Št. 159 (16.196) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakri2 nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 10	■' 1 maja 1945 v tiskarni ‘Slovenijo’"	^ •"''io 1945pav
8802000o

- .6-Tel.0432731K__________________
-	POŠTNINA PUČANA VGOTOVN
1500 LIR SpediZion« -n ;bbonar g poslale 45%
Art2,coninid20b,h ^96-RfelediTnesle
TOREK, 7. JULIJA 1998
Skriti
adut
Tonyja
Blaira
Bojan Brezigar
Angleška policija, ki je v nedeljo zaustavila pohod protestantskih »oranžistov« in tako v bistvu spremenila navado, po kateri je pohaja vedno ščitila pohodnike, je morda eden prvih resničnih dokazov, da se na Severnem Irskem stvari spreminjajo zares in da je Blair mislil resno, ko ni le vztrajal pri pogajanjih za dosego sporazuma, ampak je tudi jasno povedal, da namerava ta sporazum dosledno spoštovati in, kar zadeva njegove pristojnosti, tudi v celoti izvajati.
Severnoirski sporazum je bil predvsem proizvod nove politike laburistične vlade, ki je po dolgoletni nadvladi konserativcev prevzela vajeti Velike Britanije. V svoj program je Blair vključil tudi decentralizacijo, čeprav, tako pravijo tisti, ki ga dobro poznajo, sam ni prepričan regionalist. Svojo volilno obljubo je izpolnil takoj in tako so se že nekaj mesecev po umestitvi Blairove vlade Skoti in Valižani izrekli za ustanovitev samostojnih parlamentov in torej za mehak prehod v federalizem: prihodnje leto bodo izvolili obe skupščini in Blair bo to-rej reformo izvedel v borem letu.
Se hitrejši je bil postopek na Severnem Irskem. Tu je pravzaprav Blair, ob učinkoviti pomoči Billa Clintona in ob podpori irske republike uvedel osnovno demokratično načelo: Severni Irski je priznal avtonomijo - in pred desetimi dnevi so že izvolili prvo skupščino -obenem pa je obema dejavnikoma omogočil, da po mirni in demokratični poti Uveljavijo svoje težnje. Tako sedaj katoličani jn protestanti vedo, da ostane Severna Irska sestavni del Združenega kraljestva, da pa bo njeno prebivalstvo kdaj prihodnjič lahko odločalo o njeni pridružitvi irski republiki. Danes je razmerje med protestanti in katohcani tako, da referendum ne bi uspel, vendar uihce ne ve, kam lahko privede prihodnost.
To je pravzaprav tisti aspekt, ki moti protestante. Doslej je bila londonska vlada nekakšna koklja, ki Jih je scitilca pred vsem hudim; danes so v večji meri odvisni sami od sebe in, Čeprav so v večini, občutijo Uelagodje, ki izhaja iz tega Uovega statusa. Odtod torej Uovi spori in novi nemiri. 'Jstareli gospodje, ki smo |m videb na nedeljski manifestaciji, so tako predvsem °stanek preteklosti. V zameno zanjo je Blair ljudem Ponudil mir in razvoj; volil-n* izidi izpred desetih dni 80 pokazati, da prav to žeti yecina prebivalstva. To pa )e tudi skriti adut, Id je Blai-Jti omogočil, da je poslal na " everno Irsko policijo s ako jasno nalogo.
EVROPSKA UNIJA / PRVI SESTANEK FINANČNIH MINISTROV POD AVSTRIJSKIM PREDSEDOVANJEM
»Rumeni karton« za italijanske javne račune v prvem polletju
/™'\ f II \ /' f-v » I	1 | II I s*- 11 I
Ukradene slike spet na varnem
RIM - Včeraj pred zoro sta leteči oddelek rimske policije in karabinjerski odsek za varstvo kulturne dediščine prišla do slik Vincenta van Gogha in Paula Cezanna, ki so jih maja ukradli v rimski Narodni galeriji sodobne umetnosti. Van Goghovo »Arležanko, portret madame Gi-noux« so našli v Turinu, van Goghovega »Vrtnarja« in Cesan-nov »Le Cabanon de Jourdan« pa v Rimu.
Varnostne sile so aretirale še osem oseb, med katerimi dve ženski, ena od katerih je uslužbenka Narodne galerije sodobne umetnosti Elena Di Maio. Preiskovalci so prišli na sled ukradenim umetninam, ker so takoj posumili, da so imeli roparji nekoga v galeriji, ki jim je nudil kritje. Ko so uslužbenko odkrili, so postopoma prišli na sled še ostalim članom tolpe.
Na 16. strani
BRUSELJ - Na včerajšnjem prvem sestanku finančnih ministrov evropske petnajsterice (Ecofin) oziroma enajsterice območja evra (Eurofin) pod avstrijskim predsedovanjem se je nadaljevalo merjenje moči z Evropsko komisijo o tem, kako naj države članice uporabijo presežke v nacionalnih proračunih, ki so rezultat pospešitve gospodarske rasti. Razprava je bila pod vtisom nedavnih kritik komisije, da so po izpolnitvi konvergenč-nih kriterijev za uvedbo evra nekatere članice popustile pri javnofinančni strogosti, komisar za finance de Silguy pa je ponovil, da je »bolje, da Evropska komisija vnaprej izda rumeni karton, kot da pozneje izstavi rdečega«.
Ni skrivnost, da je prav Italija v Bruslju deležna posebnega opazovanja, najnovejša analiza gibanja primanjkljajev pa kaže, da je tudi edina, ki ima letošnje prvo polletje višji primanjkljaj od lanskega: z 48.000 milijardami se nevarno približuje ravni 52.700 milijard, ki je bila določena za vse letošnje leto. Minister Ciampi si je prizadeval prepričati evropske partnerje, da Italija spoštuje začrtane cilje, njegov kolega Visco pa je pojasnil, da izhaja povečanje deficita iz nižjega davčnega priliva, kar pa je le tehnični problem zaradi zamika davčnih rokov in obročnosti plačevanja novega davka Irap.
TRST / NA ŽUPANSTVU IN PRI BRIŠČIKIH
V Zgoniku zelo lepo sprejeli ministra Giorgia Napolilana
TRST - Obisk notranjega ministra Giorgia Napo-litana v naših krajih je bil nadvse uspešen. V nedeljo je član Prodijeve vlade obiskal zgoniško občino, kjer se je udeležil proslave ob 90-letnici odprtja jame pri Briscikih, nato pa se je udeležil sprejema na županstvu.
Na sedežu zgoniške občinske uprave je ministra pozdravila županja Tamara Blažina. Napolita-no je označil Zgonik kot zgled sožitja med tamkajšnjo slovensko večino in italijansko manjšino ter pohvalil majhne občine pri izvajanju reforme lokalnih uprav.
Na 3.strani
Napolitano in Bandelj podpisala sporazum
LJUBLJANA - Italijanski notranji minister Napolitano je v nedeljo s slovenskim ministrom Bandljem podpisal sporazum o sodelovanju policij obeh držav. Napolitana je sprejel tudi predsednik republike Kučan (foto Suhadolnik /BOBO)
Na 3. strani
SP V NOGOMETU
Drevi prvi polfinale med Brazilci in Nizozemci
PARIZ - Na svetovnem nogometnem prvenstvu bo drevi v Marseillu prva polfinalna tekma med Brazilijo in Nizozemsko. Obe ekipi slovita po iznajdljivosti, odličnem zadrževanju žoge na sredini igrišča in še boljši obrambi ter superzvezd-niških posameznikih. Nizozemci, edina boljša ekipa v zgodovini tega športa, ki ji nikoli ni uspelo osvojiti naslova svetovnega prvaka, gradijo svojo samozavest predvsem na zmagi proti Argentini (2:1) in upajo, da jim bo uspelo izločiti
še ene favorizirane Juž-noameričane, čeprav bodo nastopili z oslabljeno obrambo.
V ospredju bo tudi dvoboj med asoma Bergkampom in Ronaldom. Prvi doživlja na tem prvenstvu pravi preporod, Brazilec pa ni dosegel kdove koliko zadetkov, a je pokazal, da je tudi izvrsten podajalec in organizator napada.
Tekma se bo pričela ob 21. uri. V dragem polfinalu se bosta jutri pomerili reprezentanci Francije in Hrvaške.
Na 9. strani
Kulturno slavje na PadriCah
PADRICE - Z opasilom, ki so ga praznovali kot pred davnimi leti, se je v nedeljo na Padričah končalo proslavljanje stoletnic KD Slovan, Gozdne zadruge in cerkvice sv. Cirila in Metoda ter 50-letnice postavitve spomenika padlim.
Na 6. strani
Dolina: občutena revija Brez meja
DOLINA - V Dolini so v soboto praznovali vaškega zavetnika sv. Urha z imenitno prireditvijo. Po svečanem bogoslužju se je na dolinskem trgu zvrstila mednarodna zborovska revija Brez meja - Senza confini - Ohne Grenzen. Prireditev, ki sta jo organizirala SKD Valentin Vodnik in Mladinski krožek Dolina, je privabila res veliko občinstva.
Na 5. strani
»Povest srca« prva v Števerjanu
STEVERJAN - Kvintet Slovenskih pet plus je zmagovalec letošnjega festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu. Predstavili so se s skladbo Povest srca, na besedilo Vere Soline, glasbo pa je napisal Damir Tkavec. Nagrado občinstva je prejel ansambel Bobri za skladbo Steverjanski zvonovi, na besedilo Vilija Bertoka.
Na 10. strani
V Solkanu Čestitke najstarejši Slovenki
SOLKAN - Predstavniki MO Nova Gorica, države, KS, društva upokojencev in številni krajani so v nedeljo v Solkanu voščili 105-letni Amaliji Kabaj vd. Koncut, ki je najstarejša prebivalka Republike Slovenije.
Na 10. strani
smcflsfl
oprema za vašo hišo
BARVE VRATA RODI TENDE
tel. 040/251222	KONTOVEL
tel/fax 040/225912	786
DUNAJ / 22 LET PO SPREJETJU ZAKONA O NARODNIH SKUPINAH
KOROŠKA / ULRICHBERG - VRH
Nov zakonski osnutek o manjšinah v Avstriji
Predložili ga bodo ljudska stranka. Zeleni in Liberalni forum
Odkritje spomenika brez incidentov
Namesto pričakovanih 1500 se je slovesnosti udeležilo le 400 ljudi - Odsotnost politikov
DUNAJ - Danes, ob 22-obletnici sprejetja (restiriktivnega) zakona o narodnih skupinah v avstrijskem parlamentu bodo ljudska stranka, zeleni in liberalci v državnem zboru vložili zakonski predlog o novem oblikovanju manjšinskega prava v Avstriji. Pobuda za spremembo 19. Člena temeljnega državnega zakona, predvideva ustavno enakopravnost vseh avstrijskih narodnih skupnosti ter tudi pravico do kolektivne tožbe. Dal jo je Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, izdelal pa jo je priznani avstrijski strokovnjak za ustavno pravo univerzitetni profesor Theo Ohlinger z univerze v Gradcu.
Parlamentarno pobudo treh av-
strijskih strank bodo na današnji tiskovni konferenci na Dunaju predstavili drugi predsednik avstrijskega državnega zbora Heinrich Neisser (ljudska stranka - OVP), klubska predsednica zelenih Madelaine Petrovič, novi državni poslanec liberalnega foruma, koroški Slovenec Karel Smolle, ter predsednik CAN-a Marijan Pipp.
Center avstrijskih narodnosti v izjavi za tisk poudarja, da se že leta -toda doslej zamanj - prizadeva za takšno zakonsko ureditev manjšinske zaščite v Avstriji, ki bi dejansko tudi odgovarjala potrebam in zahtevam današnjega Časa - še posebej v luCi evropejskega integracijskega procesa.
Določila saintgermainske pogodbe sicer upoštevajo vse avstrijske manjšine, na osnovi tedanjih standardov pa ne vsebujejo določila, ki' bi presegale individualnopravno zaščito pred diskriminacijo. Na drugi strani 7. člen Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 upošteva samo Slovence na Koroškem in na Štajerskem ter Hrvate na Gradiščanskem, tako da je edino avtonomno in obsežno določilo o zaščiti narodnih skupnosti v avstrijski ustavi 19. člen temeljnjega avstrijskega zakona iz leta 1867, ki je sicer bil prevzet v republikansko ustavno ureditev, ni pa vec uporaben s strani ustavnega sodišča.
Ivan Lukan
CELOVEC - Nedeljska otvoritev po atentatu avgusta lani obnovljenega spominskega obeležja na gori Ulrichsberg (Vrh) v neposrednji bližini Celovca je potekala brez propretljajev. Od pričakovanih 1500 udeležencev se je zbralo le približno 400 ljudi, otvoritve se niso udeležili niti najvišji koroški politiki, prav tako ni našla pot do med antifašisti in nasprotniki vojne še vedno spornega obeležja večina udeležencev okrogle mize, ki jo je po atentatu sklical deželni glavar Zematto.
Slavnostni govornik je bil bivši celovški župan Leopold Guggenberger, ki je odločno obsodil atentat, pri katerem so do danes neznani storilci popolnoma upostošili spominsko obeležje, katerega
obnova je stala približno milijon šilingov.
Kot smo poročali, so obnovo skoraj vseh razbitih spominskih tabel, namenjenim žrtvam obeh vojn, koroškemu obrambnemu boju 1918 - 1920, toda tudi bivšim ss-evcem in ustašem, finansirali iz prispevkov posameznikov in tudi javnih ustanov.
Spominsko obeležje na Ulrichsbergu obstaja od leta 1959 dalje, postalo pa je sporno, ker so se tu od 60-ih letih naprej zbirali tudi vojni povelicarji, bivši ss-ov-ci, neonacisti in desničarji iz vse Evrope. V zadnjih letih so se na tradicionalni prireditvi prvo nedeljo v oktobru v velikem številu pojavljali udeleženci srečanja bivših ss-ovcev v Krivi vrbi.
Ivan Lukan
Avstrijci ponosni ob prevzemu predsedovanja EU
DUNAJ - Štirje od petih Avstrijcev sd zelo ah pa vsaj malo ponosni ob dejstvu, da je njihova država 1. julija za šest mesecev prevzela predsedovanje Evropski uniji, je pokazala javnomnenjska raziskava instituta ISMA, katere rezultati so objavljeni v včerajšnji številki tednika Profil. Med vprašanimi jih kar 48 odstotkov sočasno smatra članstvo Avstrije v EU kot prednost, 42 odstotkov pa jih je nasprotnega mnenja. Po referendumu junija leta 1994, na katerem je veC kot 66 odstotkov Avstrijcev glasovalo za priključitev k EU, se je navdušenje nad unijo in njenimi institucijami v državi postopno zmanjšalo, vendar pa je ponovno naraslo po marcu lani, ko je vlada zaCela veliko oglaševalno akcijo za prihodnjo skupno valuto - evro. (STA/AFP)
Avstrijska prisotnost na Mittelfestu
MILAN - Avstrijska kultura bo med protagonisti letošnjega Mittelfesta, je bilo poudarjeno na včerajšnji predstavitvi avstrijske prisotnosti na Cedajski manifestaciji v Avstrijskem kulturnem zavodu. Predsednik zavoda Mario Erschen je poudaril, da se Avstrija udeležuje Mittelfesta vse od njegovega začetka leta 1991.
Letos bo posebna razstava posvečena Josephu Rothu, enemu od najvecjih pisateljev tega stoletja. Razstavo je pripravilo Dokumnetacijsko središče za avstrijsko književnost iz Dunaja. Rothu se po poklonila tudi Češka gledališka skupina Ha-Divadlo iz Brna, ki bo v petek, 24. julija, uprizorila njegovega Joba. gledališka skupina Imvisch bo predstavila dve deli: Pustite, da gori in Gostje gospoda VVegenstreitsa. Habsburški mit bo izzvenel v branju del avtorjev iz začetka stoletja, ki jih je izbral Claudio Magris, na prireditvi pa bo prišla do izraza tudi slovenska književnost v Avstriji z branem poezij iz pesniške zbirke Jabolko mi je padlo z roke in ranilo zemljo Gustava Januša.
Manj turistov v piranski občini
PIRAN - V piranski občini je po podatkih Turističnega informativnega centra iz Portoroža danes prenočilo 6799 gostov, od tega 2920 domačih in 3879 tujih, kar je deset odstotkov manj kot lani ob tem Času. NajveCji padec obiska so zabeležifi v avtokampih, kjer se je to noC prijavilo kar za 21 odstotkov manj turistov. V hotelih so našteli 4891 gostov, v zasebnih sobah pa 81, je poročal Radio Slovenija. (STA)
Srečanje izseljencev v Ribnici
RIBNICA - Ribnica je danes prizorišče najveCje izseljenske prireditve, 42. tradicionalnega Srečanja v moji deželi, ki ga je skupaj z občino Ribnica pripravila Slovenska izseljenska matica. Srečanja izseljencev in zamejcev, ki letos že drugič zapored pripravljajo v ribniški občini, se je udeležilo veC tisoč ljudi.*** V okviru prireditve so med drugim predstavih slovenske izumirajoče obrti, dogajanje pa so popestrih "polka maša", glasbeni mozaik in slovesnosti v poletnem gledahscu ribniškega gradu s sodelovanjem vec kultumo-umetniskih društev. Pred osrednjo slovesnostjo in sprevodom kmečkih voz Z balo po ribniško so se udeleženci srečanja zbrah pri maši za izseljence v farni cerkvi Sv. Stefana, ki jo je daroval slovenski nadškof in metropoht France Rode. (STA)
Prijeli Mariborčana s 108 kg heroina
PESCARA - Preiskovalni sodnik bo jutri v navzočnosti odvetnice in prevajalca uradno zaslišal 28-letnega Draga Žnidaršiča, ki ga je vCeraj v Pescari prijela italijanska finančna policija. V avto-domu Mariborčana so namreč zasegli 108 kilogramov Čistega heroina. Prijeti Mariborčan še ni pojasnil od kod in kam je bilo namenjeno mamilo. Po neuradnih informacijah, naj bi Žnidaršič heroin, verjetno iz Turčije, prevzel v pristanišču Brindisi v Apu-liji, namenjen pa naj bi bil na italijanski trg, najverjetneje v Milan. Po opravljenem zaslišanju bo prijeti dobil pravico da naveže stik s kom od zunaj, tudi s predstavniki slovenske konzularne službe. (STA)
Povzetek poslovanja v letu 1997
Grupa Generali je utrdila svoj položaj na mednarodnem trgu: nad 40.500 milijard zbranih premij in 1030,8 milijard (+29,8%) dobička
Skupina Generali v številkah
101 zavarovalna družba v 50 državah 109 zavarovalnih družb v 50 državah 62 finančnih, nepremičninskih in kmetijskih družb
154 nekonsolidiranih raznih nadzorovanih družb
40.562 milijard premij (+16,1% v primerjavi z letom 1996)
138.676 milijard tehničnih skladov 149.090 milijard investicij 1.030 milijard konsolidiranega dobička 41.000 zavarovalniških izvedencev na razpolago strankam
naraščanje dobička
v milijardah lir ^
1995 1996* 1997
*brez upoštevanja izredne plusvalence v višini 643,3 milijarde zaradi prodaje deleža v družbi AXA
Razdelitev
konsolidiranih premij
v milijardah lir
GENERALI: KJER IMA DENAR TRDNO
VREDNOST
Dejavnost grupe
Leto 1997 je bilo za grupo Generali izredno pomembno. Poleg utrditve položaja kot vodilne družbe na italijanskem trgu je v tem letu grupa postavila temelje za važno strateško operacijo. Gre za nakup grape Aachener und Muenchener Beteiligung (AMB) v Nemčiji in družb GPA-Vie, GPA-IARD in Proxima v Franciji, s čimer je za 50% povečala obseg skupnih premij, ki se je povzpel nad 60.000 milijard lir. Ob tem se je tržni delež grape v Nemčiji dvignil z 1,5% na 7,7%, v Franciji pa s 3,2 na 4%. Za uresničitev tega programa je grapa posegla tudi na finančnem trgu in s polno podporo delničarjev povečala glavnico za 4000 milijard lir.
Poleg tega je v začetku leta prišlo do dokončnega dogovora za nakup grape Migdal v Izraelu, kjer ima približno 23-odstotni tržni delež.
Zaključene operacije v letu 1997 in v prvih mesecih 1998 so konkreten izraz volje družbe, da ohrani eno najvidnejših vlog na mednarodnem trgu.
Grapa Generali je, okrepljena z večjim obsegom poslovanja in premoženja, ki je imelo za cilj lažje soočanje z izzivi globalne konkurence, prevzela tudi dodamo iniciativo za povečanje sinergije v okvira grape in racionalizacijo struktur, da bi na tanačin povečala učinkovitost delovanja in donosnost poslovanja.
V začetku leta 1997 je prišlo do prve integracije med dražbami grape, ki delujejo v Franciji: La Concorde in La France LARD (glavni kontrolirani dražbi na področju škodnega zavarovanja) sta se združili v novo dražbo Generali France Assu-rances. V Španiji je v prvih mesecih letošnjega leta stekel program za oddajo podružnice v Madridu kontrolirani družbi La Estrella, ki bo formirala dražbo, ki bo po obsegu premij na 4. mestu. V Nemčiji je postal operativen naCrt za reorganizacijo grap EA Generali in DeuLscher Lloyd in na podlagi katerega bodo ustanovili holding s strateško usmeritvijo in z upravnimi ter finančnimi storitvami grape.
V Italiji je v teku fuzija za pridružitev SLAD k Aurori, ki bo na ta naCin dosegla uravnoteženo prisomost na teritoriju zahvaljujoč komplementarnosti prodajnih mrež obeh družb. V letu 1997 je družba še posebej spodbujala razvoj ■ življenskega zavarovanja in je v ta namen začela s serijo novih pobud za globalno upravljanje s prihranki družin. Po nakupu grape Prime, v začetku leta 1998, je bila ustanovljena Banca Generah, ki bo s svojo dejavnostjo v oporo grapi, pri čemer bodo zaradi uporabe nejmodemejše telematske tehnologije stroški nizki, poleg tega pa bo še dodamo obogatila obseg storitev, ki jih nudi svojim strankam.
Rezultati glavne družbe
Občni zbor delničarjev zavarovalnice Assicurazioni Generali S.p.a., ki je bil v Trstu 27. junija 1998, je odobril bilanco za leto 1997, ki seje zaključilo s čistim dobičkom 560,7 milijarde lir (+7,9%), in izplačilo enome dividende v višini 385 lir na delnico, v ključno z delnicami (z uživanjem od 1. januaija 1997), ki so bile izdane za povečanje glavnice v marcu 1998: skupna dividenda je letos večja za 19,4 odstotka in je obdavčena z 58,73%.
V skladu s tradicionalnimi prizadevanji za krepitev premoženja so se delničarji odločili, da v izredni rezervni sklad iz dobička namenijo 135,5 milijarde lir.
Upravni svet, ki se je sestal po občnem zbora, je odločil, da bo predsedniško funkcijo še naprej opravljal Antoine Bernheim, podpredsednik in pooblaščeni upravitelj bo Ginafranco Gutty, podpredsednik Francesco Cingano in pooblaščeni upravitelj Fabio Cerchiai.
Razen v Italiji je grupa Generali prisotna še v Argentini, Avstraliji, Avstriji, Belgiji, Braziliji, Kanadi, Kitajski, Kolumbiji, Danski, Ekvadorju, Egiptu, Združenih arabskih emiratih, Franciji, Nemčiji, Japonski, Gibraltarju, Veliki Britaniji, Grčiji, Gvatemali, Guemseyju, Hong Kongu, Irski, Deviških otokih, Izraelu, Jerseyju, Libanonu, Liechtensteinu, Luksemburgu, Malti, Maroku, Mehiki, Nigeriji, Nizozemski, Panami, Peruju, Poljski, Portugalski, Češki, San Marinu, Slovaški, Romuniji, Singapurju, Sloveniji, Španiji, Združenih državah Amerike, Južni Afriki, Švici, Tuniziji, Turčiji in Madžarski.
Družbe grupe Generali v Italiji: AdriaVita, Agricoltura, Alleanza, AssiBa, Aurora, Casse e Generali Vita, La Camica, La Venezia, Navale, Prime Augu-sta Vita, Siad, Trieste e Venezia-Genertel, Risparmio Assicurazioni, Rispar-mio Vita, UMS Generali Marine, Europ Assistance.
http:Awww.generali.com
GRlPPO
GENERALI
OBISK MINISTRA NAPOLITANA
Torek, 7. julija 1998
Bandelj in NapolHano podpisala sporazum o
sodelovanju med policijami
LJUBLJANA - Slovenski notranji minister Mirko Bandelj in italijanski notranji minister Giorgio Napolitano sta v nedeljo v vladni palači v Ljubljani podpisala sporazum med slovensko in italijansko vlado o sodelovanju med policijami.
Dosedanje sodelovanje med notranjima ministrstvoma Slovenije in Italije je zelo dobro. To po-trujejo sprejeti dvostranski sporazumi, številni stiki med policijami pri maloobmejnem sodelovanju ter zgledno sodelovanje v okviru Videmskega sporazuma, je na novinarski konferenci poudaril minister Bandelj.
