Velja v Ljubljani in po pošti: MM tet« ... K 240— Za Ameriko celoletno polletno četrtletno Vzniki «J pokljajo ' '"Laznici. u mcscc Za inozemstvo: i leto ... K 400' leta. . * 2C0- t leta . . . „ 100' mesec „ 35' čunajo po torn la sicer ter 65 mm r>. .a enkrat 2 K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. i —...............................— Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1 krono Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. 197. štev._________________________V Ljubljani, sreda 18. avgusta 1920. Foit,li“a plafa”a ’ in. leto. Sestava nove vlade. LDU Beograd. 17. avgusta. Ukaz o Imenovanju novega kabineta bo podpisan jutri. Danes pričakujejo prihod dr. Pušičkega iz Pančova. da razjasni. ali sprejme listnico ministrstva za konstiiuanto. Pokrajinske vlade se bodo rekonstruirale najpozneje v treh dneh. LDU Zagreb. 17. avgusta. »Hrvat« iavlia iz Beograda, da do danes ob 11. predpoldne novi ministri še niso dobili poziva na dvor. da po-lože prisego. Prisega se bo vršila jutri ziutrai Takoi. ko bo novi kabinet zaprisežen, bo regent odpotoval v Saraievo. odkoder bo menda pri-Ecl na dališe bivanie v Zagreb. LDU. Zagreb. 17. avgusta. »Rt-ieč« javlja iz Beograda, da se bodo pokrajinske vlade rekonstruirale v nekal dneh. Narodno predstavništvo se bo sestalo takoi. čim se Izvedelo občinske volitve v Srbiji, to le oo 22. /. m. V Bosni postane predsednik vlade radikalec, noverieništvo za no-tranie posle oa prevzame demokrat. Ban na Hrvatskem ostane dr.Lagi-riia. demokrati pa dobilo poverjeništvo za notranie posle, narodno zdravle in gospodarstvo. V Dalmaciji ostane predsednik vlade doktor Krstell. Odloki pokrajinskih vlad se moraio sklepati sporazumno, vprašanja na. ki bi bila snoma se moralo predložiti ministrskemu svetu. za Varšavo. .. Varšava, 17. avgusta. Pro- tinapad naše severne armade pod ■voLStvom generala Sikcrskega se vzlic težkim pogojem razvija z uspehom. Ne glede na težke izgube in navzlic ljutemu odporu napredujejo naši oddelki na vsej črti. Po ljutem boju smo dne 16. t. m. zopet zavzeli Ciochanov. Ujeli smo mnogo Rusov In zaplenili veliko množino materiala. Med velikim številom ujetnikov je tudi poveljnik brigade in en boljševi-ški komisarijat. Na vzhodni fronti so dne 16. t. m. začeli protinapadi. Zavzeli smo Garvolin in obkolili sovražnika. Bolj južno in ob Dnjepru je četrta armada strla pri Kozlu odpor sovražnika. Naša armada napreduje, zelo hitro. Na južni fronti Smo zapovedali protinapad, da preženejo sovražnika pri Sokalu. Kamionki-Stru-milovi in z levega brega Buga. Pri Zloczo\vu, Zborovu in ob Strypi smo odbili napade. i LDU Moskva, 17. avgusta. Frontno poročilo od 16. t. m. Pred Varša- vo se nadaljujejo ljuti boji. Severozahodno od Novo Georgievska smo zasedli nekaj krajev zapadno od Ukre, zaplenili smo šest topov in več strojnih pušk. 14. t. m. so zasedle naše čete Sokolsk. V ozemlju Brody-Tar-nopol napredujemo. LDU Pariz, 17. avgusta. Pred-vcerašnjem bi morali dospeti poljski odposlanci v Minsk, da se sestanejo z ruskimi delegati, radi razgovorov glede sklepanja miru. Jutri sc bo vedelo, kakšne pogoje je stavila sovjetska Rusija. Medtem pa sc nadaljuje bitka za Varšavo. Zdi se, da se je odločilna borba za glavno mesto že pričela. Iz pozitivnih virov smatrajo, da bo izid bitke moral vplivati na pogajanja v Minsku. Pričakujejo. da bo poljska vojska, reorganizirana in Ojačena s francoskimi četami, preprečila zavzetje glavnega mesta, toliko bolj, ker so ruske čete že izmučene, ter jim manjka topov, municije in nimajo dovolj hrane. VARŠAVA PADLA? LDU Amterdam, 17. avgusta. „Ti-mes“ poročajo iz Kovna, da javlja štab 4. rdeče armade v Vilni, da so 15. t. m. zasedle Varšavo rdeče čete. RADEK VODITELJ SOVJETSKE DELEGACIJE V MINSKU. Curih, 17. avgusta. (Izvirno poročilo.) Iz Londona poročajo, da je moskovska sovjetska vlada poverila vodstvo svoje delegacije v Minsku Radeku. Pogajanja se prično v najkrajšem času; poljski mirovni odposlanci so že dospeli na mesto. POTOVANJE POLJSKIH DELEGATOV V MINSK. ^?,ndon. 16. avgusta. Po vesteh, došhh iz Moskve, se vrši potovanje poljskega mirovnega odpo- iM. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) Clng-Mars le legal; hotel ie le izvabiti Capestangu resnico, prepričati se o svoii nesreči ter slišati Iz nasprotnikovih lastnih ust. da mu Je Marionka nezvesta. Z eno bese-'do. hotel ie razkačiti Capestanga. Toda vitez ie odgovoril prepokojno: »Tako? Krasotica, ki sem io srečal v Longiumeaum?«- »Da. ona!« ie rekel Cinq-Mars s pretečim naglasom. »Čuitc. dragi markiz,« ie rekel Capestang. to reč ie kai lehko urediti: idite nocoi na sestanek, bijeva oa se iutri. če vam ie prav.« »Kako?« ie vzkliknil Cinq-Mars ves iz sebe. »Teda! vas ne moti. da Imam ž nio sestanek in da tne Mnbi?« ,»Mene? Zakai neki? Želim vam naibolišo zabavo, vse drugo me ne zanima 1« slanstva v Minsk radi slabih razmer in še ne popolnoma popravljenih mostov le z velikimi težavami in tež-kočami. Voz, na katerem se pelje z odposlanstvom brezžična telcgrafič-na postaja vsled svoje ogromne teže še ne more čez napol podrte mostove ter je moral zaostati. ANTANTA NE POŠLJE POLJAKOM VOJAŠKE POMOČI. Berlin. 17. avgusta. (Izvirno poročilo.) Antantna konferenca v Hyz-heu je sklenila, da ne bo poslala Poljski nobenih vojaških čet na pomoč. V informiranih krogih se trdi da bo antantina pomoč za Poljsko obstajala le v tem, da se po možnosti dobavlja municija ter se pošljejo k generalnemu štabu vojaški in tehnični eksperti. Cinq-Mars ie vstal, skočil h Ca-oestangu in ga burno oblel. vzklikale ; »Ah. priiateli mol dragi! Kamen »te mi sneli s srca! Zdai sem najsrečnejši človek na vsem Francoskem! Razpolagajte z mano. kakorkoli vam drago: vpliv, denar, vse, vse hočem deliti z vami!« »Dragi markiz!« ie dela! vitez ves začuden. »Eh, res mi ie žal. da bife ura Tri...« »Hudič nal vzame dvoboi!« ie viknil Cino-Mars ogorčeno. »Lan-terne! Lantarne!« ie dodal, kličoč svofega slugo, ki le pritekel iz predsobe. »Vina prinesi, lopovi Anžo-vinca- bordoica. burgundca, šampanjca! Vsa Franciia mora na mizo! Ali ne vidiš, da se dvobojujeva z gospodom vitezom, kateri bo izpraznil več steklenic!« Lanterne. debeluh, ki Je pokal od same domišljavosti, le s Cogolinovo pomočio navlekel nove piiače. Mlada moža sta se spustila v smeh Jn iela prazniti steklenico za steklenice: solncc se ie že nagibajo, ko sta si segla prijateljsko v roko. obiiub- SESTANEK LLOYD GEORGA Z GIOLITTIJEM V ŠVICI. Rim. 17. avgusta. (Izvirno poročilo.) Vesti, ki so se pojavile zadnje dni, da se je Lloyd OeoTge odpovedal potovanju v Švico, niso resnične. Lloyd George se pripravlja na odhod v Švico, kjer se bo v Luganu sestal z Giolittijem koncem prihodnjega ali pa v začetku sledečega tedna. Trdovratno se vzdržujejo glasovi. da pride ob tem času v Švico tudi nemški državni kancler Fehren-bach. RUSI ZAHTEVAJO JASNOST GLEDE WRANGLA. LDU London, 17; avgusta. Kame-njev je poslal Lloyd Georgeu pismo, kjer se poživlja angleška vlada, naj se jasno izrazi glede priznanja Wranglove vlade. NEMŠKO-RUSKA ZRAČNA1 ZVEZA. 1 LDU Pariz. 17. avgusta. Po vesteh iz Varšave so poljske vojaške oblasti dobile v roke važen nemški dokument, ki kaže na organizacijo aeroplanske zveze med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. KRVAV SPOPAD MED ITALIJANSKIMI KLERIKALCI IN SOCI JA-LISTI. Trst. 17. avgusta. (Izvirno poročilo.) Iz Florence javljajo, da ie prišlo včeraj v kraju /bbazla San Sal-vatore do hudih spopadov med pristaši italiianske liudske Jn sociiali-stične stranke. Slednii so imeli napovedan shod. katerega se le udeležilo kakih 3000 Hudi. Ob tem času Da ie prišla iz bližnie cerkve procesi ia. ki so io sociialisti smatrali za izzivanje svojega zborovanja. Med “deležniki shoda in orocesile ie nato prišlo do spopadov: intervenirali so arabinei ii. ki pa so tako Dostopali da so uh sociialisti naenali. Umakniti so se morali v voiašnico. nakar se ie spopad med sociialisti in pristaši ljudske stranke nadalieval. Na obeh straneh ie več ubitih in ranjenih: med mrtvimi sta tudi dva karabiner-ia. V znak žalovanja radi teh dogodkov so proglasili sociialisti v svo-lem okrožiu splošen protestni štraik. NEMŠKO HUJSKANJE V MARIBORSKI OKOLICI. Maribor, 17. avgusta. (Izvirno poročilo.) V zadnjih dneh se pojavlja v Mariboru in okolici živahna nemška agitacija za prirejanje nemških demonstracij pred razmejitveno komisijo. da bi s tem pokazali »nemški značaj14 pokrajine in vplivali na komisijo. Agitacijo podpihujejo Iz Nemške Avstrije. Razdrapanost. Ukaz o