov. Ob tej priliki je Nova pravda objavila tudi osnovna Setonova načela gozdovnišva v štirih točkah: 1. Sila duha: bodi odločen, skromen, poslu- šen... 2. Lepota telesa: bodi čist, spoštuj svoje telo, ohranjaj naravo ... 3. Mišljenje - resnica: govori resnico, bodi pošten, veren ... 4. Udejstvovanje z ljubeznijo: bodi ljubez- niv, raduj se življenja, bodi brat, sledi načrt organizacije ... Podpisalo se je Združenje slovenskih tabor- nikov v Ljubljani.33 Kmalu pa je začel Črtomir Zoreč tabornike odtegovati narodnosocilističnemu gibanju. To je bil tudi pogoj, da je pristal na sodelovanje še en izkušen gozdovnik in ustanovitej skavt- stva na Slovenskem, s katerim se je ideološko razšel prav zaradi njegovega strankarskega značaja, Baden Powellovega militarizma (an- gleški general, ustanovitelj skavtstva, op. E.D.) in enotnega centraliziranega pravilnika iz Beograda, ing. Hinko Pajer. Pajer je prišel že na prvi tabor narodno socialističnih tabor- nikov julija 1925 v Kamniški Bistrici, ki sta ga vodila Zoreč in Vladimir Kravos, sicer tajnik JNSM. Že nekaj mesecev po taboru je dosegel, da se je t.i. Združenje slovenskih tabornikov reorganiziralo in sprejelo nov pravilnik na po- vsem gozdovniški podlagi, medtem ko je bila prej to nekakšna mešanica gozdovništva in skavtizma. Ta pravila so bila sprejeta na usta- novnem občnem zboru Združenja slovenskih tabornikov 8. decembra 1925, katerega prvi starešina je postal Kravos.34 Kljub odtegnitvi tabornikov izpod strankarskega vpliva NSS oziroma JNSM najdemo še dolgo na vodilnih položajih Jugoslovanske gozdovniške lige, kot seje leta 1929 preimenovala, ljudi iz tega gi- banja. Konec tridesetih let je organizacijo vo- dil Branimir Kozinc, prvi predsednik JNSM 141 in Bratstva leta 1922/1923 in potem tudi 1925/26, izredno zaslužen tudi za postavitev gozdovniškega doma v Iškem Vintgarju.-^^ Medtem ko je v letu 1924 število Bratstev še vedno naraščalo, ustanovili so 6 novih, po- membnejši sta bili podružnici v Kranju in na Jesenicah, seje razvoj in polet v naslednjih le- tih ustavil. Avgusta 1925 je začelo v Ljubljani delati izobraževalno društvo narodnosociali- stičnih deklet Pomlad, ustanovljena pa je bila še nova podružica Bratstva v Hrušici na Gorenjskem.-''^ A razpuščeno je bilo že prej tako delavno društvo Mladost v Trnovem, aprila 1926 tudi Bratstvo Trbovelj, najverjet- neje zaradi pomankanja članov.-'^ Zastoj ali celo upad društvenega življenja je za beseda- mi nekako prikrival tudi predsednik Kozinc ob prehodu v leto 1926. »Do lanskega novega leta smo bili že močna organizacija in med nami že možje vzgojeni iz naše srede, ki so bili sposobni zasesti vodilna mesta, a bilo jih je premalo. Organizacija se je prehitro razširila, učencev preveč, učiteljev premalo. Inteligen- ca je ostajala ob strani.« Čiščenje navznoter naj bi organizacijo samo okrepilo, ker so raz- rešili medsebojne spore in tako prešli do enot- ne, močne bojne fronte JNSM. Zdaj naj bi več pozornosti posvetili idejni vzgoji delavske mladine in še ne rešenemu problemu zaščite vajencev in mladih delavcev. Omejili naj bi prireditve z alkoholom, ki je zaradi financ nujno zlo. Le trezna mladina je sposobna iz- vesti revolucijo in preobrat v lastni notranjo- sti, ki je predpogoj za vzgojo človeka po na- rodnosocialističnem programu. Poročil o delu Bratstev je v narodnosociali- stičnem časopisu z letom 1926 čedalje manj, povsem prenehajo v letu 1927. Januarja 1926 je verjetno še pod okriljem Bratstva Nova pravda napovedovala politično šolo »Pulpa- novega kluba«, poleti so govorili o gozdovni- škem taboru v Vratih, pod Peričnikom, de- cembra 1926 pa imamo zadnje poročilo o ustanovitvi kake podružnice Bratstva, ki sojo takrat ustanovili na Teznem pri Mariboru.