iei. 55. T Ljubljani, v sredo, dne I. marca ml Leto XXXIX. /olja po pošti: = , celo leto napre] . K 28'— pal leta „ • „ 13'— četrt leta „ . „ 6-50 i en moseo „ . „ 2*20 Nemčijo oeloletno „ 29'— ostalo inozemstvo „ 35'— Ljubljani na dom: celo leto naprej . K 24'— pol leta „ . „ 12'— četrt leta „ . „ B'— en meseo „ . „ 2'— nravi prejemati mesečno K 1*S0 Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat......13 „ za trikrat...... tO „ ca večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vlnar|ev =Izhaja:; vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. fjr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravntštvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. *ui ivstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrsko poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravuiškega teleiona št. lt!8. T Današnja številka obsega 8 strani. Za dobro časopisje! Pastirsko pismo ljubljanskega lezoškofa gleclc dobrega in slabega isopisja nas spominja na dolžnost, ki imajo vsi naši faktorji, da razšir-jo naš katoliški tisk, brezversko, •oti domovinsko in nemarno časopisje [t zatirajo. Pri nas sc je namreč zadnje čase lomačilo časopisje, kakršnega pošteni •anjci preje niso poznali. Priteplo se namreč k nam časnikarstvo iz Sr-jc, pisano po srbskem načinu, to je: 'ik rojeno najnižjim nagonom mase. To revolversko časopisje ima sicer sto jasne namene, tudi ono stremi za m, da ljudstvo odtuji veri, ga poli-rali, zraven pa tudi ubije v njem pa-iotizem in vzgoji politične in socialne arhiste. Ta namen pa zna to časo-sje, porojeno v meglah 20. septembra, iretno prikriti in to jc, kar je nc-irno. Laska se nerazsodnemu čita-Iju, njegovi želji po lascivnostih in kanterijali, objavlja čenče in gostil-*kc pogovore, draži radovednost po alenkostnih stvareh in prija preprost, ntaziji s tem, da vse pretirava. To je oblika, v katero to časopisje ivija svojega strupenega duha. To isopisje laže zato. da laže, laž mu je imen, laže vedoma in hotoma, laže in jrekuje sistematično in če se ga na iši vjame, ne pride v zadrego, kakor jen zločinec, ki vedno najde ali kak-ib izgovor ali pa se zlaže še bolj neumno. Demoralizatorični vpliv takega ča-Ipisja je velik. Samo brez vesti, brez cre, brez vsakega čuta odgovornosti, bija vest v svojih bravcib. Zlasti ra-una na mladino, da jo že zgodej po-vari in tako usposobi za svoje temne, roti veri in državi naperjene namene, zgojiti hoče mularijo, izvršuje vsak an s svojim pisanjem atentate na čiste uše naših otrok, poneumnjuje svoje itatelje, jih vleče namenoma v brezdno irovosti, nepoštenosti in nerazsod-osti. Ali moremo to trpeti? To časopisje Kravnost špekulira na dobrohotnost, legmatičnost in potrpežljivost katoli-kih mož in žena. Ta pa ne sme biti! laši pošteni možje in naše navdušene ene, ki so se še vselej odzvale, kadar mo jih poklicali v boj proti slabemu, e bodo tudi topot vzdignili, sledeč licu svojega višjega pastirja. Ljudi je 'eba svariti, braniti, odvračati od sla- bega časopisja, naše pa čedaljebolj razširjati. Tudi Ljubljana mora, kar se naših ljudi tiče, slediti zgledu dežele, ki toliko žrtvuje za dobro katoliško časopisje! Treba pa je opozoriti tudi na pastoralno delovanje glede na časopisje. Duhovščina mora v svojem dušno-pastirskem delokrogu energično nadaljevati že započeti boj zoper slabi tisk. Iz prižnice, v nabožnih in posvetnih ter stanovskih društvih, na posebnih, le časopisju namenjenih sestankih in shodih, s pomočjo moške in ženske mladine se mora ta boj voditi. Izborno sredstvo v tem boju so posebne pridige glede na tisk, »Presspredigten«, ki so izšle te dni na Dunaju v zalogi »Pije-vega društva« v dveh zvezkih in ki se najlažje naroče potom Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Prvi zvezek obravnava razmerje, ki jc med tiskom in vero, drugi pa obravnava predmet: Protikrščansko časopisje obnavlja na duhoven način trpljenje Jezusa Kristusa. Zlasti te vrste pridige imajo velik vpliv na krščansko ljudstvo. Boj nečednemu časopisju na celi fronti! Sloveoci oD Muri. Vkljub pritisku Siidmarke in Schul-vercina se slovenski živelj ob Muri razmeroma vedno bolj ojačuje. Lep dokaz za to nam je. Ceršak. Samo pol ure od Spielfelda oddaljena vas tik Mure, pa se brani junaško pod vodstvom gosp. Hanca bolj kot nekdaj Port Artur. Število Slovencev v tej občini je od zadnjega ljudskega štetja (1900) napredovalo, a število Nemcev se je znižalo za polovico. Malo nižje.od Ceršaka je slovenska velika občina Selnica ob Muri. Tudi tukaj Slovenstvo vidno napreduje. Polovico te občine je všolano na Šulferajnsko šolo na Sladkem Vrhu (Sussenberg), a ljudstvo ostane vkljub nemški šoli narodno zavedno. Slovenske matere, slovenske kmečke hiše so tu ob meji glavni činitelj, ki ohranjuje slovenski, značaj krajev ob Muri. Sladki Vrh, župnije emureške, je štel leta 1900. še 206 Slovencev poleg 324 Nemcev. Letos se je število Slovencev zopet pomnožilo. Uspeh šulfe-rajnske šole jc v narodnem oziru minimalen. Edino, kar se doseže potom te šole, je to, da se zelo pridno vzgajajo analfabetje. Pa ne samo analfabetje med Slovenci, temuč tudi Nemcev nese malokateri iz te šole povoljne uspehe. V vaseh Frattendorf (Vrata), VViesen-bach (Trata), Rozengrund, Logatec in Nasova so slovenske manjšine zelo izdatne. Če bi se vrglo med te zapuščene reve emureške okolice dovolj poštenega slovenskega berila, posebno nabožnega, pa še Slovenci v teh vaseh ne bodo izumrli. Važna pošto j a n k a Slovencev ob Muri jc skoraj popolnoma slovenska župnija Marija Snežna na Velki. Ljudstvo je še dokaj zavedno. Cmure-ški šulferajnski zmaj v osebi dr. Kraut-gasserja jc stegal svoje kremplje že neštetokrat po tamošnji samoslovcnski šoli. A nobeden poizkus ni šel po sreči. Ta župnija ima svoje Bralno društvo, ki bi lahko bilo velevažen činitelj, a spi lepo pohlevno spanje pravičnega. Na levem bregu Mure je cela. vrsta vasi, ki so bile šc pred 50—60 leti slovensko, kar pričajo imena vasi in njih prebivalcev. Črniše, Lihočka vas, Pilila, Spodnji in Zgornji Rakič, Gozd-(dorf), Obrajna, Gorica i. dr. so dokaz, da so jih sezidali slovenski naši pradedje. Še sedaj se nahajajo v teh vaseh družine, ki občujejo mecl seboj slovenski. Pred kratkim umrli župnik Lopič je mnogo storil in skrbel, da sc je slovenstvo v teh krajih ob Muri ohranilo. On jc razširjal in delil slovenske knjige in časnike, pa tudi zasebno je navduševal svoje rojake. Z Lopičem smo Slovenci zgubili neizmerno mnogo. Okolica mesta Radgone je še bolj slovenska kot Cmurek. Tu imamo v Apačah in Dedoncih Slov. kat. izobraževalni društvi, ki tudi dobro delujeta. V Dedoncih (Dedenitz) se je pri ljudskem štetju naštelo 113 Slovencev in 5 Nemcev. V Potrni (Laafeld) 179 S., 97 N.; v Plitviškcm vrhu 173 S., 9 N.; v Zcnkovcih (Zelting) 129 S.; v Slov. Gorici (Windisch Goric) 122 S., 54 N.; v Plitvici (Plippitz) 66 S., 606 N.; v Zc-povcih (Schopfendorf) 33 S., 544 N.; v Črncih 35 S., 484 N.; v Lutvcrcih (Lei-tersdorf) 15 S., 294 N.; v Alt-Neudorfl 18 S., 689 N. V Radgoni sami se je število Slovenccv letos tudi pomnožilo. Ogrski Slovenci, preganjani od oholih Madžarov, se naseljujejo že kakih 5 let v okolico Radgone in Cmu-reka; pokupili so že do 60 nemških posestev. A vse to se vrši brez vodstva, brez načrta. Dolžnost Slovenske Straže je, da ne pozabi na kraje ob Muri od Spielfelda do Radgone. Možnost je dana, tukaj mogočno kljubovati nemštvu in zaje- ziti njih prodiranje. Torej slovensko ljudstvo, knjige in časnike na mejo! Pokvarjeni spomeniki zaslutiti slovenskih mož. Dragi rojaki! Podpisani odbor »Pisateljskega podpornega društva« je dobil pri svojem občnem zboru, ki sc je vršil dne 16. januarja t. 1., nalog, da pokrene delo, da se spominska plošča rajnkega Antona Linharta na pokopališču pri sv. Krištofu popravi. On je prevel prvi gledališki igri »Županovo Micko« in »Veseli dan ali Matiček se ženi« za slovenski oder; je prevel v slovenščino »bukve od kug in bolezen goveje živine itd.