Imenovanju nove vlade že ni podpisan in ministri So no zapr>st-2enl, uradno pa poročajo, da se to zgodi tokom današnjega dno. Tako bomo to pot menda vendanc dobili vlado. Staro vlado, s starimi napakami. Brez upanja na boljše in uspešnejše delo. Splošno nezaupanje Jo sprejema na vseh straneh, garancij za trajnost r.l nika-kih. Stranke sc niti ne hilnljo ue več, da hočejo skupno In stvarno delati'; napadi, sumničenja, podtikanja se že začenjajo, oziroma se kar nadaljujejo, brez ozira na dosežen »sporazum«. »Slovenec« napada seveda demokrate In vali že v naprej na nje krivdo za vse napake in ’nepnpelarnc ukrepe nove vlade;. »Slovenski Narod«, doseda] glasilo JDS, kliče vraga na lsfo JDS In Ji očita uničevanje konznmrntskth mas; »Naprej« piše himne vrnivšemu sc Etblnu Kristanu In še ni Imel časa, nastaviti svojo artiljerijo na buržoazno - kapi* tallstično vlado; »Domovina« Izide še le danes, pa bo gotovo vrnila »Slovencu« milo za drago. Jednako če ne še slabše Je v Zagrebu. Sarajevu, Beogradu. Povsod samo nezaupanje, sami napadi. NI mogoče, da b> mogla taka vlada delati; da bi se mogli tako zaslepljeni in brezvestni elementi zdrnžlti v stvarni politiki za narod ln državo. Dolgega življenja tudi obnovljena Ves-ničeva vlada ne bo Imela. Samo prehodnega IZVOLITEV ZAGREBŠKEGA ZUPANA. LDU Zagreb, 17. avgusta. Danes dopoldne je bila skupščina zagrebškega mestnega zastopništva. Zborovanje je imelo nalogo izvesti volitve mestnega načelnika (župana). Preden se Je prešlo na dnevni red. na ono točko, ki se nanaša na volitev načelnika, so predlagali demokrati v mestnem zastopstvu, da sc volitve črtajo z dnevnega reda. O tem predlogu se je vnela živahna debata, v kateri je sodelovalo več govornikov. Predlog je bil z večino glasov odbit. Prešlo se je na volitve. Glasovalo je 45 mestnih zastopnikov od 50, 8 glasovnic je bilo praznih, 8 jih Je dobil dr. Preberg (stranka prava). Arhitekt Vekoslav Meinzl pa je dobil 27 glasov. Meinzl je izvoljen za načelnika inesta Zagreba. Novi mestni načelnik je takoj nato prisegel vrhovnemu mestnemu načelniku, na to pa se je s celokupnim zastopstvom podal v cerkev, kjer se je pel svečan Te Deum. NOVE TARIFE ZA ŽELEZNICE. LDU Beograd. 15. avgusta. Do-tiskane so nove tarife za železniški prevoz potnikov in blaga, vellavne od 16. avgusta. Tarifne postavke so določene za vse železnice v kra-lievini v dinarjih. značaja bo in njeni dnevi so šteti ža danes. Domovine ne bo rešila. A vendar smo veseli, da Je slednjič sestavljena, da Je Kriza vsaj začasno odgodena. Ne zaupamo tudi prerojenemu kabinetu ne, a v današnjih razmerah Je vendar še najboljši izhod najmanjše zlo. Strankarska vlada Je na parlamentarni podlagi nemogoča; mogla bi vladati (e z absolutizmom in nasiliem. To bi nas upropastilo v najkrajšem času. Prav nič boljša ne bi bila nevtralna, uradniška ali generalska vlada. Preslabe skušnje imamo z beograjskimi visokimi krogi in prav nič sl ne želimo na vladi eksperimentov nezmožnih birokratov in fanatičnih, zakrknjenih generalov. Zato “Je Vesnlčeva vlada še boljši dc>. V Interesu države samo želimo, da bi no prezrla naukov svoje prve pcrljode In ravnokar prestale krize. Zaveda naj se, da stoji na trhlih tleh In da bo njeno življenje kratko. Zato naj pusti ra miru vse težke W kočljive probleme, ki Jih Itck ne more urediti. Čemu razprava o ustavi, ko Je vendar Jasno, da o njej ne bo odločalo sedajne predstavništvo, niti ne sedajne stranke. Novi parlament se bo prokleto malo brigal za nasvete današnje vlado. Tej bomo hvaležni, ako odbije od državne barke najtežjo valove In Jo brez nadaljne škode obdrži na površju. Vso ostalo energijo naj koncentrira na pripravo novih volitev, ki so edlu Izhod Iz mizcrlie, v katero smo padli. RUSKO-JAPONSKI DOGOVOR. LDU RIM, 17. avgusta. Po vesteh iz Vladivostoka sta sklenili Japonska in ruska dogovor gledalskih vojnih ladij, ki so jih svojecasuo zaplenili Japonci. Po tem dogovoru sc obvezuje Japonska, da vrne Rusiji vse ladie. a brez armature. Rusija pa se nasprotno obveže, da ne bo armirala brez privoljenja Japonske nobene ladje in da nobena ladja ne bo zapustila pristanišča, ne da bi poprej Rusija Japonski ne bila naznanila cilja in trajanja vožnje. i BORZA. LDU Zagreb, 17. avgusta. Uevl*. zc: Berlin 190—0. Italiia 470—474, London 340 - 345, New York 0—92, Praga 157—159, Švica 1520—1550. Valute: Dolarji 92.50. avstrliske krone 40—40.50, carski rublii 133—134, napoleondor 340-345. nemške marke 197—200. romunski Ieii 195—197, italijanske lire 460—470, turške lire v zlatu 390—400, angleški funti 330 —345. češkoslovaške krone 156— 165. ________ Zaradi slabe telefoulčne zveze z Dunajem nismo mogli več dobiti borznih la drugih najnovejših vesti. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!) llafe si skoralšnie svidenje in večno zvestobo. O mraku sta se vrnila vitez in n lego v sluga v svojo gostilno. Co-golln k odvedel konia v hlev ter jih nakrmil in napoiil: s tem poslom se le zamudil do trde noči. to le. do tre-notka. ko ie zdrknila v temi še tem-neiša senca na dvorišče in nekai pomignila Cogoliritt. Takoi nato ie stopil Cogolin v sobo svoiega gospodarja, ki Je sedel na nostelii. nodriraie si glavo z dlanmi in boreč sc z razpoloženjem, ki nt biJo^daleč od obima. Capestang ie imel težko glavo. Močna vina. katerih se Je bil napil, so daiala njegovim trpkim mislim lem večio silo: oremišlleval je svojo brezupno ljubezen ter se vpraševal, čemu da sploh živi tak človek, ki mu le Dot do nailiubšega in nalslajšega na svetu na vekomaj zaprta. Že mu le bilo žal. da ni obležal mrtev v krvavi sobi Goncinijevega dvorca! Potreboval je tolažbe kakor žejni vode; in nrav takrat, ko ie najbolj zaželel angela tolažnika. se ie prikazal Gogolju. »Kdo tl le dovolil stooatl v moio sobo. ne da bi te klical?« Ie zavpil vitez. »Izgubi se!« »Ne, gospod.« je vzkliknil Cogolin. »ne morem vas zapustiti, dokler vam ne povem, kakšna čuda se godč.« »Kakšna neki?« »Tu. v moli mošnji — v vaši. sem hotel reči. Dovolite mi vprašanje, gospod: ali so bile modrice omože-ne?« »Zakaj me vprašaš takšno neumnost?« »Zato. ker je prej ostalo v mošnji devet pištol in ste vi delali, da Jih krstiva po modricah. Sedaj pa vidim v Isti mošnji devetnajst pištol. Glejte, gospod.« le dodal Cogolin ter pomolil vitezu mošnio pod nos. »Na levi devet modric, na desni deset mladičev.« »Kle si dobil teh deset zlatnikov?« se le vznemiril Capestang. ,/ »Kolnem se vam. gospod...« »Zločinec!« le zarohnel gospodar. »Ako si me izdal, ti populim lase!« »Samo'tega ne storite!« se ie ' ustrašil Cogolin. »Vse vam povem. 1 Popoldne, ko ste vi obedovali z gospodom markizom, sem bil laz po* vabljen na vajine ostanke: gospod Lanterna ie sila priljubljen mož in me te celo oblel. ker sem mu rekel .de Lanterne4. Sedela sva baš v( predsobi tr sl gasila žejo s poplakorn, ko te moral Lanterne nenadoma h gospodarju. Ostal sem sam. a ne za dolgo. Vrata so se odprla in v sobo Je stopila gospodična hudo zapeljive vnaniosti in takisto prikupnih besed. - * .Vzemi tole.4 ie dejala ter mi stisnila deset zlatnikov v pest. .Ali io gospod vitez de Capestang res tu?‘ Je vprašala nato. — .1. kajpak,4 sem odgovoril.« . ,, »Vidiš, podlež, da si me izdal!« »Kako Izdal, gospod? Ko sva dospela k .Trem vladarjem’ in naju je SDfejel gospod Lanterne. ste sami veleli: .Idi povedati svojemu gospodarju. da ga pričakuje Ademar vitez de Capestang!4 Ne zamerite, ako pripomnim, da govorite včasih zelo glasno: pri .Treh vladarjih4 ie ni žive duše. ki ne bi bila slišala "a.šega imena.« (DaUe rrih.) Za obrambo naših mej. V važni rnisiii se te mudil te dni v naši državi zunanji minister iehoslo-vaške republike dr. Beneš. Skrb 2» blagor češke domovine, ki ie dosegla svoio samostojnost s tolikimi žrtvami. ca ie oriDCliala v naše politično središče, da se tamkai pogovori o nninih nalogah, katere čakaio naibr-že že v bližnii bodočnosti njegovo in našo domovino. Svrho Benešovega Dotovania v Beograd te v prvi vrsti konvencija. ki zahteva izvršitev mirovne pogodbe z Madžari. Mir v Trianonu označuie Madžare za ori-iientski narod, fantastičen in eksoan-ziven. ki se ne bo hitro zadovoljil s sedanjim staniem. Radi tega so vse mejne države Madžarske pri&ijjehe. 