Na prvem srečanju na ministrski ravni sta tedanja ministra Ivo Bizjak in Nicola Mancino podpisala sporazum o sodelovanju v boju proti nezakonitemu trgovanju z opojnimi in psihotropnimi snovmi ter proti organiziranemu kriminalu. Na naslednjem ministrskem srečanju lani v Rimu, ki sta se ga poleg ministra Mirka Bandlja udeležila tudi italijanski in madžarski notranji minister, pa je bila podpisana skupna izjava, v kateri so bile opredeljene nadaljnje oblike tristranskega sodelovanja in predstavljena skupna strategija boja proti organiziranem kriminalu, trgovanju z mamili, pranju denarja ter
ilegalnem priseljevanju.
Z memorandumom o sodelovanju med policijami Slovenije in Italije, ki sta ga konec lanskega leta podpisala državni sekretar Borut Likar in italijanski veleposlanik Massimo Spinetti, je bilo dobro sodelovanje tudi formalno urejeno. Z danes podpisanim sporazumom o sode-
lovanju med policijami, ki sta ga podpisala Mirko Bandelj in Giorgio Napolitano, bodo poleg dosedanjih načinov sodelovanja, ki so določeni z memorandumom, omogočene še nekatere druge oblike sodelovanja. Obe strani se s sporazumom obvezujeta, da bosta storili vse potrebno za okrepi-
tev sodelovanja med policijami pri preprečevanju in preganjanju vseh kaznivih dejanj, še posebej v boju proti nezakonitemu priseljevanju in kriminalnim organizacijam, ki se ukvarjajo s spodbujanjem nezakonitega priseljevanja. S sporazumom sta določena centralna organa za področje sodelo-
vanja med policijami ter njune pristojnosti. Sporazum doloCa tudi razporeditev oficirjev za zvezo, strokovne obiske, izobraževanje in usposabljanje policijskega osebja. Posebno poglavje pa je posvečeno urejanju sodelovanja na obmejnih področjih.
Med obiskom sta se de-
Na slikah: pod naslovom ministra Napolitano in Bandelj izmenjujeta listini novega sporazuma (foto Suhadolnik/BOBO); spodaj med srečanjem z ministrom Napolitanom na zgoniškem županstvu (foto KROMA),
legaciji pogovarjali tudi o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo na področju notranjih zadev, schengenskem sporazumu, ilegalnih migracijah, stanju na področju kriminalitete, jadranski pobudi in nadaljnjem dvostranskem sodelovanju.
V skupni izjavi po podpisu sporazuma o sodelo-
vanju med policijami Italije in Slovenije sta notranji minister Mirko Bandelj in njegov italijanski kolega Giorgio Napolitano izrekla zadovoljstvo nad sodelovanjem med državama, zlasti med notranjima ministrstvoma.
Minister Bandelj je obrazložil, da sporazum predvideva vrsto aktivnosti ne le pri varovanju in prehajanju meje, ki je obenem tudi Schengen-ska meja, temveč tudi vrsto drugih organizacijskih ukrepov na področju zatiranja kriminala, zlasti organiziranega kriminala. Sporazum doloCa tudi razporeditev oficirjev za zvezo, govori pa tudi o posebnih operativnih skupinah, izmenjavi informacij in kadrov z obeh strani.
Minister Bandelj je še dejal, da sta z italijanskim notranjim ministrom pregledala dosedanje sodelovanje, posebej namenila pozornost pripravam Slovenije za vstop v Evropsko unijo, ukrepom v zvezi s Schen-gensko mejo in preprečevanjem ilegalnih migracij. Dogovorila pa sta se tudi za nekatere nove ak-tivosti, ki bi sodelovanje še okrepili.
Ministra Napolitana je pred povratkom v Italijo sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan. (STA)
ZGONIK / NEDELJSKI OBISK NOTRANJEGA MINISTRA GIORGIA NAPOLITANA
»Zgoniška občina zgled sožitja«
Šef Viminala zelo pohvalil vlogo majhnih občinskih uprav pri izboljšanju odnosov med državo in državljani Dvojezični pozdrav županje Tamare Blažinove - Vladnega predstavnika sprejeli s pesmijo okteta »Odmevi«
ZGONIK - »Zgoniška občina, kjer so občani slovenske narodnosti v večini, Italijani pa v manjšini, je zgled sožitja in medsebojnega razumevanja. Tukajšnje izkušnje sodelovanja in aktivne integracije, ki ne pomeni asimilacijo, lahko jemljemo kot model ne samo za obmejne kraje, ampak tudi za Italijo in, zakaj ne, za vso Evropo«. S temi pomenljivimi besedami je minister Giorgio Napolitano odgovoril na toplo dobrodošlico (v slovenščini in italijanščini) zgoniške županje Tamare Blazine, ki mu je predstavila domačo občinsko stvarnost, njene značilnosti in njeno stalno skrb, da bi se v občini Čutili vsi doma.
Na zgoniškem županstvu in na trgu pred njim je bilo v nedeljo dopoldne vzdušje res praznično in enkratno, saj obisk notranjega ministra v teh JOajhni kraški občini lahko ocenjujemo za zgodovinskega. Zanimanje za dogodek je bilo res izjem-110 in Napolitano s svoji-
mi besedami ni razočaral požornih poslušalcev, od občinskih odbornikov in svetovalcev, do predstavnikov krajevnega družbenega, kulturnega in gospodarskega življenja pa seveda do navadnih občanov, ki so uglednega gosta sprejeli zelo prisrčno. Da je bilo vzdušje res enkratno je poskrbel tudi domači oktet »Odmevi«, ki ga vodi vodi dirigent (in podžupan) Rado Milic.
Predstavnik rimske vlade, ki so ga spremljali
prefekt Michele De Feis, kvestor Enzo Santoro in tržaški župan Riccardo II-ly (sprejema se je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta in nekdanji župan Miloš Budin), je v svojem nagovoru izpostavil tudi nujnost splošnega ovrednotenja majhnih občin, »od katerih se velike uprave marsikaj koristnega naučijo«. Pri tem je omenil potrebo po zbližanju med državo in državljani, pri Čemer je pozitivno ocenil izvajanje
reforme lokalnih uprav (občin, pokrajin in gorskih skupnosti) iz leta 1993, ki se je po njegovem mnenju dobro obnesla. Zgoniški upravitelji so na tem področju naredili marsikaj, pomislimo samo npr. na skupno upravljanje nekaterih pomembnih občinskih služb in servisov z sosednjo re-pentabrsko občino. Županja je ministru podarila kraški kamen, ki simbolizira žrtve v osvobodilnem boju.
Napolitanov nedeljski obisk v zgoniški občini je simbolno nadaljeval sobotni tržaški obisk, med katerim je gotovo izstopal dopoldanski posvet o večjezičnosti, sprejemanju različnih in različnosti ter o sožitju v multikulturnem okolju. Posvet je zelo uspel, zaradi aktualnosti in zanimivosti pa bi si gotovo zaslužil večjo pozornost, posebno s strani občinskih svetovalcev, ki so bili množično odsotni.
Uspela prireditev 90-letnice odprtja jame pri Briščikih
ZGONIK - Pred sprejemom na zgoniškem županstvu se je Giorgio Napolitano udeležil uradne proslave ob 90-letnici odprtja jame pri Briscikih, ki jo upravlja tržaško jamarsko društvo »Alpina delle Giulie«. Na slavnost je ministra povabila Občina Zgonik, v imenu katere je v italijanščini in v slovenščini spregovorila županja Tamara Blazina. O jami, njenih značilnostih in njeni zgodovini je spre-govorilv strokovnjak Fa-bio Forti, v kulturnem programu pa sta nastopila pevska zbora RdeCa zvezda in zbor »Alpina delle Giulie«.
Pred prireditvijo pri BrišCikih si je Napolita-
no v spremstvu prefekta Micheleja De Feisa, župana Riccarda Illyja ter visokih policijskih in karabinjerskih častnikov ogledal sprejemni center za prebežnike iz nerazvitih držav, ki so ga pred kratkim odprli v starem pristanišču. Minister se je zelo pohvalno izrekel o tej strukturi, ki je med prvimi v Italiji, ter tudi o nelahkem delu v glavnem prostovoljcev, ki skrbijo za pomoč in gostoljubje pri-bežnikov, ki potem v veliki večini prosijo za politično zatočišče v Italiji. Napolitano je zatem vedno v spremstvu civilnih in vojaških občla-sti prisostvoval slavnostnemu dvigu zastave na Trgu Unita.
SLOVENIJA / OBISK AVSTRIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V SVOJSTVU PREDSEDNIKA EVROPSKE UNIJE
Schussel: že jeseni začetek pogajanj s kandidatkami za redno članstvo v EU
Poglobljen razgovor z ministrom Frlecom - Schussla sprejela tudi Drnovšek I Kučan
LJUBLJANA - Avstrijski zunanji minister VVolfgang Schussel, ki je kot predsedujoči svetu ministrov EU včeraj obiskal Slovenijo, je po pogovorih s slovenskim kolegom Borisom Frlecem poudaril, da Avstrija želi zaCeti s političnimi pogajanji s kandidatkami za Članstvo v EU jeseni, torej še med svojim predsedovanjem EU. Minister Frlec je pozdravil ta predlog in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija pravočasno sklenila svoj del priprav, torej da bodo posamični resorji svoja pogajalska izhodišča pripravili v najkrajšem možnem Času.
Schussel je dodal, da Avstrija z začetkom pogajanj že jeseni želi spodbuditi hitrejši proces reform v državah, torej tudi v Sloveniji, začeti pa namerava z lažjimi temami.
Kot je poudaril Schussel, je Avstrija uvedla novost, ko je pri prevzemu predsedovanja EU obiskala tudi države kandidatke za vstop v EU, ne le države članice EU. Namen te novosti je, da se kandidatke iz prve
roke seznanijo z osrednjimi nalogami avstrijskega predsedovanja; Slovenija spada v evropsko družino in ima pravico, da se iz prve roke seznani s temi nalogami, je dodal.
Minister Frlec se je Avstriji zahva-lili za podporo približevanju Slovenije EU in izrazil pričakovanje, da bo Avstrija podporo nudila še naprej. Pozdravil je avstrijsko pobudo, da se pogajanja za vstop v EU začnejo še pred zaključkom pregleda usklajenosti slovenske zakonodaje z evropsko. Slovenija se zavzema za tak naCin dialoga, ker ta vzdržuje potrebni zagon in hitrost pri vključevanju, je dodal. Slovenija od Avstrije pričakuje dobro sodelovanje pri oblikovanju tretjega stebra in pri uvajanju standardov Schengenskega sporazuma v slovensko zakonodajo. Kot je še poudaril, sta se z ministrom Schiisslom dogovorila za tesnejše dvostransko sodelovanje na področju boja proti organiziranemu kriminalu in trgovini z mamili.
Schuessel je poudaril, da so si vse
države v EU enakopravne, tako da imajo tudi majhne države pravico do predsedovanja uniji in uveljavljanja svojih zamisli in zadržkov. Evropska unija ni vezana na dominanco nekaterih večjih sil, ampak na partnerski odnos. To pa ima tudi svojo ceno -sprejemanje nekaterih odločitev traja dlje in vedno je treba sklepati kompromise, je še dodal.
Schussel in Frlec sta govorila tudi o vprašanju Agende 2000, ki med drugim predvideva višino sredstev za države kandidatke. Ob tem je avstrijski zunanji minister povedal, da je teh sredstev dvakrat toliko, kot so jih Američani prinesli v Evropo z Marshallovim planom, in izrazil zadovoljstvo, da med svojim obiskom po prestolnicah petnajsterice ni naletel na kritike ob tem vprašanju.
Ministra sta govorila tudi o dobrososedskih odnosih. Schussel je poudaril pomen slovenskih izkušenj na Balkanu, posebej v BiH in na Kosovu. Pri tem se je zavzel za mimo rešitev kosovske krize. (STA)
LJUBLJANA / Z NAGOVOROM REKTORJA JOŽETA MENCINGFERJA
Slovesen začetek seminarja slovenskega jezika in kulture
Udeležuje se ga približno 140 slušateljev iz 22 držav
LJUBLJANA - Rektor ljubljanske univerze prof. dr. Jože Mencinger je v nagovoru ob včerajšnjem slovesnem začetku 34. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture poudaril pomembnost te naj starejše prireditve centra za slovenščino kot drugega oziroma tujega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti za odpuanje univerze v svet in krepitev njene samozavesti. Slednja je pomembna ne le za ohranitev njene lastne avtonomije, temveč tudi za ohranitev slovenske identitete in jezika v času združevalnih procesov.
Seminar, za katerega se je tokrat prijavilo skoraj 140 slavistov, zlasti slovenistov, strokovnjakov za primerjalno jezikoslovje in književnost, univerzitetnih profesorjev, lektorjev slovenščine, prevajalcev, pisateljev in študentov iz 22 držav, je odprla njegova letošnja predsednica doc. dr. Erika Kržišnik, pozdravil pa tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Na slovesnosti so bili tudi predstavniki veleposlaništev Hrvaške, Slovaške in Rusije.
Dekan filozofske fakultete (FF) prof. dr. Ludvik Horvat je pohvalil "strokovno in organizacijsko rast" seminarja, ki letos poteka že 34., ter opozoril na pomen proučevanja slovenskega jezika in kulture od slušateljev "od zunaj"; ti gostiteljem lahko zato postavijo tudi "ogledalo".
"Statistično gledano" je slovenščina "velik jezik", je v pozdravu zagotavljal predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnost FF prof. dr. Miran Hladnik, saj spada med tiste štiri odstotke jezikov po svetu, ki jih govori več kot milijon ljudi.
Na svoj način mu je "oporekal" dr. Aleš Debeljak v imenu Društva slovenskih pisateljev, Ceš da je paC "mučno dejstvo", da malo ljudi po svetu govori slovensko. Temu dejstvu po robu se med drugimi postavlja tudi ta seminar. Udeležence seminarja je pozdravil kot "sle, ki bodo v 22 domovin ponesli vest o slovenskem jeziku". Slovenski pisatelji pa - je dodal Debeljak in
požel glasno odobravanje - gojijo ambiciozno upanje, da bo kdo med njimi začel prevajati tisto slovensko literarno delo, ki ga Čaka Nobelova nagrada. "Jezik ni le nevtralno sredstvo komunikacije, ampak tudi most med ljudmi in kulturami, " je poudaril. Slovenski jezik ne ponuja le znanstveno-jezikovne, temveč s svojo enkratno dvojino tudi ljubezensko-eroticne
pustolovščine.
Akademik dr. Franc Jakopin je v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) semina-riste pozdravil kot eden najstarejših udeležencev in svojcas - v šolskem letu 1953/54 - sam lektor slovenščine na univerzi v nemškem Goettingenu. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Slavističnega društva Slovenije dr. Zoltan Jan.
Seminarsko delo se je začelo opoldne s predavanjem o slovenski književnosti in bo trajalo do sobote, 18. julija.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je najstarejša prireditev centra za slovenščino kot drugega oziroma tujega jezika na ljubljanski filozofski fakulteti. Udeležuje se ga, kot že rečeno, okrog 140 slavistov, zlasti slovenistov, strokovnjakov za primerjalno jezikoslovje in književnost, univerzitetnih profesorjev, lektorjev slovenščine, prevajalcev, pisateljev in študentov.
Seminarsko delo bo do sobote, 18. julija, potekalo na dveh ravneh. Temeljni program je sestavljen iz predavanj strokovnjakov (Irena Novak Popov, Ada Vidovič Muha, Miran Hladnik, Breda Pogorelec, Nace Sumi, Rudi Rizman, Tomaž Sajovic, Marija Smolič, Nataša Pirih, Branko Goropevšek) s področja slovenskega jezikoslovja ter literarnih, humanističnih in drugih ved -letos na temo Dežele in mesta v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, nadalje posebnih tečajev ter obveznih lektorskih vaj, organiziranih po stopnji znanja slovenskega jezika in posebnih slovenističnih interesih.
Dopolnilni program vključuje okroglo mizo na osnovno temo (Dežele in mesta) - vodil jo bo Alojz Ihan, sodelovali pa bodo Mišo Alkalaj, Aleš Debeljak, Gregor Tomc in Janez Suhadolc, celodnevno ekskurzijo v Celje in na Kozjansko, organizirane oglede kulturnih prireditev. V izbirnem programu bodo udeleženci lahko izbirali med specializiranimi vsebinami, ki jih bodo, kot je napovedano, podali Marja Bešter, Marija SmoliE, Marko Juvan, Majda KauCiC Baša in Vera Smole.
Mnogi udeleženci 34. seminarja, katerega predsednica je letos dr. Erika Kržišnik, so v Slovenijo prispeli s pomočjo štipendij, ki jih podeljuje sam seminar, pa tudi z mednarodnimi štipendijami ter štipendijami, namenjenimi zamejskim rojakom. Med udeleženci seminarja jih je največ iz Italije in Avstrije. Okrog 30 udeležencev je že obiskovalo uvajalni teCaj slovenščine, ki se je zaCel 29. junija in se je konCal v soboto. Seminar, tako kot je tudi prejšnje, financira ministrstvo za šolstvo in šport.
Omenjeni center pri oddelku za slovanske jezike in književnost ljubljanske Filozofske fakultete je nedavno predstavil tudi zbornik Skripta 2, strokovno gradivo o poučevanju za učitelje slovenščine kot drugega oziroma tujega jezika. (STA)
LJUBLJANA / ZMAGO JELINČIČ:
SNS proti dokumentu o spravi
»Sedanji poskus bi ponovno razdelil slovenski narod«
LJUBLJANA - Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je na predsednika državnega zbora Janeza Podobnika včeraj naslovil pismo, v katerem izraža svoje stališče do deklaracije in izjave o narodni spravi. SNS po Jelinčičevih besedah vztraja pri svoji prvotni odločitvi, "da ne sodeluje pri sprejemanju formalnih aktov o narodni spravi, ker meni, da so takšni akti povsem nepotrebni in v škodo samostojni Sloveniji".
Prvak SNS takšno stališče pojasnjuje z besedami, da je bila dejanska sprava med slovenskim narodom že zdavnaj opravljena. Slovenski narod je že veC kot petdeset let živel v strpnem sožitju, brez sovraštva in maščevalnosti. To velja za partizane in domobrance ter tudi za njihove potomce.
Sedanji poskus narodne sprave po besedah predsednika SNS pomeni nekaj prav nasprotnega, saj je ponovno razdelil slovenski narod ter razpihuje že zdavnaj pozabljena nasprotja in sovraštva ter vzpodbuja k narodni in verski nestrpnosti ter maščevalnosti.
»Sprava s tistimi, ki so kot hlapci služili okupatorju, in skrivajoč se za njegovim hrbtom, izdajali slovenski narod in ga pobijali, ni mogoCa. Nikjer na svetu se z izdajalci ne spravljajo, še posebej pa se z njimi ne spravljajo zmagovalci. Lahko jim njihove napaCne odločitve oprostimo, morda celo njihove zločine, vendar pa jim tega nikoli ne bomo pozabili, zato ne moremo podpisati akta, ki to zanika in sprevrača,« je ob koncu še dodal JelinCiC. (STA)
LJUBLJANA / CENTER ZA SLOVENŠČINO
Začela se je Poletna šola slovenskega jezika
Udeležuje se je 120 študentov iz 29 držav
LJUBLJANA - 120 študentov iz 29 držav z vseh celin se udeležuje 17. tradicionalne poletne šole slovenskega jezika, ki se je začela vCeraj v Ljubljani in se bo končala 31. julija.
Iz Združenih držav prihaja na 17. poletno šolo 18 slušateljev, iz Avstrije 16, Nemčije 11, s Hrvaške osem, iz Italije sedem, Bosne in Hercegovine šest, iz Velike Britanije, ZR Jugoslavije in Švice po pet, iz Kanade, Rusije in Argentine po štirje, s Češke trije, iz Makedonije, Bolgarije, Francije in Avstralije po dva ter po eden iz Španije, Albanije, Finske, Latvije, Belgije, Egipta, s Tajvana, z Nizozemske, Švedske, Madžarske, Nove Zelandije in Japonske. Med prijavljenimi je največ začetnikov, nekaj pa tudi takih, ki že zelo dobro govorijo slovensko. Kakih petnajst tečajnikov se je jezikovne poletne šole v Sloveniji udeležilo že večkrat. Na šoli učijo izkušeni lektorji z ljubljanske univerze, ki razvijajo sodobne metode poučevanja slovenščine kot tujega jezika in sodelujejo pri pripravi učbeniškega gradiva.
V minulih letih se je slovenščine v poletni šoli učilo približno 1800 študentov iz tujine. Večina jih prihaja zato, ker bi se radi učili jezika svojih staršev ali
starih staršev, nekateri ga potrebujejo za svoj nadaljnji študij; zadnja leta marsikoga slovenski jezik zanima le kot jezik, ki ga govorijo v novi evropski državi.
Udeležencem so pripravili tudi pester spremljevalni program: obiskali bodo državni zbor, Muzej novejše zgodovine, Časopisno hišo Delo, ogledali si bodo slovenski film Carmen, na celodnevnih ekskurzijah pa bodo spoznavali lepote in značilnosti Ljubljanskega barja, Velike planine, Dolenjske in Gorenjske. V novinarski delavnici bodo ustvarjali za Pošopis - Časopis poletne šole.
Slovesnost ob začetku poletne šole, ki jo prireja center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik pri oddelku za slovanske jezike in književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti, je bila sinoči v zbornični dvorani univerze na Kongresnem trgu, sklepna slovesnost pa v petek, 31-julija, ob 20.30 v Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad). Pouk bo potekal od ponedeljka do petka, ob dopolnevih v srednji ekonomski šoli na Roški 2, p°' poldne pa v dijaškem domu Poljane na Potočnikovi 3. Študentje najvišje skupi' ne bodo lahko opravljali tudi izpit iz aktivnega znanja slovenščine. (STA)
JAVNA DELA / MNENJA POLITIČNIH STRANK
DOLINA / OB PRAZNOVANJU ZAVETNIKA SV. URHA
»Pohitite z odsekom Padriče-Kotinara«
Se nekateri pomisleki naravovarstvenikov Kakšna usoda čaka glavno ribarnico?
Velika večina strank meni, da bi morala država pospešiti gradnjo avtocestnega odseka med Padričami in Katinaro, ki je bistvenega pomena za krajevno gospodarstvo, Se posebno pa za pristanišče. Tržaški občinski svet je o tem načrtu že zavzel ugodno stališče, pred kratkim pa je isto naredila tudi pokrajinska skupščina.
Glavni del trase tega avtocestnega odseka bo izpeljan pod kraško planoto (dva tunela), kar delno zadovoljuje tudi naravovarstvenike, ki so močno nasprotovali prvotnemu načrtu. Tudi ta projekt se da še izboljšati, menijo naravovarstvena združenja, ki so kritična zlasti do nekaterih priključkov med državno in
pokrajinsko cesto, o katerih so imeli vsekakor pomisleke tudi nekateri pokrajinski svetovalci Oljke. Do različnih mnenj je prišlo npr. pri Levih demokratih (Willy Mikac in Igor Gabrovec sta v pokrajinskem svetu glasovala proti povoljnemu mnenju za projekt), bolj kot vsebina načrta pa je bila, kot kaže, sporna metoda, s katero je Codarinov odbor predložil tozadevni sklep. V zadnjem trenutku in brez možnosti za poglobljeno soočenje.
Načrt za odsek Padriče-Katinara, kot tudi za traso Lakotišče-Skofije, je v glavnem nared, manjkajo pa še finančna sredstva (več sto milijard lir), ki jih mora zagotoviti vlada iz državnega proračuna. Politična volja za sprostitev
teh sredstev obstaja, obstajajo pa še nekatere tehnične in proceduralne težave, ki bi znale precej zakasniti začetek gradbenih del.
Tržaški občinski svet se je medtem sinoči ukvarjal le s tekočimi upravnimi zadevami. V sejni dvorani je bilo vzdušje že zelo počitniško, tako da bo o pomembnejših vprašanjih tekla najbrž beseda septembra. Skupščina je tako odložila razpravo o namembnosti stavbe na nabrežju, kjer je trenutno še vedno mestna ribarnica, v kratkem pa jo bodo zapustili še zadnji prodajalci rib. Nekateri menijo, da bi morala (bivša) ribarnica ohraniti svoj zgodovinski videz, mnogi pa se ogrevajo za druge sodobnejše namembnosti.
OPERETA / ZA VELIKE ZASLUGE
Letos nagrada Ginu Landiju
Poudarili so pomen Landijevega truda za uspeh festivala operete
Na poskočnih notah iz Porterjevega musicala Can-Can, je včeraj nasmejano prikoračil v sejno dvorano tržaške Pomorske postaje letošnji nagrajenec operete Gino Landi. Nagrado so ob tržaškem Festivalu operete ustanovili leta 1986 z namenom, da bi se oddolžili pomembnim osebnostim, ki so se še posebej izkazale pri širjenju operete. Ime znanega režiserja in koreografa Gina Landi j a so letos vpisali na dolg in prestižen seznam predvsem zaradi njegove posebno trdne vezi z našim mestom.
Danilo Soli, predsednik Mednarodnega združenja operete, ki podeljuje nagrado, je v uvodu podal nekaj osebnih spominov na Landijevo delovanje v okviru Festivala operete. Označil ga je za »reševalca« festivala, kajti Landi je s svojim navdušenjem bistveno pripomogel k obnavljanju zanimanja in uspehu tržaškega niza. Ob teh besedah je Solijeva misel šla na nedavno uprizoritev Kreislerjeve »Sissi« v dvorani Tripcovich, s katero je režiser pričaral tržaškemu občinstvu »veselje, pisanost in zabavo, a tudi občutenost in ganjenost« ob nesrečni življenjski paraboli avstrijske cesarice. Številne prisotne je Soli spomnil še na druge odmevne Uprizoritve, kot sta bila tniramarski Luči in zvoki kot poklon Franzu Lebarju in Vesela vdova ob lanski otvoritvi prenovljenega gledališča Verdi.