« ter je v svoji zgodovinski knjigi: »Versuch einer Geschichte Krains« opozoril učenjake, ki so tedaj Slovence in njihove sosede popolnoma zanemarjali. Pokopan je bil leta 1795. Od tedaj je spominska plošča vsa izjedena od vremenskih nepogodnosti in hvaležnost narodna zahtev^, da se oddolži svojemu budilcu s tem, da omogoči popravilo spomenika z radovoljnimi doneski. Poleg njega je spomenik J. N. Hradeckega, katerega je ob 251etnici njegovega županovanja v Ljubljani proslavil Fr. Prešeren z znano prigod-nico. Obe plošči ste na istem zidu, ki je tako trhel, da grozi, da vsak čas propade. Zato je treba ta spomenik skupno z Linhartovim na novem zidu popravljenega vzidati. Poleg tega sta, tudi spomenika Matije Čopa in Valentina Vodnika zelo poškodovana, da je treba tudi to popraviti. Ker pa društvo za take namene ne razpolaga z ni kakimi sredstvi, obrača se uljudno do svojih in pisateljev rojakov, da blagovolijo omogočiti popravilo teh spomenikov z radovoljnimi doneski. Ti se bodo objavljali v listih in potrjal njihov prejem. Doneske sprejema g. profesor Anton Funtek, blagajnik pisateljskega podpornega društva. Skupni stroški so proračunani na 540 kron. Prosimo vse slovenske liste, da. blagovolijo ponatisniti ta poziv. V L j ubij a n i, 8. marca 1911 R. P e r u š e k 1. r., tč. predsednik. J. M a c h e r 1. r., tč. tajnik. Anton Funtek 1. r., tč. blagajnik. Obrekovanje. P. L. Goloma: (Dalje.) »Helena«, je nadaljeval markizek iočasi, kakor bi iskal člene za enačbo, je neka dobro znana dama, dika vi-»ke družbe madridske . . . Pariš je leki pruski grof, ki se je naveličal lo-iti mrjasce po Litvanskih gozdih in e prišel iskat romantike v karlistovski ahor . . . Helena je izginila iz Biar-itza in pustila otroke in krščenco in lenelaja, ki pa ni kralj v Šparti, am->nk polkovnik Carlosov, in se tolče par orakov od tukaj, po gorah Guipuzco-c . . .« Baklji sc je otresel ogorek in v tem lipu je mina počila. Zadosti je bilo zlobno sumničenje pga neumneža, čegar domišljavost jc avno prej vzbujala splošen smeh vseh ?ost,ov, in iz vseh ust je privrelo odlič-ho ime Pilar Trelles, do tedaj neoma-iežev no in spoštovano, in slišali so se >'zkli\i začudenja, roganja, zaničevanja, zmagoslavja; in nikomur ni prišlo a uit., da bi zadvomil, ali je to sololi res, in nihče ni premotil ničvredne osebe, ki je to zatrjevala! . . . Zakaj zlo ima v naših časih tako nepremagljivo prepričevavnost, da ima več vere lažnjivec, ki pripoveduje izmišljotine, kakor poštenjak, kadar pripoveduje resnične vrline. Žalostna posledica tega, da trpi ravno moralni čut toliko zavijanja, ki potem spači srce in otopi glavo. Zakaj naša sprijena družba je privajena na ozračje polzlosti in zato se ji zde pri vsakem človeku verjetne vse hudobije in zmote, katerih se čuti krivo v celoti, in zato jih sprejme in razširja in razklada z besno zavistjo umazane pijanke, ki vrže blato na damo v žametu, cla se more veseliti, ko jo vidi nizko kakor samo sebe, omadeževano z blatom, v katerem se sama valja . . . Tako daleč poniža obreko-vavca njegov greh, ki ni bil nikoli zadosti proklet, ta madež celo dobrih, mehkih src, ki ga bo tako strašno kaznoval tisti Bog, ki je mir in ljubezen, pa sodi, da je večnega ognja kriv, kdor pravi svojemu bratu Raka, neumnež! Samo neki star mož, ki so ga veliki beli brki izdajali za veterana, je skočil pokoncu, ko je začul vpitje obrekovav-ccv, in se je približal tolpi ter klical: »To ni res! To je laži« Vendar se jc obvladal, kakor bi se zbal, da nastane kak škandal, in s skoro nadčloveškim naporom je obstal nepremično iin poslušal. Njegovega glasu ni nihče slišal; udušilo ga. jc sto drugih glasov, ki so kriče zahtevali podatkov in podrobnosti o dogodku, v tisti pijanosti, ki prihaja od zavisti in zlobe, ki zahteva obrekljivec krme svojemu jeziku, tako kakor so stari Rimljani v drugačni pijanosti, ki jc bila morda manj vredna obsodbe, zahtevali v cirkusu: Kristjane za zveri! »Gospoda, relata refero!« izprego-vori slednjič markizek in zdelo se mu je, da so njegove govorniške zmožnosti napravile velik učinek. »Gotovo je, da jc imela pred petimi dnevi Helena v svoji hiši v Biarritzu dolge posvete s pruskim Parisom, ki je ravno došcl s karlistovskega bojišča ... Gotovo je, da sc je Helena še tisti večer poslovila od svojih otrok in od vzgojiteljice Misš Black in rekla, da gre z ekspresnim vlakom proti Parizu, kamor jo kliče silno nujno opravilo. Bila je potrta, objokana in — ne prezreti, gospoda! — ni pustila nikomur, da jo spremi na postajo. Gotovo je, da je Helena komaj zapustila svoje kraljestvo špartnnsko, ko je stopila Miss Black v njeno sobo in zagledala na mizi dragoceno torbico iz juhte, a prej je na lastne oči videla, da je gospa vtaknila vanjo potrebni denar za na pot... Dobra Miss Black misli, da jo je gospa pozabila, in ker je upala, da, pride na postajo šc pred odhodom vlaka, pograbi torbico in steče za gospo.., Prazen trud!... Helena jc odšla iz Šparte, a ni prišla na postajo. Miss Black išče, izprašuje, poizveduje, a gospe ni od nikoder. Vlak pride, odide in Miss Black zija za njim z odprtimi ustmi in s torbico v roki, a gospe ni od nikoder... Gre domov, če bo tam našla Heleno, obupano, da je. zamudila vlak, ker jc pozabila denar. Toda. ne Helene ni bilo doma, ne poročil od nje... Novica se raznese, ves Biarritz je pokoncu, in končno sc stvar razjasni. Nedolžna Helena je brez dvoma vlak zgrešila in namesto da bi šla proti Parizu, je krenila proti San Juan de I.ur in se nastanila v Hotel Marsan, kamor je slučajno prišel par ur poprej pruski Pariš ... Noč je bila jasna, ona je. krepostna, on ckscentričen, in od-peljala sta se skupaj v kočiji proti Socoi. kjer sta stopila na ladjo... Eni pravijo, da sla šla s svetilkami ribo lovit. . . . Drugi, da sla jo udarila v Be-rolin, da dosežeta pri kanclerju pomoč za svojega kralja Don Carlosa VII. — To so, gospoda moja, zapletki te drame: vaša stvar pa je zdaj, da si raz-vozljate. kar iz tega sledi. lit markiz si je zavihal i>og»r.jn- VSTAJA V MAROKU. Reforme, ki jih je izvedel sultan Mulej Hafid, so povzročile vstajo rodov severno in južno od Feza. Sultan je poslal na vstaše vojake, ki so jih pa vstaši porazili. Uprli so se vsi rodovi med