'da se pripravilo na vse eventualnosti. ki bi lih utegnile zadeti od strani Horthvievih služabnikov. Vprašanje zveze med Cehoslova-ško in Jugoslavijo ni samo vprašanje dveh narodov, temveč splošno evropsko vprašanie. Madžarski problem lahko oostarie opasen za evropski mir. Zato bodo morale države, ki meiiio na Madžarsko, poskrbeti za čimpreišnio konsolidacijo svojega notranjega položaia. kaiti na ta način bo nailožie in z najmanjšimi žrtvami paralizirana madžarska ekspanzivnost. Tudi rusko-poliskl konflikt je bil y Beogradu predmet razgovorov med našo vlado in češkim zunanjim ministrom. Dr. Beneš je dal časnikarjem glede tega konflikta iziavo. v kateri te povdarial. da stoii Čehoslovaška že od začetka rusko-poUske vojne na stališču striktne nevtralnosti Hi da hoče to nevtralnost tudi ohraniti, ker se zaveda, da se mora Rušita na znotraj urediti sama. Potrebno 1e. da ostaneta Čehoslovaška in Jugoslavija v rusko-poliskem konfliktu za vsako ceno nevtralni. To nevtralnost bosta Češka in naša država branili tudi v slučafu. če bi hoteli Madžari ali Rusi prekoračiti meje te ah one države. Minister se fe tzlavii tudi glede trgovskih odnošaiev med Češko in iJitfoslavHo. Povdarial ie. da morata obe državi medsebojne vezi poglobiti tudi v trgovini. V enaki mislil, kakor v Beograd. Dctuisfcdr. Beneš tudi v Bukarešto. Saj le tudi Rumuniia intereslrana na tem. da omeli Madžarsko iredenti-stično-imoeriialistično gibanic. Minister upa. da mu bo sreča v pogajanjih 6 Takejfcmescom prav tako miia kakor v Beograd^ ■ Anglija, Francija, Poljska in Rusija. Izlave v angleški zbornici. London. 16. avgusta. V poslanski zbornici te predlagal Bonar Law. nai se zasedanle odgo-dl do 19. oktobra. Pred tem časom nat bi se zbornica sklicala le. ako bi to zahtevali lavni interesi. Bonar Law ie rekel v utemeljevanju svo-tega predloga, da je Uovd Oeorge objavil sklene konferenc v Spal in Hvtheiu. Ti sklepi obstote v nastopnem: Proti Rusih se ne bo d odvzela nobena sovražna akciia. ako ne Šbo ogrožena neodvisnost Poljske. 'Anglija in Francija se ne bosta vmešavali v notranje zadeve Rusije, ako se Rusija ne bo vmešavala v notra-nia vprašanja drugih dežel. Ako bo poljska vlada sklenila sporazumne dogovore s sovjetsko vlado, potem ne bo to noben povod za posredovanje. naisi bi ta določila vsebovala karkoli. Ako pa bi Rusiia skušala naložiti Poljski nepričakovane pogoje ki bi ogrožali oolisko neodvisnost. potem bo podan za našo politiko drugi primer. Nimam nobenega povoda, ie deial Bonar Law, da bi kai takega domneval, ker te sovjetska vlada izjavila v kategorični obliki, da ne namerava staviti drugih pocroiev. in ker le včeraj Kameniev poslal Llovd Georgeu pismo, v katerem oravi, da se stavljeni oogoii ne bodo izoretnlniali. V teh razmerah ne bo vlada oodvzela nobenih korakov, in se zavezujemo, je nadaljeval Bonar Lavv, da ne bo vlada. ako se bo izkazala potreba, oodvzela nobene akciie ne da bi orei sklicala parlament in dobila privoljenja zn metodo, ki bi io v svrho izvrševanja vlada predlagala. Nata ie govoril Llovd George ter dov-'darial. da zveza narodov ne more pričeli delovati, ako ne vlada popolna edinost. Popolnoma lasno ie. da ne morelo biti vsi aliirancl glede rusko-poljskega spora istega mnenja. iVsekakor bi bilo bolie. ako bi se o glavnih vprašanjih razpravljalo z vrhovnim vojnim svetom. Ta pa se je branil sprejeti odposlanstvo zveze narodov in ruska vlada le Izjavila. 107. štev da o« bo rod nobenim oogotent trpela kakega posredovanja zveze narodov. V nadalinlem govoru le izjavil Llovd George, da bodo on in njegovi tovariši resno poizkušali zar gotoviti mir. Poslanska zbornica in prebivalstvo dežele, moreio biti predvsem prepričana, da le bilo stališče vlade napram Poljski vedno eno in isto. Vlada se niti za las ni odmaknila od politike, ki lo ie neprestano zasledovala v tem vprašanju. LDU. LDU London, 16. avgusta. Spodnja zbornica le sprejela Bonar La-wov predlog glede odgoditve parlamenta do 9. oktobra. Položaj Bolgarije. Bolgarski ministrski predsednik Stambullnski se le izjavil napram zastopnikom sofijskega tiska o ootožatu v Bolgariji sledeče: Okupacija Tracije le končana. Grkom ni bilo težko izpolniti naloge, katero so Hm naložile zanadne velesile. Turčija ie na veke izgnana iz Evrope. Ker smo vedeli, da stoli za Grčiio antanta, smo se odločili, da ne pomaga Turkom v ntih boiih proti Grkom. Izdali smo ostro prepoved, da bi smeli zbirati voisko na našem ozemiiu. ali prekoračiti lo z orožiem. Ravno tako smo odklonili prošnjo traciiske delegacije za gmotno pomoč. da bi potovala v Pariz.. Na ta način smo ohranili pod o! no nevtralnost. Smo proti vsaki volni. Alto bi se vsi naši sosedje zopet pričeli bojevati mi ostanemo nevtralni, ker vsa naša nesreča je posledica vojne. Verujemo. da s sporazumom s sosedi te z uklonitvijo pred voito antante dosežemo revizijo za nas najtežjih točk mirovne pogodbe. Sem gotov, da mora revizija tega dogovora oriti čimroreie. ker s sedanjo situarjio.ni nikdo zadovoljen. Samo v slučaju, da bi hotel kdo kršiti naše meje. se bomo moško branih. če se na mi držimo sklepov mirovne konference, zahtevamo, da se ie drže tudi drugi. Pripravljamo zakon o delavni dolžnosti. Prebivalstvo od 20. do 60. leta bo pozvano k Sodelovanju pri popravljani« cest in ostalih prometnih sredstvih. To vprašanje te zlasti v mestih zelo komplicirano in * nlegovo reštvlto se bavi sedai ministrski svet. Vjsa veleposestva in gozdovi preko 5(fha preidete v lastnino države. Izpeljala se bo razdelitev teh posestev beguncem te občinam. S prodalo preostalih posestev dobimo velike vsote za plačilo državnih dolgov. Pravice sodišč bodo povečane. Na tozadevna vpražanla žurnali-stov ie Stambullnski dodal: Prepričan sem da sklene Rumuniia z nami prijateljsko zvezo. Vem. da ie seda-nii romunski ministrski prezldent Avarescu za prijateljske stike v Bolgarijo. Nameravam oosetiti 00 ratifikaciji mirovne pogodbe London, potem Da obiščem Beograd in Bukarešto in nikar se ne čudite, ako se sestanem orel ali slel z Venizetosom. Kriza socijalizism na Češkem. Nasprotje med čehoslovaško socf-ialist. desnico in levico se holiinboll poglablja. Do zadnjega časa desnica ni iavno odgovarjala na napade levice. Sedal oa prihaja med desničarji in levičarji do hudega boia. ki bo nai-brže odločilen za smer češkega soci-lalizma. Desničarji so izdali manifest, ki so ga podpisali vsi sociialno demokratični ministri, tudi oni. k! so bili levici še pred kratkim naklonjeni (Derer in Johanis). Manifest, ki so ga podpisali tudi drugi vodilni politiki češke sociialne demokracije, pravi med drugim: Nismo več ona ujedi-niena. disciplinirana in samozavestna stranka, kakor smo bili. Spori glede taktike so privedli stranko v negotovost in zmešnjave. Kar proglaša en del stranke za pravilno, drugi del obsoja. in proglaša za izdaio sociiaiiz-ma. Stranka sodeluie v vladi in H obenem nasprotuje. V vrstah naših pristašev se nolavlia zmešnjava. Naše vrste omahuieio. Energija, ki bi lo morali uporabiti za boi proti razred-, nim sovažnikom delavstva, se uničuje v notranjih sporih stranke. Od državnega prevrata se je število članov sociialističnih organizacij potrojilo. Število pristašev češke socialistične stranke prekaša število pripadnikov v francoski sociialnl demokraciji. Uspehi stranke pri volitvah v parlament so bUd senzacija v socialističnem svetu. Ali novi člani stranke niso tako socialistično izšolani kakor stari kader. Stara so-cijalno-demokratična stranka le ime- la čudovito, takorekoč slepo discipliniranost v svojih vrstah, novi pristaši Da niso niti disciplinirani, niti 30-cilaMstično izšolani. PrlšH so v stran-fco.Jcer so mislili, da bodo z njeno pomočjo naglo dosegli svoi osebni blagor in da bo stranka hitro odstranila vsled volne nastalo bedo. Ti novi elementi imaio v organizacijah večino. Hoteli bi z enim mahom doseči končne cille socifalizma in diktatura proletariata tim ie edino sredstvo v bo-lu za zbolišanie njihovega položaja. Odgovorni voditelll sociialno - demokratične stranke in nlenl uradniki so v nesoglasju z razpoloženjem mas. Mase se dajo obvladati le v dobrem gospodarskem ooložaiu in pri nerodnosti opozicije. Na Češkem nJ tega ne onega. Gospodarska situacija tira delavce k radikalizmu ta agitacija levice zna dobro izrabiti to razpoloženi«. Kar sHka dr. Smeral o razmerah v RustH. le za delav. razred odrešenje. Smeratov nastop je močno omajal zaupanje delavstva do svoiih dosedanjih. t. I. sociialno - demokratičnih voditeliev. Organizacija za organizacijo se nrikltečufe levici. Manifest le ooziv na odločilen napad. Desnica ie tudi sedaj še močna in hoče pridobiti one velemase v stranki, katere ie prepuščala dosedaJ demagogiji levičarjev. Program levice je radikalen, maksimalističen. Proglaša brezobziren boj. diktaturo prdetariiata. socijalizacijo produktivnih sredstev, odpravo trgovine, novo karto