Pomembnost Festivala operete in Landijevega truda je poudaril tudi tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani, ki je reži-Serju poklonil mestni pe-cat, ki velja za neke vrste
častno meščanstvo.
Utemeljitev nagrade pa je hudomušno prebrala subretka Benedicta Boccoli, ki v teh dneh nastopa v dvorani Tripcovich pod Landijevo režijo kot junakinja mu-sicala»Can-Can velikega ameriškega skladatelja Cola Porterja. Odbor Nagrade operete je navedel tri desetine operet, ki jih je Gino Landi režiral v Trstu, med katere spadajo Vesela vdova, Kneginja Čardaša, Rose Marie, Beli konjiček in druge. Obenem pa v utemeljitvi niso prezrli gledaliških, kinematografskih in televizijskih produkcij ter najvidnejših umetniških sodelovanj, pri katerih
sta ga gnala »genialni zagon in neizčrpna domišljija«. Bronasti kipec, ki ga je izdelal kipar Ugo Gara, je Landiju izročil deželni odbornik za kulturo in turizem Roberto Tanfani.
Ob ljubki in samopo-smehovalni zahvali vsem, ki so se odzvali poklonu, Gino Landi ni mogel prikriti svoje ganjenosti in se je s tresočim se in pojemajočim glasom lotil tržaške himne Marinaresca. Priljubljeni režiser je tako dokazal, da so za uspeh potrebni ne le nadarjenost in trud, a tudi dobra mera skromnosti, simpatie in ironije.
Aleksi Jercog
ILEGALNI PRISELJENCI
Z dostavnim vozilom podili zapornice pri Prebenegu
V noči na ponedeljek, okrog 1.30, je koprska policija telefonsko obvestila tukajšnjo kvesturo, da je na Socerbu precej »živahno«: prestregli so dve dostavni vozih z ilegalnimi priseljenci, namenjeni v Italijo. Eno so uspeli ustaviti, drugo pa je podrlo zapornice na meji pri Prebenegu in izginilo v noč.
Tržaška policija je nemudoma sprožila alarm in svoje patrulje poslala po vsem območju. Na križišču nad Katinaro so opažih dostavno vozilo s francosko registrsko tablico, ki je odgovarjalo opisu, ki so ga prejeh. V šoferski kabini so bile štiri osebe, ko se je vozilo ustavilo, je ena zbežala v gozd. Skoraj istočasno so odprli tudi zadnja vrata, potniki so začeli izstopati, bilo jih je kot v kakšnem avtobusu, kar 39. Ugotovih so, da gre za družine, ki so prihajale iz Romunije, drugi so bili Romi. Vsi pa so bili zelo razburjeni, tako da je zavladala precejšnja zmešnjava.
Ko se je skupina tujcev nekoliko pomirila, so jih pospremili na kvesturo, kjer so jih začasno namestili v enem od uradov in pričeli s postopkom za izgon, ki se je končal z njihovo izročitvijo pristojnim slovenskim organom. V skupini je bil tudi 36-letni romunski državljan Damian Viorel iz kraja Lugoj, ki so ga aretirali: ugotovili so, da je bil med organizatorji ilegalnega prehoda meje.
Pretep na cesti
Spor med 33-letnim avtomobilistom in 22-letnim motociklistom se tokrat ni končal samo z običajnim zmerja-/njem in grožnjami, pošteno sta se obdelala, motociklist pa je razbil tudi vetrobran na avtomobilu. Do obračunavanja, zaradi katerega je posegla policija, je prišlo v nedeljo pri belem dnevu v Ul. Revoltella.
Revija Brez meja obogatila praznovanje
Pomen prireditve poudarila David Bandi in Rado Štrajn
Vaškega in občinskega zavetnika sv. Urha so letos v Dolini praznovali z res imenitno prireditvijo: po svečanem bogoslužju in že tradicionalnem koncertu domačega Pihalnega orkestra Breg, ki je zaigral pod vodstvom kapelnika Fio-renza Muscovija, se je namreč na dolinskem trgu zvrstila mednarodna zborovska revija z naslovom Brez meja - Ohne Grenzen -Senza confini. Prireditev je privabila na vaško Gorico nadpovprečno številno občinstvo, več kot petstotim prisotnim pa so zapeli najprej pevci in pevke domačih zborov, nato še gostje iz Standreža, Trsta in s koroških Radič. Veliki praznik ob sv. Urhu in še posebej zborovska revija sta uživala pokroviteljstvo krajevne občinske uprave in sodelovanje Zveze slovenskih kulturnih društev. Prireditelja, SKD Valentin Vodnik in Mladinski krožek Dolina, pa sta kulturni dogodek uokvirila še v letošnje praznovanje dveh pomembnih obletnic, in sicer 120-letni-ce tabora in ustanovitve društva v Dolini ter 30-le-tnice nastanka krožka pod župnijskim okriljem. Ob glasbeni pa je bila v dvorani Albina Grmka tudi razstavna ponudba.
Poleg nadvse prijetnega vzdušja, ki ga uspe ustvariti zborovska pesem različnih sestavov, je imela sobotna prireditev še veliko globlji in širši vsebinski pomen. Pred dvema tednoma so se na podobni prireditvi dolinski in koroški zbori srečah pred kulturnim domom SPD Radiše, kjer so občinstvu zapeh še zbori iz Krope, koroškega Zrelca in avstrijske Štajerske. Pod istim geslom, ki jasno poudarja bogatost nastajajočega evropskega prostora, pa so se pevci z Radiš in iz Doli-
ne ponovno srečah v naših krajih, tokrat na reviji, ki se je po sestavu nastopajočih razširila v italijanski prostor. O pomenu in aktualnosti naslovnega gesla je po uvodni pesmi MoPZ Valentin Vodnik spregovoril predsednik društva David Bandi. Poudaril je nadvse važno delo, ki ga organizacije vodijo v smeri premo-ščanja ne le državnih meja, temveč predvsem notranjih in krajevnih čestokrat nevidnih ovir med ljudmi razh-čne pripadnosti. Dolinsko društvo in krožek si v sodelovanju z ostalimi vaškimi jedri še posebej prizadevata, da bi s skupnim delom ustvarila prostor, v katerem bi se lahko načelo brezmejnosti res lahko uresničilo: otipljivi dosežki pa naj bi nudili možnost za družbeno, kulturno in gospodarsko rast, čisto vsem krajanom. V času visoke tehnologije postaja vse lažje vzpostavljati stik z oddaljenimi kraji, vse to pa prevečkrat oškoduje prav krajevno stvarnost, v kateri gre iskanje človeškega odnosa še vedno po »tradicionalnih«,
pravzaprav neposrednih poteh.
Po govoru društvenega predsednika in pesmi dekliške pevske skupine Valentin Vodnik je pred mikrofon stoph še Rado Strajn, ki je v imenu Mladinskega krožka pozdravil pobudo, v kateri se nameni skupnega ustvarjanja in oblikovanja pravzaprav udejanjajo. Naglasil je delo, ki ga v zadnjih treh desetletjih opravlja krožek dolinske župnijske skupnosti in si zaželel še novih skupnih pobud, ki naj bi vsestransko obogatile vaški prostor. Ob tej priložnosh je dolinsko društvo počastilo obletnico Mladinskega krožka s poklonom slike, na kateri je domači likovni umetnik Stano Žerjal upodobil dolinsko KTužo. Sobotno prireditev je pozdravil tudi dolinski Zupan Boris Pangerc, ki je prireditelje pohvalil za vloženi trud in jim voščil uspešno nadaljevanje v gradnji »skupnega dolinskega prostora«.
Za tem pa je zbranemu občinstvu »spregovorila« predvsem pesem: ob priložnosti sta dolinska zbora nastopila v mešani zasedbi, po gostiteljih pa so se po vrsti predstavili člani MePZ Oton Zupančič pod vodstvom Sare Hoban, MePZ Silvulae Cantore, ki ga vodi med drugim novoizvoljeni predsednik pokrajinskega združenja USCI Giuseppe
Botta, nato pa še moški in mešani zbor Slovenskega prosvetnega društva Radiše pod vodstvom Nužija Lam-pichlerja. Koroške pevce veže na Dolino skoro 30-letno prijateljstvo, zato je bil sobotni nastop za Slovence obeh zamejstev še posebno praznična priložnost. Vsak od nastopajočih zborov je ob pesmi podal tudi nekaj misli o pomenu kulturnih izmenjav in sploh o dragocenosti medsebojnega srečevanja. V imenu SPD Radiše je spregovoril predsednik Tomaž Ogris, ki je v spomin na pravzaprav skupno uresničitev tega dvojnega mednarodnega srečanja izročil predsedniku zbora Giancarlu Forausu tudi priložnostni dar.
Prav svečan je bil zaključek sobotne prireditve v Dolini: na kamnito stopnišče, ki je vsemu dogajanju ponudilo posrečeno prizorišče, so stopili pevci vseh sodelujočih zborov in skupaj pod vodstvom Ignacija Ote zapeli znamenito Beethovnovo Odo radosti v treh jezikih, ki so simbolično spremljali vso revijo. Zbor sto dvajsetih pevcev je naravnost zadonel v poletno noč in izvabil tolikšno navdušenje, kot bi z najlepšim umetniškim izrazom upodobil v trajno sliko vse, kar so s to hvalevredno pobudo želeli poudariti prireditelji in nastopajoči! (dam)
ARETACIJA DVEH TATIČEV
Eden kradel na avtobusu, dingi izdrl denarnico starki
Priletni Domenico B. je opazil, da mu je neki temnopolti mladenič ukradel denarnico, začel ga je prepričevati, naj mu ukradeno vrne, vendar se je bil fant delal gluhega, kot da se ne bi nič pripetilo, nakar jo je umih nog pobrisal. Prav tedaj je mimo pripeljal agent Digosa, opazil je, kaj se dogaja in je ubežnika kmalu zatem s pomočjo izvidnice s komisariata pri Sv. Soboti ustavil in aretiral.
Domenico B. (72 let) se je peljal z avtobusom št. 30 in je izstopil v Ul. Colautti, kjer je tudi prišlo do dogodka, ki ga je opazil agent. Žeparja so na policiji že poznali, saj dalj časa »deluje« v našem mestu, ime mu je Solimani Omar, star je 25 let in prihaja iz Alžirije. Trenutno je brez stalnega bivališča. Denarnico, v kateri je bilo okrog 100 tisoč lir, je odvrgel pod neki parkirani avtomobil, kjer so jo tudi našli. Z aretacijo pa se nikakor ni hotel sprijazniti, začel je kričati in žaliti agente.
Smolo je imel tudi torbičar, ki ga je ob belem dnevu prav tako »na delu« opazil inšpektor urada za tujce. Inšpektor Bernard je na vogalu med ulicama Roma in Val-dfrivo zagledal moškega, ki je parkiral motorno kolo in se približal neki starki: v roki je držala denarnico, bliskovito jo je zagrabil ter zbežal. Začelo se je zasledovanje po mestnih ulicah, ubežnik pa se ni preveč oziral na prometni zakonik, zavil je v prepovedano smer in izginil. Inšpektor pa ga je pred tem prepoznal, bil je znani prestopnik Vittorio Petrucci (30 let, brez stalnega bivališča). Iskanje, pri katerem so sodelovali še drugi agenti, se je končalo že po 15 minutah, ko so ubežnika prijeli in tudi lastnici vrnili ves ukradeni denar, 180 tisoč lir.
NOVICE
Polkovnika Picciafuochija zamenjal polkovnik Forchetti
V kasarni »Čampo Marzio« je bila včeraj krajša slovesnost ob odhodu dosedanjega poveljnika XIX. legije finančne straže iz Trsta, polkovnikom Umber-tom Picciafuochijem, ter polkovnikom Mariom Forchettijem, ki je prevzel njegovo mesto. Picciafuochi, ki je po rodu iz Toskane, je pri nas poveljeval štiri leta, sedaj odhaja v Milan, kjer bo vodil protimafijski preiskovalni urad. Mario Forchetti pa je doma iz pokrajine Lecco in je doslej služboval v Rimu, pri osrednjem oddelku, pred tem pa je poveljeval milanski grupi.
Skoraj 500 prošenj za vpis na MIB
Za vpis na 9. izvedbo tečaja Master in International Business, ki se bo začel septembra s 40 udeleženci, je bilo na MTR - šolo za menedžment predstavljenih skoraj 500 prošenj. Italijanskih diplomirancev iz Furlanije-Julijske krajine in drugih dežel, posebno iz Veneta in iz Lombardije, a tudi iz Lacija in Apulije, ki so se želeh vpisati, je bilo preko 400 (kar 75 samo iz FJK). Kot pravi znanstveni ravnatelj Vladimir Nanut, so iz tujine, posebej iz Srednje in Vzhodne Evrope, prejeh okrog 50 prošenj.
PADRIČE / OB STOLETNICAH DRUŠTVA, GOZDNE ZADRUGE IN CERKVICE TER 50-LETNICI SPOMENIKA PADLIM
Zaključek praznovanj s tradicionalnim opasilom
Mašo je daroval tržaški škof Evgen Ravignani
V nedeljo je na padri-ška praznovnja ob 100-le-tnici društva in cerkvice padel zastor. Z jutranjo svečano mašo, ki jo je daroval škof Evgen Ravignani in s popoldanskim kulturnim programom se je dvotedensko praznovanje zaključilo. Peti julij je na Padričah opasilo, to je dan, ko se vaščani spomnijo svojih dveh zavetnikov, svetih bratov Cirila in Metoda. Njima, slovanskima apostoloma, so pred 100 leti posvetili malo cerkvico, ki so jo z nabirko darov in prispevkov sirse slovenske skupnosti sezidali ob koncu prejšne-ga stoletja. Bil je Cas narodnega prebujenja in pan-
Ob številnih čestitkah, ki sem jih osebno prejel za organizacijo stoletnic, se iskreno zahvaljujem vsem vaščanom in sodelavcem, ki so mi pomagali, da je slavje tako lepo uspelo.
Predsednik KD Slovan Darko Grgič
slavizma, zato so jo s ponosom posvetili verskima, a tudi prvima kulturnima učiteljema Slovanov.
Tokrat, ob stolenici so želeli PadriCarji ponovno obhajati tako opasilo, kakršno je bilo v navadi še do povojnih let. Zjutraj slavnostna maša, popoldne pa veselica. V svojo sredo so povabili tržaškega škofa Evgena Ravigna-nija. Dobrodošlico sta mu izrekla vaški mešani pevski zbor Slovan, seveda s pozdravno pesmijo in pa Karlo Grgič, predsednik Gozdne zadruge, ki je lastnica cerkvenega poslopja. Govornik se je med drugim zaustvil prav pri tej značilnosti padriške cerkvice. Pred vhodom v cerkvico je škof blagoslovil še spominski trak, ki so ga elani društva pritrdili na prapor.
Kot smo zapisali, je mašo daroval tržaški škof, ob njem pa sta somaševa-la vikar msgr. Vončina in bazovski župnik g. Škerlj. Vaški zbor je spremljal obred s petjem: pevci in pevke so se za to prilo-
žnost naučili stare pete maše, tiste, ki so jo peli ob sorodni svečanosti ped petedesetimi leti.
Bogoslužju je dala pomenljiv pečat slovenska beseda, ganljiva iz ust italijanskega škofa. Msgr. Evgen Ravignani je v nagovoru vernikom v Cisti slovenščini, ki bi lahko bila za zgled celo našim govornikom, poudaril pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine in krščanskih vrednot. Obenem je s posebnim poudarkom omenil potrebo po odpiranju in strpnosti ter se spomnil »vseh, ki so padli za našo svobodo«.
Po verskem obredu je sprevod z narodnimi nošami na Čelu krenil do prostorov Gozdne zadruge, kjer so se vaščani ustavili ob prigrizku, škof pa si je ogedal razstavo, ki so jo pripravili elani društva.
Pozno popoldne je vas spet zaživela. Tokrat na proslavi, ki je v marsičem spominjala na tiste, ki so jih po naših vaseh prirejali v dobi Čitalnic. Zelja odbora je bila, da na odru
nastopilo poleg domačega pevskega zbora še bližnji zbori. Skala iz Gropade, pod vodstvom Hermana Antoniča, Mladinski pevski zbor Bazovica, pod vodstvom Ksenije Brass, Zbor Lipa iz Bazovice, pod vodstvom Tamare Ražem, in godba na pihala Viktor Parma iz Trebe. V goste so vaščani povabili še tamburaški orkester iz ReteC pri Škofji Loki; PadriCe so svojCas tudi premogle tamburašlo skupino, ki pa se v okviru društvenega delovanja ni ohranila.
Po ustaljenem redu je prisotne najprej pozdravil predsednik društva Darko Grgič, slavnostni govor pa sta v slovenščini in italijanščini prebrali Dunja Grgič in Ana Palčič. Sledili so pozdravi bližnjih kulturnih društev, predsednika športne zveze Gaja in predsednika Zveze slo-vesnkih kulturni društev Aceja Mermolje.
Nato so na oder stopili nastopajoči. Vsak zbor je zapel tri pesmi iz lastnega repertorja, vmes pa so zai-
Trebenska godba Viktor Parma (KROMA)	Tamburaški orkester iz Reteč (KROMA)
Skupni nastop vseh pevskih zborov, ki so sodelovali na popoldanski Veselici (KROMA)
grale tamburice in godba iz Trebe.
DomaCi zbor je pod vodstvom dirigenta Sveta Grgiča zapel pesmi Pozdrav, Pesem bratstva in Slovan na dan. Predsednik je najbolj... zrelim pevcem in pevovodji podelil spominska priznanja. Cisto ob koncu so še združeni zbori zapeli pesmi Podzravljena domovina, VrabCevo Zdravica in Vstajenje Primorske, slednjo ob spremljavi godbe na pihala.
Sonce, ki so ga sredi popoldneva prekrili težki oblaki, iz katerih so se vsule debele kaplje, Pa-dricarjem ni zagodlo. Prireditveni prostor je namreč prekival najet šotor. Sicer pa se je kmalu po začetku proslave spet zjasnilo, tako da se je praznovanje nadaljevalo do poznih večernih ur. Zaradi velikega zanimanja so s Padric sporočili, da bo razstava ob 100-letnici društva in cerkvice odprta še do konca tega tedna in sicer v popoldanskih urah. Možen pa bo tudi nakup njige, ki jo je ob priložnosti izdalo društvo Slovan. (M.Gr)
Tržaški škof Ravignani sodeloval na opasilu (KROMA)
VOLITVE / POLEMIKA
»Volilni izlet«: Na zatožni klopi spet Ljudska stranka
Vprašanje je nekaj dni po volitvah sprožila Slovenska skupnost, ki je ugotovila, da je na nedavnih deželnih volitvah v tržaškem okrožju glasovalo tudi približno šesto slovenskih in hrvaških državljanov, ki imajo dvojno, torej tudi italijansko državljanstvo. Pri SSk menijo, da je ta »volilni izlet« moCno oškodoval svojega kandidata Iva Jevnikarja, afera je že odmevala v tržaškem občinskem svetu in po zaslugi poslanca Union Val-dotaine Luciana Ca veri j a tudi v rimskem parlamentu. SSk ni izrecno povedala, kdo naj bi organiziral te verjetno zakonite, a politično zelo vprašljive »volilne izlete«, predsednik Zveze združenj istrskih beguncev Renzo de Vidovich pa je prepričan, da se za tem skriva Ljudska stranka, zaveznik SSk v »Ljudski sredini za reforme«.
Njen pokrajinski tajnik
Franco Richetti pravi, da stranka nima nobene neposredne ali posredne veze z organizacijo avtobusov, ki so pripeljali slovenske in hrvaške državljane. Bivši Zupan pa ne izključuje možnosti, da je eden od kandidatov sredinske naveze podprl ali spodbudil ta »izlet«, kar pa ni po njegovem nic slabega. Naša stranka se je vedno borila za volilno pravico izseljencev, je dejal Richetti, ki je tudi prepričan, da afera ne bo skvarila dobrih odnosov med Ljudsko stranko in SSk.
Se pred volitvami je tukajšnji italijanski dnevnik objavil vest, da je eden od organizatorjev »volilnega izleta« kandidat »Ljudske sredine za reforme« Ora-zio Bobbio, ki vsekakor ni bil izvoljen v deželni svet. De Vidovich zahteva, naj zadevo podrobno prouči novoizvoljena deželna skupščina. Obetajo se torej nove polemike.
Kamen, čipke in stare razglednice
V Domu pri BrišCikih je do nedelje, vljeni domači umetnik Pavel Hrovatin, IZ.julija na ogled razstava »Kamen, Ci- čipke so sad iznajdljivosti in potrpe-pke in stare razglednice« (foto KRO- žljivost domačink, ki so obiskovale te-MA) , ki jo je ob priložnosti 90-letnice Caj kleklanja pod mentorstvom Fabia-odprtja znamenite jame postavilo do- ne Šale, medtem ko je razglednice s maCe KRD Dom BrišCiki. Zanimiva starimi motivi kraških vasi zbral Adri-razstava je na ogled vsak dan med 11. ano Princival. S to pobudo so se doma-in 14.uro ter med 17. in 21.uro.	Cini aktivno vključili v proslave ob
Kamnite izdelke razstavlja že uvelja- obletnici krajevne jame.
Tržaške zaščitne znamke za hrvaško Podravko
Hrvaško živilsko podjetje Podravka je podpisalo pogodbo s tržaškim podjetjem Holo 3D SPA za proizvodnjo posebnih zaščitnih znamk v treh dimenzijah, ki jih bodo prilepili na proizvode Poravke, da bi tako onemogočili kakršno koli poneverbo.
Podjetje Holo 3D SPA deluje v znanstvenem parku pri PadriCah in je specializirano za proizvajanje znamk, ki jih ni mogoCe posnemati ali fotokopirati. V preteklih dneh je tržaško podjetje že posredovalo Podravki kakih 50 milijonov zaščitnih znamk za nov ovitek znane Vegete, ki jo Podravka izvaža po vsem svetu. Pogodba predvideva, da bo tržaško podjetje v treh letih dobavilo Podravki od 150 do 170 milijonov tovrstnih znamk. Pri sestavi najnovejših zaščitnih znamk se je poslužilo tudi uslug angleškega partnerja Applied Holographics.
Mlado tatico agenti prijeli pri plezanju čez vrini zid
Osebje komisariata od Sv. Sobote je vCeraj popoldne aretiralo 28-letno Romko Jovanovič Vido, ki je malo pred tem kradla v nekem poslopju v Ul. dei Moreri. Agentom je izjavila, da živi v nekem taborišču v Pordenonu, vendar so jo že poznali, saj ni bilo prvič, da je v našem mestu. Zasačili so jo prav v trenutku, ko je plezala Cez zid, ki obkroža vrt ob poslopju v Ul. Moreri 47. Pri sebi je imela zlate predmete, ki so jih vrnili lastniku stanovanja Giovanni-ju Toffoliju, ter ameriške dolarje. Jovanovičevo, ki ji je očitno še kdo pomagal, so odpeljali v videmski zapor, ker v Koroneju ni ženskega oddelka.
Protestno zborovanje Edinosti
Na Trgu Unita je bilo v nedeljo 103. redno mesečno zborovanje, ki ga je družbenopolitično društvo Edinost priredilo v znak protesta proti več kot polstoletni zamudi pri oblikovanju izvršilnih predpisov za 6. Člen italijanske ustave, ki zadeva slovensko jezikovno manjšino. DmStvo je na ta način protestiralo tudi proti 43-letni zamudi pri izvajanju določil glede varstva slovenske manjšine po posebnem statutu z dne 5. oktobra 1954 in proti 22-letni zamudi pri izvajanju Osimske pogodbe iz leta 1975. Na zborovanju so tokrat protestirali tudi proti ravnanju organov javne varnosti in tržaške občine v zvezi s pripravo protestnih zborovanj društva Edinost.
V začetku letošnjega maja je društvo predložilo priglasitev 60 zborovanj na javnem prostoru, za vsako prvo nedeljo v mesecu od 7. junija 1998 do 4. maja 2000, vendar so s kvesture sporočili, da je za vsako posamezno manifestacijo potrebno predložiti dovoljenje za začasno zasedbo javne površine, ki ga izda pristojen občinski urad. Zahteva po pisnem privoljenju za začasno zasedbo javnega prostora je sicer povsem zakonita, meni društvo Edinost, ki hrani dopis tržaške policijske uprave, v katerem je zapisano, da je do 29. aprila 1993 zahtevala tako privoljenje samo od društva Edinost, kar za slednje predstavlja diskriminacijo.
Predstavniki društva so zato včeraj na republiškem pravdnistvu pri sodiSCu v Trstu vložili prijavo zoper vse, za katere bi se izkazalo, da so sokrivi za protizakonito ravnanje, v katerem je mogoče nedvoumno prepoznati diskriminacijo zaradi militantne pripadnosti narodnostni manjšini. DmStvo bo prijavo posredovalo tudi različnim evropskim in drugim mednarodnim forumom.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
7.	julija 1998 IZAIJA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 18.48 in zatone ob 3.52
Jutri, SREDA,
8.	julija 1998 KILIJAN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,6 stopinje, zračni tlak 1014 mb ustaljen, veter severovzhodnik 7,2 km na uro, vlaga 44-od-stotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Nicholas Bertani, Cecilia Ritossa, Lisa Bruni, Maria Silvia Abu Karsh, Carlotta Forti, Sofia Sciortino.