Alkazarkebirom in Fezom. Vstaši že oblegajo glavno mesto Maroka Foz. Poroča se, da hočejo vstaši odstaviti sedanjega sultana Mulej Hufida in proglasiti sultanom prejšnjega sultana Abdul Azisa, ki ga je strmoglavil Mulej Hafid. Izključeno ni, da bodo še posredovali Francozi. PRED OTVORITVIJO DRŽAVNEGA ZBORA. Včeraj popoldne je zboroval ministrski svet, ki je trajal 4 ure in pol. Obravnavali so v prvi vrsti finančni program, po katerem naj bi se zvišal davek na žganje za 00 kron. Nadalje so tudi razpravljali o možnosti, da zahtevaj vlada še enkrat trimesečni začasni proračun, v »Poljskem kolu« imajo zdaj neko poclkupovalno afero, v katero je zapleten posl. Paduch, ki je izjavil, da res ni vse prav, kar je storil, a da ima. na vesti le lahke grehe, PROTIKATOLIŠKA GONJA NA PORTUGALSKEM. Framazonski portugalski ministri so sklenili, da ustavijo plačo škofa v Oportu in ga pregnati s Portugalskega, ker je ukazal kljub framasonski vladni prepovedi duhovščini razglasiti pastirsko pismo. DEMONSTRACIJE V RUSIJI OB JUBILEJU OSVOBODITVE KMEČKEGA STANU. Jubilejno slavijo osvoboditve ruskega kmečkega stanu je imelo zgolj oficielen značaj. Policijo so ob tem slavijo zelo pomnožili, da onemogočijo demonstracijo. Proti časopisju so zelo ojstro nastopili. V Omsku so zaprli za tri mesece glavnega urednika nekega lista, ker je objavil neki članek povodom osvoboditve. V Kijevu so zaprli glavnega urednika nekega lista za dva meseca. VOJSKA MED TURČIJO IN RUSIJO. Neki peterburški list poroča, da je Izjavil admiral Skrydlov, da grozi Rusiji vojska od turške strani. Avstro-Ogrska da liujska proti Rusiji Turčijo ravnotako, kakor hujskajo Japonci Kitajce. Turčija se pripravlja na vojsko, zato mora tudi Rusija ojačiti • svoje črnomorsko brodovje in zgraditi vsaj šest dreadnoughtov po tipu avstrijskih. PROTIEVROPSKI NEMIRI NA KITAJSKEM. V Mukdenu so Kitajci nabili letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj izžene Evropejce. Velike čete Hunguzov ropajo po cestah med Mukdenom in Hnah-Tjetinu. Med Kitajci se razširjajo oklici, ki med drugim pozivajo Kitajce takole: Zanašajte kugo v naselbine tujcev. Kitajci okuženi po kugi lahko store domoljubno delo, če okužijo sovražne Evropejce. Nadalje se bojkotira an- joče brke, pristavil na konec, svojega govora šo slovesen dixi, v falzetu, in je prepustil svojim poslušavcern, da si vsak sam naprej plete, kako se mu zdi najbolj primerno, potem pa vsi skupaj spletejo vrv, s katero bi zadavili čast te gospe, ki jc imela nacl sabo eno samo krivdo, — dobro pomnite, uboge ženske, — namreč nesrečno čast, da je prestopila s svojo eleganco in lepoto ono nevarno črto, kjer občudovanje neha in na njeno mesto stopi zavist ... IV. Dokler je markizek govoril, si je stari gospod z belimi brki grizel ustnice, se obračal na peti kakor ves iz sobe; los si ni pulil iz glave, ker jo bil plešast. Drug star mož vsakdanjega obraza in ne prav skrbne vnanjosti, je sedel blizu njega. Poslušal je razgovor, kakor kdo posluša dež, in po njegovem apatičnem ribjem obrazu se ni dalo uganiti, ali spada med tista sebična bitja, ki vidijo, da se bomba razleti in ne prebledijo, samo da njih ni noben drobec zadel; ali mod tiste malodušne ljudi, ki vsled svojega, podrejenega stališča ali vsled neke strahopetnosti nikoli ne nastopijo v obrambo prijatelja proti mogočnemu nasprotniku. Ril je vojvodov oskrbnik. K temu človeku je stopil v dveh skokih oni z belimi brkami, kakor da ga je hipoma »preletela neka misel, in ga j<> prijel za roko in mu začel natiho-ma nekaj praviti. Ta so jc z veliko slož-nostjo postavil na noge; oni ga jc rinil do vrat in mu pri vratih še dostavil: »Pojte in hitro se vrnite, gospod Matija; in vojvodko dobro obvestite... jaz bom že pridrževal te kače,« (Dalle.) gleško blago in dela za ligo v obrambo domovine. Volivcem kmečkih občin v sodnih okraji Trebnje, Lilija, Višnja gora, Radeče, Mokronog in Žužemberk! Dne 19. t. m. imate voliti novega deželnega poslanca. Vaši zaupniki so se zjedinili na gospoda IVANA VEHOVEC-A, župana in posestnika v 2 u ž e m b e r k u. Drage volje Vam priporočamo njegovo izvolitev, ker vemo, da bo mož na svojem mestu. Volivci! Kot zavedni pristaši Slovenske Ljudsko Stranke idile dno 19. t. m. na volišče in oddajte svoje glasove složno za kandidata S. L. S., ki je gospod IVAN VEHOVEC, župan i n posestnik v Ž u ž e m b e r k u. Z Bogom za ljudstvo ! V Ljubljani, dne 6. marca 1911. Z vršil ni odbor S. L. S. Dr, Ivan Šusteršič, ♦ č. načelnik stranke. XXX Volivci kmečkih občin v sodnih okrajih Trebnje, Litija, Višnjapora, Radeče, Mokronog in žužemherk. Opozarjamo Vas. da dobro pazite na svoje legitimacije, ki jih je treba k volitvi seboj prinesli (brez legitimacije ni mogoče voliti). Pazite na glasovnice, ki jih je treba izpolniti pravilno: Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Tudi pri tej volitvi je volivna dolžnost in mora vsak voliti. Zato vsi kot en mož na volišče za kandidata Slovenske Ljudske Stranke! Dnevne novice. r Dvorni svetnik Ploj je čutil potrebo, da je tožil naš list in dr. Triller jo na nedeljskem shodu na naslov ljubljanskih porotnikov upil, da je Štefe, z »nečednim namenom« »utekel preteči obsodbi zaradi častikraje«. -— Sodbi ni nihče utekel, pač pa je podan tako obširen dokaz resnice, da so moro nečednost iskati le na strani dvornega svetnika Ploj a. Toliko v blagohotno pomirjen je dr. Trillerja, ki ima čedno nalogo braniti po shodih poslance iz »kluba ločenih katoliških mož« in ki menda ve, zakaj na nedeljskem shoclu z lju-benskimi akti obteženega Ploja ni imenoval. Zato ga pa danes mi imenujemo, da bo vedelo občinstvo, v kaki družbi jc dr. Triller in ker jc ta družba tudi za Plojeve volivce jako poučna. Kar se tiče drugih clr. Trillerjevih napadov na naš list, je nam le v čast, da smo vedno radevolje popravili krivico, ako smo jo slučajno in nevede komu storili. — Če želi clr. Triller izvedeti, kdo jc pa res nedavno pod klop zlezol, pa naj sebe vpraša, kako sta on in »Narod« morala pod klop zlesti pred g. Lončaričem. Zato naj dr. Triller svoje aroganco v bodočo nekoliko omeji, vsaj ve, cla po aro-gancah vedno njega glava boli. Župani, načelniki zdravstvenih odborov ter načelniki cestnih odborov, kateri želijo nalagati denar v Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani, naj kratkim potoni pošljejo hranilne knjižice na omenjeno hranilnico, katera sama preskrbi pri deželnem odboru devinkulacijo in vinkulacijo knjižic. Ona tudi denar brez zgube obresti pri različnih denarnih zavodih pravočasno dvigne ter istega naloži na nove knjižice Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani. Pripomni se, da je ta hranilnica pupilarno varna, ker so sme pri njej tudi nalagati denar mladoletnih. — Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani. Ljudska knjižnica v šmihelu. — Izjava. 