Evrope. Obliubuie izpolniti nai-smelelše proletarske sanie. Nasproti temu oa ic program desnice pozitivističen. Manifest pravi: »Pri poskusu prevrata in vpostavljenia diktature oroletartiata bi nedvomno zadeli na naiostrelši odpor zrelega in dobro organiziranega kmečkega stanu, na od-nor buržoaziie in šolske inteligence. Ti deli našega naroda predstavljate popolnoma drugo moč. kakor v Rusiji. Mi bi s tem povzročili le državljansko voino. Priznavamo pa. da za nas ni najvažnejše vprašanje, bi-li mogli samovlado oroletariiata in niegovo diktaturo zdržati vsai tako dolgo, da bi izvedli sociiaHstični družabni t§d. Zato mora shod stranke odločiti: ostane 11 sociialna demokracija or! svoiih prvotnih principih, a11 oa se priglasi k principom komunistične metode, kakor io le formulirala ruska revolucija. Sliod mora odločiti ali nai naša stranka žene razmere v katastrofo ali nai deluje za obnovo gospodarskega živlienia. Shod se mora odločiti ali za revolucijski prevrat in diktaturo proietariiata ali za demokracijo in razvoj. Kakor vidimo ne gre v češki soci-iaini demokraciji le za boi dveh kril. temveč za boi med starim strankinim programom in niene prakse s komunizmom. Proti smelim načrtom levice stavi desnica resnično sliko resnih gospodarskih razmer. Prevrat na Češkem bi delavce gospodarsko uničil. Držav,llanska voina bi povzročila odoad madžarskega in nemškega dela republike s tamkajšnjimi rudokooi in obrtto. Nato bi nastopila reakcija buržoaziie in agrarcev. ki.so v češki republiki močneiši kakor v Rusiji. Dolgo se te trudila soclialna de-mokracila rešiti spor med obema stališčema med sebol. To pa se M ni posrečilo. ker te sploh nemogoče. Med dvema tako različnima nazoroma kompromis ni mogoč. Zato danes oa češkem ni več enotne soclialno-de-mokratične stranke. SocHallstl se cepilo v levico te desnico. Dasd se nekateri trudilo, da bi razkol preuredili, ie razcep gotov in to po zaslugi idej. katere ie vrgel Lienin v svetovni so-cilallzem. Z gledišča češke republike te ta fakt nenavadno resen. Ako zmaga levica, ako bodo češki delavci gledali na republiko kot na kapitalistično državo z diktaturo buržoaziie — kot pravi levica —. ako se postavilo proti češki državni idell v isto vrsto z Nemci. Madžari In Pollaki tudi radikalni češki delavci, lahko vsakdo na prste sešteje dneve obsto-ia. ki so usojeni češki državi. Beležke. Veliki in mali možte. Blsmark ie govoril leta 1881. v nemškem državnem zboru tako-le: »... Vedno setn se ravnal te po enem kompasu, vedno imel pred očmi le eno severnico: dobrobit države in naroda. Morda sem ravnal včasih prenagljeno. Kadar pa sem bnel čas zadevo premisliti, sem se vsikdar vprašal: kal te koristno, primerno in pravo za mote domovino. za naš nemški narod. Vprašam!«, ki točtto ali družilo stranke, pridete za men® v poštev šole v dragi vrsti X prvi vrsti mi te narod, mi te vprašante. kafco ta narod voOB fe organizirati, da bo mogel svobodno dihati kot mogočna država. Vse. kor Sledi temu. hberaina. reakettanam*. konservativna ustava —• gospoda mola. priznam odkrito — vse —> to stoli pri meni šele v drugi vrsti. Nato bomo mislili šele potem, ko bomo imeli pred sebd trdno zgražano stavbo. Ustvarimo najprej to. za-varulmo lo na zunaj, okrepimo in utrdimo na znotraj.« Tako le govoril naivečii nemški državnik, mož. ki le dovedel nem-/ štvo na vrhunec moči in slave. Da le zopet padlo, ni njegova krivda. In naši »politiki« v Beogradu? Vsi bi radi bili veliki možie. a kako so majhni. Naj si gorenje vratiče času primerno prikrojijo na tih preoitaio vsak dan trikrat. Zjutraj, opoldne in zvečer. In če se .tih ne prime, naj gredo, da ne čujemo besede več o njih. Kal te v Ju gos! avfH mogoče? • V Sarajevu so aretirali policijskega nadzornika Bela. čigar ste te bil v Subotici prijet baš v času. ko \ te hote! prekorači« našo dTžavno J meto z zaupnim pismom svotega j ©četa na admirala Hortbvja. BeJ Je * Dted HortfavJtt, da se ie življenja v /nscostevl« naveličal in te prosil naj' mn Horthv preskrbi kakšno službo na Madžarskem. Lepe Hortlivjeve v 811141,1 jugoslovanska DOlioiia! Bel te sicer aretiran, toda sramota, ki nam lo te napravil, ostane. Tudi ta slučai živo kaže. koliko nam še manjka do pristnega jugoslovanstva. Scene Iz haliianskeea parlamenta. Po svoji delavnosti in 00 burnih scenah se italijanski parlament zelo razikuie od naše narodne skupščine, težko te v italijanski zbornici govoriti resnico, še težie pa ie govoriti resnico in pisati se za Salveminija, Navajamo samo nekoliko vzklikov, s katerimi so člani italijanske zborni-* ce spremljali govor tega Jugoslovanom objektivno naklonjenega soci-lalista. Ko le Salvemini citiral neki bedast govor generala Tarnate, v, katerem se poveličule d’ Anmmzlo, so nacilonalistlčni poslanci navaHM nanl z vzkliki: »Molči Hrvati Živali Poldi k svolim prijateljem v Beograd! Osel!« In tako dalje. Res. ta parlament zasluži, da mu o žunanlt Politik* poroča grof Sforza. o notranji pa Gioiitti! Jugoslavija. Blago za kraje, M so trpeli r vojni. LDU. Beograd, 16. avgusta. Ministrstvo za prehrano le začelo okrajem, ki so trpeli v vojni, Izdaja« biago, katero je nabavilo. DosedaJ Je bilo Izdanega blaga v vrednosti 14 milijonov dinarjev. Novi Jugoslovanski konzulati. LDU Beograd, 15. avgusta. Današnja »Demokratija* doznava, da se bosta poleg sedanjih konzulatov v New Yorku, Chicagu In S. Franciscu otvonla Se dva jugosknen-ska konzulata v S. Luisu in PiUsburgu. Ponudba nemškega kredita. LDU. Beograd, 15. avgusta. Ko smo točno plačali naročene avtomobile in osko-tirne železniške vozove berlinskemu trgo- vinskemu društvu je omenjeno društvo ponudilo finančnemu ministru naše kraljevine brezobvezen kredit za en milijon mark. V razgovoru z našim berlinskim poslanikom Vimtrovlčem Je izjavil Ftirstenberg, ravnatelj velike berlinske banke, da moremo računati nanj tudi, ako če bo šlo za večjo vsoto, ker Nemčija goji simpatije proti nam vsled korektnih odnošajev z njo v finančnem oziru. Obrtni tečaji v Srbiji. LDU. Beograd, 15. avgusta. V Užicah' se je končal usnjarski tečaj, v Beogradu pa se je pričel večdnevni tečaj za krojače. Udeleženci dobe od ministrstva za trgovino po 100 dinarjev, brezplačno stanovanje in hrano na režijske stroške. Razna poročila. Lord Curzon o angleškem stat&ču v rusko, poljski vojni. LDU. London. 16. avgust«. V gorati zbornici Je predlagal Lord Curzon odgodf-tev zasedanja, pri čemer Je Izjavil o oisfco-poljsk! vojni: Mi nimamo nobenega vojaštva in nobenega denarja za tako vojno na razpolago. Javno mnenje v Angliji in povsod drugod želi čim pravičnejšega in pametnega miru. Enak svet se je sporoči! tudi poljski vladL Danes dopoldne je dospelo semkaj tudi brzojavno pritrdilo Italijanske vlade. Francoski socljajisti za sporazum z Rusijo. LDU. Pariz, Iti. avgusta. Več sekcij so- cialistične stranke Francije je priredilo v pariških predmestjih shode proti vojni la za mir z Rusijo, kakor tudi za priznanje ruske sovjetske vlad«. Izgredov ni bilo nobenih. Boljše vik! vzpostaviti revolucionarno . i. vlado v Perziji. LDU. Teheran, 16. avgusta. Boljše vi- ški krogi v Tifiisu poročajo, da.so bcljše-viki'vrgli vlado kana Kučnka in »e polastili mesta Egcelija, kjer so vspostavill revolucionarni odbor, ki ]e proslavil voino proti angleškemu imperijallzimi. Prodiranje Rusov. LDU. London, 16. avgusta. Rdeče vojske prodirajo v koncentracijski smeri proti Varšavi; zavzele so na vzhod« Wengrow in na jugovzhod« Lukov. Pridobivalo tudi na ozemlju. Po zadnjih vosteh ie bojna črta oddaljena 16 mlij od Varšave. Kakor se čuje, bodo boljševiki skušali danes zavzeti Varšavo. Inozemske misije dospele v Poznanj* LDU. ZoznanJ, 16. avgusta. Načelnik! Inozemskih misij so v soboto zjutraj odpotovali Iz Varšave In zvečer prispeti semkaj. Skupščina Mczopotamcev v Bagdadu. LDU. London, 16. avgusta. Po poročilu urada za indijske zadev« so se podvzeli kozaki, da se skliče po dofflčilih mandata ! skupščina zastopnikov prebivalstva v Mezopotamiji in sicer v Bagdad, kjer naj bi Izdala volilne priprave za narodno skupščino. Narodna skupščina bi potem sporazumno z angleškimi upravnimi oblastmi Izdelala temeljne zakone za dežela Ureditev avstro - angleških dolgov. LDU. Dunaj. 