-^9 Izobraževanje in kultura znotraj narodnoso- cialističnega gibanja seje vedno bolj prenašala neposredno na njihove najštevilnejše in orga- nizacijsko najmočnejše krajevne sindikalne organizacije Narodno socialne strokovne zve- ze, kakor se je Narodno socialna zveza leta 1923 preimenovala. Marca 1926 pa sta se Na- rodno socialna strokovna zveza in liberalna Samostojna strokovna delavska Unija, ki jo je leta 1923 posebej ustanovila JDS, spet združi- li v Narodno strokovno zvezo (NSZ).40 Ob njihovi dokončni združitvi čez slabo leto je Nova pravda zapisala, daje prva preporoditev duš in src, druga pa poglobitev znanja, prido- bitev usposobljenosti za soiastništvo in sode- lavnost. »To šolo in predpriprave nam nudi strokovna organizacija, ki jo je smatrati kot šolo, ne kot podporno društvo. To je podreje- nega pomena in potrebno le v toliko, kolikor se s tem vzdržuje pouk in boj. Zahtevamo svo- bodno šolo in svobodno koaliranje strokov- nih organizacij.«'*' V drugi polovici leta 1927 praktično ne raz- likujejo več med kulturno izobraževalnim, - sindikalnim in političnim delom gibanja, tem- več govorijo le še o »naših organizacijah«, ki morajo povsod, kjer je mogoče, ustanoviti lastno knjižnico s primerno čitalnico. Za je- senske in zimske mesece so imeli vnaprej izdelan program predavanj in tečajev. Zlasti so se v tem pogledu naslonili na usluge, ki jih je nudil prosvetni odsek Delavske zbornice. Tu so imele vse tri politične delavske smeri na voljo združeno delavsko knjižnico in bogat program skioptičnih (z diapozitivi) predavanj. Poleg teh je NSZ svojim organizacijam nudila še svoj lasten program predavanj, ki gaje izva- jalo 8 strankinih ljudi (Bohinjec, Juvan, Tav- čar, Rupnik, Kravos...) in je obsegal široko področje, od družboslovja, ideologije, organi- zacije, preko turizma do praktičnih znanj in spretnosti. NSZ je pomagala pri nakupih tam- buric, notnega materiala, knjig in je sploh po- svečala izobrazbi največ pozornosti, kot se je sama hvalila. Maja 1929 so imele lastne knjiž- nice njene podružnice v Logatcu, Litiji, na Viču. Jesenicah, v Zagorju in še kje.'*^ Bratstva ko posebne kulturno prosvetne or- ganizacije narodno socialistične stranke so bila leta 1928 nedvomno že v zatonu, o čemer priča tudi takratni zapis Franca Erjavca o kul- turnih organizacijah: »Končno so se ohranili še ostanki prosvetne organizacije bivše Na- rodno socialistične stranke, to so Bratstva. Vseh aktivnih Bratstev je 8 z okroglo 600 čla- ni.