Umrli so: 1 dan stara Aicha Osmani, 82-letni Emilio Parra, 83-letna Li-dia Mischiatz, 88-letna Maria Spanghero, 10-letna Tinashe Makuna, 79-letna Maria Toši, 89-letna Renata Muller, 74-letna Silvana Giorda, 82-letna Angela Rutar, 69-letni Silvano Bensi, 84-letna Cristina Sancin, 51-letni Giannata-le Dellapietra, 70-letni Bruno Stepancich, 78-let-na Nunzia Papagno, 82-letna Anna Pribaz, 89-let-ni Ferdinande Venturini,
90-letna Giovanna Kara-vanja, 86-letna Bruna Zuccoli, 83-letna Veroni-ca Gherbassi.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 6 do sobote, 11. julija 1998
Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040), Ul. Revoltel-la 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Zgonik	(tel.	040
229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik	(tel.	040
229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna	odprta od
20.30	do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel.
040 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL	- tel.	040
573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka
do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
KINO
ARENA ARISTON
(poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) -
21.30	»La maschera di ferro«, i. Leonardo di Ca-prio.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 18.50, 12.25, 22.00 »Femmina«, r. Giuseppe Ferrino.
AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.
NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8..
NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8..
NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8..
NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.
MIGNON - Zaprto zaradi dopusta.
CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta do 17. 8.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »Mare Lar-go«, r. F. Orgnani, i. Claudio Amendola in Isa-bella Ferrari.
ti PRIREDITVE
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA -
Trebče prireja ob 85-let-nici ustanovitve v petek, 10. julija, ob 20.30 JUBILEJNI KONCERT na vrtu Ljudskega doma v Trebčah; v soboto, 11. julija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop godbe Manda Mentale iz Cervignana; ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo, 12. julija, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 16. uri mimohod godb do športnega parka Griža, sledi pozdravni koncert, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet; v ponedeljek, 13. julija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet.
HJ OBVESTILA
TABORNIKI RMV obveščajo, da se na letno taborjenje odpeljejo v po-
nedeljek 13. julija. Zbirališče ob 7.30 na sežanski železniški postaji.
Zaradi velikega povpraševanja sprejemajo TABORNIKI RMV prijave za trodnevno taborjenje za bivše člane NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ do 20. julija 1998. Taborjenje bo v Ribičevem lazu od 31. julija do 2. avgusta 1998.
KRD DOM BRISCIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi ob priložnosti 90-letnice Briškovske jame na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice. Razstava bo do 12. julija v Domu v Briščikih. Umik razstave: od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2 v poletnih mesecih, to je julija in avgusta, odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah.
TEČAJI AEROBIKE, oblikovanja telesa, stret-chinga in klasične telovadbe že potekajo vsak torek in četrtek zvečer in v soboto zjutraj v repenski telovadnici. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-912843 (Petra).
KD SLOVAN - Padriče obvešča, da je razstava ob stoletnici društva »Padriče skozi čas« v prostorih Gozdne zadruge odprta do nedelje, 12. t.m. Urnik: od 17. do 20. ure. Na razpolago je tudi knjiga »Utrip pod gričem«.
ILUSTRATORKA Vesna Benedetič in kerami-stka Nicoletta Benvenuti bosta do 14. avgusta vodili poletni minikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Za podrobnejše informacije se lahko javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali ke-ramistki na tel. št. 040-380383.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi člane, da se udeležijo pevskih vaj za slovesnost ob Ciril-Metodovi nedelji, ki bo na Vejni prihodnjo nedeljo, 12. julija ob 17.30. Vaje bodo v sredo, 8. julija ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah in v petek, 10. julija ob 20.30 v šentjakobskem domu v Ul. Concordia.
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj, Ul. R. Manna 29, sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 98/99 do 15. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Informacije: tel. št. 040-418605.
LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpo-
ložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, UL Gin-nastica 72, tel. 040573141.
LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141.
SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden).
ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 040632663 od 8.30 do 12.30.
KD LONJER KATINA-
RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131.
E ČESTITKE
Z noZ’co bom zibala, z roC’co bom Šivala, z astmi prepevala, dokler zaspi.
Tako Želimo Moniki, Mihi in Boru, naj pojejo brhkemu
Roku
Anka, Sergij, Jerica, Tamara, Savo in sosedje s kuorta
MILOŠ in TIZIANA! Ob vstopu na skupno življenjsko pot vama iskreno čestita in klice vse najboljše MePZ in KD Primorsko Mačkolje.
Danes praznujeta 25-letnico poroke VILMA in CLAUDIO. Mnogo razumevanja in ljubezni, posebno zdravja, jima želijo mama Marija, hčerki Katja in Martina, brat Sergij z družino ter vsi, ki jih imajo radi.
B______________IZLETI
40-LETNIKI	s
Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se ria tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja tudi letos prijateljsko srečanje s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Dopoldne si bomo ogledali muzej Prem, nato se podali na Mašun, kjer bo srečanje. Ker je Mašun prijetna planinska točka, vljudno vabimo, da se gotovo udeležite izleta, ki bo 15. julija t. L. Vpisovanje še danes, 7. julija na sedežu društva. Ul. Cicerone 8, tel. št. 040 360324.
3 SOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. ure.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
SENČNO FASADNO ZAVESO (Tempotest) 460x260 cm, ročni mehanizem za odpiranje in zapiranje, ugodno prodam. Tel.:	040-
226539 ob uri obedov.
PRODAM po ugodni ceni malo rabljeno motorno kolo Ciao. Tel. 040-220202.
ŠTUDENTKA išče delo kot baby sitter. Tel. 040-330798.
NUJNO ISCEM delo kot hišna pomočnica ali kot baby sitter ter za varstvo starejših oseb. Tel. št. 040-771769 po 20. uri.
PRODAM štiri francoske buldoge (dva samca, dve samici) z italijanskim pedigreejem, stare dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-281244.
ISCEM STANOVANJE ali hišo za začasno bivanje na Krasu ali v Trstu. Tel. št. 040-327240.
V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658.
PRODAM Peugeot 106 XT letnik '92 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-226889, od 18. do 20. ure.
PRODAM popolnoma nov scooter Yamaha BWS. Cena 3.500.000 lir, ali po dogovoru. Tel. 040-225219.
PROFESIONALNO novo motorno žago znamke ECHO 46 kub. cm prodam zaradi nakupa močnejšega modela. Tel. 0347/7825836.
PRODAM trgovino blagovne tabele IX, X, XIV/VII in XIV/XXV. Tel
040-410259, od 20. do 21. ure.
KUPIMO HIŠO z vrtom v okolici Trsta. Tel. št. 040-630171 v popoldanskih urah.
SEST PSIČKOV majhne rasti se je rodilo 28. maja v Dolini. Kdor želi enega lahko pokliče na tel. št. 040-228519 po 20.30.
TRGOVINA JESTVIN
v Nabrežini išče vajenca za takojšnjo zaposlitev. Tel. št. 040-200172.
ISCEM v najem prikolico za gumenjak od 8. do 22. avgusta. Tel. po 20. uri na št. 0481-20764.
PRODAM nov računalnik Intel P 200 z 15” monitorjem po ugodni ceni. Tel. na št. 0348-2253553.
DAJEMO V NAJEM
poslovne prostore na Opčinah blizu postaje tramvaja - 3 sobe in kopalnica, primerno za pisarno. Tel. št. 040-212735 od 16. do 18. ure.
OBRAT KMEČKEGA TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah, tel. št. 040-200898.
OSMICOJe, odprl Bo: ris Košuta, Križ 422.
V	MAVHINJAH je odprta osmica pri Normi Gabrovec. Toči črno in belo vino, poskrbljeno je za prigrizek.
OSMICO je odprla družina Suc (Briščiki). Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek.
OSMICO je v Kolu-drovci odprl Janko Budin.
V	MEDJE VASI St. 7 je odprl osmico Boris Pernarčič. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni!
STEVO ZAHAR iz Boršta je odprl osmico. Vabljeni!
OSMICO je v Slivnem odprl Iztok.
OSMICO je odprl Romano Purič, Repen 13.
OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu.
PRISPEVKI
V spomin na dragega Elia Fornazariča darujejo svojci 300.000 lir za Sklad Albin Bubnič in
300.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Mirka Sirce darujeta Rudi in Marta Križ-mančič 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici.
Ob priložnosti svoje poroke darujeta Damjana in Igor Corbatti 400.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk« Prosek-Kontovel.
Ob poroki hčerke Damjane z Igorjem Cor-battijem daruje Marta Guštin 200.000 lir za MoPZ »Vasilij Mirk« Prosek-Kontovel.
ZAHVALA
Marija Stocca por. Sardo
Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Prosek, 7. julija 1998
Ob smrti dragega očeta izreka Davidu in Irene globoko sožalje
Fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca
1. obletnica delovanja ' BAR - BUFFET - PIZZERIA	—DARI/01
»RINO«s„c	>	V	OPČINE
KOSILA - VEČERJE	Narodna ul. 65 Tel. 040/213821
PIZZE OPOLDNE IN ZVEČER	ob nedeljah zaprto
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST
prireja v šolskem letu 1998/99 dva tečaja za poklicno kvalifikacijo:
dveletni tečaj za OPERATERJA NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno).
dveletni tečaj za KUHARJE (1.200 ur letno).
J tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo,
j obiskovanje in didaktični material sta brezplačna,
J program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso.
Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu,
Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure.
NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA
ki Želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko Številko
040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
BENEŠKA SLOVENIJA / PRIREDITEV __j-
Na Postaji Topolovo tudi premična ogledala in bona
Preteklo soboto in nedeljo dva dni izjemnih doživetij
Tržaški Slovenec M.S. verjetno ni edini, ki si je želel pripotovati v Topolovo z vlakom. Saj gre vendar za »Postajo«, ki ima med drugim tudi svojo obče znano »Čakalnico«. Kdor je letos, tako kot M.S., prvič prišel v to nevsakdanjo beneško vas, je na oglasni deski lahko naletel na neoporečno tiskovino z voznim redom vlakov. Zgibanko z urnikom in postajami na progi Čedad - Topolovo je lahko dobil tudi v tiskovnem centru.
Seveda postane tudi najveCjemu naivnežu kmalu jasno, da je tiskovina (urnik je v veljavi od 1. julija 1995) le igra fantazije in umetniška instalacija, kajti v o kakšni progi ali vlaku ni ne duha ne sluha. Pa vendar je v soboto in nedeljo »izstopilo« na Postaji Topolovo veliko ljudi.
Oba dneva sta bila polna kulturnih dogodkov, ki so se odvijali brez vsakršne toge pro-gramacije na veC lokaci-
jah v vasi. Nekakšen uvod v dogajanje je bil sobotni skupinski obisk instalacij, ki so jih umetniki na zelo različne načine razpostavili po vasi in njeni bližnji okolici. Lahko tvegamo opis katere izmed njih, Čeprav gre za umetniška dela, ki so vezana na okolje in si je torej le na licu mesta možno ustvariti nek vtis. Nam je v soboto pomagala spremna beseda Morena Miorellija.
Na skrajnem severnem robu vasi stoji na primer svojevrsten mehanizem iz lesa in premičnega trikotnega ogledala, ki ga lahko vsakdo usmerja z roCi-co. Aparat je nastavljen v smer bližnje slovenske meje, kamor želi simbolično oddajati signal, željo po komunikaciji. S to konstrukcijo, ki je zelo spreten izdelek polivalentnega umetnika iz Mark Gae-tana Riccija, je možno tudi umetno povzročiti učinek prave mavrice.
Niže v vasi naletimo na vrsto belih kvadra-
tov z na prvi pogled nerazumljivimi gesli in številkami. Pozornejši stik (sobotni obiskovalci so sicer imeli privili-girano razlago s strani samih avtorjev) nam pove, da so tu aktualne ekonomske informacije o cenah surovin na svetovnih trgih. Gre za neke vrste »borzo Topolovega«, ki jo je prispevala Ljubljančanka Petra UdovC, sicer po poklicu industrijska oblikovalka, zaposlena v agenciji za tržne komunikacije. Odkod navdih? Po avtori-Cni razlagi preprosto iz dejstva, da je Topolovo ta trenutek center sveta in mora torej nujno imeti tudi svojo borzo.
Mark Behrens iz Frankfurta je za razlago svoje dokaj zagonetne postavitve imel nenavadno uglednega, improviziranega prevajalca, senatorja Mitjo VolCiCa, ki je dajal vtis, da se po ozkih uličicah Topolovega ne znajde nic slabše kot v salonih italijanskega parlamenta. Tako smo zvedeli, da je Behrens po določeni trasi,
na »linijah, kjer se pretaka pozitivna energija« namestil aparaturo za oddajanje komaj slišnih zvokov. Naslov inštalacije: »Odmev eksplozij, ki je ni nikoli bilo«, po avtorjevem ključu pa je njen cilj prispevati k sproščanju pozitivne energije.
To so le približne skice treh primerov od sobotnih in nedeljskih doživetij na Postaji Topolovo. Pravo doživetje pa je bilo to nenavadno srečevanje in prepletanje obiskovalcev, domačinov in umetnikov, kjer je izgledalo resnično vseeno, kdo je kdo, povsem v duhu tega, kar Topolovo želi biti in mu že nekaj let uspeva. Sobota in nedelja sta obenem potekli v znamenju Se drugih različnih umetniških dogodkov. Omeniti velja flavtistko Petro Thurn-hofer, predstavitev zgoščenke »Sumi«, srečanje z »nizozemskim veleposlanikom« Janom Van Der Ploegom. Pravzaprav so v nedeljo otvorili Se eno velepo-
slaništvo, tokrat Češko, z režiserjem Miroslavom Janekom, ki je predstavil tudi svoj fotografski album o Topolovem.
Benečani so se kot gostitelji Se zlasti izkazali. Vsem bo ostal v spominu izjemno lep koncert zbora Beneške korenine, ki je pel po sončnem zatonu pod vodstvom Davida Klo-dica. Ljubitelji ljudske arhitekture so prišli na svoj račun ob predstavitvi knjige Kozolec arhitekta Renza Rudija, posebno doživetje pa je bilo tudi predvajanje dveh videoposnetkov: grafiCno-kompjuterske-ga, ki so ga pripravili Peter Gus (pravkar smo izvedeli, da je maturiral s Sestdesetico na slovenski šoli v Gorici), Aleš Vodopivec in Aleksander Popov.
Drugi video zadeva dokumentaren zapis nekaterih ljudskih običajev v Benečiji, po načrtu Alvara Pe-tricica. O obeh posnetkih bo veljalo še kaj napisati. (D.U.)
A NA POBUDO TOMAŽA SALAMUNAh
Projekt Atelje za promocijo slovenskih slikarjev
»Projekt Atelje«, ki je bil uveden na pobudo slovenskega kulturnega atašeja v ZDA Tomaža Šalamuna in s pomočjo ministrstva za kulturo ter Sorosevega sklada, bo v letošnjem letu omogočil trem slovenskim slikarjem bivanje in ustvarjanje v New Torku. Umetnike je na podlagi razpisa izbrala komisija pri slovenskem ministrstvu za kulturo, v New Torku pa bodo prebivali po tri mesece.
»Zamisel za Projekt Atelje se mi je porodila na podlagi podobne izkušnje iz Pariza, kjer slovenski slikarji že desetletja ustvarjajo v ‘Maison des artistes in-ternationales' ob reki Senni. Po dolgotrajnih prizadevanjih sem dobil soglasje ministrstva za kulturo in tako bodo lahko letos trije slovenski slikarji, ki so bili izbrani na podlagi razpisa, na katerega se je prijavilo 47 slikarjev, spoznali umetniško okolje v New Torku, kar jim bo koristilo pri njihovem nadaljnjem ustvarjanju,« je dejal znani slovenski pesnik Tomaž Šalamun.
Projekt Atelje se je zaCel aprila, ko je v New Tork dopotoval mladi slikar iz Ljubljane Žiga Kariž. V zače-
tku julija ga je zamenjal Sandi Červek, letošnji ciklus pa bo zaključil Marko Jakše. Namen Projekta Atelje je, da bi prodorni slovenski slikarji pridobili mednarodne izkušnje in se spoznali z newyorškim umetniškim okoljem. »Zaenkrat, do konca le-tošsnjega leta, bodo sodelovali trije slikarji in upam, da bo jeseni nov razpis, kar bo pomenilo, da je projekt zaživel. Selim si, da bi se zadeva ohranila, vendar bo zato potrebno nameniti malce veC denarja. Za zdaj smo uspeli nabrati denar za najem in opremo stanovanja v predelu Brooklyna imenovanem VVilliamsburg, ki postaja neke vrste center za mlade umetnike v New Torku. Potrebna sredstva so prispevali ministrstvo za kulturo, Sorosev sklad in elani slovenske poslovne skupnosti v ZDA - Krka, SK, SCS Textiles, Brovvn International.
Projekt Atelje si je od blizu ogledal tudi svetovalec pri ministrstvu za kulturo Tomaž Brate, ki je zamisel pozdravil in dodal, da bo ob ustvarjanju potrebno prirediti tudi kakšno razstavo v samem Nevv Torku.
Robi Poredoš /STA
V Osojah odprli Karantansko poletje, največji kulturni festival na Koroškem
CELOVEC - Na dvorišču samostanske cerkve v Osojah na Koroškem je konec tedna avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil slovesno odprl 29. Karantansko poletje '98 (Carinthischer Sommer ’98), najveCji poletni kulturni festival na Koroškem. Po Klestilovem mnenju je letošnji festival s svojo široko ponudbo, ki upošteva kontinuiteto, hkrati pa odpira pogled v novo (glasbeno) tisočletje, dostojen kulturni prispevek, ki ga Avstrija nudi Evropejcem ob prevzemu predsedstva v Evropski uniji. Otvoritve se so poleg najvišjih koroških politikov na Čelu z deželnim glavarjem Zemattom udeležili tudi številni tuji diplomati ter ugledni kulturniki.
Glasbeno je festival odprla dunajska akademija s koncertom pod geslom »BliSC in gloria baročne dobe« pod vodstvom Martina Haselbocka. Do konca avgusta bo festival nudil domači in mednarodni publiki o£ulico viškov - od glasbenega teatra in izletov v svet opere do koncertov klasične in novodobne glasbe. Nastopili bodo svetovno znani umetniki, ansambli in orkestri kot npr. Moskovski (17. in 18. julija) in Bamberški simfoniki (26. in 27. julija).
Večina prireditev bo na dvorišču oz. v cerkvi Čudovitega osojskega samostana, nekaj prireditev -posebej koncerte - pa bodo priredili v obnovljeni kongresni hiši v Beljaku, kjer se je včeraj začel festival s koncertom mladinskega simfoničnega orkestra iz San Francisca, ki je svoj nastop posvetil 80-letnici rojstva skladatelja Leonarda Bernsteina.
V	Osojah pa bo letos ponovno gostovala svetovno znana mezzosopranistka Marijana Lipovšek. Na sporedu njenega nastopa 23. julija bodo med drugim pesmi Roberta Schuberta, pela pa bo tudi skladbe Franza Schuberta.
V	začetku julija se na Koroškem pričenjajo še drugi tradicionalni kulturni festivali: v Spitalu ob Dravi letos že 38. komediantske igre v gradu Por-cia (od 10. julija do 31. avgusta), v Vetrinju Glasbeni forum, na gradu Bekštanj pa še je prav tako konec tedna zaCelo Bekstanjsko poletje, na katerem bodo - kot smo še poročali - nastopili svetovno znani pevci, gledališki igralci, kabaretisti ter vokalne in instrumentalne skupine iz vse Evrope in ZDA.
Ivan Lukan
Videmski Fdkesfc prvi koncert navdušil občinstvo
Festival ljudske glasbe in novih tokov "Folkest" nam vsako leto ponuja izredne prvine z mednarodne glasbene scene. Tega pravila so se prireditelji držali tudi letos in nam v nedeljo priredili prvi evropski nastop nove superskupine "Latin Crossing". Za tem imenom se skrivajo tri izredno uspe-šni glasbeniki kot so bivši Traffic in Spencer Davis Group Steve VVinvvood, Ar-turo Sandoval in ”E1 Rey“ Tito Puente.
Trojica je v nedeljo zvečer pred navdušenim občinstvom na Trgu Matteotti v Vidmu predstavila skoraj dvourni program, v katerem smo lahko slišali nekaj njihovih najbolj znanih klasikov. Novost skupine "Latin Crossing" je seveda bila glasbena spremljava vseh skladb. Puente, VVinvvood in Sandoval so kar nekaj mesecev pripravljali program in usklajevali hite. Latinskim skladbam1 Puenteja in Sandovala so dodati nekaj rock glasbe in predvsem klavirsko spremljavo Win-vvooda, njegove rock hite pa so dodobra polatiniti.
75letni tolkaC Puente, vedno mladi rocker VVinvvood in mogočni trobentač Sandoval so se z zelo solidno, popolnoma latinskoameriško spremno skupino predstaviti v izre-dni formi. Med številnimi hiti, ki jih je publika spremljala s ploskanjem in plesanjem, velja omeniti predvsem Puentejeve Para los rumberos, Ran kan kan, Tito, El Rey del Timbal in seveda odlično zaigrano Oye como va. (AW)
MUSICAL TRIESTE 1719
Veder prikaz zgodovine kot turistična vizitka Trsta
V nedeljo zvečer je bila na Trgu Unita premiera musicala »Tri e ste 1719«. Besedilo je napisala in uredila Edda Vi-diz, za glasbeno opremo (originalne skladbe in predelave tradicionalnih motivov) je poskrbel Gi-orgio Argentin, delo pa je režiral Andro Merku. V njem so nastopali gojenci glasbene šole, ki jo vodita Giorgio Argentin in Eda Leka in sicer Michelangelo Bortuna, Elena Radetti, Daniela Radovan, Stephanie Rodrigu-ez in Manuela Sibelia, operni pevci gledališča Verdi Rosemaria Leka, Loredana Pelizzari, Luigi Silvestri in Hektor Leka ter Se plesna skupina »Modern Jazz« pod vodstvom Claudie Ziliotto. Glavno vlogo je imela solidna pevka Eda Leka ob spremljavi Argentina in glasbene skupine. Ob teh je nastopal Se kan-tavtor Tony Damiani, ki je zaigral nekaj svojih najbolj znanih popevk ter sam Andro Merku kot recitator.
Musical, ki je v celoti nastal pred nekaj meseci, je v kratkih obrisih predstavila Edda Vidiz. Poudarila je, da je bilo dela kar precej in to predvsem v začetni fazi iskanja in zbiranja tradicionalnih in starih tržaških viž. Vse je nastalo v skupni zamisli z Giorgi-om Argentinom, ki je pripravil zelo iznajdljive in prikupne priredbe posameznih. Le-te niso bile le ljudskega porekla, saj smo med potekom musicala lahko prisluhnili tudi popevkam, vezanim na julijsko mesto. »Trie-ste 1719« upodablja, prek glasbe, zgodovinske utrinke, tako da so se v delu spajale pesmi od začetne »Marinaresce«, Demoghele«, vse do ameriškega svvinga in novejših popevk (»Caffe degli specchi« Angela Baiguere). Ob odru so namestili tudi velik
ekran, na katerem so predvajali fotografije ter video posnetke, povzete iz zgodovine kot tudi iz sedanjosti Trsta (diafilmi starih fotografij, posnetki prve in druge svetovne vojne, Rižarna, odhod Tržačanov v Avstralijo in Ameriko idr.), katere so spremljale pete melodije. Vidizeva je nadalje razložila, da so tržaške viže predstavili v priredbi, da bi lahko pritegnila pozornost ne le Tržačanov, ampak tudi »tujcev«. Po tej premieri, ki jo je Vidizeva označila kot »generalko«, bodo musical »Trieste 1719« skušali na najboljši način predstaviti izven Trsta kot neke vrste turistično vizitko . Zato so v delo vnesli večinoma živahne melodije in optimizem, ki se kaže že v samem naslovu »Trieste 1719«, saj gre za leto, ko je zaCela delovanja tržaške prosta luka in ko se je z njo zaCel razvoj mesta samega.
»Zelo sem vesel, da so mi zaupali režijo tega musicala,« je izjavil režiser predstave Andro Merku, »ker se mi je zdela ideja zelo zanimiva. Ob tem bi še poudaril dober Teeling’ z avtorji dela in s pevko Edo Leka, ki je po mojem ena najboljših pevk lahke glasbe daleč naokrog. S to »ekipo« sodelujem 2e dalj Časa kot animator in napovedovalec, tokrat pa so me izbrali za režiserja. Pohvaliti moram izjemen trud vseh nastopajočih, ki se sicer delavno ukvarjajo z drugimi poklici. Upam, da bodo imele javne ustanove v bodočnosti veC posluha do takih ali podobnih zamisli in aktivnejše sodelovali pri organizaciji
le-teh«.
Skoraj dve uri trajajoča predstava se je, ob dolgem aplavzu navdušenega občinstva, zaključila z maršem Radetzkega.
MARSEILLE / PRVA POLFINALNA TEKMA MED NIZOZEMSKO IN BRAZILIJO
Kdo bo jeziček na tehtnici: Bergkamp ali Ronaldo?