7. liberalci tako no polemiziramo, z »Jutrom« že pricipijelno ne, odgovorni smo samo članom našega društva in tem v pojasnilo glede zadnjega napada na tajnika našega društva, g. kaplana Frohlicha, izjavljata podpisana: Prvič, cla je g. tajnik izročil čisti dobiček igre blagajniku, drugič, da je blagajna do zadnjega vinarja popolnoma v redu, tretjič, da so g. predsednik ni čisto nič jezil zaradi denarja. ampak je izvedel šele od drugih, da ga jo blagohoteči dopisnik »Jutra« viel el jeznega, četrtič, na j nam naši dru-štveniki nc zamorijo, da na. morebitno napade ne bomo več reagirali, ker so res ne izplača, jc prosmešno. Vsak naj pomota pred svojim pragom. — Josip šušteršič. t. č. predsednik; dr. Vinko Sarabon, t. č. blagajnik. K nesreči v ViŽmarjih. Sod ni j- sko zdravniška komisija je pri včerajšnji obdukciji dognala, da je bil mladenič Ivan Baštolc vendarle ubit. Zadaj na lobanji je bila nad 10 cm dolga raz-I>oka. dokaz, da je bil udarjen nosilno. Izključeno je, da bi se pri padcu iz kolesa mogel tako pobiti. Seveda seclaj razne govorice krožijo po vasi. Ivan Ba-štolc se je preteklo nedeljo zvečer v večji družbi pripeljal z vlakom iz Ljubljano v Vižmarje ob pol 11. uri zvečer. Zadnji se jc ocl njega poslovil Anton Kregar. Planinškov mizarski učenec, ki se je tucli pripeljal s tem vlakom, ve povedati, cla jc šel po isti poti domov, kjer se je zgodil zločin in da je pod Kre-garjevim kozolcem videl stati dva moška in jih slišal godrnjati. Bilo ga jo groza, zato je hitel naprej no do bi bil oni dve moški postavi spoznal. Govori sc tudi, da sta ta dva najbrže čakala nekoga druzega. Gotovega sc še nič ne ve. Orožništvo pridno poizveduje. Nesrečni Baštolc jo bil ob veliki udeležbi ljudstva pokopan danes dopoldne. — K polomu v Novem Mestu. Tovarnar za usnje in posestnik A. Hočevar iz Nov. Mesta ni otvoril o svojem pasiv. premoženju niti sam niti njegovi upniki konkurza, kakor napačno poroča »Laibacher Zeitung«. Hočevarjovo imetje so njegovi upniki sodnim potom zarubili. Iionkurz je le naznanil, kakor smo poročali trgovec Ogoreutz, kateri ga jo moral naznaniti le vsled tega, ker je Hočevarju preveč žiriral. Hočevar, Ogoreutz in veleposestnik Smola iz Grabna pri Rudolfovem, bili so takozvani kompanjoni opekarne v Žabji vasi, pri kateri so boje radi slabo glino izgubili precejšnje vsote. Razume se samoposebi cla za lumparije svojega brata Antona, državni poslanec clr. Janko Hočevar ni odgovoren. Tucli moramo konstatirati, cla državni poslanec clr. Hočevar ni nikdar na brozi igral in da s svojim bratom ui nikdar ničesar špekuliral. — Žrtva »Glavne posojilnice« oziroma Megliča je trgovec Luka Brus v Spodnji Idriji. V ponedeljek popoldne so zaprli prodajalno; konkurz je napovedan. — Kam plovemo? Iz Postojne se nam piše: Prav izpod peresa ste mi, velecenjeni g. urednik, vzeli besede, katero ste v številki 37. Vašega lista zapisali med dnevnimi novicami v notici »Učiteljska tiskarna« in »Jutro«. Da, res, vun z vsem, kar se tiska v taki tiskarni, katera z mrzlim cinizmom izdaja »Jutro«, ki dan za dnevom ome-tava z blatom vse, kar se ne klanja mladinom. Živimo v Postojni, v kraju, ko j i je odprt ljudskemu prometu in širom po svetu znan zaradi podzemeljskih naravnih krasot ter je prebivalstvo ravno zato navezano in več ali manj odvisno od obiskovalcev. Menda bo to tudi vzrok, da je »Jutro« obrnilo svojo pozornost na Postojno ter trosi na široko — seveda večinoma brezplačno — svoje vrste izobrazbo in kulturo. A da je list zanimivejši in bolj čitljiv — se razumeva — mora ctona-šati pikantnosti iz domačega kraja. Zato pa figurira v njem sedaj glavar, sedaj okr. sodnik in za izprernembo zopet c. kr. šolski svet, ako kaj ukrene, kar mladinom nc ugaja, ne glede na to, ali je resnično ali pa iz trte zvito in zlobno prikrojeno — glavna stvar je, da vleče. Pri vsem tem pa ta listič in njegov sodrug »Slovenski Dom« prav nič ne pomislita, da prebivalstvu neizmerno škodujeta na ugledu pred svetom! Kaj bi ne bilo pametneje, da bi se delalo s skupnimi močmi v korist kraja, v katerem živimo, kakor pa, da se blatijo oblasti v takem časopisju, samo zato, ker ne plešejo tako, kakor nekateri hočejo. Hic Rhodus, liic salta! — Tržaška občina podedovala milijon kron. Baronica Cecilia de Ritt-rneyer, ki so jo pokopali v soboto, jo zapustila vse svoje premoženje, ki znaša približno en milijon kron tržaški občini v svrho, da ta sezida zavod za slepce. — Smrtna kosa. V Gorici je umrla ga. Helena Pavlica, mati c. in kr. vojaškega višjega intendanta Josipa Pavlice in poštne uradnico Pavlo Pavlice. — V Ricmaniih bo po preteku osmih let zopet običajni shod o sv. Jožefu dne 19. marca. Verniki se še spo-' minjajo tc slavne božjo poti na obalih sinje Adrije, ko so v mnogobrojnem številu prihajali počastit sv. Jožefa. Ker so sedaj razmere zopet urejene, zato se bo letos o tej priliki obhajala tridnovnica. - Iz c. kr. orožniške službe. Posta-jevodja titularni stražmojster deželnega orožniškega poveljstva št. 12, Anton Kokel, je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem, ker je z lastno nevarnostjo rešil nekega otroka smrti v požaru. — Titularni stražmojster istega orožniškega poveljstva, Franc Tclbnn, je dobil pohvalno izpričevalo v prizni nje, ker je izsledil nekoga morilca v j rednih okoliščinah. — Iz Idrije. Z ozirom na članek cenjenem listu »Slovenec« z dne 7 nuarja t. 1., pod zaglavjem »Božiči] imenovanja in darila«, mod idrijskin novicami, blagovolite v zgoraj imeni vanom listu sporočiti sledeče: Ni re da bi bilo 18 rudarjev in pozneje še rudarjev povišanih v paznike!!!, rei niča pa je, da so isti povišani le državno službo, kot boliše kvalifit rani delavci, oziroma pisarji v sniis] zakona ministrstva za javna dela dne 25. fobr. 1910, št. 442/14-XVII-19( Dekreti dotičnih vsebujejo slodei vsebino: ...Ich verleihe Ilinen ein von der mit Erlaft des k. k. Ministi riums fiir offcntlicho Arbeiten vot 25. Februar 1910, Zahl 442/14-XVII-19( fiir bober qualifizierte Arbeiter syst misierlen Staatsdienerstellen mit dei gemii 0 Gesotz vom 25. September 190 R. G. BI. Nr. 201, fiir Diener normierte jahrlichen Bezugen der I. Gelialtsstu' als 900 K Gehalt, 270 Iv Aktivitat zulage und 50 K Dienstkleidaqu valent. — Iz Mokronoga. Kar šestkrat novem letu je že nastopila naša, šo ska mladina na odru ter pokazala, zmore pridnost, vztrajnost in ljubeze do učenja. Zlasti šesti razred je bil pi polnoma kos svoji nalogi. —- Zadnj nedeljo je uprizorilo tukajšnje izobri ževalno društvo igro »Sveta Neža Prav dobro jc izpadla tudi ta igrail) vsak je pokazal veselje do dela ii zmožnosti, ki tiče v našem ljudstvf Udeležba obila, vselej natlačeno polni tudi dohodki precejšnji, ki so namenjt ni le za šolske namene. Da pa imam stalen šolski ocler, gre zasluga v pn vrsti našemu g. nadučitelju Pirnati g. župniku Bukovvitzu in g. kaplan Žitniku. Gospod nadučitelj je sproži prvi misel za stalen oder, v čemur $ je gospod župnik izdatno podpiral, gospod kaplan pa je izprosil lesa f tako stoji sedaj zares lop oder z nap som »V slogi moč«. — Da pa so igr tako impozantno uspele, je zaslugaij prvi vrsti gdčne. učiteljice Košenitij a tudi vse ostalo učiteljstvo je prip moglo do takega uspeha v ti ali oi zadevi. Čast in hvala mu, zlasti p gospodični Košenini, ki se je tolik žrtvovala in trudila. Vidi se, da zavladala lepa sloga v naši šoli, si edino v slogi in v vzajemnem delovi nju je moč in v moči rešitev. — Drrfštvo za otroško varstvo idrijskem sodnem okraju priredi di 25. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v teli vadnici c. kr. rudniške ljudske šole Idriji občni zbor. Na dnevnem redu ji 1. poročilo, 2. volitev 11 odbornikov i 5 namestnikov, 3. slučajnosti. — Kako je v Zagrebu brivski mo ster sleparji s kuhanim vinom. V Zi grehu so prod clncvi zaprli brivskeg mojstra Albin Mokroviča, ki je vab; kmete v svojo brivnico, kjer jih je na pojil, cla je dobil od njih podpise na raz ne menice. Imel je tudi svoje agent ki so mu pomagali loviti nesrečne žr ve. Navadno se je ponudil kmetom, d jim preskrbi posojilo, na,kar jih je upi janil s kuhanim vinom, dobil od njil podpise, namesto pa, da bi dobili kme t je denar, so dobili po preteku meničn dobe poziv od denarnih zavodov, na plačajo toliko in toliko sto ali tiso kron na podpisane menice. Mokrovi je lovil že nekaj let svoje žrtve na ti način, končno pa mu je izpodletelo, ii prišel je v roke pravice. Vino, s katera jc brivec napajal kmete, je bilo rei drago. — Ponesrečil je na Zg. Koroškem Untertvvongu tesar Slovenec Josij Skok, star 23 let. Kakor ponavadi j šel v nedeljo v družbi z Ivanom, Aloj zijem, Hermanom in Leopoldom Kolen coni kupovat hrano za črez teden omenjeno vas. Omenjeni so vsi doni z Lokvi nad Gorico. Ko so se vračal ter šli navzgor po strmini, mu je zdrs nilo na ledu, da so je podrsal kakih M metrov navzdol in zadel ob kameri vslecl česar je po 14 urah umrl. Poko pali so ga pri tamkajšnji cerkvi. — Zopet samoumor vojaka. V Ka nalu se ie ustrelil v soboto desetnik ondotnega lovskega oddelka. Bil je, pri računskem oddelku, kjer jo poneveril neko vsoto. Ker so mu prišli na sled, si je ustrelil. To je po novem letu že tretj samoumor med kanalsko posadko. — Tatvine v Gorici. Neznani tatov so v ulici Luigia nekomu Volčiču prec osmimi dnevi ukradli dragocenosti % 240 K. Volčič je tatvino opazil šc lo se daj. — V ponedeljek zvečer je policiji prijela 171etnega Rudolfa Fabijana i Bat in Šo nekega drugega zapeljanegi fanta, ki sla na Corsu v več kletel kradla vino. Oba sta bila pijano. -Aretiran je bil 251etni Alojzij Čevdel iz Gorice, ki jo na Gorjanovem vrt' ukradel zelenjavo. Odnesti je hotel z' 12 K blaga. Človek je še nekje drugje ,okraclel 200 kosov »brokoli« v znesku jO K. — Grajenje belokranjske železnice ie bode pričelo, kakor se čuje, v za-jetku meseca avgusta t. L Pretečem leden so delovale obhodne komisije ter e bodo ta dela zopet pričela prihodnji eden. — (Jnirla je pri Sv. Jakobu v Trstu ospodična M i m i c a ( i o d 11 i č. — Cerklje pri Krškem. Danes je lukajšnji lovski paznik cerkljanskega ova z roko vlovit goloba pismonoša. 5olob ima na desni nogi na aluminiju jedeči napis: »Wien 499 T. M.« »Slovenska Straža« ima z izvrše-lanjem svojega programa, ki sc glasi: lelo za obmejne Slovence — veliko pola. Veseli jo pa, cla ima s tem delom veliko lepih in trajnih uspehov. Da te število Slovencev v št. llju na pri-oer prav nepričakovano visoko po-kočilo, je gotovo v zelo veliki meri [speh dela »Slovenske Straže« v Št. lju. Uspehi navdajajo »Slovensko Itražo« z veseljem do nadaljnega de-^t in z nado na boljšo prihodnjost ob-nejnili Slovencev. Toda uspehi morajo liti čim dalje večji in delo čim dalje jolj intenzivno. Da se pa to more zgo-liti, jc »Slovenski Straži« treba vedno ifefjih dohodkov. Zvišali so bodo, če bo fsak naš somišljenik kupoval in pri snancih priporočal blago, ki jc na pro-laj v korist obmejnim Slovencem — v irvi vrsti imenujemo tu »Kolinsko ka-vino primes« v korist obmejnim Slovencem. Čim več te kavine primesi se K) prodalo, tem večja bodo sredstva (Slovenske Straže«, ki bo z njimi vršila svoje delo za obmejne Slovence, iato naj vsak naš somišljenik smatra !a svojo dolžnost, da kupuje samo »Kolinsko kavino primes« v korist obmejnim Slovencem. Pri nakupovanju je treba paziti na to, da ima vsaka fkatljica pečat »Slovensko Straže«. Ljubljanske novice. lj Veliko, brezplačno skioptično predavanje bo jutri zvečer ob pol osmi uri v veliki dvorani »Uniona« o vele-važnem stanovanjskem vprašanju. Predava dr. Jure Adlešič. Vhod v dvorano iz Frančiškanske ulice. Vabimo k obilni udeležbi! lj Kako jih boli! Liberalci so agitacijo za volitve v občinski svet. pričeli s stvarmi, ki nimajo z občinskim gospodarstvom prav nobenega stika. Tako so kazali liberalni govorniki na jiekem shodu na. Dolenjski cesti dr. Pc-zanovo fotografijo kot mladega Savana, kakor bi bila. taka fotografija v kaki zvezi s slabim gospodarskim razvojem Ljubljane. Na shodu v Ljudskem domu se je tako liberalno agitacijo osmešilo s tem, da je Štete liberalcem priporočil, naj raje svojim vernim kažejo zanimivejšo fotografijo, ki je igrala tudi vlogo pri ločitvi zakona bivšega. župana. Tako so liberalci s fotografijo okolu hodili in so s fotografijo pod nos dobili. Človek bi mislil, da lljudi, ki so s fotografijami pričeli, mora le veseliti, če se prične konkurenca za fotografije. Sedaj pa so vsi liberalci, kar jih je šc pod zastavo dr. Triller jeve ošabnosti, kruto razžaljeni, češ, da se je drznil kdo stopiti čez družinski prag Ivana Hribarja — katerega pa pravzaprav ni, k e r g a j e s a m r a z-drl. Liberalci sedaj cvilijo po starih ftotah — napad a j o , ko pa dobe klofuto nazaj, pa pravijo, d a jih boli! Naj bodo le nekoliko ponižnejši »pri jatelji« Ivana Hribarja! Priznati mora vendar ta gospoda, da smo po družinskem življenju Ivana Hribarja doslej presneto malo brskali in da o raznih in različnih stikih nismo doslej niti govorili. Izražali bi le mnenje, da bi bilo na čast stranki, ki sedaj tako lovi ženske glasove, ako bi pred, ob in po ločitvi zakona napram zastopniku b o 1 e Ljubljane nastopila v obrambo uboge žene in da. bi branila t u žensko čast, žensko pravico in ženski ponos. Značilno za li beralno stranko je, da sc ni našel v njej niti en človek, ki bi vsaj toliko govoril za žaljeno ženo, kot so liberalni govorniki v nedeljo govorili o Ivanu Hribarju. Pa to jc stvar okusa, kakor jc tudi stvar okusa, na katero stran se pljuje. Mi nismo bili nikdar prijatelji osebnih napadov. Zadnji čas pa liberalni listi priobčujejo same osebne napade, zato naj se ne čudijo, čc pri tem mineva naša potrpežljivost! lj I. delavski tečaj J. S. Z. se je tudi včeraj izvrševal natančno po urniku. Predno so pečamo z včerajšnjim dnem I. slovensko delavske univerze, Moramo popraviti naše včerajšnje pomočilo v toliko, da diskusijskemu večeru v ponedeljek ni predsedoval po-"lancc Gostinčar, marveč poslanec dr. Korošec. Včerajšnja predavanja jo otvoril dr. Franc Derganc, ki predava o •socialni hmiieni. Podal je vodilna na- čela socialne higljenc, nato pa prešel takoj v praktične podrobnosti svojega referata. Priporočal je staršem, da naj sc prizadevajo si pridobiti dobre lastnosti, ker vplivajo njih lastnosti tudi na otroke. Na človeka vpliva ves živi in mrtvi svet. Najvažnejši je pa zrak, ki ga pokvarja para, bakterije, dim, gnjiloba, prah, blato, posek, kar vse vpliva na človeško zdravje. Končno