«43 Po združitvi strokovnih organizacij NSS in Samostojne demokratske stranke, sled- nja je vodila drugo najmočnejšo prosvetno or- ganizacijo v Sloveniji Zvezo kulturnih dru- štev, sta tudi politični stranki od oblastnih vo- litev 1927 naprej nastopali skupno kot Na- predni in Narodni blok.44 Zato tudi Erjavec govori o biviši NSS. Vzdrževanje posebnih kulturno prosvetnih društev za delavce libe- ralne politične usmeritve bi, ob Zvezi kultur- nih društev in spričo tega, da je imela ta poli- tika med sicer že tako sorazmerno maloštevil- nimi slovenskimi delavci tudi najmanjši vpliv, pomenilo nekakšen luksus tako z materialne- ga kot organizacijskega vidika. Izobraževalna društva narodnosocialistične mladine Bratstva so bila oblastno razpušče- na po vzpostavitvi kraljeve dikatature 8. apri- la 1929 po zakonu o zaščiti države, ker jih je oblast, zaradi neposredne povezave s politič- no organizacijo Narodno socialistične mladi- ne, pojmovala kot politična društva.45 Izobraževalno društvo delavske mladine Bratstvo je bilo v Ljubljani ponovno usta- novljeno februarja 1923, zveza teh Bratstev za Kraljevino Jugoslavijo, kot naslednica narod- 142 nosocialističnih Bratstev izpred let 1929, pa oktobra 1935.'*6 Poleg socialnodemokratske kulturno pro- svetne organizacije Svobode, ki je imela še predvojne tradicije, so po prvi vojni med slo- venskimi industrijskimi delavci na tem podro- čju dejavneje nastopili bivši liberalci in kato- ličani, katerih stara Slovenska krščansko soci- alna zveza je dobila splošni katoliški pomen in s tem zanemarila posebne kulturne interese katoliško čutečega proletariata. Zato je katoli- ški sindikat Jugoslovanska strokovna zveza v skrbi za vzgojo lastnega organizacijskega ka- dra ustanovil v jeseni 1922 svojo izobraževal- no in mladinsko društveno zvezo Krekovo mladino. Spomladi 1920 osamosvojenim ko- munistom pa se je ustanavljanja lastnih toza- devnih organizacij pokazalo oportuno šele po njihovi zakonski prepovedi z letom 1921, ko so za legalno kulturno prosvetno dejavnost najlažje skrivali svoje prepovedano politično delo. Med štirimi glavnimi političnimi smermi slo- venskega delavstva so s kulturno prosvetnim delovanjem začeli bivši liberalci, naprednjaki ali tudi »narodnjaki« pritegovati ljudi časovno drugi po vrsti, za socialdemokrati, ki so svojo največjo moč doživeli v času nezadovoljstva in razočaranja takoj po vojni. Vzporedno s komunisti so narodni socialisti v tem pogledu najhitreje napredovali v času, kije za socialno demokracijo pomenil globok padec v množič- nosti in stagnacijo v kakovosti, za krščanske socialiste pa obdobje porajanja in uveljavlja- nja znotraj katolištva. torej v prvi polovici dvajsetih let. Najpomembnejša projekta narodnih sociali- stov sta bila gotovo Akademija Bratstva, ki je prva med delavci dvignila izobraževalno delo na zavidljivo strokovno in organizacijsko ra- ven, iz Jugoslovanske narodno socialistične mladine pa izhajajo tudi začetki slovenskega gozdovništva oziroma Zveza jugoslovanskih tabornikov. Bratstvo je več ali manj izgubilo svoj zagon in pomen s ponovnim zbližanjem s Samostojno demokratsko stranko in z začet- kom delovanja prosvetnega odseka Delavske zbornice leta 1926. Po približnih ocenah stanja leta 1927 lahko razmerje moči med socialnimi demokrati, krš- čanskimi socialisti in narodnimi socialisti, (komunisti so se takrat že povsem vključevali v Svobode) glede članstva v kulturno prosvet- nih organizacijah izrazimo s 55 % za prve, 28 % je bilo med kulturno delujočimi delavci krščanskih socialistov, 16 % pa narodnih soci- alistov. To se skoraj povsem ujema tudi z raz- merjem volilcev v Delavsko zbornico leto prej. BRATSTVO Približna kronološka preglednica podružnic po času ustanovitve in prisotnosti ostalih dveh delavskih društev. S - Svoboda, KM - Krekova mladina. 