15. avgusta. Londonske pozaianla državnega tajnika «r. Reiscba o ureditvi predvojnih dolgov Avstrije z Anglijo šo zadovoljivo uspela. Dolgove so uredili na drugačni podlag! z Anglijo kakor z Francijo. V nedeljo bo dr. Reisch zapustil London. Odmevi atentata na Vcnlzclosa v Grški. LDU. Atene, 14. avgusta. Atentat na Veaizelosa je povzroči! tukaj veliko razburjenje. V okna uredništev opozicionalnib listov so streljali z revolverji. Pohištvo so požgali. Židje se stiijo v Palestino. LDU. Split, 17. avgusta. Semkaj ie do« Še! Lloydov parnik »Carlnthla« s 500 židovskimi družinami iz Galicije, k! potujejo preko Dunaja in Italije v Palestino. * Konferenca ruskih obmejnih držav, ki se vr« v Rigi in bo trajala okolu rnesea dni obravnava medsebojno razmerje ruskih' obmejnih držav, nakar bo razpravljala o razmerju teh napram Rusiji. Na konferenci M zastopane: Finska s štirimi delegati, pod vodstvom ministra Astremoma; Lltav-ska s štirimi delegati, pod vodstvom ministrskega predsednika Ulmanlsa; Ukrajina ■ petimi delegati,'pod vodstvom ministra Sa-nlkowskega. Navzoč! so tudi odposlanct Estonije. Tajniške posle na tej konferenci opravlja Htavski zunanji r.’r.!-ter Albat. Ukrajinske zahteve. Ukrajinska vlada Je izdala na vse države in narode proglas, v katerem zahteva da izpraznijo Rusi vse pd sovjetskih četah zasedeno ukrajinsko' ozemlje, da bo potem ukrajinsko ljudstvo potom konstltuante samo odločilo o svoji usodi. Dokler se to ne zgodi, s« Ukrajinci ne bodo nehali boriti proti boljševlkom. Proglas Je bil dostavljen vsem vladam, katere Ukrajinci prosilo, naj Jih podpiralo v boju za neodvisnost In svobodo. Bolezni v boljševlškl armadi. Predirajoča ruska rdeča armada se ni mogla ubraniti epidemijam, ki razsajajo tudi v zaledju boljše viške republike. Posebno hudo razsaja r rdeči armadi dezinterija in trebušni tifus. 1 Borze. LDU. Curih, 16. avgusta. Devize: Berlin 12.97l/«, New York 600, London 21.90, Parls 43.85, Milan 29.85, Buenos Aires 230, Praga 10.70, Beograd 27.25, Zagreb 6.70, Budimpešta 3, Varšava 0, Dunaj 8, avstrijske žigosane krone 3.10. LDU. Dunaj, 16. avgusta. Devize: Berlin 491.50, Curlh 3475. — Valute: nemške marke 4*9.50, švicarski franki 3490, frt»-coskl franki 1575, italijanske lire 1090, angleški funti 750t dolarji 315, češkosjova&o l krone 380- 404, novi dinarji 950-1000. LDU. Praga, 16. avgusta. Devize: Beograd 264.50, Dunaj- 25.25, Zagreb 65. — Valute: dinarji 260.50, avstrijske krone 24.21 LDU. Beograd, 16. avgusta. Valute: 30 dinarjev v zlatu 24— 25.15, francoski Iranki 173—173.75, dolarji 22.70—22.80, italijanske lire 118—119, nemške marke 49.50—49.75. češkoslovaške krone 40.50 do. « Dnevne vesti. — Opozorilo. Te dni zbiralo agenti in akviziterii po deželi naročnike za novi dnevnik demokratske stranke »Jutro«. To ni ničesar slabega, Nelojalno oa ie. da se do-služuicio nekateri pri tem malo čudnih sredstev, naperjenih zlasti proti našemu listu. Tako ie na primer v Škofli Loki nagovarjal nekdo naše naročnike, nai odpovedo »Jusoslavi-io« in naroče »Jutro*, češ da ie prešla »Jugoslaviia« v roke JDS in da bo začelo »Jutro« izhajati mesto nie kot neodvisen dnevnik. Uverleni smo. da se vrši ta nelojalna agitacija brez vednosti izdajateljev »Jutra« in pričakujemo zato. da bodo ti te praktike odpravili in se držali poštene konkurence. Naše naročnike in čitatele oa prosimo, naj se ne onste begati. »Jugoslavija« ie In ostane neodvisen dnevnik, ki ne služi interesom nobene stranke am-nak se bori slef ko orel le za resnično korist naroda in države brez ozira na levo fn desno, navzgor In navzdol — Nove brzojavne in telefonske pristojbine. S 1. septembrom t. 1. se v notranjem prometu zvišajo brzojavne In telefonske pristojbine, in sicer:’ pristojbina za brzojave od 10 na 20 par za besedo, minimalna pristojbina za brzojavko bo znašala 2 dlnarla. Za nujne brzojavke se bo plačala trojna pristojbina. a za potrdilo prejema 40 par. Telefonska naročnina v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu In ostalih večjih mestih znaša od 1. julija za hotele, kavrane, tovarne, trgovine itd. 500 dinarjev; za redakcije In privatna stanovanja 300 dinarjev letno. Za interurbane razgovore v notranjem prometu je določena naslednja pristojbina: za razgovore v daljavi cip 100 kilometrov 2 dinarja, od 100 do 200 kilometrov 3 dinarje, od 200 do 400 kilometrov S dinarjev, a nad 400 kilometrov 6 dinarjev za vsake tri minute. Za novinarske razgovore v času od 2t. do 6. ure zjufraj se plača polovica zgornje pristojbine. — Yoznl listi. Generalna direkcija neposrednih poreza ni dovolila, da bi se vozni listi za Slovenijo še nadalje tiskali v Ljubljani, češ da se bodo preskrbeli enotni za celo državo v Beogradu. Ker teh novih voznih listov še ni, in je zaloga tukajšnje II-načne uprave skoro pošla, je delegacija ml ministrstva financ v Interesu prometa morala odrediti, da se smejo do preklica upo rahljati poleg dosedanjih voznih listov s slovenskim ln srbohrvatsklm besedilom v Cirili tudi start vozni listi z nemško-sloven-ekim besedilom, ako se nanje prilepijo sedaj veljavni kolki dinarske vrednosti po 15 odnosno 60 para. Cena teh starih voznih listov, n'a katerih nima vtisnjen kolek nikake veljave, znaša 10 vin, za komad. — Splošno zanpaujo uživa »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani, Marijin trg 8 in VVolfova ulica 1. Vsled solidnosti vodstva zavod lepo napreduje In le Imel že samo letos nad 80 milijonov kron prometa ter ima že nad dva milijona jamstvene glavnice, kar je za mlad zavod vsekakor najboljše spričevalo. »Jugoslovanski kreditni zavod* ima tudi veliko ugodnost v tem, da se je ustanovil še le lani ln nima nič vojnih posojil, ki bi ga obremenjevala. — Hranilne vloge ln vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter zaračunava obresti zelo kulantno. Priporočamo vsem »Jugoslovanski kreditni zavod«. — Poštni urad Gornja Radgona. K temu najnovejšemu poštnemu uradu v Sloveniji sppdajo razen Radgone še naslednje vasi: Stara nova vas, Zetincl, Potrna, De-donjel, Slovenska gorca, Zenkovci, Hum-mcrsdorf in Farovci. —• Jesenska sezona na Bledu. Iz Bleda nam poročajo, da se trudijo vsa podjetja, posebno pa povsem prenovljeno, letos zopet otvorjenoSoInčno zdravilišče »Rikll« In popolnoma preurejeni »Hotel Toplice«, da bi nudili vsem obiskovalcem našega najlepšega letovišča In zdravilišča kolikor mogoče prijetno jesensko sezono. Radi svojega poznano milega podnebja, ki dopušča do pozne jeseni kopanje v jezeru, se priporoča Bled bolnim, rekonvalescentom, miru in oddiha potrebnim, kakor tudi zdravim pred vsemi zdravilišči za Jesensko sezono. Najmodernejše urejeno solnčno zdravilišče Rikli, ki ga vodita kot zdravnika dr. Nikola B. Novakovič in mediclnalnl svetnik dr. Eder ostane odprto do pozne jeseni. V hotelu »Toplice«, katerega krasno ležeča veranda in kavarna ste znani, se bo dobival penzijod od 1. septembra dalje čez vso zimo. Posrečilo se je tudi pridobiti letovišno godbo do konca septembra. Veselo dejstvo Je pa tudi, da to začele padati cene živilom In da bodo mogla vsa podjetja cene za Jesensko sezono zelo znižati. Zato se pričakuje, da bo prinesla nastopajoča jesenska sezona možnost tudi širšim slojem, da si poiščejo na Bledu oddiha in razvedrila. — Tatvine. Vdovi Elizabeti Žagar v Hlišerjcvi ulici je bila v ponedeljek dopoldne ukradena večja množina raznega perila v skupni vrednosti 1200 K. — Mesarju Josipu Kocjan^ je zmanjkalo 500 K na dvorišču neke gostilne na Poljanski cesti, ko Je balinal. — Strolniku v tiskarni Bamberg Ernestu Habetiču Je nekdo Iz njegovega stanovanja odnesel rasao obleko in parilo V vrednosti 3000 K. Tat Ja aplezd skozi odprto okno. — Uboj. V nedello ponoči okolu 12. ura je stal pred Vehovčevo gostilno na Viru kovač Andrej Sušnik, ki je v *all rekel nekemu vozečemu blclkllstu, da naj gre spat. Blctkllst je na to kratkomalo ustrelil 1« morda po nesreči Sušnika smrtno zadel. Orožnik! so seda) zaprli Ferdinanda Petka, ki je osumljen tega dejanja. pretepati na Start poti pred hišo it. I Obletnega zasebnika Jakoba Kregarja. Na policiji je prejel deset dni zaradi pijančevanja in nedostojnega vedenja, na sodniji pa prejme še nadaljno plačilo. — »Živela svoboda!