je opisal jc vodo in njo vpliv na človekovo zdravje. Od 9. do 10. ure je predaval poslanec Gostinčar o socialnem zavarovanju. Poljudno je pojasnjeval določila nameravane nove bodoče postave. Od 11. do 12. ure dopoldne jo predaval dež. odbornik dr. Evgen Lampe o osnovnem temelju delavskega združevanja. Pojasnil je temeljna načela liberalizma, socialne demokracije in krščanskega socializma. Popoldne od 2. do 3. ure je predaval stolni vikar Luka Smolnikar o predmetu: Delavec v društvu. V prvi vrsti naglaša, kako važno da je združevanje v delavskih izobraževalnih, političnih in po drugih organizacijah. Nato jo podrobno obrazložil dolžnosti, ki jih imajo posamezni društveni funkcionarji v društvu. Nato so si ogledali udeleženci tečaja pod vodstvom tajnika Katol. tiskovnega društva g. L. Smolnikarja Katoliško tiskarno. Od 5. do 6. popoldne je pa predaval dr. Ferdinand Tomažič. Dan jc zaključilo zelo dobro obiskano predavanje S. K. S. Z. Predaval jc urednik Izidor Cankar, ki je opisal London in Angleže. Udeleženko in udeleženci tečaja so zelo zadovoljni ž njim. Kako cla so ukaželjni, kaže okolnost, da je moral n. pr. včeraj opoldne med odmo-rom ravnatelj Remec, ki vodi tečaj, na splošno željo še predavati in obrazložiti, kako da se merijo vodno sile lj Urnik J. delavskega tečaja J. S. Z. v Ljubljani v četrtek 9. m*rca. Od S. do 9. ure: Dr. Franc Derganc: Socialna higijena. Od 9. do 10. ure ravnatelj »Zadružne zveze« Ivan Traven: Delavske gospodarske organizacije. Od 10. do 12. ure: Deželni odbornik dr. Evgen Lampc: Osnovni temelj delavskega združevanja. Popoldne: Od 2. do 5. ure Ogledovanje tobačno tvornice. Ocl 5 clo 0. ure: Dr. Ford o Tomažič: Bolniško in nezgodno zavarovanje. Zvečer: Ob pol 8. uri predavanje S. K. S. Z. s skiop-tičnimi slikami v veliki dvorani »Uni ona«. Predava dr. J. Adlešič: Delavsk; stanovanja. lj Lep dar. Znani prijatelj slovenskega katoliškega gibanja, radeški grasčak vitez pl. Guttmannsthal, ki je že svojčas radeškemu Orlu veliko naklonil. je daroval Zvezi Orlov v Ljubljani krasna kipa Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa in Svetega Očeta papeža P i j a X. Kipa se postavita v novi telovadnici ljubljanskega Orla v »Ljudskem Domu« Plemenitemu darovalcu zahvala vseh Orlov! l j šentpetersko prosvetno društvo šicje večer 3. 1. m. med najlepše, obiskal nas jc g. dr. Krek, zvest obljubi, ki jo je dal društvu. Dasiravno so ljudje šole zadnji čas zvedeli za predavanje, so vendar popolnoma napolnili prostore društva. V poljudnem govoru nam jc g. dr. Krek očrta! v jasnih potezah postanek in razvoj izobraževalnih društev. Bogat na izkušnjah, — 011 je stal ob zibelki vsega društvenega dela, — je započel leta, 1894. delo, ki rodi po celi Sloveniji tako lepo sadove. Omenil jc v začetku svojega govora tudi prvi početek javnega društvenega dela med Slovenci, ki jo obstojalo v ustanavljanju političnih društev in čitalnic, katere zadnjo pa niso za razvoj slovenskega ljudstva nikakega pomena, ker tu se ni poznalo ljudstva, nižjih slojev, ki so hrepeneli po izobrazbi, a jim gospoda tega niti privoščila. ni. A razmero so sc kmalu temeljito izpremenile. Potreba vzgojo in izobrazbe je ustvarila naša izobraževalna društva. Prijatelji ljudstva so izprevideli, da je človeku potrebna vzgoja tudi izven družine, kajti ta jim ni več nudila tistega, kar bi bilo članom potreba. Čimbolj so ljudje izgubljali pojin krščanskega zakong., tem bolj je padalo pravo družinsko življenje, z njim tudi otrokova vzgoja, katerih posledice so se kmalu pokazale. A tudi izobrazbe jo potreba človeku, gospodarsko vprašanje je stopalo vedno bolj na dan, sililo jo človeka takorekoč, da se pouči o tem ali onem; kje drugod naj bi iskal pomoči, kakor v naših izobraževalnih društvih, kjer se lahko pouči o posameznih vprašanjih s pomočjo berila ali predavanj. Stavba, katero so začeli zidati ljudski prijatelji, stoji na dveh močnih stebrih, to sta vera in narodnost, pojma, ki sta. norazdruž-Ijiva. To so glavne misli, katere je razvijal g. govornik; le žal, da nc moremo priobčiti dobesedno njegovega predavanja, vsi pa smo mu iz srca hvaležni za njegova izva jan ja. Preuričan na i bo, da bodemo sedaj še bolj vedeli presoditi, kjer je pravo ljudsko delo in kje samo kričanje in zabavljanje. Društvo je pa izftJoVa pokazalo, cla hoče huditi po potih vzgojo in izobrazbe, stremiti za ciljenj1: fliapraviti iz svojih člhhov zavedne in značajne ljudi. S tem so bomo pcfkafaali hvaležne onemu, ki nam je fonnl priliko za dosego teh ciljev. lj Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza, skupina Ljubljana, jo imela predvčerajšnjim ob G. uri popoldne letni občni zbor v »Ljudskem Domu«. Občnega zbora so se udeležili tudi državni in deželni poslanec dr. Korošec, državni in deželni poslanec dr. Krek in državni poslanec .ložef Gostinčar, ki so vsi trije tudi na zborovanju govorili o potrebah in težnjah tobačnega delavstva ter tucli obljubili podpirati na pristojnih mestih na Dunaju zahtevo tobačnega delavstva. Zbo-rovalci in zborovalke so jih burno aklamirali. Nad vso zanimivi ste bili poročili tajnico gospodične Blejčeve in blagajnico gospodične Čcšnovarjeve, ker jasno dokazujeta, kako je ljubljansko kršč. soc. tobačno delavstvo napredovalo. Ljubljanska skupina ima 1200 udov in jih jc samo v letu 1910. pristopilo novih 208. Res je, kakor jc rekel dr. Krek: »Kdor je tako nespameten, cla gre s socialnimi demokrati, ki ob vsaki priliki propadejo, naj kar gre, — branili mu 110 bomo.« No, kakor pa. je razvidno iz poročil odbora, je malo tako neumnih. Obširnejše poročilo prinese »Glasnik tobačnega delavstva«. lj Po toči zvoniti je prepozno, V ponedeljek so sklicali trnovski liberalci sestanek ptičarjev. Klobasali so nekaj in se opravičevali, a niso mogli dosti do besede, kajti ogorčeni trnovski ptičarji so jim dali krepko pod nos. Sedaj so menda 11 h jasnem, kaj cla so storili. Zanaprej se bodo clobro premislili, sklicati še kak ptičarski sestanek. lj Policijski pes mestne policije prvikrat pri vlomu! Mestna policija ima sedaj tudi brihtnega psička, kateremu je usojeno, cla bo sodeloval pri odkritju zločincev. Ta Heksel odkriva z vsakim dnevom večje zmožnosti in ni čuda. ker ga vsak večer pol ure »na bukve učc«. Prvi njegov nastop jc bil po vlomu v šentpetrsko cerkev in tu je prijel takoj za nekaj, kar dela vso čast njegovi razboritosti in kar bo spravilo v veliko zadrego predrznega, a nekoliko n e p r e v i d ne g a vlomilca. Tako temel jito bi noben policist nc napravil. kakor je napravil ta nadepolni psiček, zato ni čuda, cla bo morda tako, kakor sedaj pri domobrancih, tudi pri most. policiji pes bolje plačan, kot stražnik. Psička so pripeljali v št. pe-lersko cerkev naj voha za zločincem. Ivužek prične vohali, vedno bol j mu je dišalo, vedno bol j pomembno jc migal psičkov repek. Na krat. je imel res nekaj, kar je izgubil zločinec. Toliko tr-dovratnosti, kakor nam zatrjujejo stro-kovn jaški očividci, doslej ni bilo opažati celo pri berolinskih že popolnoma, izdreseranih policijskih psih, kakor pri temu psičku, ki je v šentpeterski