1. Ljubljana 1920 S, KM 2. Celje 1921 S, KM 3. Laško 1922 4. Maribor 1922 S, KM 5. Trbovlje 1922- 1926 S, KM 6. Trnovo Ljubljana 1922 - 1925 7. Šoštanj 1922 S 8. Velenje 1922 S, KM 9. Ziri 1922 S, Km 10. Krka na Dolenjskem 1922 11. Litija 1923 S, KM 12. Zagorje 1923 S, KM 13. Šiška 1923 S 14. Vič 1923 S, KM 15. Dravlje 1924 16. Kranj 1924 S 17. Jesenice 1924 S, KM 18. Loke pri Zagorju 1924 19. Kotredež pri Zagorju 1924 20. Hrušica pri Jesenicah 1925 21. Duplje 1925 22. Tezno pri Mariboru 1926 23. Sevnica 1926 OPOMBE: I. Dr. Miroslav Stiplovšek, Razmah strokovnega- sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922, Ljubljana 1979, str. 63. — 2. Prav tam, citira Rdeči prapor 5.II. 1910 —3. Isti, str. 64-68 — 4. Isti, str. 70. — 5. Isti, str. 334, citira Delavski list I.XII.1922. — 6. Isti, str. 333-337. — 7. Nova pravda 17.IV. 1920. — 8. Nova pravda I1.X1I.I920. — 9. Nova pravda 17.IV.I920; ASRS, Društvena pravila 2778. — 10. A SRS, Dru- štvena pravila 2778; Nova pravda 26.XI.1921. — II. Nova pravda, letnik 1921, za Celje glej 19.11.1921. — 12. Nova pravda 12.XI.1921. — 13. Nova pravda 13.VIII.1921. — 14. Nova pravda 23.IX., 28.X.1922, 10.III.I923. — 15. Nova prav- da 25.XI.1922. — 16. Nova pravda 16.XII.I922. — 17. Nova pravda 21.X., 16.XII.1922, 20.1., 3.II.1923. — 18. Nova pravda 13.1.1923. — 19. Nova pravda 2.VIII., 19.X. 1923. — 20. Nova prav- da 5.VII.I923. — 21. Nova pravda 25.11.1922, 16.XII.I922. 27.1.1923. — 22. Nova pravda 10.11.1923. — 23. Nova pravda 2,XI.I923. — 24. Nova pravda 27.VIII.I92I. — 25. Nova pravda 8.IV.1922. 17.IV.I920. — 26. Nova pravda 17.11., 31.111.1923. — 27. Kladivar I./I923, št. 1, 19.V. 1923. — 28. Kladivar 1./I923. št. 2, 20.V1.I923. — 29. Črtomir Zoreč. Gozdovništvo na Slovenskem, Gozdovništvo na Slovenskem 1925-1941. zbornik prispevkov s posvetovanja v Mariboru 10.5.1985, Maribor 1986, str, 15. — 30. Nova pravda 13.XII.I923. — 31. Dušan Vodeb, Gozdovništvo v Mariboru in njegova usmerjenost v NOB, Gozdovništvo na Slovenskem 1925-1941, str. 38-39. — 32. Nova pravda 26.V1I.1924. — 33. Nova pravda 13.IX.1924. — 34. Dušen Vodeb, Gozdovništvo v Mariboru in njegova usmerjenost v NOB. str. 38-39. — 35. Črtomir Zoreč. Gozdovni- štvo na Slovenskem, str. 19. — 36. Nova pravda 15.VIII. in I4.III.1925. — 37. A SRS, Veliko žu- 143 panstvo v Ljubljani, Oddelek za notranje zadeve IV.. 16-2, 6564/2/1925, 5609/1926. — 38. Nova pravda 23.1.1926. — 39. Nova pravda 16.1.. 24.VIÌ., 4.XII.1926. — 40. Miroslav Stiplovšek. Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem, Maribor 1989. str. 40. 52-53. — 41. Nova pravda 12.111.1927. — 42. Nova pravda 20.VIII., 24.IX.1927, Delo 18.V.1929. — 43. Fran Erjavec, Naše društveno življenje, Slovenci v dese- tletju 1918-1928. Ljubljana 1928. str. 749. — 44. Dr. Melita Pivec. Programi političnih strank in sta- tistika volitev, Slovenci v desetletju 1918-1928. str. 367. — 45. A SRS. Veliko županstvo v Ljubljani. Oddelek za notranje zadeve IV., 16-2, 2470-2475/1929. —46. A SRS. Kraljevska banska uprava Dravske bano\ine. Oddelek za notranje za- deve IV.. 16-2. 24882/1932. 27080/1935. 144