« je včeraj vzklikal v pijanosti po glavni cesti Solo—Moste stari berač Alfonz Pitavcc. Na policiji je dobil 14 dni zaradi pijančevanja. — Neki trgovec Albin V. je izginil lz Ljubljane, da se ogne rubežnL Maribor. Ljubljana. c Sladkorne cene. Včeraj smo'® zgražali na brezvestno špekulacijo nekaterih trgovcev ki dražilo sladkor brez ozira na soliden zaslužek. Danes poročamo na drugem mestu, da ie dosDe! sladkor iz Amerike. Trnovci se poživljalo, nai era naroče. Čudno pa ie pri tem dejstvo, da se ne ve še za ceno. oo kateri se bo sladkor prodajal. Ko smo ord časom oblavtH obvestilo. da oride sladkor Iz Amerike, se nas ie opozorilo, da ta sladkor ne bo dražtt kot do 40 K za kilogram, morebiti celo še cenetši. Sedat Da se za sladkorno ceno naenkrat še nič ne ve. To se nam zdi vsekakor zelo čudno, posebno ker se na solidno ceno ameriškega sladkorja zanaša vse prebivalstvo, ki le odlrania že do grla sito. — O jadranskem vprašanju bo govoril voditelj tržaških Slovencev gosp. Dr. Wll-fan v petek, dne 20. t. m. ob 20 url v veliki Unionovi dvorani. Predavanje se vrši pod okriljem »Jugoslovanske Matice«. Jadransko vprašanje Je danes za naš narod gotovo najvažnejše Izmed vseh, kolikor jih razburja našo Javnost, ker od njega ugodne ali neugodne rešitve je odvisna nele usoda velikega dela naših bratov, temveč tudi gospodarski razvoj vse naše države ln ureditev medsebojnega razmerja obeh narodov ob Jadranu za vso bodočnost. Gosp. Dr. Wll* fan pozna razmere v našem Primorju morda najbolje izmed vseh, ker je vse svoie življenje, prav do zadnjih dni deloval tam dolL Predavante le važno zlasti s ozirom na posvetovanje Narodnega Sveta, In političnih zastopnikov zasedenega ozcmlla, ki se vrši v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. v Zagrebu. — Gospod Karl Pollak tnL nam na naš dopis o ustavitvi proti njemu naperjene sodne preiskave, sporoča: »Aretacija proti meni se til Izvršila radi prikrivanja zaloge. Tozadevna svoječasna objava po slovenskih listih ne odgovarja resnici. Pri meni, oziroma naši tvornlci ni biia zaplenjena niti ena koža usnja, niti en par čevljev, ker nismo prikrivali zalog, ampak Izdelke sproti razpečavali. Vzrok aretacije Je meni ravno tako malo znan, kakor onim oblastem, ki so vodile proti men! preiskavo « | — Priobčujemo to pojasnilo e. Pollaka, obenem pa ponavljamo naš poziv na merodajne blasti, da vendar enkrat pojasnijo, kaj je s celo afero. To vendar ne gre, da bi bil pri nas, ki se vedno ponašamo, da živimo v kulturni državi, človek zaprt ln v kazenski preiskavi ne da bi vedel zakaj. Ako g. Pollak res ne ve. zakaj je Imel opravka z našimi oblastvi, jc teh dolžnost, da njemu ln nezaupljivi javnosti to pojasnijo. — Skrajna zanlkernost v narodnostnem pogledu mora vladati pri Salezijancih na Rakovniku. V rokah Imamo odrezek poštne nakaznice, datirane 14. avgusta 1920., ki nosi štampiljko »Saleslanlsche Anstalt Lal-bach«. Po dveh letih |e to, milo rečeno, skrajna zanlkernost — O ljubljanski medicinski fakulteti bo razpravljal Izredni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva, ki se vrši dne 22. t. m. ob polu 10. url dopoldne v univerzitetni dvorani Deželnega dvorca. Ker ]e nadaljni obstoj ln Izpopolnitev medicinske fakultete ogrožen, se vljudno prosi vse zdravnike, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže. Dolžnost vsakega društvenega člana le, da pripomore s svojo udeležbo k čim sijajnej- šl manifestaciji. * — Stanovanjska beda. Domovalcl stare Emonske ceste so pred hišo št. 10 zrli včeraj popoldne gledali križev pot jugoslovanskega železničarja. Takoj po kosilu, kmalu po eni url so začeli prihajati resni uradni možje. Policijski organi so se postavili pred hišo in v okolico. Sodni eksekutorjl, opremljeni z »Izvršilnim nalogom«, so vstopili v stanovanje Železničarja Josipa Ljubiča. V največ« plohi, ko ie ob 3. popoldne padala toča, so mu zmetali vse pohištvo ne pred hišo, ampak naravnost na cesto. Pohištvo se je Ljubiču zelo pokvarilo. Prot! večeru se je Ljubič preselil s številno rodbino, obstoječo Iz nedolžnih malčkov In mirne ženke, v draveljske vagone. — Bližnji stanovalci so bili nad tem postopanjem ogorčeni. Ne pristavljamo nobenega komentarja! — — Nevihta v Ljubljani. Včeraj okoli 3. ure 10 minut popoldne je nastala nad Ljubljano huda nevihta, spremljana s padanjem toče. Naenkrat so bile vse mestne ulice ln ceste pod vodo. Toča le padala samo nekaj minut. V okolici ni napravila nikake znatne škode. — Mala kronika. Invalid Ivan Pavšič Iz Udmata. 'e v torek večer z blkovko začel Tretja seja deiimltacljske komisije se vrši danes, v sredo popoldne. Otvoritev mariborskega gledališča. Kakor se nam poroča od dobro poučene strani, ne začne gledališka sezona mariborskega gledališča že 15. septembra. Otvoritev se naznani kasneje, pravtako tudi repertoar. Mariborska pukovna okrožna komanda poživlja, da se ji čimprej prijavita rezervni praporščak Albert Paulmann, rojen leto 1880, pristojen v Maribor, In nadporočnik V pok. Karl Kaiser, rojen 1892 v Mariboru. Obrtne pravice. V mesecu juliju Je bilo v Mariboru izdanih 61 obrtnih pravic, po večini dovoljenj za trgovine * blagom ln raznimi pridelki. Osebni avtomobil mariborskega okrajnega glavarstva, vreden okoli 400.000 kron je bil te dni ukraden iz garaže, kjer se 1« nahajal. Varnostni organi to tako) napeli vse mod, da bi tatu prijeli, ali ta je bil le čez mejo. Piše se Ivan Korošec, po poklicu je bil šofer. Spravil je avtomobil srečno čez mejo v Nemško Avstrijo, kjer so ga orožniki prijeli v Llbenau pri Gradcu. Predno so mn oteli avto, so Imeli s Korošcem In tovariši hud boj. Korošec živi menda samo od tatvin avtomobilov, ki lih krade v Nemški Avstriji in jih prodala v Jugoslavijo ln narobe. URADNIŠKO MENZO HOČEJO VRECl NA CESTO. Uradniška nienza posluje od jeseni 1918 ter je omogočila eksistenco velikemu številu uradnikov. 2e več kot leto to pol se le nahajala v areni »Narodnega doma«, popolnoma neprimernih prostorih. V shrambah so se živila kvarila, člani pa so po zimi zmrzovali. — Konečno je »Uradniški menzi« Državni stanovanjski urad nakazal prikladne prostore bivše Krvarlčove restavracije v Prešernovi ulici, last g. Perlesa. Ker Je gospod Perles večkratni milijonar, Je bil poseg stanovanjskega urada opravičen In odgovarja socljalnim potrebam sedanjega časa. Gospodu Perlesu se tudi ne godi nl-kaka krivica, ker mu ]• menza pripravljena plačati primerno zakupnino. Dne 13. t. m. se je »Uradniška menza« preselila v Pcrlesovo gostilno. Prostori izvrstno odgovarjajo svrhi. Gospod Perles pa se noče pogajati z menzo glede zakupne pogodbe, ampak le protestiral proti naselitvi ter sporočil, da pričakuje uspeha od priziva, ki ga Je naslovil v Beograd. Prepričan Je, da se bo »Uradniška menza« morala kmalu izseliti iz njegovih lokalov. MI sicer ne moremo misliti, da bi ministrstvo razveljavilo odlok, ki le utemeljen In ki ga Je potrdilo tudi poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani. Vendar se pravočasno obračamo na kompetentne faktorje, da odvrnemo morebitni nesrečni korak. V Imenu 150 uradnikov, članov menze jih zagotavljamo, da bodo v takem slučaju želi vihar, kakor ga niso še videli prt mirnih slovenskih uradnikih, kaltl vprašanje mezen Je za teh 180 članov Ihrljensko vprašanje. Claul Celje. Popolno zaupanje ministru za socljatno politiko dr. Kukovcu izreka resolucija, katero je sprejel ln odobril javni shod JDS, ki se je vršil 16. t. m. v Celju. Za višjega okrajnega zdravnika v VIII. člnoviiem razredu je v Celju imenovan dr. L Verčon, dosedanji okrajni zdravnik v Sežani. Olepševalno društvo v Celju priredi 4. In 6. septembra cvetlični dan ln vrtno va-sellco v Mestnem vrtu. Korošteo. Zakaj Kta hi la izpuščena Jaritz !n Krassuit? Od poučene strani se poroča: V zaclniih dneh so koroški Nemci po svoiih listih in med ljudstvom razširili vest. da sta bila Ivan Jaritz in Josip Krassnie, ki sta bila ob svodi vrnitvi v pas A aretirana In prepeljana v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, na ukaz plebiscitne komisi ie izpuščena na svobodo. To so Nemci razbobnall kot svoi uspeh in naš poraz. V resnici Da te stvar čisto drugačna. Plebiscitna ko-misiia. ki stoli na stališču, da ima nad plebiscitnim ozemljem, ki še ne pripada nc naši državi, ne Avstrili. ona naivišio oblast, ie zahtevala le. da se brez nienesca dovolienia ne sme nihče s silo odpeljati s tega ožemita. Zato bi se bila morala tudi Jaritz in Krassnisr od ljubljanskega deželnega sodišča vrniti v zapore okrajnega sodišča v Borovljah. Ako bi se bila ta zahteva izpolnila, bi oba osumljenca gotovo še danes sedela v zaporih v Borovljah. Deželno sodišče Da ie zageve hitro preiskalo ta ker ie državni pravdnik Izjavil, da nima povoda postopati proti njima, ie kratkomalo oba izpustilo na svobodo. Interesantno ie pri tem tudi to. da je bil Krassnig zasledovan in aretiran na podlagi Pismene ovadbe nemške priče, osvobojen pa vsled izpovedi dveh slovenskih prič. Krassnig in Jaritz se imata torej zahvaliti za svoio svobodo le naši iu-stici in slovenskim pričam. Aprovfzacija. Amerlkansk! sladkor te dospel v Trui in se bo orodalal v prosti trgovini brez Izkaznic. Ker se bo prepeljalo v Lkibliatio le toliko sladkorja, kolikor