cerkvi svoje lepo, ljudomilo delo še le pričel. Psa ni bilo spraviti proč od delikatno pomembno najdbe in obrnil so je nazaj k svojemu gospodarju šc le, ko jc sam vse do konca dognal: namreč kos špe-ha, katerega je vlomilec izgubil, katerega jo pa prebrisani policijski psiček toliko časa vohal, da je vsega, spravil pod mlade zobe. Pa naj kdo reče, cla to ni brihtna živalic«, ki sc temeljitejše kot vsak policist razume na sledove zločincev. Ker jo pa silno neverjetno, da bi vsak tat. kos špeha zgubil, sc bo tudi tej ubogi talentirani pari, na magistratu slabo godilo. lj K slučaju črnih koz. Zdravstveno stanje za kozami obolelih in v bolnici z« silo izoliranih dveh delavk jc dosedaj povoljno, akoravno jc njih obolenje rosno in opasno. Kak nov slučaj se clo sedaj ni pripetil, kar dokazuje, kako uspešna jc izolacij« in desinfekcija, čo se hitro izvede. Pred leti, ko higion« še ni bila tako razvita, je skoraj vsak posamezen slučaj ko/, prouzročil večjo epidemijo, danes p« se čosto posreči, zadušiti bolezen v kali. Velik napredek jo tucli. da uvidov«, občinstvo korist cepljenja. Danes sc je že precejšnjo število l judi udeležilo javnega cepljenja v »Mestnem domu«, p« tudi privatno imajo zdravniki po mestu obilo opravit« s cepljenjem. — Pri tej priliki zdi se nam umestno, spregovoriti par besedi o črnih kozah. Mnogi mislijo, d« jo lo bolezen za-se in pravijo: »Navadno kozo sem že imel, črnili pa še no« — pri tem p« zamenjavajo koze z noricami ali ovčjimi kozami, ki so lahka otroška bolezen in ki ne nudijo varstva proti pravim kozam. Črne kozo so le posebna vrsta pravih koz, pri kateri nastopajo krvavitve v enojne mozolje, vsled česar zadobo ti črno barvo. Ker so tc krvavitve posledica posebno hude infekcije, so seveda bolniki s črnimi kozami izpostavljeni večji nevarnosti. Pri večjih epidemijah opažamo vsopovprek kozo z navadnimi gnojnimi mozolji, pa take z mozolji, ki so vsled krvavitve postali črni. Proti zopetnemu obolenju je za nekaj let zavarovan lo oni, ki je prestal prave kozo; norice pa so lahka otroška bolezen, ki nima s kozami prav nobene zveze. Kdor je koze prestal pred več leti ali pri komur jo od zadnjega cepljenja sem preteklo žo sodom let, t« stori pametno, če so d« sedaj znova cepiti. Na vsak način pa je v očiglecl preteči nevarnost i potrebno cepiti vse one, ki šo niso bili cepljcni ali ki so bili brez uspeha cepljeni. 1 j Glavni nabori za mesto Ljubljano sc letos najbrže vrše še lo 1., 2. in 3. maja. lj Naborne komisije. Dne 6,. 13., 20. in 27. marca, potem 5. in 12. aprila bodo uraclovale stalne naborne komisije. Delovanje omenjenih komisij ni omejeno zgolj n« naknadne nabore, marveč se jim lahko predstavijo tudi taki naborniki, ki pridejo letos k naboru, zlasti taki, ki so se vrnili iz inozemstva v domovino ali, ki iz posebnih ozirov vrednih razmer žele odpraviti nabor precl rednim glavnim naborom, če vlože prošnje na pristojne politične oblasti. lj »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko« vabi vso svoje p. 11. člane na svoj redni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 11. sušca 1911, ob 7. uri zvečer v hotelu Štrukelj v Kolodvorski ulici. lj Razpisana ustanova. C. in kr. 111. korno poveljništvo je razpisalo z dne l. t. m. ustanovo feldmaršal-lajtenanla Karla pl. Tegetthoffa za leto 1911. Pravico ti o tc ustanove imajo oni invalidi 27. in 47. pcšpolka, kakor tudi teh lovski bataljoni, ki so bili v vojski ranjeni, ali ki so postali zaradi vojnih štrapacov z« delo nezmožni in so bode pri podelitvi vpoštevalo tucli moštvo 7., 17., 87. in 97. pešpolka in teh lovskih bataljonov. Tudi invalidi, ki so v vojaškem invalidnem pre-skrbovališču na Dunaju, so upravičeni do te ustanove. Vsi prosilci morajo dokazati, cla so brez sredstev in lepega obnašanja. Natančnejše sc po-izve pri mestnem vojaškem, uradu, kakor tudi pri c. in kr. dopolnilnem okrajnem poveljnišlvu. 1 j Nenadoma se je omračil um 30-letnemu železniškemu pristavu Ani. Šiška, Pred kratkim je prišel v neko prodajalno kruha na Poljanski cesti, kjer jo zagrabil prodajalko z« vrat in jo pričel daviti. Žena jo imela še 1 oliko moči, cla se mu je iztrgala, nakar je zbežala v kuhinjo. Mož, ki so mu jo nenadoma omračil um, je nato začel daviti neko sobarico, ki je došl« v prodajalno po kruh. Čez nekoliko trenot-kov jc deklo spustil, nakar je šel v kuhinjo, kjer je razbil več šip na oknih. Priklicanemu policijskemu stražniku so je posrečilo, cla je odveclcl umobolne-ga. na njegovo stanovanje, kjer pa jc vnovič začel razbijati ter metati kuhinjsko posodo skozi zaprta okna. Obžalovanj« vrednega moža so na to po pol:'cijsko zdravniški preiskavi prepeljali z rešilnim vozom n« opazovalni oddelek deželne bolnišnice. lj Dobrodelno društvo fskarjev na Kranjskem jo imelo dne. 4. marca zvečer svoj letošnji rodni občni zbor pod predsedstvom gospoda O. Planinca. O društvenem delovanju je poročal blagajnik gospod Anton Štrekelj. Iz njegovega poročila naj navedemo sledeče: Došlo jo 31 prošenj za podporo, od katerih je bilo rešenih 29 ugodno za prosilce, dve p« sta bili zaradi nezadostne utemeljitve zavrnjeni; poleg tega so se razdelila božična dari-1« štirim sirotam umrlih tiskarjev in dvema otrokoma nekega onemoglega člana; večji znesek so je razdelil tudi med potujoče stanovske tovariše. Koncem leta 1910 je štelo društvo 173 članov, in sicer 152 v Ljubljani in 21 na deželi. Po računskem zaključku je imelo društvo 1163 K 68 vin. dohodkov in 842 K 27 vin. stroškov; društveno premoženje p«, je znašalo dne 31. de- cembra. 1910 2924 K 79 vin. — Izid volitev je bil naslednji: g. O. Planine, predsednik; g. J. Komar, predsednikov namestnik; g. A. Štrekelj, blagajnik; g. J, Nabornik, zapisnikar; gg. P. Jeločnik in F. Krašovic. prisednika; gg. I. Lampič in A. Slanovec, namestnik«; gg. J. Matičič in A. Šmuc, pie-glcdovalca računov. — Prostosti sta si zaželela. Tukajšnja prisiljcnca Karol Spiess in .Josip Fiseher sta delala z drugimi priseljenci v Gruberjevem kanalu. Dno 2. t. 111. sta pa, kakor smo poročali, skrivaj od dol« popihala in jo krenila proti Dolenjskem. V šmarji je vzel Spiess Francetu Grudnu, ki jc delal na železniški plogl, suk"njiS, katerega je takoj oblekel, svojega pa tam pustil. Pa tudi Fischer je imel mesto svojega drugi suknjič oblečen in klobuk na glavi. Beračila sta po Šmarji in Malem vrhu, nato pa krenila proti št. Juriju, a orožniki so, ju kmalu zasačili | in privedli nazaj v staro bivališče, prisilno delavnico. Ij. Samumor. Danes zjutraj je opazila i :ieka mlekarica pri zidu pokopališča svetega j Križa ležati nekega neznanca. Po obvešča- ! nju so zamogli dosedaj konstatovati le, da .1a se je neznanec ustrelil v levo sence, in da je precej krvavel. Samomorilec je okoli 50 let star, oblečen je bil v železničarske Hlače sicer pa v čedno civilno obleko. Pogledat ga je prišlo še več železničarjev, a 5e niso mogli dognati njegove identitete. lj Trgovska in obrtniška zbornica ea Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 10. marca 1911, ob 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo. Na dnevnem redu jc volitev predsednika, jodpredsednika, prvizornega predsednika in i'eč drugih točk. lj Umrli so v Ljubljeni: Marija Cerk, delavčeva žena, 42 let. — Martin Repinc, delavec, 28 let. — Helena Medved, kuharica, 71 let. — Ivana Ferlan, železniškega delavca hči, 1 leto. — Marija Abulnar, čev-Ijarjeva žena, 70 let. — Terezija Kozamernik, ievljarjeva žena, 01 let. — Vladislav Rožič, rejenee 5 mesecev. — Marija Lukežič, kro-ačeva hčerka, 2 dni. - Josipina Lukežič, /2 117-271/2 23-48 19-01 94-50 2-531/2. leteorologično poročilo. Višina n. moriem 30f)-2'n. sred zračni tlak 73f>-0 mm C.is opazovanja Stanič Barometre v mm lempe-l ratura po Celziju Velrovi Nebo 7 9 zveč : 735 4 I 2 2 21 = * 3 £ | 7 zjutr. 2. pop. 35 9 j 33 8 I brezvetr ! jasno p. oblač. ] 0 0 0 8 si |zah. 78 ! sr. vzb - jasno Srednja včeraisnia temp. 2 0' norm 2 2 i<: otburs ti Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 8. marca. Pšenica za april 1911.....11 '54 Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 67 Rž za april 1911.......8 04 Rž za oktober 1911......7"86 Oves za april 1911......861 Koruza za maj 1911......5 73 Poslano. _aL_ 738 Potrtim srcem javljamo tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je ljubljena soproga, oziroma najboljša mati, gospa po kratki bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v torek 7. marca, ob 11. uri dopoldne v starosti 61 let mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne rajnice bo v Četrtek, tlne 9. marca ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna ulica št. 19 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice so bodo služile v cerkvi pri sv. Jakobu. Ljubljana, 8. marca 1911. Žalujoči ostali. 739 Zahvala. Za ljubeznivo dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga ozir. očeta, brata, svaka in strijca, gospoda Josipa Oroszy s strojovodja južne železn. v p. kakor tudi za krasne darovane vence in častno udeležbo pri pogrebu iz-rokamo vsem sočustvujočim, posebno slavnemu gasil iemu društvu na Viču in olepševalnemu društvu v Rožni dolini našo najiskrenejšo zahvalo. Rožna dolina8. marca 1911. Žalujoči ostali. taborna dteiicna namizna pijača. O dobroti Billnsko vode naj sc vpraSa domači zdravnik. Dobi si." pri Mihael Kastner|u v Ljubljani. 259J in sicer kot druga moč se sprejme v špecerijski trgovini luane Tonfch LJubijana, Tržaška cesta 4. 703 3 naznanja, da ovrže vse pomotoma se razširjajoče vesti, da prevzema v oskrbo gynaekologiške slučaje v ..Elizabetnem sanatoriju". 727 2 Ime: R. Miklauc Ljubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. W d 3 I & H ©a Z ozirom na poročilo o zadnjem občnem zboru „Glavne posojilnice" v Ljubljani, objavljeno v „Slovoncuu dne 27. svečana 1911, sem primoran v svojo obrambo objaviti častno izjavo g. Andreja Mauerja, ki mije očital nepoštena dejanja pri mojem poslovanju v graščini Tal pri Gradcu in katerega sem vsledtega tožil. Tudi ne odgovarja resnici, da bi so nahajal v kakšni kazenski preiskavi, ker zato nI povoda. 743 m i, šsJ a T a. Podpisani Andrej Mauer zasebnik v Gradcu preklicujem s tem vsa v tožbi vloženi po g. Alojziju Lavrenčiču proti meni pri c. kr. sodišču v Gradcu U V 496/10 pobližje označena na zasebnega obtožitelja se nanašajoča žaljiva očitanja ki jih je potrdil priča llugo Vidmayer kot neresnična. prosim g. Alojzija Lavrenčiča tozadevno za odpuščanje ter se zavezujem, plačati zasebnemu obtožitelju narasle stroške po 50 K. Gradec, dne 12. oktobra 1910. Andrej Mauer. Gradec, dne 7. marca 1911. Alojzij Lavrenčič. Redka prilika! Najugodnejši nakup! Prodaja ali zamenjava hiše. Proda so z vrtom davka prosta, v solnčnati legi ter v bližini električne železnice. Hiša se jako dobro obrestuje ter so plačilni pogoji najugodnejši. Eventuelno se zamenja. s kako manjšo, četudi ne ravno novo hišo. Pismena vprašanja na upravništvo „Slovenca" pod šifro »500« 422 Največ časa in denarja prihranite z uporabo stroja 734 HMSl diKtirnl stroj za reševanje korespondence, izročitev naročil, kontrolo telefonskih pogovorov, koncipiranje govorov, dalje prij>ravcn za pisatelje, žurna-liste itd. Prospekti in razkazovanje zastonj pri Tle Rex Co., Ljubljana Šelenburgova ulica 7. - Telefon 38. 1__I j Ugodna prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam (z zarezo In brez zareze) po znižani ceni. Cisnlna sraa opela pr«a po svoli irpežnosli drugovrstne opsle \i\ dajem za nio vsako poljubno garancijo. Ivan Jela&ira, Ljubljana. z letno plačo 800 kron. Prednost imajo tisti, ki so že bili v enaki službi. Prošnje je vložiti do 30. marca 1911. Nastop 15. aprila 1911. Županstvo Cerknica na Notranjskem. 7 L Centralna nišama in skladišče: Venoia nI. 6. Telefon inScrurb. št. 129. Telefon infcrurb. £!. 129 PriporoEa pšenično snaho iztirsfne lin-kouasti, otrobe in drnie mleuske izdelke. Zastopstvo In zalega v Gorici: Peter GrudBH & Korcp., Stolni irg 9 ustanovljena leta 1818. Fundamcnti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne —-------mize, balustrade). —..... . Rabite II precizijsko žepno uro, verižice, prstane, uhane, obeske, zapestnice, dragulje itd., : : : obrnite se na zlatarsko tvrdko : : : ustanovit sna leta 18l'b. JpUljaM!, HlBHKlftUVli KBlO it. 19. priea" svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v^ 374 1 sodčkih in steklenicah. Ljubljana, nasproti glavne pošte. Za slabokrvne in prebolele!!! Pijte pravi pristni Maršala, stekl. 7/i0 K 1'50 Priporoča se tudi Malaga, stekl. 7/i0 K 2 50 Najfinejše vino Wermouth prodaja na debelo po jako nizki ceni 3930 12—l FRAH GASCIO, Lju&llana, Linsarieva al. l (za šHofijo.) Lastna delavnica. — Nakup in zamena zlatnine in dragega kamenja. — Popravila točno in solidno. — — Cene nizke. P. N. Uljudno naznanjam, da sem se S. marca 1.1. z mojo graversko obrtjo in izdelovanjem kavčuk štampilij, preselil s sv. Petra ceste štev. 6. na Stari trg št. 20 ter prosim Vašega nadaljnega obiska tudi v novem lokalu in bilježim 721 3 z velespoštovanjem ANTON ČERNE, Ljubljana v prometnem kraju z gostilniško in mesarsko obrtjo ter zalogo piva se radi bolezni za 10.000 K proda. Takoj naj se plača polovico. Proda se tudi hiša v Ljubljani za 30.000 K, letna dohodnina 2800 K. Plača se takoj samo 4000 K. Poizve se pri gospodu Hilšarjeva Ljubljana. ulica št. 12 iu. Ktrncii z lepim vrtom in ledenico na deželi, lani popolnoma renovirana, zraven velike lesne tovarne z velikim celoletnim prometom, se radi družinskih razmer odda žakoj \s najem. Prednost imajo oni, ki bi hoteli točiti proti primerni plači od litra. Natančneje pogoje pismeno. 701 3 Naslov pove uprava tega lista. š®Ci tel se takoj sprejme pri stavbni tvrdki Swars Ošrin, Ljubljana. Velika išče banka dovoljenih in zajamčenih srečk proti dobri proviziji. Slovenske ali hrvatske ponudbe na naslov: S. Horvath, Budapest, Bathory uteza 5. 055 ki liočc pospeševati kožno nego, ki lioCe izgubiti pege, ter doseti nežno mehko kožo In belo polt, se umiva le z Stcckenpfcrrt lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Tc-S n ob Labi. Komad poBOv se dobi v vsih lekarnah, drogerljali In trgovinah s parfumom 1.1 d. 608