Zaradi poškodbe Bogarta in diskvalifikacije Numana imajo oranžni »luknjo« v obrambi - Zagallo: Oboji igramo napadalno
MARSEILLE - Če primerjamo stil, zgodovino in obvladovanje žoge, potem lahko trdimo, da so Nizozemci in Brazilci hodili v »isto šolo«. Obe ekipi slovita po potrpežljivosti, odličnem zadržavanju žoge na sredini igrišča in še boljši obrambi ter superzvezd-niških posameznikih. »To sta ekipi, ki sta do sedaj na SP prikazali najboljši nogomet. Spopadla se bosta dva leva,« pravi pred prvim polfinalnim srečanjem svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji brazilski trener Mario Zagallo.
Nizozemci, verjetno ena boljših ekip v zgodovini tega športa, ki ji nikoli ni uspelo osvojiti naslova svetovnega prvaka, gradijo svojo samozavest predvsem na zmagi proti Argentini (2:1) in upajo, da jim bo uspelo izločiti še ene Juž-noameričane. »Oranžni« so svojo najboljšo igro na svetovni prvenstvih prikazali prav proti naj večjim brazilskim kontinentalnim nasprotnikom, saj so se borili do samega konca kljub izključitvi Numana. Seveda se jim je to še kako obrestovalo, poleg tega pa imajo z Brazilci še nekatere »neporavnane račune«. Svetovni prvaki so jih namreč v ZDA leta 1994 izločili v četrtfinalu (3:2). »Mi poznamo Brazilce in oni poznajo nas. Mislim, da bo zanimiva tekma,« pravi nizozemski selektor Guus Hiddink.
Podobno kot Zagallo se nizozemskih kvalitet zavedajo tudi sami brazilski »čarovniki«. »Kluivert in Bergkamp sta odlična, saj
Brazilija -
Nizozemska
(21.00)
BRAZILIJA (4-3-1-2): 1 Taffarel, 13 Ze Carlos, 4 Junior Baiano, 3 Al-dair, 6 Roberto Carlos, 18 Leonardo, 5 Cesar Sampaio, 8 Dunga, 10 Rivaldo, 9 Ronaldo, 20 Bebeto.
NIZOZEMSKA (4-4-2): 1 Van der Sar, 20 Wiliter, 3 Stam, 4 F. De Boer, 2 Rezinger, 7 R. De Boer, 16 Davids, 6 Jonk, 1 1 Cocu, 8 Bergkamp, 9 Kluivert. SODNIK:	Bujsaim
(Združeni arabski emirati)
ti lahko kadarkoli naredita ogromno škode,« pravi Leonardo, ki Patricka Klui-verta prav gotovo zelo dobro pozna iz italijanskega Milana. V klubu sta soigralca. Kljub temu Brazilci »računajo« na nasprotnikovo obrambo, ki je, po njihovem mnenju, nekoliko manj zanesljiva. Zvezdniški »libero« Jaap Stam do polfinala ni pokazal veliko, poleg tega pa imajo na levi strani še večjo »luknjo«. Bogarde se je poškodoval v nedeljo, Numan pa ima rdeči karton iz četrtfinala. Pri izjavah je kljub očitni šibki točki Nizozemcev previden tudi sam Žico: »Igramo podobno. Oboji napadamo in hočemo vedno zmagati, zato mnogokrat tudi veliko tvegamo.«
Pravzaprav na izjemno
franccu		
	PD	RAI
BRAZILIJA NIZOZEMSKA	2:2	2 : 1
SKUPNO	44	53
Boban: Italija igra vedno tako
VITTEL - Maldini ali Sacchi? Popolnoma vseeno. Italija igra vedno enako! Medtem ko se v Italiji strokovnjaki »koljejo«, kdo naj bi postal nov trener »az-zurrov«, je kapetan hrvaškega moštva Zvonimir Bobab prepričan, da se nič ne more spremeniti. »Maldini ni staromoden trener. Italija vedno igra tako: nasprotnika zvabi na svojo polovico, zato da ga preseneti v protinapadu. V ZDA ni Sacchi igral nič drugače. Takšne igre sem se tudi sam naučil pri vas,« je povedal Boban.
OSMINA FINALA
BRAZILIJA. ČILE 4:1
NIGERIJA-DANSKA 1:4
NIZOZEMSKA-ZRJ 2:1
Ronaldo vedno v središču pozornosti
blestečo obrambno linijo ne morejo računati niti v moštvu »kariok«. Na srečanju proti Čilu je bila skoraj nepremagljiva (4:1), proti Dancem pa so se že pokazali prve slabosti (3:2). Seveda je pri njih pomembnejša sredina igrišča in napad, kjer je odličen Rivaldo, pri Ronaldu pa so se med SP razkrile še druge kvalitete. Odličen je tudi kot podajalec in organizator napada, saj je proti Dancem »asistiral« kar pri dveh zadetkih. Aldir, Leonardo in Roberto Carlos so v četrfi-nalu »porumeneli«, zato verjetno tokrat ne bodo tvegali čisto vse, kar je seveda voda ali, boljše rečeno, veter na nizozemski mlin. Namesto Cafuja bo v prvi postavi Ze Carlos., »Povedal sem mu, da če že zna oponašati psa, papagaja ali sovo, potem naj oponašj še Cafuja,« se je šalil Zagallo.
Motivacijo za zmago ima tudi sam brazilski selektor. Verjetno še ni pozabil poraza iz leta 1974, ko so Crujff in ostali »oranžni« Brazilce v polfinalu izločili z 2:0.
STROKOVNO MNENJE
Zmagoslavje kontinuiranega napada
O značilnostih kontinuiranega napada sem že nekajkrat pisal. Pisal sem tudi o pristopu do »nogometnega problema«, ki ga ima vsak trener, pa tudi vsak športnik in to pri vsaki posamezni športni igri. Ne gre namreč za naštevanje osnovnih značilnosti te ali druge vrste napada (o tem se ne bi rad ponavljal), temveč za zmago poguma, znanja in doslednosti, s pravim športnim duhom: iskanje zmage! Mislim, da sem v prvem komentarju že omenil, katere so možnosti, ki jih lahko posamezni trener izbere, zato da pride do končne zmage. Nekateri se odločajo za skromnejše in enostavnejše oblike napada, nekateri za bolj hitre in globoke, nekateri za široke postavitve v napadu itd... Vsi trenerji seveda mislimo, da je naša oblika napada tista, ki najbolj ustreza našim igralcem in morda tista, v kateri se (podzavestno) najbolje znajdemo... No, vsemu temu pa bi dodal še to: učenje kontinuiranega napada je zelo zahtevno, podajanje osnovnih zakonitosti kontinuiranega napada je »proces«, ki terja mnogo dela na terenu in sloni na popolnem sodelovanju med igralci. Skratka, organizacija na visoki ravni. Pa še to: pri organiziranem izvajanju kontinuiranega napada se točno ve kdo kaj zmore in (verjemite mi) to je za trenerja kar pomembno orožje...
Zakaj ta daljši uvod? Enostavno: zmaga kontinuiranega napada na tem prvenstvu je očitna! Med ekipami, ki so se uvrstile v polfinalno fazo, je ta vrsta napada daleč najbolj »uporabljena« pa čeprav s »hrvaško« varianto, ki je nekoliko bolj »hitra«. Na končne dvoboje se torej pripravljajo ekipe, ki stremijo po igri v napadu in medsebojnem sodelovanju, skratka, odlično organizirane ekipe. Mislim, da trenerji zgoraj omenjenih ekip novih pravil FIFE za boljši in spektakularni nogomet, res se potrebujejo... O končni zmagi bo (kot vedno) odločalo več malenkosti, saj razlike med ekipami se polagoma zmanjšujejo, kljub specifiki posameznih ekip.
Tudi v zvezi s fazo obrambe lahko potegnemo krajši obračun: consko branjenje znotraj različnih sistemov (v glavnem gre za obrambo štirih igralcev z nekaterimi različicami) je skupni imenovalec vseh štirih ekip, ki so se uvrstile v finale. Tudi v tem smislu prevladujejo obrambni sistemi, ki slonijo na visoki organiziranosti in na sodelovanju, skratka na delu!
Dve besedi o t.i. »faktorju uspešnosti«: v enem od zadnjih komentarjev sem omenil pomembnost statistike. Omenil sem tudi možnost interpretacije le teh: no, poskusimo eno od teh lestvic (streli na gol) analizirati z vidika »uspešnosti«. Med ekipami, ki so največkrat streljale na gol (Francija prva, Nizozemska druga, Hrvaška četrta, Brazilija sedma), je daleč najbolj uspešna Brazilija, saj je dosegla gol vsakih šest strelov (!!!), (Nizozemska 10-krat, Hrvaška 11-krat, Francija pa 12-krat).
Miloš Tul
;kre - ISKRE
AVSTRIJCI NE MARAJO NEMCEV - Nemci očitno niti na Koroškem nimajo več veliko prijateljev. To se je pokazalo ob prenosu tekme proti Hrvaški, ki jo je zasledovalo več tisoč ljudi na velikemu ekranu, ki je postavljen v središču mesta. Navdušenje nad Hrvati se je stopnjevalo od gola do gola/tako do-močini kot tudi številni turisti so - izjemši nekaj nemških turistov - strnjeno stali v taboru južnega soseda. Zmaga Hrvatov je imela za posledico pravi multikulturni praznik, ki se je vlekel daleč preko polnoči, medtem ko so razoičarani Nemci kar hitro zapustili kraj, kjer so doživljali eden najhujših porazov (nepriljubljene) nemške enajsterice. (11.)
BECKHAM - David Beckham, igralec Anglije, ki je po mnenju nogometnih privržencev na Otoku zaradi prejetega rdečega kartona glavni krivec za polom angleške izbrane vrste, se bo v roku enega leta poročil s svojo izbranko Victorio Adams, članico popularne glasbene skupine Špice Girls. Predstavniki različnih angleških medijev so že začeli vojno za ekskluzivne posnetke z njegove poroke, prve ponujene vsote pa se gibljejo okoli 1,6 milijona dolarjev.
SMRT V BANGLADEŠU - Nogomet je svetovna igra in ljubitelji usnjene žoge, čeprav na prvenstvu nimajo svojih predstavnikov, vneto navijajo za ekipo, ki jim je najbolj pri srcu. Slednji organ je med tekmo Argentina - Nizozemska odpovedal nekemu 22-letnemu študentu v Bangladešu, dva druga pa sta si razočarana nad razpletom hotela vzeti življenje. Prvi se je neuspešno obesil, drugi pa je popil strup, a so ga zdravniki pravočasno rešili.
EL OUAER V KOELN - Vratar tunizijske reprezentance Chokri El Ouaer, ki je bil po nekaj spektakularnih obrambah na tekmah z Anglijo in Kolumbijo, izbran za najboljšega vratarja v predtekmovanju, bo v prihodnji sezoni nosil dres nemškega drugoligaša iz Koelna.
INTERVJU / BERNARDA MAAR
ČETRTFINALE
POLFINALE
ZA NASLOV

BRAZILIJA 3 DANSKA 2
ARGENTINA-ANGLIJA 6:5(11metrovke)
ITALIJA-NORVEŠKA 1:0
FRANCIJA-PARAGVAJ 1:0
NEMČIJA-MEHIKA 2:1
ROMUNIJA-HRVAŠKA 0:1
NIZOZEMSKA 2 ARGENTINA 1
BRAZILIJA
danes,/, julij
(Marseille, 21.00)
NIZOZEMSKA
ITALIJA 3 FRANCIJA 4
(Hmetrovke)
NEMČIJA 0 HRVAŠKA 3
TRETJE MESTO
11. julij
Poraženca v polfinali
(Pariz, 21.00)
12. julij
(Saint-Denis, 21.00)
FRANCIJA
jutri, 8. julij
(Saint-Denis, 21.00)
HRVAŠKA
*w
O pričeskah z zornega kota poklicne frizerke
V Borštu imajo frizerski salon, v katerem kraljuje gospa Bernarda Maar.. Rojena Ricmanjka je ob poroki izkopala svoje korenine in jih presadila v Boršt. Pot od ene do druge vasi ni ravno dolga in ne zahteva športnega treninga. Kljub temu smo gospo Bernardo najprej vprašali, če se je v mladosti ukvarjala s športom.
Da ali ne?
»Ne.«
Niste imeli priložnosti?
»Ne, to ni pravi razlog. Že od mladega sem morala trdo delati in tako ni bilo časa za kaj drugega.«
Kaj pa danes?
»Ne, tudi danes ni časa za to.«
Zakaj ste se odločili prav za poklic frizerke?
»Samo zato, ker mi je bil ta posel zelo všeč.«
Je vaše delo naporno?
»Da, vsekakor. Ves čas je treba pri tem delu stati. Nekoliko lažje je poleti, ko imamo krajše delovne urnike, pdzimi pa se delovni čas kar vleče.«
Rekli ste, da se z aktivnim športom ne ukvarjate. Ali morda vsaj sledite svetovnemu nogometnemu prvenstvu v Franciji?
»Osebno ne kaj dosti. Včasih le mimogrede. Tekmam bolj sledi moj mož.«
Rekli ste, da mimogrede le pogledate na ekran; ali ste opazili, da so imeli Romuni rumene glave?
»Da, oh tisti norci! Sicer pa saj so mladi. Oni si to lahko privoščijo. Starejši bi bili smešni, mladi pa.... so pač mladi.«
Pa so vam bili všeč?
»Seveda so mi bili.«
Če bi Romuni ali drugi prišli v vaš lokal in bi vas prosili, da jih pobarvajte po svoji izbiri, kakšni bi prišli iz lokala?
»Gotovo bi jim lase pobarvala vijoličasto, zeleno
ali oranžno. Tako, kot pač pobarvam lase tistim, ki to želijo, ko je pust.«
Nekateri afriški igralci so imeli v pričeski pravi vrtiček, sestavljen iz okraskov, trakov, rastlin in kdo ve še česa. Kaj menite o tem vL kot frizerka?
»Jaz? Če je kakemu igralcu to všeč naj ta vrtiček pač prenaša kjer hoče.«
Nekateri igralci nosijo zelo dolge'ženske' lase.
»So pač mladi. Ti si lahko privoščijo marsikaj.«
Pa so vam bili všeč?
»Ne, lep moški mora imeti kratko pričesko. Tako vsaj mislim jaz.«
Nogometaši si praktično vsak dan umivajo glavo. Kakšen šampon bi jim svetovali?
»Vsekakor kako nevtralno znamko. Taki šamponi so najmanj škodljivi in jih je mogoče uporabljati pogosto.«
Vi imate frizerski lokal za moške in ženske. Ali se klienti kaj pogovarjajo o svetovnem nogometnem prvenstvu?
»Moški navadno ne ali pa zelo malo. Med ženskami se pa tudi najde kakšna, ki s tem v zvezi kaj spregovori. No, ko je izpadla Italija so tudi nekatere ženske pokomentirale ta dogodek.«
Kaj pa sicer, v vasi?
»Ženske bolj malo. Če pa katera o tem spregovori, potem je to gotovo pripadnica mlajšega rodu. Mlade se tudi sicer ukvarjajo s športom in jim je tako tudi nogomet bližji.«
Vas lahko poprosimo za kratko prognozo o svetovnem prvenstvu kljub temu, da vas to tekmovanje ne zanima?
»Veste kaj, čisto vseeno mi je, kdo bo zmagal in kdo izgubil. Res, prav vseeno.«
________STEVERJAN /NASTOPILO JE 19 SKUPIN_
Ansambel "Slovenskih pet plus” zmagovalec na festivalu narodnozabavne glasbe
Občinstvo izbralo skladbo "Števerjanski zvonovi"
Zmagovalec na 28. festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu je ansambel Slovenskih pet plus s pesmijo Povest srca, na besedilo Vere Soline, ki jo je zapela Marjana Mlinar, medtem ko je glasbo napisal Damir Tkavec. Nagrado občinstva so podelili ansamblu Bobri iz Brezovice za skladbo Števerjanski zvonovi. Besedilo je napisal Vili Bertok, glasbo pa Jože Skubic. Za skladbo je glasovalo 532 poslušalcev. Nagrado za najboljše besedilo si delita Ivica Cvikl in Vili Bertok. Ivica Cvikl za pesem Mlada mama, ki jo je na festivalu izvajal ansambel Cvet iz Radeč, Vili Bertok za že omenjeno pesem Ste-verjanski zvonovi. Druge nagrade so prejeli Boris Roškar, za najboljšo melodijo, ansambel GoliCnik iz Velenja nagrado za najboljšega debitanta, trio Vasovalci iz Semiča v Beli krajini za najboljšo izvedbo tria, kvintet Cvet iz RadeC za najboljšo izvedbo kvinteta, ansam-
bel AS iz Zgornjih Gorij za najboljšo vokalno izvedbo.
Na 28. izvedbi festivala (prvič so ga priredili leta 1971), v priredbi društva ”F.B.Sedej” je sodelovalo devetnajst ansamblov. Na petkovem in sobotnem nastopu so izbrali enajst finalistov, ki so nastopili v nedeljo popoldne v zaključnem delu prireditve, ki je tudi letos, kljub muhastemu vremenu, v Steverjan privabila veliko ljubiteljev narodnozabavne glasbe. Med enajstimi finalisti sta komisiji, za glasbo in besedilo, izbrali najboljše. Glasovali pa so seveda tudi poslušalci in izbrali pesem Ste-verjanski zvonovi v izvedbi ansambla Bobri.
Komisijo za glasbo so sestavljali Franc Lačen, Vladimir Čadež, Janez Per, Tullio Možina, Valentina Humar in Alojz Hlede, predsedoval pa
ji je Mihael Corsi. V komisiji za besedila so bili Milan Jež, Irma Rauh in Franka Padovan. Napovedovala sta Betka Stuhel in Janez Dolinar.
Zal so bili vsi nastopajoči ansambli iz Slovenije čeprav ljubiteljev domačih viž tudi v zamejstvu ne manjka, kar je mogoče razbrati iz udeležbe zlasti na nedeljskem zaključnem delu prireditve, kjer je, sicer izven konkurence, nastopil tudi Lojze Slak s svojimi fanti.
Obiskovalcem letošnjega festivala so prireditelji ponudili tudi ogled zelo zanimive in bogate (48 slik) razstave slik domačina Hijacinta Jusse. Umetnik je predstavil niz cerkva v Beneški Sloveniji, od najbolj znanih, kakor sta recimo cerkvi v Landarski jami in Stara gora, do manj znanih in malo ali nič obiskanih cerkvic, ki jih očem
poprečnega in motoriziranega obiskovalca zakriva gozd. Ti objekti predstavljajo enkratno kulturno dediščino, pri kateri so arhitekturne značilnosti le eden od aspektov.
Prireditelji so tudi letos dobro poskrbeli zato, da nihče ni odšel s prizorišča žejen ali lačen, v sodelovanju z domačimi vinogradniki pa so pripravili tudi razstavo in pokušnjo znanih briških vin.
Povedati velja tudi, da so pokrovitelji 28. festivala v Števerjanu bili Briška gorska skupnost, Zveza slovenske katoliške prosvete, RAI postaja Trst A, Kmečka banka in Televizija Primorka. (Na slikah - foto Bumbaca -ansambel Slovenskih pet plus, zmagovalec na festivalu in levo spodaj Marjana Mlinar, pevka pri omenjenem ansamblu).
ŽE JUTRI SIMPOZIJ
V	četrtek začetek 37. revije zborov
V	sklop letošnje mednarodne zborovske revije C. A. Seghizzi sodita tudi mednarodni posvet o glasbeni vzgoji s priključeno pevsko delavnico. Tridnevni seminar se je pričel včeraj v deželnem avditoriju in se bo nadaljeval danes, zaključil pa jutri popoldne z zanimivo pobudo, prvim srečanjem med skladatelji in izvajalci. Srečanje bo potekalo v dvorani kulturnega centra "Lojze Bratuž” s pričetkom ob 14.30. Bistvo povsem nove pobude je v neposrednem spoznavanju med skladateljem in izvajalci, ki so največkrat zbori, ki delujejo na amaterski podlagi, kar pomeni določeno prednost, vendar pa sočasno tudi omejitve, oziroma dodatne težave, na katere mora skladatelj računati. V okviru zborovske delavnice, ki jo bo vodil Pier Paolo Scattolin iz Bologne, bo nastopil zbor Ars mušica iz Gorice.
Današnji program seminarja v deželnem avditoriju predvideva poročila Marine Callegari, Alessandra Arba, Giu-seppa Porzionata in Ste-fanie Lucchetti. Delavnico bo danes vodila Mar-garida Pinto de Amaral.
Z uvodnim koncertom ki bo jutri, ob 21. uri v deželnem avditoriju, se bo začel tekmovalni del 37. mednarodne pevske revije. Nastopilo bo pet zborov ob spremljavi orkestra z delom "Canta-ta profana”, ansambel trobil, v zadnjem delu pa spet zbori in vokalni solisti s kantato "Aleksander Nevski”.
TRST / SODIŠČE
Zdravnik oproščen rok pregona je že minil
Zloraba položaja
Tržaško prizivno sodišče je včeraj razveljavilo sodbo, ki jo je lani proti zdravniku Giuseppu Spessotu, izreklo gorisko okrožno kazensko sodišče zaradi zlorabe položaja. Bil je obsojen na leto dni zapora in dvoletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Zdravnik, ki je pogodbeno sodeloval s takratno zdravstveno ustanovo (kazniva dejanja naj bi zagrešil v letu 1990), naj bi paciente nagovarjal naj se za nakup optičnih pripomočkov obračajo na goriško trgovino, katere solastnica je bila njegova žena. Na prvostopenjsko razsodboje Spessot vložil priziv, včeraj pa je prizivno sodišče ugotovilo, da so kazniva dejanja, zaradi katerih je bil obsojen, zastarala.
Ogenj uničil gostišče vGradežu
Silovit požar je v soboto zvečer uničil gostinski lokal ”La Baita” v Gradežu. Goreti je pričelo okrog 20. me, ko je bilo v gostišču kakih štirideset gostov. Nihče ni bil poškodovan. Gasilci iz Tržiča, Gorice, Cer-vinjana in Vidma so Sele nekaj pred 2. uro pogasili ogenj, ki pa je medtem po-sem uničil objekt, ki je bil grajen v lesu in ki je tako v celoti zgorel. Škode je nad 500 milijonov lir.
ŠS____________IZLETI
SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago Se nekaj mest za izlet, 11., 12. in 13. septembra, v Sanremo, Ažurno obalo in Montecarlo. Vpisovanje pri Mili (78398).
KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminia-nu in Sieni in obiskom znanih kleti. Informacije in prijave pri Maji (tel. 884187) do 10. julija.
KRUT prireja desetdnevno letovanje v Zabni-cah od 15. do 25. julija in desetdnevno bivanje in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 20. do 30. avgusta. Informacije in prijave pri g. Anamariji tel. (0481) 531644.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 8. avgusta, celodnevni piknik v senčnem prostoru pri lovski koči Paljevo nad Plavami (v primeru slabega vremena v koči). Poskrbljeno za. jedačo, pijačo, poskočne viže harmonike in družabne igre. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu ob sredah do 29. julija.
E3 ČESTITKE
Ob uspeSno opravljeni maturi Karin Tommasi, ji čestitajo teta Mila, stric Rado in bratranec Marko.
[D OBVESTILA
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je zaradi dopusta zaprta do 10. julija. Od 13. julija dalje bp odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 15. do 18. me, torek, četrtek, in petek od 10. do 12. me.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo v poletnem obdobju odprta kot običajno ob ponedeljkih in sredah od 15. do 18. ure. Zaradi dopusta bo zaprta od 20. julija do 12. avgusta.
NOVICE
Zatiranje grozdnega zavijača
Strokovni sodelavci opazovalnice za bolezni rastlin ter konzorcijev za zaščito briških in posoških vin obveščajo, da je zdaj najbolj primeren čas za škropljenje proti grozdnemu zavijaču (2. generacija). Na območju Brd svetujejo Škropljenje med 6. in 9. julijem, na območju Krmina in Gradišča čimprej, po možnosti že danes, na območju furlanske ravnine do 9. t.m. Za škropljenje naj vinogradniki uporabijo eno od navedenih sredstev: fenitrotion, pirida-fention, clorpirifos metil ah quinalfos.
Jelen utonil v kanalu
Tako kakor ceste, predstavljajo tudi vodni kanali, posebej še če imajo betonske in strme bregove, past za divjad. Včeraj so iz namakalnega kanala pri Krminu potegnih kakihlOO kilogramov težkega jelena. Žival je utonila v poskusu, da bi dosegla breg. Imela je do krvi zbrušene parklje. Jelena, ki je po vsej verjetnosti prišel z območja Kam-breskega, bil je star približno dve leti, so prevzeli pokrajinski lovski čuvaji. V Tržiču pa so v kanalu De Dot-tori našli mrtvega srnjaka, (foto Bumbaca).
Nezgodna kronika
Dve osebi sta bili ranjeni, od teh ena huje, v prometni nesreči, v soboto okrog 21. ure v Tržiču. 29-letna Claudia Mannino iz Tržiča in 35-letni Salvatore Man-nino se bosta zdravila dva meseca, oziroma dober teden. Hodila sta ob rebu ceste, namenjena proti Marini Julii, ko ju je z avtomobilom povozil 38-letni Fabio Mutton. Hujse poškodbe je utrpela Claudia Mannino.
Visoki stroški za odstranitev izstrelkov
Pirotehniki so včeraj v Tržiču uničili zadnjo količino protitankovskih izstrelkov proizvde-neh v nekdanji Sovjetski zvezi, ki so jih našli med tovorom odpadnega železa, namenjenega železarni Ferriere Nord iz Vidma. Tovor je bil vkrcan v nekem ukrajinskem pristanišču, pripeljala pa ga je ladja Sandra K. Ladjo so po najdbi prve količine izstrelkov odpeljali izven pristanišča, kjer je bila zasidrana skoraj dva meseca ter opravili podroben pregled tovora. Stojnina in poseg specializiranega podjetja bosta stala približno poldrugi milijon dolarjev, kar je menda skoraj dvakrat več od vrednosti tovora.
SOLKAN / NAJSTAREJSA SLOVENKA SE JE RODILA V BRDIH
Nona Amalija Kabaj vd. Koncut je v nedeljo dopolnila okroglih 105 let
Najstarejša Slovenka Hlevniku v Brdih, že živi v Solkanu. To je tričetrt stoletja pa živi v Amalija - vsi jo sicer Solkanu, kjer je več kličejo Emilija - Kabaj kakor dvajset let poma-vdova Koncut. Rodila gala v cerkvi in predv-se je 5. julija 1893 v sem skrbela za zve-
nenje. Pa jo zato Solkanci toliko bolj poznajo in spoštujejo. V nedeljo so jo v velikem Številu pozdravili in ji čestitali ob visokem jubileju, predvsem pa ji zaželeli da bi ostala čila in zdrava Se v naprej.
Slavljenka je po masi zadovoljna pokramljala s številnimi krajani, se večkrat pošalila in ob koncu celo zapela. Ob visokem jubileju so ji čestitali predstavniki Občine, Države, Krajevne skupnosti in Društva upokojencev, katerega najstarejša članica je. Slavljenki je čestital tudi minister za pravosodje, sicer solkanski rojak, Tomaž Marušič.
Čestitkam ob tako visokem življenjskem jubileju se pridružuje tudi Primorski dnevnik. Na sliki - fotoatelje Pavšič - Zavadlav slavljenka sprejema čestitke ministra Tomaža Marušiča.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 18.45-20.45-22.45»I1 testimone dello sposo«. R. Pupi A vati.
VITTORIA 3 17.50-
20.10-2 2.40» Arizona dream«. R. Emir Kusturi-
I ' LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLČ (Olivetti), Ul. 1. Maggio 94 - Prvomajska ulica 94, tel. 790338.
DEŽURNA LEKARNA
V	SOVODNJAH
dr. Marko Rojec, Prvomajska ulica 32, teh 882578.
POGREBI
Danes, 11.30, Domenj-ca Masaniello vd. Bozzi-no, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališč®’ 16.30, Pio Antonio Disse-gna, iz splošne bolnišnice v Faro.
ITALIJA, GOSPODARSTVO
Torek, 7. julija 1998
VLADA / PRED PETKOVIM PREVERJANJEM RAZMER V VLADINI VEČINI
NOVICE
Prodi odklanja možnost sporazuma nizkega profila
Premier svari pred stalnim postavljanjem dogovora pod vprašaj
RIM - »Ali dosežemo trden sporazum, ali pa ne bom več vodil vlade,« je dejal Romano Prodi v pogovoru z novinarji, katerim je pojasnil, da je problem ta, da ne bi prek preverjanja prišli do programa »z nizkim profilom«. »Ni namreč mogoče, da se moramo vsak dan spraševati, ali je zakonska zveza trdna,« je dodal premier.
Prodi torej izključuje neambiciozen program in opozarja, da dogovora, potem ko je bil dosežen, ni mogoče več postavljati pod vprašaj. Njegova taktika je očitno zasnovana na skrbi za bodoči odnos z zunanjim zaveznikom Bertinottijem, ki je v nedeljo prejel poln mandat svoje stranke za pogajanja o novem programu vlade - ali bolje rečeno o njeni usodi. Kot je znano, je bil sklep dvodnevnega zasedanja političnega odbora SKP ta, da mora vlada sprejeti reformistični program, v nasprotnem primeru pa ne bo drugega izhoda kot nove volitve. Nič ni zaleglo Cossuttovo svarilo, da so volitve za-
nesljivo sredstvo za ponoven prihod desnih sil v palačo Chigi, kajti prevladalo je mnenje, da so za komuniste boljše tvegane volitve kot nadaljnje podpiranje »zmerne politike« Prodijeve vlade. Bertinotti je včeraj ponovil, da volitve niso nobena tragedija.
Toda vrnimo se k Prodiju, ki tokrat ne kaže običajne potrpežljivosti, kar si mnogi razlagajo kot že omenjeno taktiko »zastraševanja« neugodnega levega zaveznika. Na vprašanje, ali so signah, ki prihajajo od političnih sil, opogumljajoči, je premier odgovoril, da ga ti signali prav nič ne zanimajo, ker se raje ukvarja z vsebino njihovih predlogov. »Imamo nalogo upravljanja države in naša dolžnost je, da povemo, v kakšno smer. Razpravljali bomo torej o vsebini, o programih, ne pa o signalih,« je dejal predsednik vlade, za katerega kljub vsemu ostaja veliko skupnih točk, še več, obstaja »skupna folozofija«, medtem ko se je treba o posameznih točkah pogovarjati. Pro-
blem je le preprečiti, da se iz preverjanja ne rodi »program nizkega profila, kajti država potrebuje močno vlado, ki bo sposobna reševati probleme na dnevnem redu, začenši z jugom, ki je obupan«. Prodijev problem je torej poiskati »učinkovite vsebine, da bi lahko zdravili bolezni Italije, vse drugo pa je besedičenje«.
Je Prodi optimist ali pesimist? »Ne eno ne drugo,« je odgovoril: »Če najdemo skupni jezik in program, prav, če ne, naslednje vlade ne bom vodil.« Premier je torej še enkrat, kot vedno doslej izključil možnost drugačne večine in potrdil, da bo naredil vse za dosego sporazuma. Toda ko bo ta dosežen, ga bo treba spoštovati, ne pa vsak dan znova postavljati pod vprašaj, je požugal.
Za petkovo preverjanje so včeraj dokončali svoj program Zeleni in Ljudska stranka, danes bo nared dokument Levih demokratov, medtem ko Confindustria opozarja, da vlada ne sme reševati svoje stabilnosti v škodo države.
Maja rahel spust cen pri proizvajalcih
RIM - Po Istatovih podatkih so se cene pri proizvajalcih maja v primerjavi z aprilom znižale za 0, 2 odstotka, v primerjavi z enakim mesecem lanskega leta pa so se zvišale za 0, 6 odstotka. Povprečna stopnja rasti cen pri proizvajalcih v zadnjih 12 mesecih je znašala 1, 3 odstotka.
Cene končnih proizvodov za široko porabo in cene investicijskih dobrin so maja glede na april zrasle za 0, 1%, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 1, 8%, medtem ko so se vmesne dobrine oziroma polizdelki pocenili tako v mesečni (-0, 4%) kot v letni primerjavi (-0, 5%). Glede na sektorje so največje znižanje cen v mesečni primerjavi zabeležili v industriji mineralov (-1, 4%), na drugem mestu so električna energija, plin in voda (-1 %), na tretjem pa kemijski proizvodi in sintetična vlakna (-0, 9%). Do največjih podražitev pa je prišlo pri proizvajalcih prevoznih sredstev (+0, 3%) in mehanskih strojev (+0, 2%).
POŽARI / ZAČASNO PREMIRJE S POLEMIKAMI
Prvi obračuni milijardne škode
V Kalabriji tri človeške žrtve, 5.000 zgorelih živali in 50 družin brez strehe
RIM - Začetek tedna je prinesel nekaj premirja v boju proti požarom in omogočil ocenjevanje ogromne škode, ki jo je ogenj povzročil zelenim površinam na jugu države in na otokih. Če pojenjujejo gozdni požari, pa to ne velja za polemiko, ki se je razvnela tako okrog utemeljenih sumov o tem, da je bilo ogromno požarov podtaknjenih, kot glede hitrosti in učinkovitosti gašenja.
V Kalabriji znaša škoda več sto milijard lir, ogenj pa je zahteval tri človeška življenja, več kot 5.000 zgorelih
živali in 50 pogorelih domov. Tako kot že v soboto Silicija, je tudi Kalabrija zahtevala razglasitev naravne katastrofe.
Samo na Siciliji, kjer skrbi za požarno varnost 11.000 mož (od tega 9.000 sezonsko), za kar država odšteje 300 milijard lir na leto, gre vsako leto v dim na tisoče hektarjev gozdov, požari pa so skoraj vedno namerno podtaknjeni. V zadnjih petih letih je v Italiji zgorelo 540.653 ha površine, kar je približno toliko, kolikor meri dežela Ligurija.
V zbornici o preiskovalni komisiji za afere podkupovanja
RIM - V skoraj prazni dvorani Montecitoria (navzočih je bilo komaj 20 poslancev) se je včeraj začela splošna razprava o predlogu za ustanovitev parlamentarne komisije za preiskavo o podkupninskem sistemu. Poročevalec Antonio Soda (LD) je v uvodu pojasnil razloge, zaradi katerih večina nasprotuje ustanovitvi komisije, predlog pa je bil že zavrnjen tudi v komisiji za ustavna vprašanja. Toda opozicija vztraja pri predlogu in zahteva od zbornice, naj preglasuje mnenje ustavne komisije. Pobudo FI podpirajo tudi poslanci Nacionalnega zavezništva in CCD.
Parlamentarni preiskovalni komisiji o podkupninskem sistemu posebej ostro nasprotujejo LD, saj pobudi očitajo, da je uperjena proti sodnikom, medtem ko opozicija odgovarja, da je to edini način za razjasnitev vsega ozadja podkupninskih afer. Levica hoče po mnenju predstavnikov FI in NZ preprečiti, da bi »razkrinkali črne sklade in subvencije, ki jih je bila deležna KPI-DSL od »delavskih zadrug, in to po zaslugi molka nekaterih sektorjev sodstva«.
Medtem ko se razprava o rehabilitaciji Craxija nadaljuje, je skesani mafijec Antonio Mancini včeraj na procesu proti DelTUtriju obtožil Berlusconija, da je pral umazan denar. Po pričevanju skesanca naj bi lider FI finansiral gradbeno špekulacijo na Sardiniji z denarjem bande iz Magliane in sicilske mafije. Berlusconi je na obtožbo odgovoril, da na njegov račun zdaj manjka samo še obtožba za pokole v zavodu Ban-ca delVAgricoltura, na Italicusu in na bolonjski železniški postaji.
Črpalkarji prekinili stavko
RIM - Za tiste, ki v prihodnjih dneh nameravajo na pot, je včeraj prišla vsaj ena dobra vest: črpalkarji so preklicah stavko, ki je bila napovedana za 8., 9. in 10 julij. Zaenkrat pa niso obrodila nobenega pozitivnega rezultata prizadevanja, da bi se izognili stavki na drugih področjih prevozov, in sicer na trajektih, na železnici in v letalskem prometu.
Na trajektih bo 11. t.m. stavkalo osebje Fisast Ci-sas: od 00.01 v soboto, 11. julija (in za nadaljnjih 24 ur) bodo trajekti, ki Civitavecchio povezujejo z zalivom Aranci, za osem ur odložili odhod. Istega dne so 24-urno stavko proglasili tudi sindikati Filt-Cgil, Fit-Cil in Uiltrasporti, in sicer za osebje železnic, ki je zaposleno na trajektih.
Na železnici pa bodo postajenačelniki Ucs stavkali od 21. me v ponedeljek, 13. t.m., do 21. me v sredo, 15. t.m. Na letalih se težave obetajo 14. t.m., ko bo osebje bivše Civilavie (sedaj Enac) prekrižalo roke od 10. do 18. me, medtem ko se so letališko osebje in uslužbenci tujih družb napovedali 24-umo stavko za četrtek, 16. t.m. (zavzemajo se za določila, ki bi mej e vala liberalizacijo tržišča).
Glavni rimski pravdnik Vittorio Mele odstopil
RIM - Znani rimski sodnik, 70-letni Vittorio Mele, je zaprosil za odhod v pokoj, češ da mu je dozorelo že 40 let prispevkov. Njegov odhod je povezan s preiskavo, v kateri je osumljen korupcije (svoj-čas je namreč vložil prošnjo, da na delovnem mestu ostane do dopolnitve 72. leta starosti, kot mu dopušča zakon). Skupaj z njim sta se na zatožni klopi znašla tudi bivši predsednik družbe Cer (Čase di cma riunite iz Barija) in bivši ravnatelj Cer Antonio Ricco. Cavallari je milanskim sodnikom izjavil, da je visoki rimski sodnik (bil je tudi elan kasacije in višjega sodnega sveta) za domnevne usluge prejel denar in imel druge koristi. Preiskavo je zatem prevzelo pravdništvo v Perugii, a Mele je med zaslišanji zavrnil vse obtožbe (kaže tudi, da na njegov račun niso zbrali nič posebno oprijemljivega). Cavallaro je omenil tudi domnevne protizakonite odnose med Antoniom Di Pietrom in Pier Francescom Pacinijem Battaglio, in sicer glede premestitve preiskave Enimont iz Rima v Milan. Akte tega dela preiskave so posredovali pristojnim sodnikom v Brescio.
Po epidemiji hepatitisa bolnišnico prevzel komisar
ANCONA - Deželni odbor Mark je sprejel odstop glavnega ravnatelja bolnišniškega podjetja San Salvatore iz Pesara, kjer je zaradi epidemije hepatitisa B umrlo devet bolnikov, in na njegovo mesto imenoval izrednega komisarja. Odbor je poleg tega podjetju poveril mandat, da ukrene vse, kar je predvideno v poročilu ministrske komisije o primerih hepatitisa. V poročilu je med drugim zapisano, da se je zmanjšala pozornost glede običajnih preventivnih ukrepov, a obenem je bilo podčrtano, da ukrepi, ki jih je sprejelo bolnišniško podjetje in tudi način, kako se je soočilo s primerom, zgledajo primerni.
Na Eurofestivalu (Unita) bo 0’Alemo intervjuval Feltri
RIM - Lider Levih demokratov Massimo D’Alema bo takoj po preverjanju v vladini večini, v petek,
9.	julija odšel na intervju z Vittoriom Feltrijem. S to popolno novostjo se bo namreč začel debatni program letošnjega praznika časopisa Unita, ki ga bodo odprli danes v rimskem Parku odporništva. Geslo letošnjega praznika, prvega s simbolom Levih demokratov (DS), bo Evropa, zato so ga poimenovali Eurofestival. Evro bo tudi alternativno plačilno sredstvo za gastronomsko ponudbo, s katero se bo predstavilo kar 20 nacionalnih kuhinj. Evropska integracija bo dala letošnjemu prazniku precej drugačen pečat od običajnega, o njej pa bodo med drugimi govorili Veltroni, Marini, Giulia-no Amato, Cofferati in Rutelli.
c	6. JULIJ 1998	v LIRAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
<	ameriški dolar	1776,00	1802,00
m n	nemška marka	978,00	994,00
S 0	funt šterling	2908,00	2963,00
	švicarski frank	1158,00	1183,00
<0 N H	belgijski frank	46,76	48,76
< « m S O) nr *	3 ,	francoski frank	288,80	298,80
	danska krona	253,40	263,40
	norveška krona	226,20	236,20
Lm *	švedska krona	216,30	226,30
Z v	kanadski dolar	1197,00	1237,00
«N bj	portugalski eskudo	9,12	10,02
S N	nizozemski gulden	858,70	883,70
DC	avstrjski šiling	137,90	142,25
O Kj	španska pezeta	11,10	12,20
	grška drahma	5,58	6,38
	irski šterling	2435,00	2515,00
	japonski jen	12,25	13,15
	avstralski dolar	1.052,00	1.122,00
ELI.... lH	madžarski florint	7,00	8,50
r	hrvaška kuna	255,00	275,00
	slovenski tolar	10,25	10,50
					
6. JULIJ 1998	v Ul	JAH		6. JULIJ 1998	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1772,00	1802,00		ameriški dolar	1783,650
nemška marka	977,00	995,00		EKU	1948,640
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	985,280
nizozemski gulden belgijski frank	859,00 47,00	884,00 48,60		francoski frank funt šterling nizozemski gulden	293,920 2933,930 874,000
funt šterling	2891,00	2981,00		belgijski frank	47,774
irski šterling	2436,00	2531,00		španska pezeta	11,610
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,550
grška drahma	5,70	6,16		irski šterling	2481,060
kanadski dolar	1197,00	1232,00		grška drahma	5,889
švicarski frank	1159,00	1184,00		portugalski eskudo	9,630
avstrijski šiling slovenski tolar	137,90 10,25	142,40 10,55		kanadski dolar japonski jen švicarski frank	1213,120 12,700 1169,990
hrvaška kuna	260,00	280,00		avstrijski šiling	140,050
				norveška krona	231,970
				švedska krona	221,500
				finska marka	324,17
MILANSKI BORZNI TRG
6 JULIJ 1998	INDEKS MIB 30: +1,74
delnica	cena var. %
Alleanza Ass.	24.967	+0,99
Boa di Roma	3.421	-0,63
Boa Fideuram	10.916	-0,45
Bca Pop. M 1	14.442	-0,41
Compart	1.689	+2,79
Comit	11.788	+4,07
Credit	9.808	+1,21
Edison	15.516	+ 1,86
Eni	11.801	-0,43
Fiat	8.261	+0,16
Generali	60.188	+0,87
Imi	29.490	-0,01
Ina	5.247	-0,17
Italgas	7.724	+0,63
delnica	cena	var, %
La Fondiaria	10.765	+ 1,04
Mediaset	11.806	+2,50
Mediobanca	23.923	+2,14
Montedison	2.255	-0,96
Olivetti	2.947	+ 1,79
Parmalat	3.720	+0,53
Pirelli Spa	5.888	+ 1,22
Ras	25.446	+0,68
Rolo	43.977	+0,39
Saipem	9.350	-0,39
San Paolo To	27.331	-0,51
TIM	11.353	-0,34
Telecom Ita	14.038	+1,10
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
r BRUSELJ / V REŽIJI AVSTRIJE
Z Ecofina nova obveza minishov evra za javnofinančno strogost
BRUSELJ - Na prvem ministrskem sestanku pod predsedovanjem Avstrije, ki je prevzela polletno vodenje unije 1. julija, so se včeraj v Bruslju sešli finančni ministri Evropske trni j e na rednem mesečnem sestanku Ecofin.
Predsedujoči, avstrijski minister Rudolf Edlin-ger, je Štirinajstim kolegom dopoldne podrobno predstavil načrte predsedstva, med osrednjimi točkami dnevnega reda pa je bila tudi davčna politika. Se pred zasedanjem petnajsterice so se ločeno sešli ministri enajstih držav, ki bodo prihodnje leto uvedle evro, pridružil pa se jim je tudi predsednik Evropske centralne banke Wim Duisenberg. Na programu so imeli pregled proračunskih osnutkov za prihodnje in uresničevanje nacionalnih proračunov za letošnje leto, sestanek je potekal pod vtisom nedavne kritike Evropske komisije, da so nekatere države po izpolnitvi maastrichtskih kriterijev popustile v proračunski disciplini, kar je letelo tudi (ali morda predvsem) na Italijo. »Bolje je, da Evropska komisija vnaprej izda rumeni karton, kot da pozneje pokaže rdečega,« je glede kritik Bruslja dejal evropski komisar za finance Yves-Thibault de Silguy. Enajsterica se je zato znova obvezala, da bo tudi vnaprej osrednjo pozornost posvečala zniževanju proračunskih primanjkljajev in javnih dolgov, medtem ko sta Ciampi in Visco za Italijo zagotovila, da so javni računi pod kontrolo. V obravnavi uresničevanja proračunov za letošnje leto so ministri vendarle priznali, da bi bili primanjkljaji in javni dolgovi glede na ugodne gospodarske razmere lahko nižji.
Na sestanku finančnih ministrov petnajsterice je Edlinger pri predstavitvi programa predsedstva za področje gospodarstva in financ znova poudaril, da bo Dunaj posvečal prednost zaposlovalni politiki, usklajevanju davčnih politik, še zadnjim pripravam na gladko uvedbo evra in koordinaciji pogajanj o reformah, predlaganih v Agendi 2000. Nemčija je tudi tokratni sestanek izkoristila za poziv k »pravičnejšemu sistemu plačevanja v skupno blagajno«, njen finančni minister Theo Wai-gel pa je menil, da sklepi nedavnega vrhunskega zasedanja v Cardiffu jasno nakazujejo, da splošno prenovo plačilnega sistema podpira večje število članic. Predsednik Evropske komisije Jacques San-ter je sicer opozoril, da so pogledi članic na spremembe sistema plačevanja različni, zato bo komisija skušala oblikovati sprejemljiv kompromisni predlog. Kot je znano, Nemčija, največja neto plačnica v skupni proračun, že dolgo zahteva »pravičnejši sistem«, pri čemer jo podpirajo druge večje neto plačnice, medtem ko se sistemu, ki bi jim korenito povečal delež prispevka, upirajo članice, ki iz obstoječe ureditve največ pridobijo. (STA in CR)
ULSTER / PROTESTANTSKI ORAN2EVCI OD NEDELJE PRED POLICIJSKO ZAPORO
V Drumcreeju se odloča o mirovnem sporazumu
Protestantski skrajneži hočejo sporazum za vsako ceno pokopati
LONDON - V severnoirskem Drumcreeju, kjer od nedelje kakih tisoč pripadnikov skrajno-protestantskega reda oranževcev čaka, da policija odstrani bodečo žico in jeklene ovire, je bila tudi včeraj napetost dobesedno otipljiva. Oranžev-ci so sklenili, da bodo bivakirali pred ovirami, dokler jim ne bodo dovolili prostega prehoda po katoliški ulici Garvaghy Road, po kateri paradirajo vse od leta 1807. Napetost ni popustila niti, ko je prišla vest, da je posebna komisija za povorke dovolila protestantski pohod po katoliški Or-meau Road v zahodnem Belfastu. Komisija je prejela obvestila za 554 pohodov za prihodnji teden. Podrobno jih je proučila 39 in določila omejitve le za 17 pohodov, in sicer za 14 protestantskih in za tri katoliške. Predtem je komisija brez večjih omejitev odobrila kar 1779 pohodov.
Problem seveda ostaja Drumcree, kjer oranževci nočejo popustiti in upajo, da bo njihov izziv pokopal severnoirski mirovni sporazum. Prejšnjo noč so zaradi policijske blokade v Drumcreeju izbruhnili nemiri v številnih krajih Severne Irske. Protestantski skrajneži so na cestah postavljali barikade, zažigali avtomobilske plašče in v britanske varnostne sile lučali petcfrde in kamenje. Z gorečimi avtomobilski plašči so blokirali ceste v Millislu v grofiji Dovra. Do blokade vseh cest je prišlo tudi v grofiji An-trim, medtem ko je v Car-rickfergusnu policija z
gumjastimi kroglami zavrnila napad mladih protestantov, ki so se varnostnikov lotili z zažigalni-mi steklenicami.
Oranževci so včeraj v Drumcreeju zatrjevali, da bodo nadaljevali z mirnim protestom proti oblastem, ki so kršile »njihove najosnovnejše pravice«. Kakih 2.000 britanskih policistov in vojakov pa kot kaže vztraja na svojem položaju. Britanske oblasti se namreč jasno zavedajo, da ne smejo popustiti, kot se je to že zgodilo v preteklosti. Oranževcem je torej treba z vsemi sredstvi preprečiti provokativni pohod po katoliški Gar-vaghy Road in jih tako ali drugače prepričati, da končajo svoj protest.
KOSOVO / UVOD V SISTEMATIČNO MONITORAZO?
Prva opazovalna misija
PRIŠTINA, BEOGRAD - Prva misija mednarodnih opazovalcev, ki jo sestavlja deset v Beogradu akreditiranih diplomatov (predstavnikov kontaktne skupine, Avstrije, Poljske in Norveške) je včeraj neovirano obiskala območje pod srbskim nadzorom severno in zahodno od Prištine. Diplomati so v spremstvu tujih novinarjev v treh urah obiskali Kosovsko Mitroviče, Srbico, Donji Prekaz in druge albanske vasi na območju Dre-nice, kjer so bili v zadnjih mesecih in tednih spopadi med srbskimi varnostnimi silami in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Ogled je minil brez incidentov, saj je voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova pozval vse oborožene skupine, kosovske Albance in celotno prebivalstvo, naj pomagajo članom opazovalne
misije. Kot je povedal italijanski veleposlanik v Beogradu Riccardo Sessa, so bili priče strahotnemu razdejanju in popolnoma praznim vasem. Ta prva misija na ravni veleposlanikov je le uvod v vsakodnevne mednarodne izvidnice, je povedal Sessa, ki je dodal, da s tem mednarodna skupnost dokazuje, kako išče mimo rešitev kosovske krize. Francoski veleposlanik Stanislas Filliol pa je poudaril, da so obe strani dobro sprejele prisotnost opazovalcev, kar je ohrabrujoče, ker bo to prispevalo k zmanjšanju napetosti in spopadov.
Medtem ko so bili tuji diplomati na območju severno in zahodno od Prištine, kjer niso slišali niti strela. Pa je bilo dobesedno vroče v vaseh na območju pri mestu Peč. Po srbskih virih, naj bi življenje izgubila
dva policista, devet pa jih je bilo ranjenih. Albanski viri pa poročajo o silovitem bombardiranju albanskih vasi, a ne navajajo žrtev. Do novih spopadov naj bi prišlo tudi na območju pri premogovniku Belačevac.
Ameriški veleposlanik pri OZN Richard Holbrooke je včeraj končal svojo misijo v Beogradu in v Prištini, a je že napovedal, da se bo kmalu vrnil, ker sta ga tako Miloševič kot Rugova prosila, naj nadaljuje s posredovanjem. Svojo misijo je končal tudi namestnik mskega zunanjega ministra Nikolaj Afanasjevski, ki je bil včeraj še kar optimistično razpoložen. S tem optimizmom pa se ne strinjajo Francozi, saj je njihovo zunanje ministrstvo zuahtevalo »odločno in takojšnje posredovanje« mednarodne skupnosti.
ALŽIRIJA / URADNI JEZIK LE ARABŠČINA
NIZOZEMSKA / PRED SODIŠČEM OZN ZA VOJNE ZLOČINE
Prisilna arabizacija sprožila val nemirov
Poleg Berberov protestira tudi opozicija
Prvi proces zaradi genocida nad Muslimani in Hn/ati v BiH
Kovačevič med odgovornimi za koncetracijska taborišča
AL2IR - V berberski Kabili, a tudi v drugih krajih Alžirije, se nadaljuje in še stopnjuje protest, ker so v nedeljo na 36. obletnico neodvisnosti od Francije, sprejeli zakon, ki predpisuje arabščino kot edini uradni jezik v državi. Zakon v javni rabi prepoveduje druge jezike, predvsem berberščino, a tudi francoščino, ki je v mestih še vedno zelo razširjena.
Zakon je torej izzval val protestov v tej večkulturni severnoafriški državi. Berberi predstavljajo namreč kar tretjino alžirskega prebivalstva in govorijo svoj, berberski jezik. Največje demonstracije so te dni potekale v mestu Tizi-Ouzou, pretežno berberskem kraju 97 kilometrov vzhodno od Alžira. To območje pretresajo nemiri že od junija, ko so islamski skrajneži umorili popularnega berberskega pevca Lounesa Matouba, ko se je ravno vrnil iz Francije, kjer je živel v izgnanstvu. V dosedanjih nemirih med Berberi in alžirskimi varnostnimi silami so življenje izgubile tri osebe.
Številni tudi arabski Alžirci nov zakon ocenjujejo kot poskus Zeroualo-
vega režima, da bi pridobil naklonjenost islamskih gibanj, ki podpirajo izključno arabščino in odločno nasprotujejo tako berberščini kot francoščini. Nič čudnega torej, da so poleg Berberov v nedeljo in včeraj po največjih alžirskih mestih protestirali tudi predstavniki opozicije, ki ocenjujejo sprejetje novega zakona kot nedemokratičen ukrep prisilne arabizacije večkulturne in večjezikovne Alžirije.
Od leta 1968 je znanje arabskega jezika za vladne uslužbence obvezno. Arabščina je tudi glavni jezik v alžirskih šolah, v Kabili pa so se do sedaj posluževali tudi berberščine.
Kot je poročal včerajšnji alžirski tisk je bilo med nedeljskimi protesti Ber-bercev v Bejaii osem oseb ranjenih, med njimi tudi neki policiski častnik. Oblasti so izvedle tudi več aretacij predvsem v Ifrenu in Akbouju. V Bejaii je prišlo do incidentov, potem ko je policija prepovedala manifestacijo Berberov. Nemiri so se kot kaže nadaljevali tudi včeraj, saj Berberci nasprotujejo tej prisilni arabizaciji.
DEN HAAG - Pred sodiščem OZN za vojne zločine v den Haagu se je včeraj začel prvi proces zaradi genocida, do sedaj je namreč sodišče obravnavalo le primere zločinov proti človeštvu in hudih kršitev vojnega in mednarodnega prava. Bosanski Srb Milan Kovačevič (na sliki AP ob varnostniku) naj bi bil eden zmed najbolj odgovornih za ustanovitev zloglasnih ujetniških taborišč Dinarska, Keraterm in Trno-polje. V teh taboriščih so bosanski Srbi leta 1992 internirali na tisoče muslimanskih in hrvaških civilistov. Kovačevič je bil drugi človek v Prije' dom in torej ni sodeloval v pokolih in v etničnem čiščenju, temveč je bil politično odgovoren.
NOGOMET
Inter v Rigo ali Minsk
Maribor proti Koredi iz Litve
ŽENEVA - V predkolu nogometne Lige prvakov se bo Mer podal v bivšo Sovjetsko zvezo. Pomeril se bo (12. in 26.8) namreč z zmagovalcem kvalifikacijskega dvoboja med Dinamom iz Minska (Belro-suja) in Skontom iz Rige (Letonska).
Ne morem reci, da sem zadovoljen iz preprostega razloga, ker nasprotnikov sploh ne poznam,« je žreb v Švici komentiral Merjev podpredsednik Giam-maria Visconti di Modrone.
Tudi za ostala drugouvršCebna moštva iz močnejših evropskih lig na poti do vstopa v glavno tabelo (v kateri so že Real Madrid, Juventus, Kaiserslautem, Barcelona, Lens, Ajax, Arsenla in Porto) ne bodo imele težkega dela. Samo miinchenški Bayem bi lahko imel težave z jugoslovanskim prvakom ObiliCem. Manchester United bo igral z Lodžem ali Kapazem. Slovenski prvak Maribor Teatanic bo v kvalifikacijskem kolu igral proti Karedi (Litva).
V kvalifikacijah pokala pokalnih zmagovalcev (22. in 29. julija) bo Rudar iz Velenja igral s Constructorulom (Moldavija), Mura pa se bo v pokalu UEFA pomerila z Daugavo (Letonska).
MOTOCIKLIZEM
Dirkaču Checi na bolje
Nekaj čoso je celo oslepel
NOTTINGHAM - V bolnišnico so ga po padcu na petkovem treningu VN Anglije pripeljali zaradi krvavitve v trebušni votilini. Po odstranitvi vranice je kazalo, da mu gre na bolje. V nedeljo so zdravniki ugotovili, da se mu je v možganih formiral strdek, ki je zamašil žilo. Včeraj zjutraj je vrhunski motociklistični dirkač Spanec Carlos Checa oslepel. K sreči pa si je kasneje opomogel in sedaj spet vidi, čeprav je veliko vprašanje, ali bo lahko še tekmoval.
»Takšnega razpleta poškodbe na dirki še nisem doživel«, je dejal je dejal šef zdravniškega komzilija motociklistične zveze dr. Claudio Costa.
ROLKANJE / EP V REBER NA ČEŠKEM n
Še ena medalja za hitro Matejo
V Sprintu pristala na 3. mestu, v individualnem teku je bila štirinajsta
Šestnajstletna Mladinina tekmovalka Mateja Bogateč se vse bolj uveljavlja kot rolkarica mednarodnega kova.
Zlatu v Sprintu in srebru v štafeti z evropskega prvenstva v ravnini v Rotterdamu je konec tedna v Jablana-cu na Češkem dodala še bronasto medaljo v Sprintu navkreber.
Bogatčeva, ki je na prvenstvu v reber nastopila kot članica širše odprave »azzurrov«, je že v soboto nastopila na individualnem tekmovanju med mladinkami. V konkurenci tridesetih, tudi do štiri leta starejših tekmovalk, je pristala na solidnem 14. mestu. Solidnem zato, ker tekmovanja v reber Mateji ponavadi sploh ne ležijo. V Sprintu se je Mateja naslednji dan pomerila v ka-
tegoriji narašCajnic, torej z vrstnicami. Na kvalifikacijah (700 metrov) se je v polfinale (osem najboljših) uvrstila z 2. najboljšim časom, v svoji polfinalni skupini je celo zmagala, v finalnem Cetvero-boju (250 metrov) pa je bila nato tretja za tekmovalkama iz Švedske in Poljske. Oba dneva je deževalo in proga je bila mokra Na prvenstvu so sodelovali rolkarji iz 12 držav. Mateja Bogateč bo konec avgusta tekmovala še v Franciji.
»Na Češkem je bilo še posebej lepo, ker so bili tekmovalci iz vseh držav nameščeni v istem hotelu, tako da smo se med sabo lahko res spoprijateljili,« je povedala perspektivna Mateja.
NOVICE
Union Olimpija skupaj s Teamsystemom
MUNCHEN - Žreb predtekmovalnih skupin v evropski košarkarski klubski ligi je bil dokaj ugoden za Varese, manj pa za obe bolonjski moštvi in ljubljansko Union Olimpija. Slovenski prvak je pristal v skupini D, v kateri so Real Madrid, PAOK iz Soluna, Teamsystem iz Bologne, ruska Samara in ASVEL iz Villeurbanna. Ljubljančani bodo prvo tekmo odigrah 24. septembra doma proti Teamsy-stemu. Žreb, evropska figa, moški:
Skupina A: Varese (Ita), Autodor Saratov (Rus), Fenerbahče Carigrad (Tur), Taugres Vitoria (Spa), PAU Orthez (Fra), Zalgiris Kaunas (Lit).
Skupina B: Efes Pilsen Carigrad (Tur), TDK Man-resa (Spa), Panathinaikos Atene (Grč), Crvena zvezda Beograd (ZRJ), Gibona Zagreb (Hrv), Maccabi Tel Aviv (Izr).
Skupina C: 01ympiakos Pirej (Grč), Kinder Bologna (Ita), CSKA Moskva (Rus), Ulker Carigrad (Tur), Zadar (Hrv), Alba Berlin (Nem).
Skupina D: Real Madrid (Spa), PAOK Solun (Grč), Teamsystem Bologna (Ita), Samara (Rus), ASVEL Villeurbanne (Fra), Union Olimpija (Slo).
Direktor Olimpije Radovan Lorbek z razpletom ni bil najbolj zadovoljen, a tudi ne razočaran. »Po mojem mnenju smo v drugi najmočnejši skupini. Cilj, uvrstitev v osmino finala je realno dosegljiv, vendar je za zdaj še prezgodaj govoriti o možnostih, saj vse ekipe še niso dokončno fonnirane. Vse skupine so izredno močne, morda je za odtenek lažja prva, najtežja pa je zagotovo skupina C, s katero se bomo "križali" v drugem delu.« Pokal Saporta:
Skupina A: Olimpia Milano (Ita), Atletas Kaunas (Lit), Estrelas Lizbona (Por), Kovinotehna Savinjska Polzela (Slo), Cmomorec Vama (Bol), Tallinn Kalev (Est).
Skupina D: AEK Atene (Grč), Partizan Beograd (ZRJ), Zagreb (Hrv), Pivovarna Laško (Slo), Atome-romu Paks (Mad), Topo Helsinki (Fin);
Skupina H: Benetton Treviso (Ita), UNIX Kazan (Rus), Ovarense (Por), Bipa Moda (Ukr), Stahlbau Obervvart (Avt), Den Helder (Niz).
ŠPORTNE IGRE 598 / SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK V NABREŽINI
Pobuda Športnega društva Sokol je požela splošno odobravanje
S sobotnim slavnostnim nagrajevanjem so se zaključile letošnje Zamejske športne igre‘98. V minulem tednu se je na Sokolovem igrišču in okoliških športnih objektih odvijala cela vrsta tekmovanj v najrazličnejših športnih panogah, ki se jih je udelžilo na stotine mladih in manj mladih športnikov, tako agonistov kot »rekreativcev«. Organizacija tako velike pobude je seveda terjala veliko truda, tako da bi bila vsaka, pa čeprav majhna in omejena kritika verjetno nepravična. Sam uspeh iger pa bomo lahko najbolje ocenili v naslednjih mesecih in letih in sicer glede na to, ali bo športno društvo Sokol ponovno zaživelo tudi na športnih igriščih, v košarkarskih in odbojka-raskih prvenstvih.
»Odbor SD Sokol si je te igre močno želel in v njihovo udejanjenje vložil velik trud,« je na sobotni slavnosti dejal predsednik društva Niko Pertot. Poleg pripravljalnemu odboru, ki so ga sestavljali Elena Colja, Marjana in Marko Golemac, Matej Gmden, Maja Lapornik, Jožko Okretič, Niko Pertot, Sidonja Ra-detič in Mitja Terčon, je šla seveda največja zahvala podjetjem in ustanovam, ki so športni teden finančno sploh omogočile. V svojem zaključku pa je predsednik Pertot izrazil svoje zadovoljstvo, saj »so igre res uspele, njihov uspeh pa gre sedaj izkoristiti za ponoven zagon društvenega delovanja.«
Igre je Sokol organiziral pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti, Občine Devin-Nabrežine, Primorskega dnevnika, Sveta slovenskih organizacij, Zadružne kraške banke in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. V svojem pozdravnem nagovoru je podžupanja Mariza Skerk Kosmina poudarila navdušenje uprave do to pobude, ki je pripomogla k spoznavanju in združevanju mladine v zdravem športnem duhu. Ravnatelj 2KB Klavdij Brajnik je organizatorjem čestital za uspešno izpeljano pobudo in Sokolu voščil, da bi »kmalu ponovno zastopal naše barve«..Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar je v svojem pismenem pozdravu dejal, da prenovljene športne igre sledijo sodobnim tokovom rekreacijskih
Predsednik SD Sokol Niko Pertot in članica odbora Maja Lapornik med nagrajevanjem v Nabrežini
dejavnosti, ki si vse bolj utirajo pot med ljudmi različnih starosti. Tržaški pokrajinski predsednik ZSŠDI Mario Šušteršič je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil, da bomo novembra proslavljali 40-letnico prvih Slovenskih športnih iger, ki so vse do leta 1975 odigravale pomembno vlogo. »Brez takratnih iger ne bil bilo vseh današnjih društev, za vaše društvo pa naj bodo prenovljene igre vžigalna vrvica ponovnega delovanja« je dejal zastopnik ZSSDI in svoje razmišljanje zaključil z mislijo, da »danes delamo za naše potomce in ne le za trenutno korist.«
V imenu pripravljalnega odbora je v izjavi za naš dnevnik Maja Lapornik izrazila popolno zadovoljstvo oraganizatorjev nad uspehom pobude, kljub določenim a vendar omejenim organizacijskim spodrsljajem. »Pobudo je obenem podprl širok krog članov in simpatizerjev našega društva,« je ugotovila Lapomikova ter spomnila, da so same igre imele dvojen cil: zbliževanje naših ljudi in začetek novega obdobja za Sokol. In naše ljudi so igre resnično zbližale, saj so ves teden nastajale nove prijateljske vezi tudi s stalnim odtokom in dotokom tekmovalcev iz ene ekipe v drugo. Kar zadeva novo Sokolovo obdobje pa je Lapomikova dejala, da bo to fazo društvo speljalo v tesnem sodelovanju z ZSSDI-jem.
Za naslednjo izvedbo iger pa je Lapor-nikova izrazila namen, da bi se v pravilnik uvedlo mejo največ treh aktivnih tekmovalcev za vsako ekipo, splošno gledano pa bi morali k igram bolje privabiti vmesno generacijo štiridesetletnikov, ki so bili letos -statistično gledano- odsotni. Kot zadnjo informacijo pa naj povemo, da je vsa tekmovanja fotografsko dokumentiral Edvin Bogateč, slike pa so na razpolago pri društvenih zastopnikih.
Dobro delo, SD SOKOL... saj se pravo delo v bistvu šele začenja, ((gb)
MOŠKA ODBOJKA
1.01ympia, 2. Val, 3. Naš prapor. OLTMPIA: Andrej in Simon Ter-pin, Gregor Sfiligoj, Marjan Vogrič, Loris Mania, Filip Hlede in Stefeno Bensa.
VAL: Simon in Matej Cemic, Igor Florenin, Robert Paoletti, Gvido Kovic in Kristjan Grauner.
NAS PRAPOR: Walter Miklus, Sandor Leghissa, Diego Poletto, Valentino Juretic, Andrej Paulin, Stefane Sfiligoj in Mario KoredC. 2ENSKA ODBOJKA 1. Zeks, 2. Spric Team, 3. Konto-vel.
ZEKS: Katja Fabrizi, Daniela Cioc-chi, Breda Cok, Barbara Gregori, Massimiliana Sricchia, Tjaša Gruden in Elisa Molossi.
SPRIC TEAM: Tanja Spacal, Maja Kosmina, Mojca Milič, Klavdja Ferluga, Valentina Fabi, Tanja Zadnik, Karin Starc in Meta Brišnik.
KONTOVEL: Vanja Švara, Vesna Hrovatin, Ivana in Veronika Sus-sa, Elena Bogateč, Valentina Bato-gelli, Tanja Čeme, Sabrina Buka-vec, Meta Starec in Jasna Milkovič.
KOŠARKA
1. VVarm, 2. Huligani Barkolani, 3. FiG.
VVARM: Martin in Borat Pertot, Marko Civardi, Roberto Paulina, Boban Popovič, Matej Lah, Matej Gruden, Boštjan in Damir Starc, Rudi Stanissa in Mauro Simonič. HULIGANI BARKOLANI: Jan Gregori, David Doles, Paolo Kralj, Aleksij Gulič, Marko Prešel, Maksi Pertot, Peter Franco, Kristjan Rebula in Igor Filipčič.
FiG (Fantje izpod Grmade); Marko in Fabio Pahor, Erik Dolhar, Marko Klanjšček, Aleks in Paolo Bužan, Martin Raubar, David Fabi, Edi Kraus in Marko Lokar.
NOGOMET
1. Eno Breg, 2. Cerovlje-Mavhinja, 3. Bato Team.
ENO BREG: Pierpaolo D’Agnolo, Mauro Luisa, Lorenzo Zuppin, Patrik Gurman, Luka Švab, Marko Ota, Christian Cherin, Alessandro Buzzi, Giuliano Praselj in Gian-paolo Rocchetti.
CEROVLJE-MAVHINJE: Igor Pahor, Fabjan Peric, Aleksander Antonič, Egon Fonda, Silvio Cap-pelli, Matteo Košuta, Mario Terčon, Rajko 2ečevic, Igor Toma-setig, Jožko Okretič, Michele Leghissa in Boris Skerk BATO TEAM: Marko Golemac, Tarcisio Coloredo, Marko Vec-chiet, Alen Sardoč, Danjel Lovrenčič, Ivan Kuk, David Šušteršič, Roberto Svata, Andrej Pa-
pucci, Adrijan Gerli, Andrej Gora, Matej Sirca in Roberto Vidoni.
BALINANJE
1. Godba Prosek, 2. Brez Zlajfov, 3. Sokol.
GODBA PROSEK: Eligio Pelizon, Danilo Zužič, Erik Rupel in Just Fabian.
BREZ ZLAJFOV: Zdravko Skupek, Milan Škabar, Boris Milič in Eligij Kante.
SOKOL 2: Danilo Mihelič, Adriano Stanissa, Ivan Ušaj in Stane Kojanec.
PLAVANJE
50 metrov (do 15. leta starosti): 1. Marko Kante; 2. Danjel Pozzetto; 3. Eva Pozzetto
100 metrov (od 15. leta dalje); 1. Marko Sutter; 2. Petra Kukanja; 3. Andrej Sik
JAHANJE
1. Irene Gillotta; 2. Savina Žbogar;
3. Jožko Okretič
NAMIZNI TENIS
1. Peter Chermaz; 2. Christian
Cherin; 3. VValter Rupel. Sledila
sta Gianpaolo Rocchetti in Luka
Švab.
JADRANJE
1. Alessio Pincin; 2. Kristjan Vol-pi; 3. Andrea Parovel. Sledili so Peter Ferluga, Luka Vuga, David Sossi, Pino Italiano in Andrej Cunja.
MOUNTAINBIKE
1. Aljoša Pulina; 2. Andrea Carli; 3. Aleksander Grilanc
TEK
1. Fabio Ruzzier; 2. Tomaž Legiša; 3. Peter Ferluga. Sledijo David Doles, Boris Hrovatin, Aljoša Paulina, Sergio Zotti, VValter Rupel, Matej Caharija, VValter Danieli, Valentina Suber, Marko Stoka, Jara Košuta, Marko Korošic, Goran Ruzzier, Paolo Legiša, Dejan Fur-lanič.
SAH
1. Danilo Ukmar; 2. Mitja Petaros; 3. Marko Oblak. Sledila sta Mitja Oblak in Marko Stoka.
LOV NA ZAKLAD
1. FiG, 2. Mladinski odsek SPDT,
3. Prelon
FiG; Marko Legiša, Marko Pahor, Marjan Brecelj in Erik Dolhar. MLADINSKI ODSEK SPDT: Marko Pressel, Maksi Kralj in Robert Devetak.
PRELON: Fabio in Goran Ruzzier, Dejan in Irena Semec.
POSEBNA PRIZNANJA: Naimlajša udeleženka: Tjaša Oblak (Lov na zaklad)
Najstarejši udeleženec: Bernardo Milani (Balinanje)
Posben uspeh v teku: Paolo Legiša in Marko Korošec Nastop v največ panogah: GODBA PROSEK
Samprasu še petič vvimbledonski naslov
LONDON- Američan Pete Sampras je z zmago nad Hrvatom Goranom Ivaniševičem v petih nizih s 6:7 (2:7), 7:6 (11:9), 6:4, 3:6 in 6:2 še petič osvojil vvimbledonski naslov. Z zmago je potrdil tudi prvo mesto na lestvici ATP in vladavino v moškem tenisu. Ivaniševič, od katerega so mnogi pričakovali podoben podvig kot od hrvaške nogometne reprezentance na včerajšnji tekmi četrtfinala na svetovnem prvenstvu, pa je še tretjič sklonjene glave zapustil vvimbledonski finale. Leta 1992 je bil zanj usoden Andre Agassi, leta 1994 pa prav tako kot danes Sampras.
V	dramatičnem finalu, prvem po letu 1992, ki se je končal po petih nizih, je imel Hrvat še vse niti igre v svojih rokah v drugem nizu, ki pa ga je izgubil po podaljšani igri z 9:11, saj je zapravil dve žogici za niz. Sampras je z drugim nizom znova pridobil tudi samozavest in si v svojem 13. finalu na grand slam turnirjih priigral še 11. naslov, skupno pa 55. turnirsko zmago v karieri. Po številu zmag na turnirjih za grand slam se je Sampras z nedeljsko zmago izenačil s slovitim Švedom Bor-gom, boljši od njiju je le Roy Emerson.
Crafar preprečil Doohanu slavje
DONINGTON - Motociklisti so v Doningtonu vozili osmo letošnjo dirko za svetovno prvenstvo, VN Velike Britanije. Za največje presenečenje je poskrbel Novozelandec Simon Crafar (Yamaha), ki je v pollitrskem razredu po nekoliko slabšem startu že v drugem krogu prevzel vodstvo, ki ga je obdržal do cilja. Njegova prva zmaga v karieri v kraljevskem razredu je obenem tudi prekinitev skoraj dveletnih Yamahinih neuspehov v najmočnejšem razredu. Drugo mesto je na koncu osvojil Avstralec Michael Doohan (Honda), ki je tako tudi prevzel vodstvo v skupnem seštevku, saj je Italijan Max Biaggi (Honda) s šestim mestom preveč zaostal. Za Doohana je vodstvo v skupni razvrstitvi majhna tolažba, kajti v Doningtonu je pričakoval svojo jubilejno 50. zmago na dirkah za svetovno prvenstvo. Skupni vrstni red (po 8. od 15 preizkušenj): 1. Doohan 135, 2. Biaggi 128, 3. Criville 126, 4. Checal06, 5. Crafar 75, 6. Abe 67...
Dirki v nižjih razredih sta minili v znamenju ja-ponsko-italijanskih obračunov. V četrtlitrskem razredu je tako zmagal Italijan Loris Capirossi, že osemnajstič v karieri. Skupni vrstni red (po 8. od 15 preizkušenj): 1. Harada 124, 2. Capirossi 115, 3. Ukava 86, 4. Valentino Rossi (Ita/Aprilia) 85, 5. Aoki 75, 6. Perugini 61...
V	najšibkejšem razredu je zmaga odšla na Japon-,sko, najhitrejši pa je bil Kazuko Sakata (Aprilia).
Mesta od drugega do šestega so si Japonci in Italijani nato razdehh le med sabo, na stopničkah pa sta končala še Mirko Giansanti (Honda) in Juiči Ui (Yamaha). Skupno: 1. Sakata 156, 2. Melandri 110, 3. Tomomi Manako (Jap/Honda) 97, 4. Cec-chinello 76, 5. Tokudome 68, 6. Giansanti 66
Totip
Pravilna napoved: 12 IX XI 21 12 XX. Dirka + 7, 8. Dobitki: 14 (2 dobitnika) 153.828.000 lir; 12 (13 dobitnikov) - 23.665.000 lir; 11 (215 dobitnikov) -1.430.000 lir; 10 (2601 dobitnik) - 118.000 lir.
GLEDAL
■
V-........................... '
MITT6LF6ST - PREHODI ČEDAD, od 18. do 26. Julijo 1998
Sobota, 18. julija: ob 17.30 »Progetto Canetti«; ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška »Le mystere des voix bulgares«; ob 21.30 na trgu pred stolnico »Auto da Fe«; ob 24.00 na trgu P. Diacono »Lasciate che bruci«.
Nedelja, 19. julija: ob 11.00 na trgu P. Diacono »Gli ospiti del signor Pacifico«; ob 12.00 v cerkvi sv. Petra in Pavla bo igral na orgle Heidrun Fiensel, ob 12.30 na trgu P. Diacono odtvoritev razstave »Joseph Roth«; ob 17.00, »II Gioco degli occhi«; ob 18.00 v gledališču Ristori »Decalogo I«; ob 19.30 v cerkvi sv. Frančiška bo koncertiral »Jess Trio VVien«; ob 21.00 na trgu pred stolnico »Le rose di nessuno«; ob 22.30 na trgu pred stolnico ponovitev dela »Auto da fe«; ob 22.30 »Hymnen« Karlhenza Stockhausna; ob 23. v gledališču Ristori »Studio per decalogo IV«. Ponedeljek, 20. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »II Tontolone«; ob 21.00 v cerkvi sv. Frančiška »Divertimento Ensamble & Bustric«; ob 22.00 na trgu P. Diacono »H mandarino meraviglioso e Ritratti».
Torek, 21. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »Dov’e 1’anima della rosa?«; ob 19.00 v muzeju v stolnici koncertira Rene Clemencic; ob 20.30 na trgu ob stolnici »Barboni«; ob 21.30 v cerkvi sv. Frančiška igra na flavto Roberto Fabbriciani; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Frammenti di Kafka e Contessa«.
Sreda, 22. julija: ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška »Canti briganti«; ob 19. v gledališči Ristori koncertira orkester Gledališča Verdi iz Trsta; ob 20-00 v cerkvi sv. Frančiška delo »Lacrime«; ob 22.00 na trgu P. Diacono glasbena igra »La via musicale zigana«; ob 24.00 v gledališču Ristori »II generale delVarmata morta«
Četrtek, 23. julija: ob 16.00 v Rosazzu »Tavola rotonda«; ob 17.30 »Incontri confronti e letture«; ob 19.00 v gledališču Ristori »La tranquillita«; ob 19.00 v Rosazzu »Cantori gregoriani«; ob 21.00 ob stolnici »Non occorre titolo« VVislavva Szymborska; ob 21.30 v Rosazzu Rene Clemencic; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Scene da Pilade« in »Pi-lade«; ob 24.00 v gledališču Ristori » Lamerica«.
Petek, 24. julija: ob 17.30 »II mito Asburgico«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Silence, silence, silence«; ob 21.30 V cerkvi sv. Frančiška »Gidon Kremer«.
Sobota, 25. julija: ob 17.30 »Teatro sotto assedio«; ob 17.30 v muzeju stolnice »Dramsam«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Stop machina«; ob 21.00 ob stolnici »La mela mi e caduta di mano ed ha ferito la terra«; ob 22.00 na trgu pred stolnico »Ensemble de Micha van Hoeke«.
Nedelja 26. julija: ob 11.30 v Ažli bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 13.30 »Pranzo su ricette tradizionali boeme«; ob 17.30 na Ljesahv občini Grmek bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 19.00 v gledališču Ristori »L'assen-te«; ob 21.30 na trgu pri stolnici bo »Sklepna prireditev«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
VERONA
50. Shakespeare festival
22.,	23., 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera.
_____________SLOVENIJA______________
LJUBLJANA
46. mednarodni poletni festival Križanke 98 Drama SNG Ljubljana
Jutri, v sredo, 8. julija bo ob 20.30 skupna uprizoritev PDG Nova Gorica in SSG Trst; VVilliam Shakespeare: »Kralj Richard tretji«.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99:
Vpis je podaljšan do petka, 3. julija. Umik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98
V petek, 17. julija, ob 21.00 bo na sporedu predstava v priredbi KD Lojze Savinšek Nova Štifta »Pridi gola na večerjo«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Festival operete '98 Dvorana Tripcovich
Mednarodni festival operete
Pomladna parada -10., 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi.
Cin-Ci-La - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi.
Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Can-Can - 7. julija ob 20.30 v Dvorani Tripcovich. 7 sester za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich.
Danes, 7. julija bo ob 20.30 na sporedu »CAN-CAN« Abeja Bumrvvsa. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Miramarski park
Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 7. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«.
BENETKE
Jesolo lido
Od 9. do 11. julija bo 4. vodilni italijanski obmorski rock festival »Beach Bum Rock Festival«.
______________SLOVENIJA__________________
KANAL OB SOČI
Mednarodni festival Kontrada
V	soboto 11. julija, ob 21.30 bo nastopila temnopolta pevka »Mz. Dee & The Vips«.
V	Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amale-ti s svojo skupino.
V	soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Irish Rovers.
LJUBLJANA
Križanke - Jazz Festival
V	teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija.
______________HRVAŠKA__________________
ZAGREB
Stadion
Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. junija je prenesen na kasnejši datum.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Postna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 11. julija na ogled razstava Maria Bessarioneja.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi.
Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto.
Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do
13.00,	(ob ponedeljkih zaprto).
Sala delTAlbo Pretorio (trg Piccola, 3): od 8. do 20. julija bo razstavljal Enzo Marši. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure.
V	muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - oh torkih zaprto.
Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do
16.	septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od
17.	do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/li-puarte.
A.P.T. (Ul, S. Nocolo, 20): do 14. julija bo na ogled razstava Claudia Gentileja, od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
A.P.T. sedež v Sesljanu: Do 11. julija bo na ogled razstava Angela Colagrossija, od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
A.P.T. sedež v Miljah: Do 12. julija bo na ogled razstava Luigija Buonocore, od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
PADRIČE
V	prostorih Gozdne zadruge: na ogled je razstava »PadriCe skozi Cas«, ob 100-letnici KD Slovan. Urnik: vsak dan od 17.00 do 21.00.
BRIŠČKI
KRD Dom BriSCiki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, Čipke, stare razglednice v Domu v BrišCikih. Urnik razstave: do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure.
GORICA
Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih.
V	deželnem avditoriju je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih je razstava zaprta.
GRADEŽ
Razstavna dvorana ob plaži: do 12. julija razstavlja svoje slike Bruno Ponte.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
VIDEM
Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža.
BURANO
V	Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do
17.00.
BENETKE
Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča.
PalaCa Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do
18.00.
Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13.
septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«.
Palača »delle Prigioni Nuove«: do 12. julija, vsak dan od 10.00 do 20.00 bo razstava »Nereo Quagliato: Ikar na beneškem nebu«.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
SLOVENIJA
NOVA GORICA
Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica -začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič.
Poslovni center HIT
Od Četrtka, 9. julija do 6. septembra bo na ogled razstava »Enajst goriških slikarjev«, avtorje in njihovo delo bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Urnik razstave: vsak dan od iO.OO do 19.00.
HRPELJE
Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na ogled je razstava Žarka Vrezca.
ŠTANJEL
Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo odprta do 10. julija.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja Aleš Prinčič.
Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetkoviča.
Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«.
Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Razstava bo odprta do 13. avgusta.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do
18.	ure.
KANAL OB SOČI
Mednarodni festival Kontrada
V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbenema Čarodeja Zlatkom KauCiCem in Glaucom Venierjem.
PORTOROŽ
Danes, torek, 7. julij, ob 21.30, Avditorij Portorož, letno prizorišče,socialna komedija»DO NAGEGA (The Full Monthy)«, režija: Peter Cattaneo
46. mednarodni poletni festival
Poletise dan zvečer začne	Ljubljana
Zvezdni prah
Križanke, 14. julija ob 21.00—J. Haydn: STVARJENJE, oratorij; Litvanski komorni orkester in Državni zbor iz Kaunasa Križanke, 21. julija ob 21.00 - MOSKOVSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER
Frančiškanska crkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHAILI. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 - W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Vorka Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REOUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija
Glasbene razglednice - Križanke 9. julija ob 21.00 - E. Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA, opreta, Gledališče komedija iz Zagreba
23. julija ob 21.00 - G. Puccini: MADAME BUTTERFLV, opera, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca z Reke 27. avgusta ob 20.30 - F. Lebar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor
Ko maske oživijo
Drama SNG Ljubljana, 8. julija ob 20.30 — W. Shakespeare: KRALJ RICHARD TRETJI, drama, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
Križanke, Peklensko dvorišče, 13. in 20. julija ob 21.00 ter 17. in 24. avgusta ob 20.30- A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje
Nekaj za dušo
Križevniška cerkev, 7. julija ob 20.30 — KOMORNI VIRTUOZI IZ MAINZA
Cankarjev dom, 12. julija ob 19.30 - KONCERT NAGRAJENCEV 4. EVROPSKEGA TEKMOVANJA MLADIH ORGLAVCEV Frančiškanska cerkev, 13. julija ob 20.30 — KOMORNI ORKESTER IZ MANNHEIMA
Frančiškanska cerkev, 22. julija ob 20.30 — Orkester INTERNATIONALE CAMERATA MUSICALE Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA
Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20130—TANGO SEIS
Ob soju sveč
Križevniška cerkev, 16. julija ob 20.30 — PAVEL BERMAN, violina-LAZAR BERMAN, klavir Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 — PIERRE, AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir
Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir
V vročici večera - Križanke 15, julija ob 21.00—Muska Popular Brasileira - JORGE BEN JOR 31. julija ob 21.00—THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner
25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA
V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 11. julija — GLEDALIŠČE ANNEMONRO 18. julija - LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 25. julija - MAZORETKE IN GODBA IZ CERKNICE 1. avgusta —THE CLASSIC BUSKERS 8. avgusta - UUBUANSKI KVINTET TROBIL
22.	avgusta — AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE
Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 15. julija ob 10.00 — Lord Vehudi Menuhin, violina 17. julija ob 11.00 - P. BERMAN in L. BERMAN, violina-klavir
23.	julija ob 11.00 - PIERRE AMOVAL, violina 6. avgusta ob 11,00 — LEV GUELBARD, violina
V gosteh - BLED
Cerkev sv. Martina, 26. julija ob 20.30 - TOMAŽ LORENZ, violina - ALENKA SCEK LORENZ, klavir Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30-THE CLASSIC BUSKERS Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa
V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC BUSKERS	__
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
RETE 4
ITAUA 1
{f* Slovenija 1 Jf" Slovenija 2
S RAI 1
		
	Euronevvs	
	Dnevnik	
	Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-	
	zi, Pino Strabioli),	
	vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik	
	Aktualna odd.: 10 minut	
	Film: Professore a tutto	
	gas (kom., ZDA ’62)	
	Dnevnik	
	Aktualna oddaja: Poletna	
	Verdemattina (vodita Lu-ča Sardella in Janira Majello)	J
	Vreme in dnevnik	
	Nan.: Il tocco di un ange-	
	lo - Angelski dotik (i. Della Reese, Roma Dow-	
	ney)	
	Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo	
	Film: Gambe d’ oro	
	(kom., It. ’58, i. Toto, M.	
	Carotenuto, P. Ferrari)	
	Mladinski variete: Polet-	
	ni Solletico, vmes risanke Heidi in nan. Se	
	bojiš teme?	
	Danes v parlamentu	
	Dnevnik	
	Nan.: Gospa v rumenem, 16.00 Gospa iz VVesta -	
	Novo življenje (i. Jane	
	Seymour)	
	Vremenska napoved	
	Dnevnik, 20.35 Šport	
	Kviz: La Zingara	
	SP v nogometu: Brazilija - Nizozemska	
	Dnevnik	
	Šport: Occhio al Mondia-	
	le - Vse o nogometnem prvenstvu	
	Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme	
	Oddaje Rai Educational: Italija 50. let, itd.	
		
č	MHH		
Nan.: Schwarzwaldska klinika - Spoved Variete za najmlajše, vmes risanke Nad.: La scalata (i. B. De Rossi, J. Sorel, 2. del)
Tg2 - Medicina 33 Dnevnik
Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Zdravje, Navade in družba Šport: Dribbling - SP v nogometu Nan.: II Virginiano Kratka poročila Nan.: Komisar Kress, 17.20 Wolff, vmes (17.15) dnevnik Vreme, dnevnik, Spori Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Law & Order -Dvojni obraz pravice Risanke: Tom in Jerry Dnevnik
TV film; Presunta assas-sina - Mesmerized (dram., ZDA ’95, i. J. Poster, John Lithgow) Dnevnik
Film: Alla turca (kom., ZDA '85. r.-i. M. Meril)
V parlamentu, vreme
RAI 3
Jutranji dnevnik, vreme Avtobusna postaja Film: II corsaro della mezzaluna (pust., It. ’57) Tempo, 11.00 Tema Dnevnik, 12,15 Spori Nan.: Projekt Eden Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: karting, motonav-tika off shore, bezbol, kolesarstvo
Nan.: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Mundial Film: Pane amore e fantasta (kom., It. '53, i. V. De Sica, G. Lollobrigida) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Gli esarai non finiscono mai, 23.50 Glasba: Elio e le storie teše Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Fuori orario
Nad.: Piccolo amore, 6.50
La donna del mistero 2
Pregled tiska
Nad.: Vendetta d’ amore,
9.45 Alen, 10.45 Febbre
d’ amore
Dnevnik
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto - Cena je prava, vmes (13.30) dnevnik Dok.: La macchina del tempo
Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Carmela e una bambola ((kom., It. '58) Aktualno: Poletni «Chi miha visto»
Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Indocina (dram., Fr. '92, i. C. Deneuve) Film: La poliziotta fa car-riera (kom., It. ’76) Pregled tiska I Film: Gospodična Giulia
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Oddaja o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere
Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Settimo cielo (i. S. Collins, C. Hicks)
Nan.: Časa Keaton Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Hazzard TV film: Favple e bugie (kom., ZDA '92, i, C. Thomas Howell)
Spori studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti
Nan.: Genitori in blue
jeans
Risanke
Risanke: Jetson
Glasba: Italia Uz
Nan.: Beverly Mills
Variete za najmlajše,
vmes risanke
Nan.: Flipper
Odprti studio, 18.55
Spori studio
Nan.: V osmih pod streho, 19.30 Pappa e Ciccia (i. F. Drescher) Glasba: Sarabanda Variete: Ricomincio da capo (vodi Marco Bale-stri)
Nan.: X-Files (i. D, Du-chovny, G. Anderson) Italija 1 šport - SP v nogometu, Šport studio Odprti studio Film: Puro cashmere
# TELE 4
	Nan.: Due per tre - Ljubosumje (i. Johnny Dorelli,		16.45, 19.30, 23.00, 1.30
	Loretta Goggi)		Dogodki in odmevi
	Dnevnik TG 5		Nad.: Prava ljubezen
	Sgarbi quotidiani		Made in Italy
	Nad.: Beautiful	MM	Film: Fuga nel tempo
	TV film: Insieme verso il		Ai confinidella realta
	domani (dram., ZDA ’96,		Živali in narava
	i. Christopher Reeve)	jjgfl	Nan.: Scoop, Wolf
	Nan.: Un detective in	5*3	Ženska lepota
corsia (i. Dick Van Dyke, Scott Baio, V. Rovvell), 18.15 Blondinka za očeta Kviz: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero In-grassia)
Dnevnik TG 5 Variete: Doppio lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: Giustizia per una bambina (dram., VB '97, i. C. VVelland, D. Hayman, C. Redgrave) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Variete: Doppio lustro Nan.: N.Y. P. D.

MONTECARLO
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Navigare necesse est; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 Na počitnice; 9.30 Soft mušic;
10.10	Koncert simfonične glasbe; 11.30 Potpuri; 11.45 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula); 12.00 Kratki časi; 12.20 Poletne melodije; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Skrito cvetje rožmarina (pripr. L. Dobrinja)i; 15.15 Obleka naredi človeka; 16.00 American dreams; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: teden A. Dvoraka; 18.00 Veseloigra: Oproščeni jetnik (J. Mohorčič, r. A. Rustja); 18.35 World mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v Ital.; 10.00 Glasba Po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Potočila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-toorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan;
\8D0 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni kole-
dar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17,30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o..,; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Počitniško popotovanje;!0.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativ-

Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Radovedni Taček: Potovanje, 9.45 nan.: A. J. - Jevi časovni popotniki (ZDA, 4. ep.) Dok. film: Bitka v telesu Po domače
Nad.: Savannah (ZDA, 26. del)
Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Dok. oddaja: Dogodivščine iz živalskega vrta Tedenski	izbor:
Dosje/Dars
Nan.: Fina gospa (VB, 6.) Nan.: V New Orleansu (ZDA, 12. ep.)
Duhovni utrip Obvestila
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Dokumentarna nanizanka: Mejniki naravoslovja in tehnike (dok., Nem.)
Nan.: Waynove dogodivščine (Avstr al., 7. ep.) Oglasi
Dok. oddaja: Velike knjige - Aliča v čudežni deželi (1. del)
Risanka, 19.20 Oglasi TV dnevnik Vreme, šport, oglasi Nan.: Hrošči (VB, 1. ep.) Oglasi, Dobro je vedeti Pro et contra Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi
Nan.: Newyorska vročica, 23.20 V New Orleansu Opera: Macbeth (G. Verdi, dir. R. Muti
23.45 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Matineja.
Nanizanka: Na vasi (Danska, 7. ep)
Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 7. ep.)
Tedenski izbor.
Nad.: Ivanhoe (VB, r. Stuart Orme, i. Ste-venVVaddington, Victoria Smurfit, Ciaran Hinds, Christopher Lee, 1. del) Sobotna noč Euronevvs TV prodaja
Nadaljevanka: Dom (VB. r. Gavin Millar, i. James Fox, Tracy Whitwell, Edward Rawlehicks, Ray Stevenson, 1. del)
TV igrica: Kolo sreče
Videoring
Oglasi
Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 20. epizoda) SP v nogometu: Brazilija - Nizozemska EP v jadranju Svet poroča Napovedniki
Koper
19.30, 22.30, 1.40 Dnev-J nik, 13.00,19.50 Spori tMNan.: Ironside, 13.15 H Seinfeld
Film: Ombre sul palco-scenico (kom., VB ’62)
TV film: Oltre il ricordo 1 (krim., ’91, i. J. Pacula) Nan.: Trauma Center "J Šport: Dnevnik SP ^ SP v nogometu: Brazilija -H Nizozemska
Šport: Biscardijev proces
um	j Velike knjige		Euronevvs
		»jmu	Vesolje je...
		IUJi]	Risanke
	TV PRIMORKA		Program v slovenskem jeziku: Iz prve roke (pogovor)
			Primorska kronika
	17.00 Videostrani	RTn	Vsedanes - Tv Dnevnik,
	Videospot dneva		vreme, šport
	Športni ponedeljek		Otroška oddaja: Ecchec-
	Dober večer, bgospod		cimanca
	predsednik: Marjan Po-		Potovanje po Nemčiji
	dobnik		SP v nogometu: Brazilija -
	Program za otroke		Nizozemska, med odmo-
	Videostrani		rom
	Dnevnik, vreme		Vsedanes - TV dnevnik
	Aktualno		Pogovorimo se o...
	Mednarodni glasbeni		Slovenia magazin
	sejem Celje		Folkest '96
	Nad.: Sosedje (45. ep.)		Vsedanes - Tv Dnevnik
	Morje moč za življenje		Program v slovenskem je-
	Dnevnik TV Primorka		ziku: Primorska kronika
na odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Strokovnjak svetuje;
13.00	Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, Šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena;
21.00	Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19,30 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 20.45 S slostičnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18,10-19.00 Otroška oddaja.
Primld dnevnik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formato. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
r . , SREE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
"KRlNfcllA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.33.
Luna vzide ob 18.48 in zatone ob 3.52.
MORJE
Morje	mirno,
temperatura morja 25 stopinj C.

BI0PR0GN0Z
Vremenski vpliv na sploSno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.22 najnižje -53 cm, ob 9.56 najvisje 23 cm, ob 14.54 najnižje -11, ob 20.50 najvišje 47 cm.
Tutri: ob 3.50 najnižje -60 cm, ob 10.25 najvišje 29 cm, ob 15.33 najnižje -9, ob 21.24 najvišje 50 cm.
_y V
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°c
500 m...............22
1000 m...........,...17
1500 m...............13

°C
2000 m............10
2500 m .............7
2864 m..............4
15/21 O ©VIDEM
15/21	—^N. GORICA
GORICA 0 14/22 O
15i
u«. w
POSTOJNA O 14/17
^ K0CEVg
o
lipi
V sredo zjutraj bodo padavine ponehale in Cez dan se bo delno razjasnilo. Sveže bo. Pihal bo okrepljen severni veter. V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji se bodo se pojavile posamezne plohe.
ITALIJA / USPEŠNO KOORDINIRANA PREISKAVA MED KARABINJERJI IN POLICIJO
Preiskovalci v 48 dneh prišli na sled roparjem in odkrili ukradene umetnine
RIM - Včeraj pred zoro sta leteči oddelek rimske policije in karabinjerski odsek za varstvo kulturne dediščine prišla do umetniških slik Vincenta van Gogha in Paula Cezanna, ki so jih ukradli v noči na 20. maj v rimski Narodni galeriji sodobne umetnosti.
Van Goghovo »Ar-ležanko, portret madame Ginoux« so našli v Turinu, van Goghovega »Vrtnarja« in Cesannov »Le Cabanon de Jourdan« pa v Rimu. V dobro koordinirani policij-sko-karabinjerski akciji so aretirali Se osem oseb, med katerimi dve ženski, ena od katerih je uslužbenka Narodne galerije sodobne umetnosti Elena Di Maio.
Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci navedel podpredsednik vlade in minister za kulturne dobrine VValter Veltroni, je bila kriminalna organizacija, ki je pred 48 dnevi ukradla tri umetnine, dobro struk-turizirana. Med hišnimi preiskavami niso našli samo umetnin, temveč tudi puške, pištole, strelivo in material za izdelavo peklenskih strojev. VValter Veltroni se je seveda zahvalil varnostnim silam, ki so omogočile, da so v tako kratkem času prišle na sled storilcem in Italiji vrnile ukradene umetnine. Vse so v izredno dobrem stanju, a brez okvirov. Veltroni je tudi navedel, da lahko po dosedanjih ugotovitvah izključujejo možnost
»kraje po naročilu«, ker bi v takem primeru bila dela že v rokah ljubitelja umetnin, ki naj bi krajo naročil. Preiskovalci so tudi upoštevali prevratniško-politič-no sled, saj je odgovornost za krajo prevzela Oborožena falanga, a kaj kmalu so se prepričali, da so rop izvedli pripadniki neke zločinske tolpe.
Podpredsednik vlade Veltroni je o uspešni akciji obvestil predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara in predsednika vlade Romana Prodija.
Preiskovalci So prišli na sled ukradenim umetninam, ker so takoj posumi-
li, da so imeli roparji nekoga v Narodni galeriji sodobne umetnosti, ki jim je nudil kritje. Skrbno so nadzorovali vseh 160 uslužbencev in kaj kmalu s telefonskimi prisluškovanji ugotovili, da je bila njihova teza pravilna in da so torej rop izvedli profesionalni kriminalci.
Dejstvo, da so rop izvedli s pomočjo nekoga, ki je bil zaposlen v rimski galeriji, zgovorno dokazuje, da ni varnostnega sistema, ki lahko prepreči rop umetnin. To je včeraj poudaril odgovorni za varnost rimske galerije Mario Schianu. Galerijo lahko
spremeniš v pravi bunker, vanj namestiš najsodobnejše alarmne naprave, a če roparji dobijo nekoga med uslužbenci, ni naprave, ki preprečuje rop.
Seveda so bili včeraj vsi zadovoljni nad uspešno policijsko in karabinjersko akcijo. Notranji minister Napolitano se je iskreno zahvalil varnostnim silam. Isto je storil tudi rimski župan Rutelli, ki je poudaril, da je uspešna akcija zacelila bolečo rano.
Najdene umetnine bodo kot kaže že danes na ogled ljubiteljev v rimski Narodni galeriji sodobne umetnosti.
Bile so edine van Goghove in Cezannove slike v Italiji
RIM - Slike Vincenta van Gogha in Paula Cezanna, ki so jih hranili v rimski Narodni galeriji sodobne umetnosti, so bile edina dela obeh svetovno znanih slikarjev v Italiji, potem ko so v začetku devetdesetih let ukradli iz nekega grafičnega laboratorija Cezannov akvarel.
»Arležanka, portret madame Ginomc« (zgoraj desno) je bil dolgo časa edini van Gogh v kaki italijanski galeriji. To je nepodpisani portret na olju, velikosti 60 krat 50 centimetrov. Van Gogh naj bi ga uresničil med januarjem in februarjem leta 1890, le nekaj mesecev pred svojim samomorom avgusta istega leta. Gospa Ginoux se je materinsko ukvarjala z van Goghom, ko so ga sprejeli v bolnišnico v Arlesu zaradi depresivne krize. Van Gogh je Ginouxovi napravi tri portrete, rimski pa je kot kaže naj-lepši. Gospa je bila žena lastnika ar-
leškega Cafe de la gare. Zakonca Gi-noux pa sta bila med redkimi van Go-ghovimi prijatelji.
Van Goghov »Vrtnar« (zgoraj levo) je nepodpisani portret na olju melanholičnega kmeta s slamnatim klobukom in velikosti 61 krat 50. Van Gogh ga je uresničil v Saint Remyju spomladi leta 1889, ko so ga v bolnišnico sprejeli zaradi ene od tolikih depresivnih kriz.
»Le Cabanon de Jourdan« (spodaj levo) je prav tako olje velikosti 65 krat 81 centinetrov in je nedokončano Cezannovo delo iz leta 1906, ko je umetnik umrl. Narodna galerija sodobne umetnosti ga je leta 1986 kupila od milanskega ljubitelja umetnin Riccarda Juckerja. Delo je izrednega pomena, saj je zadnje Cezannovo olje. Po mnenju kritikov prikaz Jourdanove kolibe dekazuje ponovno umetnikovo nagnejnje k geometrijskim likom, ko se je že rešil suženstva tehnike. Za razliko prikazujejo drevesa, ki obdajajo kolibo, liričnega Cezanna.