ga bodo naročili treovd. zavodi. zadruge itd., se ti vabijo, da se nemudoma zvlase nri e. Lfleku. skladišče Krisper. Dunaiska cesta 33. ker se na oozneiše priiave ne bo moglo ozirati. — Cena nadrobni prodali se bo Dozneie uradno določila. Sokolstvo. Zletu« legitimacij« «o bile razposlane vsem župani. Bratska društva m| jih tam zahtevajo. Ako niste dobili zadostno število, naročite nove pravočasno. Vso Zupe opozarjamo, da pravočasno odpošljejo prijave udeležnlkov. Ne odlašajte do zadnjega trenotka. * Glavna skupščina Saveza ▼ Mariboru dne 39. t. m. Poživljamo vse žup«, da javijo pravočasna delegate za skupščino. Vsak delegat mora Inffetl legitimacij« od žup«, sicer se ga ne bode priznalo kot delegata. Za vsakih 500 članov pošlje župa enega delegata. Slovenke v Maribor! Na vabilo mariborskega ženstva poživlja »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani napredne Slovenke vse Slovenije, da se v čim naj-večjem številu udeleže v narodnih nošah prvega pokrajinskega zleta Sokolskega Saveza SHS v Mariboru 29. t. m. To Je po vojni prva velika prireditev naprednih Slovencev. Slovenke, sestre, agitiralte vsepovsod, da Vas pride prav mnogo v narodnih Število udeleženk je javiti najkasneje dti 23. t tn. tajnlšvu »Splošnega sloven. žen, društva« v Ljubljani, Rimska cesta 20. Sokol v Medvodah se najsrčneje zg« hvaljuje g. Majntingerju akviziterju In g, Oomllščeku, rev. drž. ž., ki sta mu poda« rila skupno 250.— K. Posnemajte! Zdravol Šport in turistika. Izid olimpijskih Iger. LDU. Amsterdam, 17. avgusta. Izid olimpijskih Iger je naslednji: Franclja j« premagala Anglijo s 14 : 2. Italija Dansko s 14 : 4, Francija Ameriko s 14 : 2, Danska Anglijo z 9 : 7, Italija Anglijo s 16 : 0. Konjske tekme. Nedeljske tekme, ki Jih je priredilo slovensko dirkalno društvo na vojaškem vežballšču, so bile dosedaj naivečja športna prireditev na tem polja. Udeležba je bila tako s strani tekmovalcev, kakor tudi s strani občinstva zelo lepa. Tekme so se razvijale popolnoma pfll programu. Pri prvi točki, premovanj« toplokrvnih lahalnih konj, je nastopilo IS tekmovalcev in tekmovalk v dveh skupinah. Prvo darilo Je dobi! kapetan Seunlg, drugo dr. Derč, tretje major Lokar, četrto poročnik Kneževlč. Priznanje je Izrek!« razsodišče gospodičnama Knezovi In Zabukovčevi. Zanimiva je bila druga točka« skakanje čez 8 ovir, ki se ga je udeležil« 8 tekmovalcev. Prvo mesto sl Je priboril poročnik Kneževlč, ki Je dobil častno darilo Dravske divizijske oblasti tn 3000 KS, Drugo In tretje je pripadalo kapetanu Sett» nigu. Pri točki skakanje jahalnih patruN čez zapreke je tekmovalo 7 patrulj. Prv« ln drugo darilo sl je Izvojeval 8. konjeniški polk v Čakovcu, tretje pa dravski vožaf-ak! eskadron v Ljubljani. Zanimiv ln zabaven je bil lov za trak. Prvi je bil majoB Poljanec, drugi O. Stenovlc, tretji kapetati Seunlg. Oa. Vujičeva le dobila priznanje« Tekme je zaključila napeta dirka za ma-strom, katere se je udeležilo 18 tekmovalcev ln tekmovalk. Prvi je bil kapetan Seti-ntg, drugi kapetan Tomše, tretji dr. Schiffrer. Gdč. Nemetova je dobila priznanje. 2 dobro uspelo tekmo so lahko zadovoljni til Jednaki meri prireditelji, tekmvalcl ln glti« dalci. Prv« dirka z motocikli v Sloveniji Ml gorsko prvenstvo za Slovenijo 1920. Športna zveza, kolesarski odsek priredi 29. t. MU prvo dirko z motocikli v Sloveniji la slcei kot gorsko dirko na serpentinah h Sv. Trojici prt Vrhniki. (Podlipa—Smrcčle) (cest« Vrhnika—Žiri) 8 km. Motocikli bodo razvrščeni po konjskih silah. Začno priredi kolesarsko dirko za vse člane športnih klubotil Slovenile na Isti progi. Start za obe tekmi Podlipa pri Vrhniki. Izvedbo je poveril« Športna zveza klubu kolesarjev ln motociklistov Ilirije, kamor naj se pošiljajo prijave. Motociklisti morajo označiti natančne) znamko, tfpo, onjske sile etc. motocikli« Prijavnina za motocikle 20 K, za kolesari« 10 K. Zaključek prijav 25. t. m. Gledališče. »Otroška tragedih« — Don Pl« etro Caruso*. Nocoi ob pot 9. uri zvečer uDtizore v dramskem gledališča bivši tržaški ieralci dve resni in do« stojni predstavi: »Otroško tragedijo« in »Don Pietro Caruso«. Avto«! »Otroške tragedije« le znani Kaif Schčnherr. dramatik »Zemlie« tel »Žene — vraga« (»Satan v Ženski«), »Don Ptetro Caruso« pa Je sociialn* avtu, Ufl T Cia |71 IVI v Iiuiv^v v !«.»«»*•»»» | 4 IVVIU l W nošah! Pokažimo še nedavno »nemškemu« 1 drama, ki gotovo ne bo ostala na ob« Mariboru, da nas Je dosti in da zmoremo | činstvo brez globokega vtisa. Prir©« kaj! Sestavite skupinel Vožnja je polovična, j ditev zasluži, da ie ne zamudi nihčC Za stanovanja poskrbi mariborsko ženstvo. fn to temboll ker se ne ponovi. Primorje. Dolgo zasllžavanje. Pred časom so karabinjerji aretirali goriškega odvetnika dr. Gabrščeka, ker je na postaji zahteval »Edinost« in vozni listek v slovenskem jeziku. Zaslišali ga niso takoj, temveč so ga Imeli celih 11 dr.I zaprtega. Počasi mora funkcijonirati italijanski pravosodni aparati Podmelec—Piedlmelze. Lepo slovensko ime Podmelca so Italijani popačili i njim lastno nesramnostjo. Značilno pa j«, da jim pri tem pačenju slovenskih krajevnih imen pomagajo celo slovenska podjetja, tako n. pr. »Stabilimento Industriale itd. A. Križnič«. Tega nam res ni potreba. Glagollškl napis v Llndoru (Istra) je bodel karabinerje tako v oči, da so ga da*.! odstraniti. Sploh stikajo Italijani no istrskih cerkvah prav pridno In konfiscirajo pod pretvezo, da iščejo orožje, municljo In zarotile spise, tudi cerkven denar, o katerem pravijo, da se po cerkvah pobira v propagandne svrhe. Tako so odnesli Iz Krkavč pri Pomjanu v Istri za več sto lir drobiža cerkvene miloščine. Pokrajinske vesti. Mavčiče. Epidemična griža se je pojavila v «wvškl občini, v Mavčičah in r Podreči že pred več tedni. Bolezen noče nikakor ponehati ta se vzlle dosedanjim protiodredbam še vedno Mrl. Kot vzrok se navaja nesnaga v hrani, nezdrava pitna voda in zeleno sadje. Hrastnik. V kemični tovarni pri 9t Lenartu sta bila ukradena dva gonilna Jermana vredna 7000 K. — V župni cerkvi na Dolu je bH Izvršen velik cerkveni rop. Tat je odnesel monštranco, pozlačeno In vredno 10.000 K. Rogaška Slatina. V soboto le dospel v j Rogaško Slatino minister In vodja radikalne stranke Stojan Protld, ki ostane tukaj baje I dalje časa. Seveda ako ga ne bodo njegovi atrankarskl pristaši poprej odpoklicali. Mozirje. Trije nepoznani storilci s« poskušali vlomiti v prostore Čevljarske zadrege v M ozir Jih ter so hoteli odnesti 31 parov novih, rjavih čevljev, cenjenih 15.5011 kron. Tatovi so bili pravočasno opaženi M prepodenl. Trbovlje. V naši občini je začel razsajati lud legar. Izolirana bolnico je ž« vsa napolnjena z bolniki. Občina js v zadregi, ker ne razpolaga z denarjem, da bf postavila bolniške barake. Treba Je nujn« odpomočl, sicer se bo epidemija Še bot) razširila. 3KUT CjgsŠSIf'5 Mali oglasi. Prod® se: SVOJO TRONADSTROPNO HIŠO v Gradcu prodam ali zamenjam za enako v kateremkoli mestu v Jugoslaviji. Sirowy, Bjelovar SHS. Julijana 1508 INSTRUMENTARI J praktičnega zdravnika in domača le- za karna se proda. Seznam je na vpogled v upravništvu. Vprašanja pod »Instrumenta-rlj« na upravnlštvo »Jugoslavije«. 1633 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon Hiošer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-žanske cerkve- NOVA KOMPLETNA KONJSKA PRSNA OPREMA za 2 konja, fino izdelano z nikelnastlr« okovjem in nova kompletna koniska oprema s komati za 2 konja s fino izdelani«! medenim okovjem po nizki ceni. A. Vaclk| Ljubljana, Zaloška c. 15._ CIGARETNI PAPIR v knjižicah z zlatotiskom »ABADIE« in patentiram! brež" tiska 100 kosov v kartonu Po K^ razpošilja, dokler v zalogi I. Mory, Stri bel pri Pliberku. ..................... PRODA SE VODNA TURBINA 35 do 80 konjskih sil, sistem »Cirard« s stoječo osjo za 2.5-3 m padca. S turbino se od-tudi pritisni regulator. Pojasnila daj« da Ivan Furlan Verd 12 pri Vrhniki, se tudi turbina ogleda. Istotattf 14991 Specljalni medni salon za deme in gospode F. Potočnik, Ljubljana Selanbursova ulica Stev. ■/(., dcino. Opozarjam sl. občinstvo, da se nahaja moj salon samo v prvem nadstropju fn ne tudi v pritličju pod firmo Kiimanek, Tiska »Učiteljska tiskarna 107. Stev. PSA ČUVAJA j Urnega Se ne leto starega prodam. Ponudbe na upravnlStvo pod »takoj«. 1509 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ce-ni tvrdka Janko Popovič, Ljubljana. 1396 DVOKOLESA nova kompl. z dobro pnevmatiko od 2200 kron. Pnevmatika po znižani ceni F. Batjet, Ljubljana Stari trg št. 28. 1341 PLANINSKI SIR razpošilja vsako množino po pošti in železnici Mijo Grobotek, Bohinjska Bistrica. 1447 URE ŽEPNE POPRAVLJA nasproti glavne pošte F. Čuden, sin, urar V Ljubljani. ENONAD8TROPNA HlSA v Mariboru, v središču mesta s 6 trgovskimi In 16 stanovskimi lokali, spalna soba Pucli kolo, se proda vprašati podružnico uprav-nlštva Jugoslavije Maribor, Glavni trg 18. _________________________________ 1439 ZAHVALA. Gosp. Ivanu Dekaniču, operaterju kurjih očes v gara. bolnici v Ljubljani, se najtopleje zahvaljujem za odstranitev istih skoraj brez bolečin ter ga vsakomur najtopleje priporočam. — Janez Ravbar. 1171 Kupi VZAMEM ALI KUPIM GOSTILNO ALI TRGOVINO. v prometnem kraju blizu železniške postaje v trgu ali večji vasi. C. ponudbe pod O. K. na upravo lista. 1502 KUPUJTE ČEVLJE IN OAMASB j le pri tvrdk! H. Seljak Ljubljana, PreŠer- f nova ulica, kjer najceneje kupite. Sluibe: MESTO KONTORISTINJE sprejme gospodična z 6 mesečno prakso in dobrimi spričevali. Nastop za takoj, gre tudi na deželo. Naslov pod »Takoj« v upra- vL ___________________________________1507 Učenec, močan, zdrav poštenih starlšev s primerno šolsko Izobrazbo se sprejme takoj v trgovino s špecerijskim In kolonljalnim blagom Ignac Andrašič, Kranj (Gorenjsko). IŠČE SE SLUŽKINJA k otrokom ter za pospravljanje ter dve služkinji za različna kuhinjska dela v gostilni. Naslov v upravi. 1500 t hiša Veletrgovina vina sprejme z večjim vrtem v (labrcjeh pri Celju. Natančna pojasnila daje gostilna pri .Grozdu« Celje in Anončni zavod Drago Pr°ti fiksni plači ali proviziji. Nastop Beseijak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. tako]. Ponudbe z zahtevo plače itd. pod 1353 šifro .Vino* Ljubljana 4. 1363 3 garnitura ==, Uraforairaa miza Cement ROMAN SILIKAT PORTLAND dobavlja „AVA“ LaS ko. oljnatih osi znamka „Koling D“ se prodajo po 8000 K franko vsaka postaja. Dobi se tudi večja množina raznobarvnega svilenega papirja in kopirnih knjig. — Pojasnila daje L Urek, Borovlje. 1354 Iščem sobo z pohištvom “3SS$! {e mogoče tudi s prehrano za takoj. Plačam dobro. Cenjene ponudbe na upravništvo tega lista pod .Takoj*. s črnim marmorjem in velikim brušenim zrcalom, potem 1357 1 Mo iiolo in ona Menca s češnjevega lesa sc radi odpotovanja proda. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseijak Ljubljana, Cankarjevo nabr.5. le pri tvrdki H. Seljak, Ljubljana, Prešernova ulica, kjer najceneje kupite. 1475 M. (J. D~ Fran Virant fpecljallst za koine in spolne bolezni ordinira zopet redno od pol 2. do 3. pop. Ljubljana, Miklošičeva cesta IS/// (na ogla Sc dne ulice). 1360 Zidne opeke, Slrangfalz — Blbersch\var.z — Strešno opeko dobavlja „AVA“, Ljulicčno. „SIDRO“ d. d, za trgovino z železnino v Zagrebu išče več prvovrstnih 31 železne stroke. Ponudbfe na: »Sidro", d. d. Zagreb, Vlaska ulica šfc 40. © m a BaoocoougpnBODDonaaDPPPB Muholovnike Pločevinaste vrče in zaboje od amerikanskega petroleja, nadalje železne sode kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Hrovat a Komp., Liofellana, lesova el. 6/1. KUHARICO IN NATAKARICO! Vješfa marljiva poštena, koja Imade volju vaditi u restavraciji Iječilišta kraj Zagreba, te koja dobro kuhati znade, može dobiti stalno namještenje odmah IH 1 rujna 1920. Na dobar postupak I plaču. Penslja »Lavl-ca« Sambor pri Zagrebu. 1804. IŠČE SE KAPELNIK za pouk k novoustanovljen godbi na pihala kakor tudi za tamburaškl zbor. Zraven so še druge ugodnosti. Prednost Ima invalid. Ponudbe na upravo Kmet. lista v Ljubljani. i498 Razno: GOSPODIČNA TEREZIJA BARBIČ kpja se nahaja v Zagrebu, ml naj takoj sporoči, če želi vstopiti kot prodajalka v mojo trgovino. Josipina Krautzdorfer trgovka v Ločah pri Poljčanah. 1489 J UREDNIK »JUGOSLAVIJE« Išče meblirano sobo v Ljubljani. Ponudbe na uredništvo »Jugoslavije« pod štev. 1426. Zenitne ponudbe M1LJONAR starejši gospod, Išče gospodično ali vdovo z zelo čisto preteklostjo. Vprašanja na žent-tovanjski urad Iliča 71-11. Zagreb. 1483 ŽENITNA PONUDBA. Mlad trgovec star 24, let, inteligenten, miroljuben, z lastno trgovino, želi znanje z Istotako gdč. v starosti od 18—23 let, v, svrho ženitve. Prednost imajo v trgovini Izurjene ali samostojne trgovke. Tajnost zajamčena. Cenjene in resne ponudbe se sprejmejo do zadnjega t. m. pod naslov »Cvetoča bodočnost. Maribor poštnoležeče. 1510 w HiSa ter vse druge telovadne potrebščine, kakor hlače (trico) majice, pasove etc. ima zopet v zalogi SCHWAB & BIZJAK Ljubljana Pod Narodno kavarno 20 m od kolodvota Pragersko v kateri se nahaja gostilna In trgovina s 5 orali njfv in travnikov, 44 čebelnlh panjev s čebelami se radi preselitve proda, — 11359 Pripravno zn trgovca z dež pridelki. — Natančnejša pojasnila daje proti retour t**gs znamki ANTON ŠTERN, trg. agentura, S Celje, Gosposka ulica 19/H. 1342 a j 8PIf SprejeiHajp 86 naPOČJla Za kl’Oj6 pO HiePi la apno grand hotel .triglav v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone P°Prej HO 1 EL »ILIRIJA", Ljubljana, Kolodvorska ulica št. ‘22, 11 AVA< tovarnaf LaSko.l w—naanr.^iiii ■—ma »m i .ti—■•rarno I a sgasggp Dobavi se vsak teden več vagonov živega apna popolnoma prenovljen e 60 moderno opremljenimi sobami. 2 minutS ©d glavnega b©Jo«žv©ra. Alojzij Zorčič, lastnik. (trakovre) priporoča gg. trgovcem Ljubljanska komercijalna družba Ljubljana, HJcivreisov« c. 18. nnnDaaaaanactJDonnoonoBHD i BSNSNSNB^SS i! po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno In debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR 1 GOLOB Proizvod Prve hmtske tvoruicc cigaretpapira 1 tnljaka. — Zagreb, Makslmlrska c. br. 10. Tel. 9-56. Slovencem! ki potujejo v Zagreb, se priporoča 11 „ 2160®, 18 Ima sobe za tujce, toči prvovrstna ljutomerska vina, dobra kuhinja po zmernih cenah, ter prosi za prijazen obisk. Liuhliana-Bmgraci in nazaj potuje zanesljiva, trgovsko naobražena oseba tedensko. Pojasnila daje In event. naročila sprejema do sobote popoldan Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankar, nabr. 5. THE REK €6. trgovina s polili stroji IsnOD in painitti polieliBUi se je pr®S@iiSa iz Šelenburgove ulice št. 7 m'v Gradišče it. 10 (za dramskim gledališčem). 1362 DošSo angleško stikno za moške obleke elegantni vzorci, po solidnih cenah. Prva Kranjska razpošiljalnica SCHWAB & BIZJAK LJUBLJANA* Dvorni trg St. 8. S gjk mn mk jfgpt lijB PljP C6l|6, Dubrovnik, Kotor, JaaranSKg K#30i%Cl Kranb Ljubljana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge Opatija, Sarafavo, Split, Šibenik, pod najugodnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wie». Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsem večjimi kraji v tu- in inozemstvu. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg 35. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Kom, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. Brezovnik & Pušenjak tovarna galanterijske robe, otročjih vozičkov in zavod za poni-klanje, nasproti obrtne šole. Modni salon damskih klobukov Stuchly-Maschkc, Židovska ul. 3. Optik Jurman Karl, Selenburgova ulica. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 3. Krojači J. Gestrin, Poijtr.ski nasip 8. Odgovorni uredui^ ‘Anton Pesek, Restavracija Krvarič, I«rcš£rr.čva ulica. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telcf. 366). Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon št. 117. Slikarstvo, pleskarstvo Stare P. Franc, Florjanska ulica. Ivan Martinc, Poljanska c. 20. Špecialna trgovina z juveli in zlatnino jLud. Černe, Wolfova ulica 3, Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Trgovina g špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. s klobuki Ivan Soklič, Stari trg št. 4. ■ papirjem Uranus, Mestni trg xi. s pohištvom In mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. a pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. s špecerijskim In kolonljalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. xo. c vsemi pisarniškimi potrebščinami in fino galanterijo Tičar A., Selenburgova ulica x. % leleznino in poljedelskimi stroji Zalta & Žilič, Gosposvetska c. 10. z železnino Erjavec & Turk »pri zlati lopati« Valvazorjev trg 7. z gramofoni in godbenimi inštrumenti Rasberger, Sodna ulica. šivalnih in pisalnih strojev in kolea Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15. 1 železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1, * delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Vglaševalec glasovirjev Feliks Povše, Tržaška cesta 45. Vglaševanje in popravljanje glasovirjev tudi na deželo. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana