Stev. 37. V Ljubljani, dne 11 septembri 1919. Leto XXXI!. r i Kk 1 i laM. 1 telitek-1 c«u m |> i k »«- m S bt - (b 1 DOMOLJUB Ljj 1 SpM Ud*- H 1 pM M 1 !| tlaj.i Unt- jI rnmnjf— i >.l|aka% a t i.ui_. . 1 U -, m I n 1 A>Hb ta *n# «4* «wi K R [j l - tMua IteiOfc. m pnW* t* H j|| i| : 3LASILO JUGOSLOVANSKE 8 KMETSKE ZVEZE 8 8 ]i| bpluilm •um. — ItintelM, raklaauud|* te l*> HMl K* SpnnUtn,D«a.l|rt^ ........... Lisblhn* bpftarlm 1 Zgradimo Kreku živ spomenik! Socialno-politična šola. Najlepše spomine imajo Krekovi učenci iz njegovega izobraževalnega in vzgojnega delovanja v socialni Soli Na neštetih predavanjih ln tečajih, posebej Se tam gori pri Sv. JoStu, je zbiral krog sebe akademike ln ukaželjne mlad« ljudi, ki so se pripravljali za vstop ▼ življenje in javno delovanje. Učenci so se zbirali okrog svojega moj3tra, da se naučijo od njega smotreno in nesebično delati za svoj narod »i Krek jih je učil s srcem ln razumom ter Jih uvajal v razumevanje prosvetnih, narodno-gospodarskili, socialnih ln »olitičnih vprašanj, ter jim odpiral povsod nove vidike. Ta Krekova Sola Je bila živ vrelec, ki je napajal žejna srca njegovih učencev in z blagodatjo orosil delovanje ia£e stranke in celega naroda. Ne samo Slovenci, tudi Hrvatje so pili iz tega neusahljivega vrelca žive ljubezni ln trdnega znanja; in ako Bog da, osveži se s tem napojen tudi srbski del našega naroda. Ali naj s Krekovo smrtjo ta živi vreloc usahne? Krek se je sam bal tega in rekel je često: Nočem denarja in bogastva, a socialno-politično Solo bi svojemu narodu rad ustanovil. V duhu je zasnoval to šolo po vzoru znan« „socialno-politične šole" v Milnchen-Gladbachu. Strokovnjaki socialne in narodno-gospodarske vede. pedagogi in pravniki naj bi delovali na njej ter se po možnosti Izključno posvetili njenemu namenu. Vneto in z vsem strokovnim znanjem naj bi motrili vse pojavo, potrebe ln zahteve našega naroda. Učili bi se iz knjige in iz življenja s tem, da bi obiskali vse krajo našo domovine. Poučevali bi s predavanji, tečaji, letaki in brošurani. Ta velika prepotrebna misel dr. Krekova Se ni uresničena, ker si on ni pridobil nikdar toliko sredstev, da bi jo bil udejstvil. Ali jo pa ne morejo oživotvoriti njegovi učenci ln častilci, ali jo ne more oživotvoriti njegov narodf Taka Sola bi blln v Istlnl velik, Krekov spomeniki Kdor pozna dr. Kreka, bo potrdil, da bi ostal Krek hladen ob največjem kamenitem ali bronastem svojem spomeniku, da bi mu pa živahno zaigralo srce, če bi mu pokazali spomenik v obliki te Sole. Tak spomenik postavimo učitelju slovenskega naroda I Prosimo vse naše pristaše, vse Krekove učence la častilce, vse, ki uživajo plodove njegovega dela, vse prosvetne ln gospodarske organizacije, da pošljejo svoje prispevke v ta namen. Prispevke sprejema gosp. prof. Bogomil Remeo, Ljubljana. Or. Anton Bonaventura Jeglič. Skof ljubljanski. — Dr. Anton Mahnlč, biskup krški. — Dr. Jure Carid, biskup splitski -— Dr. Ivan šarlč, pomožni biskup, Sarajevo. — Dr. Josip Marčelli, biskup dubrovački. — Dr. Jo3tp Lang, pomožni biskup, predsednik hrvatskega kat nar. saveza. — Dr. Anton KoroSeo, predsednik Jugoslovanskega kluba. — Josip Gostinčar, narodni poslanik, predsednik J. S. Z. — Prot Bogomil Remeo, podnačelnik VLS., predsednik Zadružne zvezen — Ivan Ojjrin, načelnik Obrtne zveze. — Jane* Brodar, narodni poslanik, predsednik Jug. Km. zveze. — Ivan Štrukelj, predsednik Slomškove zveze. — ProSt Andrej Kalan, pradaadnlk KTD. — Frana Grafenaner, nor. poslanik, predsednik Kat. pol. društva za Koroško. — ProL Ivan Mazoveo, podpredsednik SK-SZ. — JoSe Piro, podpredsednik Orlovske zvez«. — Dr. Fran Hohnjec, nar. poslanik, predsednik SKSZ. za Štajersko. — Helena Remeo, predsednica Slov. Ženske zvezo. — Ivanka Kosec, predsednica skupine JSZ. tob. tovarne, Ljubljana. — Helena Joretina, predsednica Zveze služkinj, Ljubljana. — Dr. Mirko Božič, predsednik slovenskega *k»4emiSkega starešinstva. — Dr. Veiimir DeSeilA, nar. posL, predsednik hrvat. akad. starešinstvo. — Dragut a BartolM, predsednik kai akad. starešinstva, Split — Dr. Jankt Šimrnk, nar poslanik. — Josip Fon, nor. poslanik. — Fran Pilak, nar. poslanik. — Ivan Vesenjak, nar. poslanik. — Franc Smodej, nar. poslanik. — Anton Snlnlk, nar, poslanik. — Stanka Banič, nar, poslanik. — Ivan Strelo, nar. poslanik. — Dr. Fran Schanbach, nar. poslanik. — Dr. Lovro Pogačnik, nar. poslanik. — Di. Jola Lovrenčlč, nar. poslanik. — Dr. Ivan švegel, nar. poslanik. — Mons. Franjo BnliA, Split -r- Dr, Fran JankovlČ, podpredsednik nar. pred» stavništva. — Br. Anton Olkojevid, provincijal, Split — Fran Finiga^ mestni lupnlk ln spisatelj. — D>. Josip Sra» bmič, profesor bogoslovja. — Dr. Fran Binički, profesor teologij«, 8«nj. — Dr. Marko Kalndjera, lupnlk, Split »■» Mons. Andrija žukovlč, profesor teologije, biskupskl tajnik, DJakovO, — Dr. Milan Marakovtt, profesor. Sarajevo. Mons. Karlo Cankar, Sarajevo. — Dr. Stjepan Markolin, Zagreb. — ProL JoraJ Sojli, Split — Dr. Matija BoU4, odvetnik, Djakovo. — Matija Manjarič, rektor sjemenifita, Osjek. — Don Franjo IvanUevii. Jesenic«, Dalmneija, — Dft Fotflf Rognlja, Zagreb. - D*. Stjepan Bad^ w«dnl& *MJa«klk nor^m EMviawe žandarfev v —— * t [•j »' 4 f Iz Vol. Hrašcva smo prejeli celo zbirko /godb. dokazanih s pričami, kako so iandacji iz Krške vasi divjali v Mrašc-vi-.ii proti našim kmetom. Dopis nam navaja devet slučajev, enega prinašamo tu dobesedno: Franc Pavlin, star 14 let, sin begunke, stanujoče v Ve1. Mraševu št. 23, jc večkrat na dehi pri vdovi Mariji Krašovec it. 25 Dne 2. avgusta 1913 jc bil tudi tam na deli:. Pomagal jc pri mlačvi, ker ni vstal hlapec Alojzij Cugeij. Ta je spal na ko.deu, vsled tega jc šel omenjeni Franc Pavlin večkrat po njega. Ker ni bilo lestve, jc splezal kar po latah. Ko jc šel zadnji po! po njega, ro ga videli žandarji. Takoj pridejo na dvorišče ter ga kličejo k seti. Ker je vedel, da radi pretepajo otroke, sc jc nekoliko obotavljal. Slednjič je vseeno šel. Ko pride do njih, ga zgrabi c.Ien izmed ž indarjev za vrat, ga stisnil tako, o'a je fant pomolil jezik iz ust in prišel ob sapo. Po vrhu ga jc udaril še s palico po levi nogi. Posledica je bih, da jc fant zbolel, leži od istega dne v postelji (dopis smo prejeli pred tremi tedni) in da vse izbljuje, kar zaužijc. Scnitcrtja sc mu tudi blede. 4. avgusta je n, pr. videl žan-darie, ki so gledali skozi okno na njegovo posteljo, čeprav ni bilo žandarjev istega dne v Mraicvo. Podpisanih 5 prič. Drugi slučaji so temu več ali manj por b; vsj Pa popisujejo vnebovpijočo surovost, ki so t i jo dovolili ondotr.i lan-darji r.icl ondotnim kmetskim ljudstvom. Ker naši kmetje, kaieri itak največ žrtvujejo za državo, niso zalo tukaj, da bi državni organi 7. njimi nečloveško postopali, zato je vložila Jugoslovanska Kmetska zveča r.. poverjeništvo za notranje /adeve v Ljubljani sledečo pritožbo: Iajništvo Jugoslovanske Kmetske zve .0 pošilja v prilogi dopis okrajne Kmetske zveze za obe.no Cerklje na Dolenjke m in okolico, ki jasno govori o samovoljne.n postopanju orc?ništva iz orož-niške postaje v luški vasi. Ker so vs.i slučaj navedeni s pričami, zahteva Jugoslo-vr.nrka kmetska zveza, da se cela zadeva pre:»čc, orožništvo najstrožje kaznuje in ljuu tvu da zadoščenje. Na Jugoslovansko Kmetsko zvezo priK :sio tudi cd drugih Kmetskih zvez razr.e pnto/be o samovoljnem postopanju orv.ništva. 'ahtevamo, da fe temu saruo-vc. . oiu pc^-tofk aju napravi konec, orož-nišivo oc>. . in poduči, kedaj fn kako naj dei"je. Zopet proti kmetom. Minister ra prosveto — hber&lee Da-ndovie, sedan.i ministrski predsednik, je posi-ii v svct nov r.nčit ja ljudske šole z željo, da vsi prizadeti povedo svcue mnenj« o načrtu. Ker so po ljtjdski šoli priiaceti v pr-vi vrsti kmetski sUrši: prvič zato, ker sedi po ljudskih šolah SO odstotkov kmetskih ■J* otrok, drugič, ker morajo kmetje suni tfra diti in plačevati iole, zato eo pa prav v prvi vrsti poklicani kmetski starti, aa zvedo, kakšen je ta načrt, kakšen ni in kakšen bi moral biti. Glavna poteza novega načrta je, da jc prav po liberalno nedemokratičen, protiljudski (ljudski je le, ker je treba od-rajtavati visoke davke za šolo) in druga osnovna poteza je, da jc silno svobodomiseln, veri ln Cerkvi naravnost sovražen. Prvič. Po načrtu nimajo starši, oziroma ljudstvo prav nobenih posebnih pravic pri vzgoji lastnih otrok v šoli. Morajo sicer nositi vse stroške za zgradbo šole in učiteljskih stanovanj; za popravljanje; za plačo šolskih slug; mora dati na razpolago tudi zemljišče za šolo in šolsko dvorišče ter igrišče, dalje na deželi še najmanj pol hektarja zemlje za šolski vrt itd. (§ 14.). Ljudstvo trpi, plačaj in molči! Tako hoče naš načrt sedaj sredi največjega demokratskega gibanja. Dosedaj je obstajal k rajni šolski svet, v katerem so bili večinoma zastopniki staršev in ki so imeli pravico izmed učiteljcv-prosilccv izbrati tri. od katerih enega jc potem oblast imenovala za učitelja dotičnega kraja. To je čisto naravno. Starši imajo pravico in sveto dolžnost vzgajati svoje otroke, so zanje odgovorni in nosijo poleg otroka največje breme, če jc bila vzgoja slaba. Torej je njihova naravna pravica, da sami izbirajo vzgojitelje, če le-ti na drugi strani zadoste državnim predpisom. Toda načrt liberalnega ministra je čisto drugačen. Glavno besedo pri vzgoji ima država in ta nastavi učitelje, kakršne sama hoče, četudi popolne bogutajcc. In tako so verni starši prisiljeni dali svoje otroke brezverskim učiteljem v vzgojo. Po novem načrtu kraj-ni šolski svet nima druge pravice, kakor da se posvetuje, kako bo plačeval in vzdržaval šolo, V okrajnem Šolskem svetu imajo starši čisto malenkostno zastopstvo, veliko večino imajo razni gospodje uradniki, ki nUi r,e poznajo razmer na kmetih. In vendar je ogretima večina ljudskih šol na deželi. V pokrajinskem (prejšnjem deželnem) šolskem svetu pa starši sploh nimajo zastopstva. To jc demokratizem, da sc Bog usmili! Nadalje; Vsi gospodje učitelji in uradniki, ki prihajajo k sejam okrajnega in pokrajinskega šolskega zbora. Če stanujejo izven mesta, kjer se vrši seja, dobijo povrnjene polne stroške in še nekaj povrhu. Kmetje pa, ki prihajajo k sejam krajnega šolskega sveta, ne dobijo nič, ampak naj pozimi v snegu in moči zastonj trapajo k seii posvetovat se, koliko bo zopet treba za šolo plačevati. Druga glavna poteza novega šolskega načrta je, da je svobodomiseln, veri in Cerkvi sov .a i en. Liberalci se vedno bahajo, da spoštujejo versko prepričanje, R vendar ga na-paoajo. kjerkoH morejo. Verni starti ima-0 Pravico in dolžnost, da vzgajajo svoje otroke v verskem duhu. Avstrijski šolski »koo je zato zaukazoval, da mora biti pouk t šoli versko-nraven. Novi načrt liberalne vlade tega ne dopuiča, temveč iz- recno povdarja, da se mora vsak vplh ■ Cerkve ia iole odstraniti in da se moraj< otroci vzgajati narodno in moralno. Kake si svobodomiselci to moralo mislijo, gj lahko predstavljamo. Brez božjih in cerkvenih zapovedi. Novi načrt sicer šc dopušča verski pouk v šoli — nastavi pa zato državna oblast tudi lahko turškega derviša — toda kaj opravi najboljši kate-het, če pa sme učiteljstvo otrokom pridi, govati čisto drugačno moralo kot katehet, Da novi načrt ne dopusti zastopnikov Cerkve v šolskih svetih, se samoobsebi razume, pač pa morajo bili v šolskem svetu celo — geometri. Torej Cerkev in star-ši ne, pač pa zemljemercil Vsekakor je iz novega načrta raz-vidno, da nam liberalci hočejo polagoma usiliti brezversko šolo. Zato, ker majčken del staršev ne mara verske vzgoje svojih otrok, naj vsi starši pošiljajo otroke v brezverske šole in naj jih zato še plačujejo, Ali ni to nasilje, ki ga je zmožen samo liberalizem ali socijalna demokracija? Starši, ki žele svoje otroke brezversko vzgajati, naj sami plačajo svoje brezverske šole in vzgojitelje, krivica in nasilje pa je, če zahtevajo od vernih staršev, da jim zidajo in plačujejo brezverske šole. Kmetske zveze pa pozivljemo, da pri svojih sejah obravnavajo ta nasilni načrt liberalne bclgrajske vlade, sklenejo primerne resolucije in pošljejo Jugoslovanski Kmetski zvezi. dvigni se! Jugoslovansko svobodomisclstvo — slovenski svobodomiselci stoje pri tciu v prvi vrsti — sc na vse kriplje trudi, da bi se verska vzgoja po naših šolah kar najbolj omejila ter polagoma popolnoma odpravila. Potem šele, ko bodo otroci ob vero, ko bo mladina popolnoma podivjala in postirovela, ko nc bo poznala več božjih nc cerkvenih zapovedi, ko bo le šc igrača svojih neugnanih strasti in slepo orodje v rokah Izžemajočcga kapitalističnega svo-bomisclstva, potem šele bo šlo svobodomiselno žito v klasje. Zato proč z versko vzgojo najpreje v šoli, doma se bo potem itak izgubila, kakor hitro ti brezversko vzgojeni otroci dorastejo in stopijo v za/ kon. Žal, da se naše ljudstvo premalo zaveda, kako velika nevarnost mu preti in kako skušajo svobodomiselci sicer polagoma, toda košček za koščkom trgati in zmanjševati verski vpliv na šolsko vzgojo. Dejstva: V srednjih šolali (gucnazijali in realkah) hočejo verski pouk v štirih prvih razredih popolnoma odpraviti. 1 orej, ko se doraščajočemu dečku ravno začenjajo vzbujati nevarne strasti, ko se odloča njegovo mišljenje največkrat za celo življenje, takrat ko ie njegovo neizkušeno srce najbolj sprejemljivo za vse slabo, takrat naj se popolnoma odtrga od yefnfj* resnic, ki so največja opora v mladostma bojih zoper nenravnost in nepoštenje/: Svobodomiselci dobro vedo: mladenič « ustvarja svoj svetovni nazor, svoje prepn- ianj« najbolj 16. 20, leta, Zato v tem Satu prod z vsakim verskim vplivom! Ljudstvo, ali n« čutil, tega rvobodomisel-nega napada na tvojo mladino?. V 1 j u d s k i loli hočejo verski pouk kolikor mogoče omejiti in ga napraviti brez vpliva, kakor berete ro-več, to dela g. Rohrman v svojih člankiK, Gorenjskih kmetov, katerim bi bilo sploki mogoče, pošiljati živino na planino, je primeroma malo. Večina gorenjskih kmetovi fantov, ki bodo prihajali v to šolo, bodi potrebovalo pouka v dobrem gospodarstvu na kmetijah v ravnini, zlasti pouka « rabi kmetijskih strojev. Pomanjkanje pouka v rabi strojev dela kmetom veliko škodo, Kmetska zveza za kranjski okraj naj na svojih shodih to zadevo poženo v pravi tir. V LOMU je imela Kmetska zveza za občino Sv, Katarina nad Tržičem dne 7. sept. prvo zborovanje, Ko se je poleg dosedanjih odbornikov izvolilo še pet novih, dva iz Loma in tri iz Doline, se je bolj obširno razpravljalo o naših planinah in se zahtevalo, da s« vse planine, ki so bile nekdaj last občin« Sv. Katarina, njej vrnejo kakor tudi vrnejo stare pašne pravice na planinah. V tem smislu se je sestavila vloga, ozir, prošnja na agr. ministrstvo, ln se oddala g. poslancu Brodarju. Sklenilo se je, da bo im«- a* a odslej naša Kmetska zveza sejo vsako irutfo nedeljo v mesecu in se bodo prepisi it j pošiljali tajništvu J. K. Z. v Ljubljani. KMETSKA ZVEZA ZA TRŽIŠKI SODNI OKRAJ e imela v nedeljo 7. t. m. shod, na katerem je govoril narodni poslanik Brodar. V nad dve uri trajajočem poljudnem govoru je razjasnil navzočim kmetom potrebo organizacije fako v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru. Omenil jc delo Jugoslovanskega kluba v parlamentu ter njegove naloge v prid kmečkemu stanu. Poslušalci so i. zanimanjem sledili uvajanjem gyojega poslanca in mu koncem govora stavili razna vprašanja glede planin, avtomobilske vožnje in dr. Oglasil se je tudi znam Košir (Antka) in skušal priporočati neodvisno ali bolje rečeno liberalno kmečko stranko. Ko jc debil od poslanca za-ilu-cni odgovor in oJ raznih lune lov primerne pripomnje, jo je odkuril v Gojzd, kjer bo Lr:!;o dal> koval načrte za razšir-aj:|c r.ccdvisnc stranke, ki pri nas ne bo ii !a pa: letnin: kmeti nič privržen-;cv. • pisarne J. K. Z. Zr -oscsJelke, kj imajo j-ozdove in c,','ve v : jsedcncni ozemlju. Jugoslovanska Kmetska zveza jc poslala na deželno vlade v I.ju\!j:>ni sledečo vlogo: Ju^csio. unska Kmetska zveza je po tvojem zastopniku nar. poslaniku Lovro Pogačnjku posredovala dne 2. avgusta pri dravski divizijski cblasli glede legitimacij ta obdelovanje polja po onih kmetovalcih, ki imajo tnka or.stran demarkacijske črte. Na več naših vlog smo dobili sledeči do-P 3 z čiic 30. avgusta: ■Na? delegat pri bivši italijanski mi-/i|i je ponovno posredoval glede legili-nacij za prehod denarkacijske črte v ivrlio obdelovanja polja, Šef italijanske lelegacijc ni bil pooblaščen izdali sam te propustnice, temveč je predložil te naše ntervcncijc guvernatoraiu v Trstu. Odtod do dneva odhoda Italijanov iz Ljubljane kljub našim urgencam ni prispel ni-kak odgovor. Trenolno bi zamogla edino-le deželna vlada preko centralne vlade diplomatičnim potom posredovati. Dravska divLzijska ciblast. Po zapovedii komandanta načelnik štaba: Mil. D. Nedič.* Ker prizadeti posestniki tem potom tiso prišli do propustnic, prosi Jugoslovanska Kmetska zveza deželno vlado, da ona posreduje pri centralni vladi v Belgradu in da tako dobijo prizadeti prepustnice še pred zimo, da si morejo nabaviti drv, ker nifo mogli obdelati polja in pokositi sena. Namakanje semenskega žita. Gotovo je vsakdo opazil, da so neka-Icaieri pšenični klasi pred žetvijo črni, na-nesto zrnja ce nahaja v njih črn prah, ki |a veter raznaša. 41 Tako žito je saietljivo, bolezen se pa imenuje snet. Sne ti vos t žita se pojavlja v dveh vrstah in sicer: 1. Snet »Tillctia«, ki ostane trda v klasju in obdrli obliko zrna. Tako zrno je črno, na dežju se močno napne, Ako tak klas ali zrno razmečkamo,, čutimo poseben duh po slanikih. Ta bolezen ne praši, se namreč lc maže in se imenuje smrdljiva snet, ki napada pšenico in rž. Njej podobna je vrsta »Ustiiago« ali prašnata snet, ki napade rada pšenico, tudi oves, ječmen, proso in koruzo. Marsikdo je že opazil velike črne bule na mladi koruzi. To je ta bolezen. Te bolezni se širijo ob deževnem vremenu. Njih razvoj je podoben razvoju »Pereno-spore« pri vinogradništvu, samo, da ta bolezen nc napade listja, ampak zrno ali kal, se ugnezdi v njem in ž njo razvije v novem klasju, F'osebno smrdljiva snet je letos zelo razširjena in sc pri mlatvi opazuje ra umazanih mlatičib. Tako žito jc na svojem površju polno sneti (gliv) in ako sejerao tako seme, se ta bolezen v prihodnjem letu še boli razširi. Iz tega je razvidno, da naj v prvi vrsti skrbimo za čisto, kleno zrnje za seme. Nekateri kmetovalci si pomagajo s tem, da semensko žito perejo. Ta način je nezadosten, ker voda opere pol zrnja po straneh, ne more pa na vrh pšeničnega zrna vplivati, ker je isto porastlo z gosto dlukico, ki se ne zmoči. Pod okriljem te dlakice se nAhnja trosje. Proti tej bolezni se uporablja vroča voda, da se tro«i uničijo, kar pa kaljivosti zelo škoduje. V nekaterih krajih si pomagajo posestniki na ta način, da mečejo žito čez ogenj. Ta način se ne obnese posebno dobro. To bi se dalo šc najbolje izpeljati s prosom, ker se vsled njegove trde luskine trosi lažje uničijo. Izmed vseh naštetih sredstev za zatiranje smrdljive sneti pšenice in žita sploh se pa priporoča namakanje z modro galico. Za to namakanje sc vzame 'a kg modre galice na 100 litrov vode in v tej raztopini se namaka 100 kg pšenice. Tekočina naj bo vsaj 10 cm nad žitom. Pšenica se dobro zmeša, da vsa snetiva zrna in trosi splevajo na površje. Vse, kar plava, se z zajemalko pobere in odstrani. Pšenica se namaka 12 ur, kar popolnoma zadostuje, ker drugače trpi kalji-vosf. Po 12 urah se ta tekočina izpusti ali odlije in na pšenico se nalije apneno mleko (6 kg dobro žganega apna na 110 litrov vode)f Apneno mleko pustimo pet minut učinkovati, in se med tem časom vse dobro premeša. Učinek apnenega mleka ima ta namen, da uničuje škodljivi vpliv galice na klice semena. Nato odlijjmo apneni belež, pšenico razgrnemo na rjuhe in jo posušimo. Tako namakano seme je treba med sušenjem večkrat premešavati, Ako hočemo tako pšenico sejati s sejalnim strojem, je treba vsaj 12—16 ur počakati, da se seme po. suši in sc med valjčki ne zmečka. Pri ročni setvi je pžcnica po 6 urah dobra za setev. Čim preje pride v zemljo tem boljše je za kaljivost semena. Paziti je torej treba, da ne bi slučajno dež onemogočil pravočasno setev. Namesto modre galice se rabi tudi lor malin. Na 100 litrov vode se rabi en četrt litra 40 odstotnega formalina, če jc slabejši, treba primeroma dodati več. če bi pa zopet dali več kakor en četrt litra 40 odstotnega formalina, bi kaljivost močno trpela. Ravnanje pri tem načinu je ravno isto kakor pri modri galici, samo da 100 litrov tekočine zadostuje na 150 kg semena in se seme namaka natančno le četr' ure. Iz tega sledi, da je namakanje semena velevažno posebno tam, kjer se hočemo obvarovati velike škode, kadar nastopa smrdljiva snet v velikem obsegu. Škoduje tndi zdravemu semenu in na pravi črno moko. Skrben gospodar b.tle vsikdar žitno seme pravočasno namaka!, F. M. Naj ss škoda povrne! Ko to bile orožne \aje na Koroškim končane, so prihajale na Jugoslovansko Kmclsko zvezo obilne pritožbe, da vojaška oblast nc mara povrniti škode, ki su jo imeli kmetje, kateri so oddali konje in vozove za čas ofenzive na Koroško. V ta namen je Jugoslovanska Kmetska zveza po svojem načelniku, poslancu Brodarju, vložila vprašanje na vojnega ministra. Interpelacija se glasi tako: Vsled večjih orožnih vaj na Koroškem je vojaška oblast zahtevala od naših kmetov, da dajo konje, opreme in vozove, kar so kmetje rade volje tudi storili, ker so se zavedali svoje dolžnosti nasproli državi. Toda kmetje so bili iznenadeni, ko so dobili konje nazaj ter so popolnoma upravičeno zahtevali odškodnino, pa sc jim jc odgovorilo, da nc dobe ničesar. Zahtevali so, naj se jim vsaj povrne škoda, ki jo imajo. Dobili so namreč nekateri kmetje tako razbite vozove in oslabele konje nazaj, da jc bil en konj 1000 do 2000 kron manj vreden kakor takrat, ko ga je kmet oddal. Drugi kmetje so dobili konje nazaj brez opreme; tretji zopet razbite vozove brez verig, zavor itd. Tudi tem se je reklo, naj Boga zahvalijo, da so sploh kaj dobili Povrh tega so se nekateri iz njih še norčevali in jih na razne načine šikanirali. Zato vprašam gospoda ministra: 1. Ali so gospodu ministru znani ti ne-doslatki na Gorenjskem? 2. Ali je gospod minister voljan vse potrebno ukreniti, da se prizadetim kmetom povrne škoda, prizadejana jim od strani vojaške oblasti? Ministrov odgovor bomo priobčili, ■i ..... i, ... Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zvezel Naš boj proti carin!. Znano je, kako so' ravno naše Kmetske zveze prve začele neizprosen boj proti neznosni carini, ki nam je ravno tiste tuje izdelke najbolj podraževala, ki jih kmet najbolj rabi. Naše Kmetske zveze so na svojih slrodih sklepale resolucije in zopet resolucije. Vlada se je dolgo branila. iT oda končno se je morala udati pritisku ljudstva in naSlh poslancev ter carino deloma odpravila deloma znižala. Vendar pa še kljub temu ni tako, kot bi naši kmetje želeli. Zato je naš poslanec Vesenjak vložil v finančnem odboru še dodaten predlog, ki naj carino v tistih predmetih, ki so za kmeta neobhodno potrebni, še bolj zniža. Kljub temu, da je naša stranka v opoziciji proti vladi in kljub temu, da z novimi določbami o carini ni še popolnoma ustreženo kmetskim zahtevam, so naši poslanci glasovali za vladni predlog, ker je ta vladna predloga mnogo boljša kot nič. Nič pa se nc čudimo socialno-demokratskemu ■•Ljudskemu glasu«, če po svoji maniri laže, da so naši poslanci glasovali proti znižanju carine. Ali ne bi bilo to smešno: ravno naši poslanci so se prvi in največ borili proti visoki carini, sedaj naj pa glastfjejo proti? Ali »Ljudski glas« res misli, da so njegovi bralci tako neumni, da bodo take laži verjeli? Gospodje socialni demokratje, le lazite naprej, naše Kmetske zveze pa bodo delale za kmeta. In upamo, da se jim tudi ,v drugih stvareh posreči polagoma priboriti si uspeha, kot se jim je to posrečilo v boju proti carini. Davščina od vrednostnega prirastka. (Piše deželni svetnik dr. Josip D e r m a -stia.j ,, (Nadaljevanje.) Slišali smo, da je vrednostni prirastek razlika ihed pridobitno in otujilno vrednostjo nepremičnine ter da se sme pri izračunanju vrednostnega prirastka vpoštevati samo vrednost nepremičnine same, ne pa tudi pridobitna in otujilna vrednost pri-tiklin. Tako ugotovljeni vrednostni prirastek pa še ne tvori podlage za odmero davščine. Davščina se odmerja šele od davščini zavezanega vrednostnega prirastka. Davščini zavezani vrednostni prirastek daje Žele odmerno podlago. V svrho izračunanja davščini zavezanega prirastka, mora se po § 9. zakona o ■uvedbi davščine od vrednostnega prirastka pred vsem prišteti pridobitni ceni: 1, Vse dokazne izdatke, ki so jih otujitelj aH pa njegovi predniki v pravici imeli v dobi, ki je pri odmeri davščine ivzeti za podlago za trajni p o v i š e k vrednosti nepremičnine, torej zlasti stroške za novogradnje, pri- in prezidave, za zboljšanje kulturnega stanja kmetijskih in go-fedarskih zemljišč in za druge kmetijske melijoracije, prikupnine za vodovode, stroške ali prispevke k stroškom cestnin, kanalskih in vodnih zgradb, prispevke za vodne zadruge, v kolikor ti prispevki služijo za napravo, ne pa za vzdrževanje vodnih zgradb L dr. 2. Pet odstotkov pridobitne cene kot povračilo za posebne izdatke povodom svoječasne pridobitve (za prenoenine, plačilo zastopnika itd.). 3. Pri kmetijskih in gozdarskih zemljiščih razliko med vrednostjo donosi (pridelka), ki je pri otujitvi ostal na njih, in donosa, ki je pri pridobitvi stal na njih. Toda v tem slučaju se ne smejo vrhu tega še vračuniti stroški za dosego tega donosh. K posameznim točkam je omeniti na kratko tole: K š t e v. 1. Izdatki so po določbi § 9., štev. 1 zakona vštevni, če so vrednost otu-jene nepremičnine trajno zvišali hi so dokazni. Pridobitni ceni se prištejejo torej le izdatki za trajni povišek vrednosti nepremičnine. Vprašanje, kateri izdatki so trajno povišali vrednost nepremičnine, je treba rešiti v vsakem posameznem slučaju posebej. Vsekako je pa povišek trajen le tedaj, če ob otujitvi še. obstoja Zakon našteva le nekaj primerov takih trajnih poviškov, kakor stroške za novogradnje, pri- in prezidave, za zboljšanje kulturnega stanja kmetijskih in gospodarskih zemljišč ter za druge kmetijske melijoracije. Vštevni torej niso navadni oziroma tekoči vzdrževalni stroški kot n. pr. sna-ženje dimnikov, beljenje hiše, preslikanje sob, popravljanje peči, sobnih tal, strehe, okenj, vrat itd. Vpoštevati tudi ni novih naprav že obstoječih delov nepremičnin t. j. nadomestnih naprav, če se vrednost vsled teh lc začasno zviša in če ni nepremičnina vsled tega donosnejša n. pr. odstranjenje nerabne strehe iz pločevine in naprava nove v enaki površini, prekrivanje strehe, napravo novih okenj namesto starih. Iz navedenega razloga tudi ni vpoštevati stroškov za zgradbo nove hiše, ki se je v enaki velikosti sezidala namesto pogorele. Sploh ni vpoštevati onih izdatkov, ki so bili napravljeni radi tega, da se nepremičnino vzdrži v dobrem in rabnem stanju. Ako se ne gte za izmenjavo obstoječih delov, ampak za novoprizidave ali bistvene spremembe starih stavb, so izdatki za novoprezidave in bistvene spremembe vštevni. — Take naprave so: zgraditev novih strešnjih stanovanj, kletij, vodnjakov, greznic, stranišč, kanalov, dimnikov, sprememba stanovanj v prodajalniške prostore itd. Vštevni so izdatki za melijoracije, s katerimi se napravi nerodovitno zemljišče rodovitno (odstranitev kamenja s pašnikov, osuševanje močvirja in barja itd.) ali se pa trajno zviša donosnost zemljišča (osuševalne In namakalne naprave, sprememba kulturne vrste in zboljšanje kulturnega stanja). Stroški za gnojenje pa spadajo med vsakoletne stroške obdelovanja, ne pa med take stroške, vsled katerih se je vrednost nepremičnine trajno zvišala. Pridobitni ceni se prištevajo le vštevni izdatki iz dobe, ki jo je vzeti za podlago pri odmeri davščine. — Če je bila nepre- mičnina pridobljena pred 1. januarjem 1901 se vštejejo torej ie izdatki od tega dne do dne otujitve; izdatki pred 1. januarjem 1901 so že vpoštevani v občni vrednosti. Na primer: Janez Kodermac je vkupil s kupno pogodbo z dne 20. marca 1895 njivo za 2000 K, na kateri je sezidal leta 1898. hišo, leta 1899. hlev, leta 1904, svinjak, leta 1906. kozolec, leta 1909. vodnjak in leta 1913. kovačijo. — Vse je prodal leta 1917. za 40.000 K, — Ker je bila prodana parcela pridobljena pred l./I. 1901 stopi namesto pridobitne cene občna vrednost ob tem časuj v tej občni vrednosti so že vpon šteti izdatki za zgradbe pred l./L 1901 L l za hišo in hlev, K občni vrednosti kot pri* dobitni ceni je v svrho izračunanja davščin ni zavezanega prirastka prišteti le izdatke za zgradbe, napravljene po l./I. 1901 L j> za svinjak, kozolec, vodnjak in kovačijo. Vštevni so le oni izdatki, ki jih je napravil otujitelj ali njegov pravi ni prednik. Izdatki, ki so jih napravil« tretje osebe z darilnim namenom ali pa Y, lastnem interesu, niso vštevni, če tudi pri-, dejo otujitelju v dobro. Na primer: Franc Bolta je dal svoj na barju ležeči travnik, katerega je kupil leta 1906. za 6000 K, Antonu Brglezu za 10 let v zakup, Ker je bil travnik zelo močvirnat, je dal zakupnik Brglez v svrho osušitve travnika napraviti na svoje stroške jarke za odvajanje vode. Naprava jarkov je zakupnika stala 4000 K. Vsled odvajalnih jarkot je postal travnik suh, vsled česar se je % vrednosti zelo dvignil. Po preteku zakupne dobe je lastnik Franc Bolta tako zbolj-šani travnik prodal za 20.000 K. — Izdatkov za napravo odvajalnih jarkov v zna-sku 4000 K, ki so vrednost travnika brez-, dvomno za trajno zvišali, ni prišteti k pri* dobitni ceni, ker je izdatke za jarke plačal zakupnik Brglez in ne lastnik ter otujitel) Bolta. Vštevni so nadalje le dokazni d a tki L j. taki izdatki, Id jih zamore otujitelj odmerjajočemu oblastvu podrobno na« vesti in s katerimikoli dokazili podpreti« Priporoča se, da davčni zavezanci ■ prijavo potrebnih dokazil takoj naznanijo odmerjajočemu oblastvu vse one izdatke, o katerih mislijo, da so v zmislu zakona vštevni in se imajo prišteti pridobitni cenL K štev. 2. Podoločbi § 9. štev. 2 zakona se posebni izdatki povodom svoječasne pridobitve n. pr. za prenosnine, vknjižnlno, plačilo zastopnika, vračunavajo kar pavšalno s 5 % pridobitne cene brez ozira na to, če so bili ti stroški višji ali nižji od določenega pavšala. Zlasti se mora povdarjati, da se od otujitelja plačane provizije za posredovanje ne sme odšteti od otujilne cene, še manj pa jo prišteti prido bitni ceni, K štev. 3. Po določbi § 9. štev. 3 zakona je pridobitni ceni prišteli razliko med donosom ob otujitvi in pridobitvi nepremičnine. Na primer: Franc Smrekar jj s kupno pogodbo z dne 20. oktobra 1910 kupil njivo, ki je bila obsejana s pšenico za 1400 K, — To njivo je Smrekar prodal a kupno pogodbo z dne 16, julija 1917 z fižolom, ki je bil na njivi, 5* ca 8000 K. — Vsejana pšenica je bila leta 1910. vredna 400 K; fižol oa je bil leta 1917. vreden 2400 K. IC pridobitni ceni po 1400 K je prišteti razliko med vrednostjo ivsejane pšenice leta 1910, po 400 K in .vrednostjo fižola leta 1917. po 2400 K, kl tnaša 2000 K; na ta način dobimo vsoto ]3400 K. Ako odštejemo to vsoto od otu-*lne vrednosti po 8000 K, se nam pokaže |rračunjeni vrednostni prira-■ t e k 4600 K. Prav isto velja glede razlike vrednosti lesa, ki je bil v gozdu ob času otujitve in pb času pridobitve. To razliko je prišteti pridobitni ceni. Če se to vsoto odšteje od otujilne cene, se dobi izračunjeni vrednostni prirastek. (Dalje.) »Domoijubova" pisma. 20. Zopet nekaj iz šolstva. Vprašujete nas, zakaj tako malo pišemo o »tistem prosvetnem odboru« v Bel- Eidu, ki izdeluje načrte za naše šolstvo? to, ker ne moremo verjeti, da bi beseda tega odbora kaj veljala. Naša misel je, da te brez našega ljudstva o našem šolstvu ne bo govorilo in odločevalo. Če ni bilo vse govorjenje o svobodi in samoodločbi laž in sleparstvo, se mora dati ljudstvu pri šolstvu tehtna beseda. Ali naj mar nekaj učiteljev v Belgradu — pravijo, da je en sam iz Slovenije vmes — samolastno sklepa in odločuje o tem, kakšne naj bodo šole za naše ljudstvo? Tega kratko in malo ne bomo dopustili. Nismo se zato osvobodili, da bi sedaj liberalcem duševno robotalil Koliko razume tisti belgrajski »prosvetni odbor« o vzgoji, se vidi na primer iz tega le. V svojem načrtu za srednje šole govorijo tudi o tem, naj bi se na srednjih šolah lantje in dekleta skupaj vzgajali. Pravi, da se je to obneslo. Kako se je to obneslo, nam pričajo poročila iz Amerike, kjer so bili uvedli tako skupno srednješolk-to vžgejo. Tista poročila bridko toži,o, koliko hudega je prinesla ta vzgoja. Šola v tej dobi že sicer ni brez nevarnosti. Mlad človek sc v Šoli ne more prosto gibali, kr.kor bi hotela narava, zato so živci bo'i razdražljivi. V teh letih vse kipi, loteva sc ga neki nemir in domišl;ija mu bega sem ter tja. Deček dozoreva v mladeniča, deklica v dekle. To je čas velikih nevarnosti za čistost srca in telesa. Če sedaj fante in dekleta skuoaj pomešate v šele, kosle tc nevarnosti le še povečali. Pazljivost se bo obračala od učeuja na idruge reči, domišljija se bo lovila ob spolnosti, s Itn s ti bodo dobivale vedno novega netiva. Tista poročila iz Amerike pravijo, da skur-na šolska vzgoja doraščajoče fante fa dekleta naravnost kvari in da so take lole neredka kolišča najgrših strasti. Zato «e jc že let r. 1911. mednarodni zW za .vzgojo, zbra n v Bruslju, odločno izrekel proti taki skupni vzgoji. »Prosvetni odbor« v Belgradu pa ima pogum trditi, da te je ta vzgoja obnesla! Tu se vidi, koliko fe vreden tisti odbor! Skupna srednješolska vzgoja na splošno tudi zato ni nič prida, ker fant ni dekle, ne dekle fant. Kakor imata vsak svoje 61 duševne posebnosti, ki se prav r tej dobi začno ločiti in kazati, tako morata Imeti tudi vsak svojo vzgojo in svoj pouk. 2e pred več meseci je slovenski profesor doktor OzvaHd (Skrit tepregovoril o tem to pogumno zaklical: »Dekle v dekliško šok)I Noben narod ne potrebuje učenih fcen, učenih deklet, tembolj pa bojo kmalu potrebovali zdravih materi« »Prosvetni odbor« v Belgradu je seveda tudi ta glas pre-elišall Morda pa vendar ne l>o preslišal gl&su. ki se je odzval v Zagrebu, V Zagrebu izhaja »Jugoslovanska Njiva«, Hst, ki sovraži vero in Cerkev, vendar bi pa rad, da bi naš narod ne propadel. Ta želja mu časih navda misli, kakor jih uči zdrava naravna pamet. Tako tudi to pot. Ko je nastalo govorjenje a tem, ae je začudil, kako je mogel »prosvetni odbor« sprejeti v načrt tako skupno vzgojo. Se bolj se je začudil, kako je mogel odbor trditi, da se je ta vzgoja obnesla, ko je vendar ravno nasprotno resnično. Vse kaže, pravi, da se je prosvetni odbor le zato odločil za skupno vzgojo, ker je sedaj to »moda«, šega, ker se zdi to bolj imenitno in gosposko. Ali je pa prosvetni odbor za to postavljen, da bo na8e ljudstvo kvarili z neumnimi šegami in modami?In da je ta šega ne le neumna, temveč tudi skrajno kvarljiva, to »Jugoslovanska Njiva« prosvetnemu odboru na učen način, a dobro razklada. Po domače pravi prav to, kar smo že mi rekli. Čas srednješolske vzgoje je najmanj pripraven za kako akupnost. Kdor. hoče tako skupno vzgojo, ta ne želi naši mladini dobro. V ljudski šoli, da, tu je mogoča, dasi tudi ne vedno najboljša, v srednji šoli, v dobi, ko se začne prebujali spolnost, je taka vzgoja nekaj nezdravega ln pogubnega. Taka vzgoja bi življenje naše mladine le razdevala. V našem času je pa že dosti razdejanja drugod, ni treba, da bi sc zanašalo še v naše šole! Če mora brezverski list, ki pa ima vraj še nekaj ljubezni do našega naroda, tako zavračati namene prosvetnega odbora, tedaj je to jasen dokaz, koliko prida je ta prosvetni odbor! Zato pa pravimo še enkrat: Naj dela prosvetni odbor v Belgradu, kar hoče, našemu ljudstvu ta prosvetni odbor ne bo gospodoval in ukazoval. V svobodni državi hočemo imeti svobodno besedo, ko gre za najdražje, kar Imamo, za našo mladinol Naj si zapomnijo tisti, ki jih mika s rilo ljudstvu jemati pravice: nasilslvo v demokratični državi je veleizdajal Zakaj, državo ruši, kdor ruši svobodo I Za Sokola. G. mesar Ignacij Palernoster Iz Sv, Jakoba ob Savi nam je poslal popravek, katerega iz usmiljenja do njega nc bomo priobčili, ker namreč v tem popravku napada druge osebe, ki bi ga znale za to tožiti, Popravek je sicer čisto brezpomemben, le to mu radi priznamo, da je bil tudi na fronti, ne samo • Judenburgu, Je pa druga stvar, ki nas pri tem možu izredno zanima in ki kaže, v kakšnih vodah plava Kmetska stranka. G, Ignacij Patemoster je kot mesar leveda silno vn»l pristal in agitator Kmetske stranke. Kmetska stranka sicer vedno hiti za« trjevati, da nima z liberalci nič opraviti dasi je aam g. dr. Tavčar v Ljubljani čisto drugačnega mnenja, toda ta g. Patemoster vendar silno vneto agitira za — Sokola, Da je Sokol oajzvestejši privesek liberalne stranke in njen ostanek na deželi, nihče ne dvomi, tudi g. Patemoster ne, niti Kmetska stranka sama. Poleg tega pa je, kakor smo ie parkrat povdarjali, Sokol avantgarda brezverskega svobodomisel-stva, česar tudi Sokol prav nič ne skriva/ A vendar, g. Patemoster, luč in steber no-ve Kmetske stranke, vneto agitira za Sokola. »Kmetijski list« bo pa še vedno dokazoval da Kmetska stranka nima z liberalci nič opraviti in bo celo nekoliko pozabav-ljal čeznjo. Pametnim ljudem pa je vendar jasno, da bivši liberalni magnatje, ki vodijo Kmetsko stranko, niso slekli čez noč svojega liberalnega prepričanja, kot se sle če umazana srajca. Kmetska stranka sama skrbi, da si bomo glede nje vedno bolj na jasnem. Vsi kmetje, kateri nočete službovali liberalnemu kapitalizmu, v Kmetske zveze, ki so edina Vaša organizacija! Šolske zamude. Bliža se začetek šol, zato ne bo odveč, da ravno sedaj spregovorimo o Šolskih zamudah, ki igrajo sosebno na ljudskih šolah na kmetih veliko, toda žalostno vlogo. Šolske zamude namreč so v veliko kvar šolskemu pouku in napredku. Radi njih se šolska tvarina ne more podavati v predpisanem redu in obsegu, ker je treba čakati zamudnike in tako trpi ves razred, nc samo nemarni, temveč tudi marljivi in redni učenci. Otroci, ki pogosto in kar redno opuščajo šolski pouk, zgube zvezo med posameznimi tvarinami in s tem zanimanje za predmete tudi takrat, ko so v šoli, in sploh vse veselje do šole. Ako opazujemo za šolski pouk nemarne učence v njihovem poznejSem življenju, se jim pozna na prvi pogled nevednost, kažejo mrzkost do vsake nadaljnie naobrazbe, nezanimanje za izobraževalno delo in nasprotovanje vsakemu podjetju za umski napredek. V družinah takih nc-marnežev Izza šolskih let se ponavlja ona brezbrižnost za šolo, ki je vladala tedaj, ko je bil gospodar Mm še šolar. Katerega šolnika bi torej nc vjezile šolske zamude, ki so v toliko škodo bodisi šolskemu pouku sploh, bodisi posameznikom, zato se ne čudimo, da gre učiteljstvo z ognjem in mečem nadnje. Toda vkljub vsemu temu pa se nam zdi, da jo je vsekal predsednik učiteljskega društva za kočevski okraj daleko preko pravega cilja, ko je predlagal na zborovanju dne 14 .malega srpana t. 1, v Sodražici za novi šolski zakon med drugimi tudi tale načela: Točka 3. Obravnava šolskih zamud je izključna zadeva krajevnih konferenc, na enorazrednici šolskega voditelja. Zamude se obravnavajo tedensko. Sfev. 37, Pomolfeg TM9 Stran 391. Točka 4. (»Učiteljski Tovariš« iiaa zopet točko 3.) Kazen določujejo krajevne konference oziroma šolski vodja (Glej 3.) in sicer z& vsak zamujeni dan 3 K (6 ur zapora). V ponovnih slučajih se kazen zviša do 6 K (12 ur zapora). Točka 5. Za uporneže naj velja denarna globa le pri prvih dveh naznanitvah, potem naj se kaznujejo 1® z zaporno kaznijo. Točka 7. Pritožb proti odredbi pod 4 in 5 ni. Točka 8. Ker se roditelj« po veliki večini ne menijo za to, je-li ima otrok v vedenju dober ali slab red, naj se kaznuje tudi nje v slučaju slabega reda (3, 4, 5) in 6dcer od 10 do 20 K. Oglejmo si nekoliko ta v resnici izvirna načela- Doslej je bil predpis, da obravnava šolske zamude krajni šolski svet in sicer zborno, po gornjem načelu p>a naj jih nadalje obravnava izključno konferenca učiteljev. Kdor je bil kdaj pri kaki sod-nijski ali kaki drugi obravnavi, je lahko opazil, da je klican za vsako stroko, ki pride v obravnavo, tudi dotični zvedenec in naj bo stvar Se tako enostavna in razumljiva. Za okolnosli šolskih zamud, kot so pota, vreme, družinske razmere, otrokova individualnost, za vse to je zvedenec konferenca, ki more zadevo tako točno in natančno presoditi in komčnoveljavno urediti, da zoper to odredbo (točka 7.) ni sploh nobene pritožbe, ker »ploh o zadevi nihče drug nič ne razume, kot učiteljska konferenca. Radovedni smo, koliko je učiteljev in učiteljic v Sloveniji, ki bi bili obiskali vse družine svojih šolskih otrok, da bi s tem vsaj površno spoznali njihove družinske in premoženjske razmere, da bi spoznali oddaljenost od šole, kakovost pota v lepem in grdem vremenu, ob nalivih in zametih, ali gredo pota ob vaseh ali samotnih, gozdnih krajih, ker vse to pride v po-štev pri presoji, ali »o šolske zamude opravičene ali neopravičene. Koliko je morda učiteljev, ki posebno ob zimskem času poznajo razum pota iz sobe v učilnico, morda še v trafiko ln gostilno in po teh potih sodijo vsa pota 6vojega šol, okoliša, kaj naj še-le rečemo O nežnih goapicah učiteljicah. In ti naj sodijo nezmotljivo o šolskih zamudah, kmet, zastopnik občine, ta nikakor ne sme blizu, ta bi motil nezmotljivost učiteljstva. Glede zapornih kazni in glob spominjamo samo to, da ae učiteljstvu kaj rado imenuje izobraževalni činitelj ne samo šolske mladine, temveč celega »milega« naroda, obenem pa opozarjamo, da je kazen prav zadnje vzgojno in izobraževalno sredstvo, zato naj se neguje poroljnejii Šolski obisk med našim ljudstvom a prijaznim poukom in dobrohotnostjo od strani Učiteljstva na p« s sitnostjo, oblastnostjo odurn ostjo in hudimi kaznimi. Pomislita, }e li to človeško, da naj za 3—5 otrokovih zamujenih šolskih ur, gre oče-gospodar kar 6 ali celo 12 ur v temnico. Učiteljska konferenca naj se postavi na naše stalilče in zadevo šolskih zamud preišče tedensko na licu m a s t a, potem bodi, toda pet gorkl peči preeojatl naše šolske zamude, at pa ne bomo pu- stili. Bivšemu okrajnemu Šolskemu nadzorniku J os. Turku je neki mol razložil razloge šolske zamude in ga vprašal: Gospod, ali bi Vašega otroka v takih razmerah poslali v šolo? In odgovoril je odločno: Jaz ne! Tako naj premisli vsak učitelj, ali bi on poslal v danih razmerah svojega otroka v šolo ali ne m potem naj eo-di zamude drugih otrok, zakaj zdravje in druge domače razmere kmetove niso prav nič manj upoštevanja vredne kot učiteljeve. Točka 8. je pa tako smešna, da n* moremo nanjo drugače odgovoriti, da jo obrnemo na učiteljetvo, da se a tem pokaže vsa njena smešnost. Torej: Ker se uči-teljstvo po veliki večini ne meni za to, je-li se otroci v šoli dobro aH slabo vedejo, naj se kaznuje tudi nje v slučaju slabega reda. Ker s tem člankom nikakor nečemo žaliti našega dobrega in za blagor ljudstva vnetega učiteljstva, z&to k sklepa konstatiramo, da je učiteljsko društvo za kočevski okraj do dna in skozi in »kozi liberalno, tovariš predsednik pa krona njegova. Zanimivo je in zapomniti je treba, kako na omenjenem zborovanju govori društveni tajnik: »Po dolgi, dolgi dobi siromaštva in tlačanstva nam je zasijal dan svobode, doba zlate prostosti.« Kaj ne, liberalno učiteljstvo, ko si izlezlo izpod jarma, pa je tvoje prvo delo, da grabiš verige, da b ivklenilo vanje kmeta-tlačana, Kmetje, vedite tudi, da so učitelji, ki bi vam radi stopali na tilnik, zvesti pristaši J. D. S. zato vtaknite to številko »Domoljuba« za ogledalo, da jo imate pripravljeno, ko se bo ta stranka priliznjeno »mukala okrog vaa. Sicer pa preberite še enkrat začetek tega članka in skrbite za reden šolski obisk v gmotno in duševno korist svojih otrok. I „Pod Srbom". (Dopis z dežele.) Silno trd in oster je urednika članek »Cenjena gospodična!« v 28. številki let »Domoljuba« na str. 286 in 287, Ne bo napačno c? mu malo popilimo roge. »Pod Srbom,« Kaj se to pravi, da smo Slovenci pod Srbom? Menda to. da je vladar srbskega rodu. Ali je to kaj hudega? Mislim, da ne. Kako pa drugi mislite? Proti »bojevitim« Srbom tudi ni toliko zabavljanja, kakor ga gotovi ljudje vidijo in slišijo. Samo nekaj sem slišal zabavljati, Ea bolj proti nekaterim našim listom, ka-or pa proti Srbom. Pisali so, da je srbski vojak v boju plemenit Naši fantje tega ne verjamejo in pravijo, da tudi srbski vojak v boju podivja, čudno bi bilo, če bi ne. Saj so Srbi menda tudi ljudje s svojimi vrlinami, pa tudi s slabostmi, Srbi so hrabri, junaški, neustrašeni, to je res. Vojska je pa nekaj divjaškega, in vsa moderna kultura ji ne more vdihniti duha plemenitosti. Vojska je pomnožila divjaštva, in minila bodo desetletja, predno bodo sledovi divjaštva šli proč od nas. V vojski so podivjali vsi narodi, vsi so grešili zoper večne božje in minljive mednarodne postave. Kdor gleda divjaštvo samo v vrstah nasprotnikov, v svojih vrstah samo sveto nedolžnost in plemenitost, ta je zloben in slep. Upajmo, da so krvavi boji za nami Začel se bo pa nov bo;; boj dela, izobrazbe, boj zoper naše raznovrstne napake. Ta boj bo plemenit, in v tem boju zastavimo vsi trije rodovi vse svoje sile, da dvignemo svoje ljudstvo kvišku iz močva-re podivjanosti. Ne verjamem, da bi bili naši fantje pw zabili, da so dolžni pokorščino državi« Moram jih malo zagovarjati Računajmo s razmerami Oktobra 1918 se je zaslišal klic: Proč z vojskol In iz istih ust, ki so vojsko preklinjala, je prišel zopet klic, ki je vojsko blagoslavljal. Fante so vabili k »orožnim vajam«. Fante, ki so bili nad štiri leta v krvavih bitkah, vajeni vsega orožja in trpljenja, ti fantje naj gredo k »orožnim vajam«! Kdo naj to verjame! In fantje res niso verjeli zdelo se jim je, da jih hoče nekdo prav pošteno potegniti. Dalje: Ali so bile te »orožne vaje4 potrebne? Iz narodnega stališča so bile gotovo potrebne. Kdo pa jih je zakrivil. To je bilo delo framazonov. Čemu so pustili tisti ljudje, ki flikajo evropski mir T Parizu, da smejo Nemci in Ogri počenjati, kar hočejo. Iz vsega početja se vidi na* men: uničimo Slovence. Deloma naj utonejo v laškem morju, deloma nal jih pot hrustajo Nemci in Ogri. To je najlažji pro« blem rešitve malih narodov. Veledični gg, framasoni bodo pa pri tem nečednem poslu popolnoma nedolžni I Sedaj pa k zabavljanju. Pravijo, da je sedai »pod Srbom« še slabše kot je bilo pod Nemcem v Avstriji« Mnogo jih je, ki tako govore, pa niso ne prismojeni nevedneži, ne nerodni zlobneži, ne podkupljive duša, ne oboje, ne vsa troje obenem. lakaj ne? Zato, ker je res v marsičem slabše; zakaj bi tajili! Nočeio pa ljudje s tem reči, da so Srbi krivi slabših oziroma poslabšanih razmer. Nikakor ne. Ljudje le hočejo povedati: V tem času, kar smo združeni s Srbi, se je državni in svetovni položaj v marsičem poslabšal. Kaj nam ni všeč. Naštejmo nekaj ta-kih-*eči. 1. Draginja vedno boli narašča. Revnejši sloji bodo morali lakote umreti ali po zimi od mraza zmrzniti In nobedeij vrag — tako se zdi — še ni vzdignil prsta, da bi draginji stopil na prste. Pač — urad-ništvu in učiteljstvu in drugim, ki »vlečejo iz kase«, so povišali plače. Ali, ne zamerite I S tem so draginjo le povečali Kdor Erodaja, bo dejal: Sedaj, ko imaš več, lah-o tudi več plačaš. Kje pa je studenec za {>oviševanje plač? Ta studenec izvira v inančnem ministrstvu pod imenom: Davek in doklade. Ta studenec vednobolj narašča ln kemična preiskava je dognala, da £ri tem največ trpe najrevnejši državljani, »običkarji ne bodo nič izgubili. Kar bodo Elačali davka, to bodo prislužili s tem, da odo povišali cene pri svojem blagu. Nižj* ljudstvo bo pa plačevalo davek sebi b/ bogatašem. In kje iščejo v državi, povsod novih virov. Davek na samce! Ali ste že slišali. Ali bo država n« boljšem radi tega davka? Ljudje se bodo raje možili in ženili, da s<> bodo odkrižali tega davka — davka se naš človek boji, kakor hudič križa — beda bo tem večja, ker bo število revnih družin tem večje. 2 Poskusi s skupnim slovstvom in drugo jezikovno igračkanje preprostemu ljudstvu ni in ne more biti všeč Slovenci ostanimo Slovenci, Hrvati naj bodo Hrvati, Srb: pa Srbi. Če nismo vtomli v nemškem, oziroma raažarekeEi in turškem morju, potem «■e nam tudi v domačem morju ni treba utopiti. Imejmo vsak svojo književnost. Izobraženci med nami se učimo srbskega orirc*"- ia hrvatskega narečja, Srbi in Hrvati pa našega, pa te bomo lahko med seboj izpopolnjevali. Ne bodimo tako neslani kakor tisti socijalni demokrat, ki je zahteval, naj bo univerza v Ljubljani srbeti rvatska in ne slovenska. Tudi narodno-plemenski samomor je pregrešen. 3. Pukovska okruina komanda in še-ie v oklepaju (vojno dopolnilno povelj-itvoj, kakor tudi denarna vrednost 1 : 3 re gcvcri prav jasno, da stojimo kot bratje drag poleg drugega. 4. Grdo in umazano med izobraženci Je slikanje za prijatelji Avstrije. Zvesti »mo bili Avstriji in ljubili smo jo bolj, kot je ona nas ljubila, eni v resnici, drugi bolj iz hinavščine, ker je tako kazalo. In če smo ljubili nemško mačeho, ki nas je tepla, če smo ji bili bolj zvesti, kot je zaslužila: nc štejmo si tega drug drugemu v greh. Prepričan sem, da bo naše ljudstvo, bi išče v Jugoslaviji pravične ljubezni, svojo jugoslovansko mater tem bolj ljubilo, čim bolj bo med izobraženci izginjala nespametna gonja drugega zoper drugega, Neumna se mi zdi n. pr. gonja nekaterih učiteljev zoper svoje nadzornike. S tisto pravico kakor se vzdignejo učitelji zoper nadzornike, bi se smeli otroci vzdigniti zoper svoje učitelje, ki so iz njih pulili vi-narje zn vojne potrebe. A mali otroci molče, vc'.'ki »otroci« pa drug drugega preganjajo, zaničujejo, zasramujejo .., Ali je res za obstoj Jugoslavije medsebojno klanje ta!;o potrebno? Tudi v svetovni politiki so razmere take, da za nas niso ugodne- raje slabše, kakor so bi:e pred letom. AH ne? 1. Kam smo zašli, ker smo slepo drli Za rešitelji framasoni. Odtrgani smo od morja. Ločeni smo od svojih bratov po je-riku, izročeni skoro na milost in nemilost £*podu sosedu Italijanu. Kako bridko je dveku pri srcu, ko danes bere tisto otož-•o pesem pesnika, čegar truplo počiva tam tam pod Krnom — v tuiini.., O, vdova tožna zapuščena ki bol poznaš le, nič dobrot Oj, ziata mati, domovina! — — — vsa vredna st, da krona venča te kraljeva. A trnjev le tvoj venec je in rod tvoj rod — mučenec Jej sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatiral Kdaj to gorje pač mine ti? Kdaj se oko ti zjasni kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, kdaj solnce zlato sine ti? 2, Vojska je minula, ujetnikov iz ftilL Je^pa še ni. In tam se jim godi slabše, kot se j« to godilo kjerkoli med vojsko. Pri naših »zaveznikih« so in ti zavezniki ravnajo z njimi grje kakor ravna zver s svojim plenom. Ko bi bili mi civilisti, tako postopali z italijanskimi vojnimi ujetniki, kakor tam postopa civilno prebivalstvo nasproti našim ljudem! Le povejte vi, bivši vojni ujetniki matere Italije tam doma: Lakote bi bili umrli, če bi se vas ne usmilil stradajoči Jugoslovan in bi ne delil z vami svojega že itak borega grižljeja. Povedal sem nekaj misli, ki so mi prišle v glavo, ko nas g. urednik tako ostro prijemlje v svoje klešče. Res pa je: Odkar smo »pod Srbom« je nastopilo marsikaj slabšega, česar preje ni bilo. S tem pa nočemo reči: Zveza z Srbi je temu kriva. Trdno sem prepričan, da tega tudi nikdo ne misli ne. Odkod pa naj pride rešitev iz teh nadlog in težav? Iz Pariza? Od tam jo lahko čakamo do sodnjega dne popoldne. Iz zabavljanja proti državi? Kraljestvo ki je samo zoper se, bo razdejano, pa naj bo tudi Jugoslavija. Rešitev mora priti od nas samih in podpirati jo mora nadnaravna moč sv. vere. Več dela in manj zabavljanja, več ljubezni in manj sovraštva, več poštenosti in manj zahrbtnosti: to je naša rešitev. Vse troie: delo, ljubezen in poštenost pa je sad vere . -,, Z Gorenjskega. »Domovina« poroča: Po načrtu demokrata dr. Poljaka bodo razlaščena tudi cerkvena in samostanska veleposestva. To pa naše klerikalce neizrečeno boli, kajti s tem jim bodo odpadli najboljši viri njihovih Strankarskih dohodkov.« V resnici pa ta stvar drugače izgleda. Cerkvenih in samostanskih veleposestev na Slovenskem m veliko. Ni pa nam znan noben slučaj, da bi se dohodki teh posestev izrabljali ▼ »trankarsko politične namene. Tudi »e dohodki teh veleposestev ne morejo primerjati z dohodki verižnlkov, ki so večinoma v demokratsko-Iiberalni stranki. 6e boljše se pa godi upraviteljem pod sekvester postavljenih veleposestev, Ti upravitelji so Izključno Ie člani liberalne stranke. Ogromne dohodke imajo ti ljudje b skoraj nobenega dela. Onemogočeno jim je deHti dobrote tudi svojim pristašem. Kdo uprav-Ua veleposestva na Kokri, na Brodu pri rredosljih in tovarne v Medvodah? Tako-zvani »doktor atftator« hi Krenner ▼ Kranju se dobro masti ta. Gospodar pri riadi dr. M ar en pa mamo pazi, da ne uide h koritu nobena »klerikalna duša«. Koliko Časa bo U to še trajalo? AH nI nikogar od nale stranke v Ljublfanl, H tt malo po-gledal, kaj ee tfodi na Gorenjskem? Nafle pripomnimo, da je zgoraj omenjeni mkd-ster dr. Poljak padel. Ta slavni demokrat je ▼ zvezi z Židom Reksom h Stemota pri špiritu zaslužil milijone. In tekj mož It hotel izdelati agrarno reformo! j Vsaka hiša, v kateri /a kak Član Kmetske zveze, mora /meti „Domoljuba« kmetsko gUsilo. Tedenske novice. Jugoslavija. j Ali bo naša država podpisala mirov, no pogodbo? V mirovni pogodbi z Avstrijo je neka določba o varstvu narodnih in verskih manjšin, ki odločno sega v samostojnost naše države. Po tej določbi bo imela Italija vsak hip pravico vtikati ?e v naše notranje razmere in nastopiti pre(j zvezo narodov. Nasprotno pa za Italijo, kj bo imela pol milijona Jugoslovanov v svojih krempljih, ne veljajo določbe o narodnih manjšinah in bo delala z našimi ljudmi, kar se ji bo zljubilo, mi pa se U pritožiti ne bomo smeli. Ni gotovo, če bc hotela naša država podpisati tako mirov, no pogodbo. j Razbojniki ▼ vlaku. Na progi Vin-kovci—Brod se je v nekem kupeju dogodilo sledeče: Trgovec Filip Pešič je začutil v polspanju, da mu nekdo reže suknjo. V tem se je predramil in pognal za lopmom, ki mu je seveda hotel odnesti listnico z denarjem, toda lopov ga prestreže i nožem in izgine. Isti večer je okradel zliko-vec še tri potnike. Domače novice. d Rekvirirani zvonovL Ker se ie govorilo in pisalo, da leži v Gradcu in drugod v Avstriji te vse polno naših zvonov, se je ljubljanski škofijski ordinariat obrnil na tajnika za zunanje zadeve v Avstriji s prošnjo, naj ga isto obvesti, čc so v Avstriji v resnici ie zvonovi iz slovenskih pokrajin. Nato je prejel ordinariat od avstrijskega tajništva za zunanje zadeve, da v skladiščih rekviriranih zvonov ni nobenih zvonov iz slovenskih pokrajin. d Da ne bo nesporazumljenja. V notici »Kdo ne sme biti pri Kmetijski stranki« v it. 35 »Domoljuba« nismo mislili na g. Vinko Jamnika, umetnega mlinarja z Otiškega vrha pri Meži ob Dravi, kar je poznavalcu kranjskih političnih razmer itak jasno. Zborovanje Ea vrnitev ujetnikov se j« vriilo dne 8. t tn. ▼ dvorani Mestnega doma v Ljubljani ob obilni udeležbi. Sklicatelj g. Ivan Struna je v kratkem pojasnil položaj naših vojnih ujetnikov. Sprejela se Je resolucija, $ katero ee poživlja deželna vlada v Ljubljani io osrednja vlada v Bel« gradu, da se takof in z vso resnostjo poprime tega vpraianja, da se reši naše ljudi U suženjstva, Upoetavik se je akcija za vrnitev vojnih ujetnikov in sestavil provi-socičen odbor, Id »tete 26 tfanov in (iceri Struna Ivan, VUU Ivan, Kaiser Ignacij, Pehali« Ivan, Mam Franc. Kristan Val., Peirič Jotaf, Pocflotfar Jožef, M«gu«-.. .-••-- - z BLOK. Dne 27, t. m. jc prišlo aekaj zloglasnih oseb — bilo jih je menda do šest možakarjev — na Vel. Bloke, kjer so pili v gostilni prt Lipetn, Na večer so pri Štruklievcu vzeli skledo močnika, ga nekaj .pojedli, z ostankom so onesnažili križ, kateri stoji ob potu na VeL Bloke, a skledo so poveznili na streho križa. Po noči so pa vlomili v trgovino g. Jož. Lav-rlča v Novi vasi. Razbili so »taško«, odprli vrata, pogrnili suknjo po tleh, se seznli in izvrševali popolnoma nemoteno svojo obrt. »Pregledali« so vse, kakor se spodobi za take tiče, in marsikaj rekvirirali. Odnesli so štiri ženske obleke, 20 svilenih šerp, 30 rut, 400 usnjenih trakov za čevlje. 20 dvanajstoric nogavic, nekaj srajc ia 350 K denarja. Ko so vzeli med drugim še prt za kapelico lurške Matere Božje, namešali iz hudomušnosti suhe češpljc z deteljnitn semenom ln za nameček še s kimeljnom, so jo pebrali neznano kam. Škoda je 10 do 20 tisoč kron. — Pri g. Iv. Modicu so vzeli v nedeljo 4 moške obleke v vrednosti do 3000 K. Orožniki sicer pridno love tatove in (aiiče, pa je vDrašnu;e, če bodo sploh prišli na prava sled. Bila je v nedeljo velika veselica ia »fajn« ples •— pa je tudi »žsgcn« fajn in velika tatvina. O ja, ples ne prinese blagoslova! , / IZ SODRAŽICE IN ŽIMARIC. Po liberalnem časopisu Domovina se fe začela ostudna in pedia pisava preti raznim možem in pristašem Ljudske stranke, zlasti pa proti g. župnika. Ne bodemo odgovarjali posamezno na dopise v »Domovini«, ker vemo da tako umazano pisarjenje ztnorc le hudoben In zngrizen libcra'en človek, kateremu je pošel že ves čut dostojnosti in morale. Sploh so začeli zadnji čas sodraški demokrati, stari libcralci, jako pokonci glave nositi. S tem mis!ijot da so pristaše Ljudske stranke popolnoma izpodrinili iz. javnega delovanja. Res je, da so sc nekateri naši jim nasedli na limcince; seveda le potem hvalijo, l-.ar je pa zavednih, t! so jih ob pravem času spoznali in jim obrnili hrb':t. Smo pa povečini trdni in zvesti katoliški možje, in tc imenujejo ter psuiojo s far-škimi pcarepniki in Suštercijanci, Že več časa ce iz Sod ražice ce sliši nobenih gospodarskih novic, razen liberalnih novic. Pa tudi pri nas imamo marsikaj gospodarsko potrebnega, ker smo povečini kmctovalci in sc pečamo poleg krošnarije, katera je pa začcia pešati, edinc.le bolj s kmetijstvom. Zavedamo se, da je luni nam potreba marsikaj v splošnem izboljšati. Regulirati bi bilo treba vt.dn Bistrico. Začeti bi bilo Ircba v zgornjem koncu občine v Podkloncu; jrko zanemarjeno je v £smaricah; tukaj je ureditev Bistrice še najbolj potrebna in to bi se naredilo primerno z malimi stroški, zboljšanje pa bi biio velikanske vrednosti r.a pridobivanje boljše krme. S tem bi se napravil velik napredek v gospodarstvu. Ustanovila sc je tudi potrebna Kmetska zveza, katera ima nalogo, da ras kmetovalce ščiti pred drugimi stanovi, kateri nas hočejo naših pravic prikrajšati in nam po svojo za- konc narekovati. Kmetska zveza '«« da sc nam rctormirsjo postave tako, da bodo V ^.c^f^viS oblasti, zlasti od na-zastopnikov v Jugoslovanskem klubu, da s, mora šolski zakon kar najhitreje Preuredi in to v prilog kmetskem« stanu. Cemu b imeli samo učitelji ter razni okrajni nadzorniki vse pravice nad uašimi otroki, mi starši davkoplačevalci pa nobenih. Zahtevamo iole v verskem narodnem ter demokratskem duhu. ln to bode naloga in še mnogo, mnogo dniglh važnih in gospodarskih stvari. Zrtorej dragi mi stanovski tovariši, oklenila in združimo sel čas je, zadnji čas. Postimo mogfcče vsa osebna sovraštva, če hočemo, da bodemt res kal dosegli. Organizi-rajmo se; pristopite vsi dobro misleči možje in žene v Kmeiske zveze in to pod okriljem Ljudrke stranke. V slogi je moč, Pomagaj si 6»m in pcmorc ti Bog. KRKA PRI STIčNL Ko so šli žužemberiani z Orlovskega tabora v Št. Vidu, so jih nekateri gabrovski fantje prav grdo napadli kar na cesti kot tolovaji. Kaj pravite, Gabrovci, ali so taki iantje res Vam v čast? Ali niso taki divjaki 3ra:nr!a za vso Vašo vas, če mirnih Hudi ne pusliio na cceti pri miru? Tnkai na Krki so pa skoraj ccl popoldan kar čakali na iante iz šentviškega tabora. Vseh si niso upali napasti; šele ko so sc razhajali, so skočili nad posamezne. Kajne posebno junaško to ni! Pred sodnijo bodo nemara bolj ponižni. Drugi znani fantje so pa na cesti cunje smodili in s tem svojo »prismojeno« oliko kazali. Zakaj da fe Pnjžbarev ata zašel med take divjake, to !• vsem znano; ne moremo pa vedeti, da bi v tako družbo zašli tudi nekateri drugače pametni fantje, kakor so Zajcev, Rusov, Lo-betov, Udabov, Štojcv, Andrejkatov, Franc-kov, Sarjetov, Štajercev in še nekateri drugL Ce nekateri Iantje tako verno poslušajo take > može«, ki jih nikoli ni vidett v cerkvi, tokih lanlov lj::dje gotovo nikoli ne bodo obrajtall in taka »može« še manj! Dn bi orožniki Jn Ifudie I moli mir pred ponočnjaki, kaj pravite st; vM takih fantov, če bi orožnike vse pretepače k vojakom pobrali, nli bi bilo Vam to po vol i ali ne? Kateri fant ob nedeljah ne pride veš v cerke/, tok gotovo pride zvečer po navodilu- v gostilno na Videm, nato pa gre io na v.-s kvante pčt, saj se delati 'tnkim ne hubi veliko, spali so podnevi, ponoči pa r.e i7u?tijo počiva«! drugim, ki so podnevi ije Kdor je res trdo delal cel dan, od svita do -nrarfn, fokemu fantu se zvečer ne ljubi iti na vas kvante pet. Zato hodijo na vas samo pc-s'op;>5i, ki zjut-ai lahko do osmih spijo, — Gct.iod nadučilelj Samec In g. Borštuik, gotovo Vam n ue delajo ravno časti taki ponoč-■laki, pretepači in kvantnčil Tudi v nobeno trgovir.o ne bedo zato ljudje nič boli hodili, če se drn-iv.c pametna gospr.dinin zaganja v reči. lrl 1: T-1 n nn -r l! ..:--M IT. _! Y l__. * Vidu, k.er fe bilo na tisoče ljudi, nismo dišali nobene žal-b-;«ede, šele na Krki so ntj napor,kot tniovrli ob cesti!« In res, le spomnimo se, kai is je pred teti zgodilo z Reštovim taniom, z Ci umom, b šaretem... Ko bi po-ročrrakov rc bilo, bi vri ti lahko še danes živo 11, 7. p. h t Ig i dopisom nočemo nobenega, toda všeu nam pa tudi ni, da so nekateri že ,, Vir?,tJ3T-'r,v drugih mož in žensk v narodnih nošah. Sedai se zbiramo, da jo mahnemo na Koroško v Dobri u vos. Tudi za birmo se pri- Sravljamo, da primerno pozdravimo knezo-kofa. Zadnje čase se sliši tukaj nekaj o ustanovitvi Sokolov; mi smo zelo radovedni, kako veliko armado bodo spravili skupaj in kdo pojde k njim. Fant e, vsi pod našo zastavo, ne dajte se motiti od nikogar, ogitlrajte vsi za našo krščansko misel. IZ GRADIŠČA PRI BRDU. »Domoljub« je že na kratko omenil naše nove bronaste zvonove, ki so prvi po vojski sploh prišli v zvonik naše lepe podružnice sv. Marjete. Zvonovi tehtajo večji 397 kg, a manjši 245 kg. Oba zvona staneta skupaj 11.906 K. To veliko svoto je zbrala po večini skupaj vas Gradišče. Požrtvovalnost vasčanov je bila prav velika. Saj so dali po 700 in 600 K. Z več.imi so tekmovali fantje in zlasti dekleta, ki so darovale vse svoje prihranke. Tudi otroci niso zaostajali. Za to požrtvovalnost se podpisana ključaria svojim sovaščanom in vsem darovalcem prav srčno zahvaljujeva. Zahvala gre tudi našemu g. kanoniku in dekana za lepo cerkveno slovesnost ob priliki letošnjega žegnanja. Posebna zahvala še brdskemu g. župniku zlasti 7.a bodrilne besede podpisanima, da uista obupala do cilja naprave novih dveh zvonov, — Josip Pestator in Jurij Burja, ključarja, ST, Vid na Dolenjskem. Preieli smo: V »Domoljubu« št. 34 je ošvl-gala neka mladenka Iz fit. Vida železničarje kot rdečkarie. Če se že hoče nežni spol vtikati v politiko, naj se prej dobro Informira, potem bo tudi ta mladenka zvedela, da ibi ona danes ne čitala »Domoljuba« če bi železničarji »rdečkarji« bili. Rešili so ravno železničarji domovino. Res je, da sta dva žeteznl-caria mišljenja »rdečkarjev«, oba dva pa sta obenem naročena ravno na »Domoljub«. Ostali železničarji pa so naročeni na »Slovenca«, bvetovah bi oni mladenki, naj pusti ljudi, ki so s svojim poštenim In vstrajnim delom že pokazali, kako draga jim {e domovina, kako cenijo moralo, pri miru (d obrne svojo nost rajši na nemoralo in pijančevanje, n«j potrudil ustanoviti kat. žnsko organizacijo Li bi povzdignila potem tudi tako nizko nadS moralo. Ako pa misli ona mladenka, da «« mora v časopisu pri vsakem dopisu zaletava« v kogat naj oivlgp vojne dobičkarje, katerih po število. ioia tort Vid VITANJE. Dne 31. avgusta sta se vršila pri nas dvs dobro obiskana shoda Jugoslovanska Strokovno Zveze in Kmetske Zveze po obeh sv. opr«. vilih predpoldne v cerkveni hišL Oba shodi je otvoril g. Ferdinand Poprask ter dal be-sedo okrožnemu tajniku J. S. Z. g. Vekoslavs Zajcn, ki je obširno razvijal program obeh or* ganizacij. Odkril Je hinavske nazore rdečkar. |ev in liberalcev, ki vedno spreminjajo svoja imena, ter odločno svaril pred takimi strankami. Nato Je v zelo poučnih besedah še na. vduševal g. kaplan vse navzoče, da se naj vsa organizira v teh organizacijah ter zaključil lepo uspeli shod, nakar je takoj pristopilo 151 članov k obema organizacijama. Dne 18. avgusta je bil Imenovan znani delavski in mladinski organizator g. Vekoslav Zaje delavskim tajnikom J. S JL za vso Slo. veniio. Poverjena mn je naloga, da prireja shode, ustanavlja nove skupine, vrši revizije, raziskuje delavske razmere ter posreduje u delavstvo pri vaeh mcrodajnlh krogih in pri vladnih organih. Opozarja se vse župnije, občine ln naše somišljenike, da se takoj obr-nejo osebno ali pismeno na omenjeno tajništvo za nasvete, da se čimprej vse porsodl ustanovijo naše prepotrebne organizacije J, S. Z. Vsa pisma pošiljaje le na naslov: Okrožno tajništvo Jugoslovanske Strokovne Zvez« za Slovenijo v Velenju. Želimo obilo uspeha ln božjega blagoslova v tem težavnem pjkllca, IZ TRŽIŠČA. V nedeljo 24. avgusta je imela lakozvana Samostojna kmetijska stranka svoj shod r ta-kajšnji šoli. Načclovali so shodu sami prijatelji našega kmeta. Za shod je namreč aijltfral ea trgovec s svojimi plakati. Predsedoval jc shodu gostilničar. Kot govornika pa sta nastopila g. veleposestnik Zupančič iz Rakovnika in pa g. mesar Majccn iz St. Janža. Res sami "kmet-Je«, kot pričajo njihovi poklici, pa tudi sami prijatelji kmetov, kot so se izrazili po svoilh govornikih. Toda kljub temu, čeprav so govorili o svojem prijateljstvu do kmetov, pa so nekateri kmetje vseeno dvomili, če le to prijateljstvo resnično. To pa zato, ker so vsi ti pri zadnjih volitvah boli ali manj agitirall za bivšo liberalno stranko in to kljub temu, čeprav so poslanci t« stranke 3 leta pre'e v deželnem zboru samem napadli poslance Ljudske stranke, da preveo za kmeta delnjo, dn le njega varujejo (prote-žirajo]. Zato pa mislijo nekateri, da bi ti mo? • že takrat pokazali svojo ljubezen do kmeta, če bi jo imeli, in bi ne agitirali za meščansko liberalno stranko. V tej misli jih pa potrpi« sledeče: Ce bi bilo tem možem kaj za kmetsko blagostenje in za kmetsko moč, bi se oklenili kmetskih zvez. ki so bile že preje ustanovljene in bi v teh kmetskih svezah, v katerih načelujejo kmetje delovali za kmetsko korist. Ker so pa ustanovili šc eno kmetsko zvezo — Kmetsko stranko imenovano — ki _hoc« Kmetski zvezi nasprotovati, pa s tem sami dokazujejo, da jim ni za kmeta, ampak za nekoga drugega. Oni namreč dobro vedo, aa i« resničen pregovor: Kjer se prepirata dva, trem dobiček ima. In kdo Je Usti, ki bo Imel dobiček, če se bodo kmetje med seboj prepirali r. To so v prvi vrsti trgovci, gostilničarji, mesarji in tem podobni. . , „. „_ Tako so nekateri mislili. V teh mislih pa so še potrdile posamezne trditve g. mesaria Majcna, ki je hotel takol v začetka govora napadati Ljudsko stranko, pa se mu to nina-kor ni posrečilo. To pa zato ne, ker je mesto stranke napadal le šušteršiča, katerega j« stranka sama — brez liberalne pomoči odslovila. Pa to bodi le mimogrede omemeno. Bolj važen pa je drugi napad na naše poslance, v tem se bolj kaže njegova ljubezen do kmeta-Napadel ie namreč poslance Ljudske stranke, 'zakaj so se združili z radikale!, z nasprotnim ; kmeta, in zakaj ne z našimi Jugoslovanskimi demokrati (liberalci). Ml moremo na to odgovoriti; Gosp. Majcen, nikakor nI res, da so se naši poslanci združili z radikalci in zato tudi ni res, da so se zdruiill z nasprotniki kmeta, pač pa bi bilo res, da bi se združili z nasprotniki kmeta, če bi s združili, kakor vi hočete z liberalno stranko; saj le poslanci te stranke so • nekoč Izrazili, da Jim ni po volji, če se 7,a kmeta preveč dela. Bilo fe to v kranjskem deželnem zboru leta 1910. Dalje se kaže govornikovn ljubezen do kmeta vtrditve, da je vse draginje kriva le carina. Res je, g. govornik, da fc nekoliko tudi carina kriva velike draginje. Zato so pa tudi ua8i poslanci — kot vam mora biti znano — nastopili proti nfei. Ni pa res, da bi bila carina glavni vzrok draginje. Glavni vzrok draginje so trgovca Teh pa seveda vi nočete omenjati, ker jih fc vseeno bolj ljubite, kot kraeta, ja tako ljubite, da boste motfoče že sedaj, ko sem vam to povedal, tajili, d« bi bila navedeno res, da bi trgovci blago drjsli, O jc, pa [e res to g. Majceni Kajti če bi to no ki.o rc3, kako si pa ▼i razlagate, da so n. r. \ vžigalice v enem kraja naše sodnlje SO v drugem pa ob lste:r< času 60 vin. Torci še enkrat dražje. Temu pač ni krivi carina. Vidite, kakor pa dalajo trgovci ta ca« vrsic blagom, tako delajo pi t-rdi z druge vrste blagom, kot mi po člaverko sklc-pamo. Dovolite g. Majcen, da šc n<-k-j; omenim iz vc^eg^ govcra. Rekli ste, da so sedaj prešiči i i pa meada živina tako poceni, ca kmet ftc more vei shajati. Prizram to. Prurfm tudi, da bo treba temu otloonioci. Toda vi tui morate pa to priznati, da mora biti tudi me*o po mer.-rjih boli poceni, če az |e živina pocenila. Toliko o shodu. — Kr-.tiic, kij pu vi pravite sn lol — Vsem tem. ki r*3 hočejo zvabiti v Neodvisno kmeUko strank?, kličemo: naj-prv< r.pni dejansko no tiari', a svojo ljubezen. Potem pa zopet pridite. Dokler pa tejja nc storite, pa ostanemo ml v Kmetski zvezi. Sajvestekcio. RIBNICA. Shod jc Imela preteklo ncdel'o nnša Kmet-Ica Zveza. Razpravljalo se jc posebno o do-fcodarnkcm davku, katerega so že začeli ra- • biti. Pretresala se je misel ustanovitve ncku- j povalrc in prodajalce zadruge, ki jc posebno | glede živine laGčco ugajalo. Poslanec Sku'1 ;c ! poročal o regulaciji Pistricc In Ribnice, kar , sc je na to takoj vzelo v načrt po nadhor.H-snrju Si'k I c i j. ki (c v spremstvu postarvi fikulfa, ogledal si vse vodovfc v ribniški, so-dražkl in loškepolaški dolin*. Zmanjšanje po-voduji bi vsem prineslo nllijcr.e. Člani prbto-pojo vedno Kmetski zvezi, ki pridno dela. SV. KRIŽ FR! KOSTANJEVICI. Krko bi bil rad lep Jože Kodrič, trgovec In gostilničar v Sv. Križu, M je med vojno tnko obogatel, da Ima sedaj tri hiše. Želi namreč, j da bi »Domoljub« izjavil, da on, namreč Jože ! Kodrič — ne Ivan, kakor ce sedaj podpisuje — očividno je tista veselica 19. avgusta, pogoreli kozolec in načelništvo gasilnega društva, za Kozolec je po nesreči zažgal Mirko Mnl-narič, uadučfteljev sfn Ic Sv. Križa, ki se uči za učitelja, star 16 let, torej preccj velik deček, ki fe bil tudi takrat na veceKci in bi žo lahko vedel, daje nevarno spuščati rakete v bližini kozolca, Zažgal (e z raketami, ki jih fe izpuščal povodom vcsc'.ic3 med 9. in pol IC. uro zvečer, torej pri ali cclo med veselico. Sedaj se nahaja v sodnljski preiskavi; če bo sod-nij: La preiskava dognela drugače, bomo radi izjavili, kakor želi Jože nc Ivan Kodrič. Načelstvo samoobsebi preneha, če načelnik umrje; drugače te taka čast odiori na društvenih, občnih zborih. Jožeta Kodrič prosimo, naj odgovori: katerega dne in mcseca v letu 1914. je bil sklfcr.t občni r.bor na katerem je odložil načelstvo? Kdi je bil njegov na;Jci-nik; kako je to, da so vel Ijudfe imeli nle«4i ti načelnika; kako t.\ ('s ga je občinski olb^r pri zadnji šefi r.ei*cs ivgast« t. I. klic?! odgovor in da jc irorrl vso zadevo gasilnega društva ;•». Alofsrju (.'olarič? STARA LOKA. 31. avgusta je vzel slovo od nas naš g. kaplan Iv. Frančič. Kako fe bil gospod splošno priljubljen so pričale mnoge solze ob slovesu. In res, on je bil duša vseran življenju, bodisi v cerkvi ali zunaj. Pogretala ga bo cerkev, Mariiice družbe laDtov, deklet, naraščaja, otroški vrtec, pogrešala ga bo izobraževalno društvo, novo vstali Orli, ur&nilnica — dasi so bile uradne ure dvakrat na teden. on (e postregel vsako uro, če [e kdo prišel. Prošli smo iz najbolj težkih časov vojske, ln veselili smo se, da sc naše življenje pričenja z novim delom. Kako krasne načrte ie Imel zasnovane za bodočnost — pa prišlo fe drngače. Vzeti je moral slovo. In iti ra ukazom v daljnje Stopiče. Srečni sc, <)a jim e Bog naklonil tako vrlega gospoda, ki naj g-) ljubilo, kot smo ga ljubili Gorrnjcl iz vse dože. — Vam pa, blagi gospod, kličemo: Bog Vam povrni vso skrb, vse delo, vso ljubezen slednjemu. Vaš spomin bo živel ▼ naših srcih. Bog na| da Vam obilno božjega blagoslova v Vašem novem vinogradu Gospoda. — Staroločani. E r katero se fe zadnje čase !c malo brigal in pa ustanovitev kon uma teko vplivalo nanj, da že več nc ve ali mu fe ime Jožo c'i Ivan; na iopravku fc namreč podpisan I-^jii T-Jadrič, :aicrega po ni v Sv. Križu, da U fc1! irijcvec ' In posestnik, — torej ^Domaijab« n-»l i -'avl, da on nI otvoril šeste gostilne, r.Ufak da fe peto prevzel, da je pri vesclici le n«ki deček o neprevidnosti kozolec zažgal in da je on že 1914. odložil načelništvo gasilnega društva. Jože — ne Ivan Kodrič bi rad zlorabil R 19. tisk. zak., da bi zakril svoje »demokratično« delo, ki pač ni bilo nobenemu v blagor. Mi nočemo nikomur delati krivicc: zato iz;av-Ijamoi V Sv. Križu fe Jože — ne Ivan Kodrič a dan 10. avgusta 1919 s tiskanimi vabili va-k otvoritvi svoje gos'£lne. Njemu bi že moralo biti znano, da se gostilna ne prevzame kar tako, ampak, da podeljuje koncesije politična oblast na osebo. Ta gostilna je šesta, Naštejmo; Alojzij Colarič — ena, Franc Kerin — dve: Marija-Karol Kerin — tri; Andrej-Urša Stritar — štiri; Janez Horvat (hiša, kjer se toči vino "n gostom postreže z jedjo se v ljudskem govorjenju Imenuje gostilna) — torej pet; Jože — 'ne Ivan Kodrič — šest. Jc prav ali ni? IZ ŠT. JERNEJA. Ti pa znata! Kdo pa? Naši št. jernejskl ■,'ec.ckraterji ali na novo uatanovlfena Kmetska ctranka. V nedeljo 31. m. m. so imeli shod pri -l Rcclfu. Že teden dni pred so vabili na vseh koncih In voglih na ta shod. Kar je pa najbolj zanimivo, češ to bode pa vleklo, je pa to, dr. so na lepake dali naslikati konje, govedo, piv.šiče in kuretnino, češ to srno ja kmetje. Tako ;e res tudi neših par pristašev šlo na shod z mislijo, to bode morda pa res kaj gospodarskega. Ali, oi čudo, v odboru te stranke eo sami št. jernejskl in okoliški kapitalisti in magnatl ali po domače povedano stari liberalci. Govoril Jc neki g. Zupančič, katerega poznajo naši kmetje izza konjske klasifikacije. Kaj so govorili, ni vredno omenjati, program njih predobro poznamo, ki se glasi: z farjem proč, zadružništvo preprečiti itd., posebno tr- Sovcc bode neše dobro uspevajoče konsumno ruštvo. Eden se fc cclo izrazil: kmelu bodo nam kmetje zopet tlako delali, to bode imenitno, kaj ne. Ali ?ato bodeč o pa že mi kmetje poskrbeli pri prihodnjih volitvah, da prekrižamo vam vaše račune. Intercj/. pri tej stranki morejo imeti samo liberalni trgovci in kapitalisti. Ravno isti dan fe imela tuJi naša Kmetska zveza shod v društ/cni dvciaui, kjer jc g. dr. Mohorič iz Ljubljane v prav poljudnih besedah razložil program V, L, S, in pomen Kmetske zveze, Mi kmetje, ki smo v resnici kmetje, se dobro zavedamo da le v zadružništvu in organizacij je naša rešitev. Veliko je nas že v Kmetski zvezf, ampak vsi do zadnrj-ga, ki sc zavedate svojega stana, v Kmetsko zvezo! Torej naj ne bo več daleč čas, ko nastopimo vsi kot eden: teko zahteva 89 % ljudstva v naši državi in tako mora biti, pa nič drugače. Po končanem shodu smo stavili še sledeče resolucije: 1. Odprite nam meje za govejo živino, za mlade prašičke in mlade konje, 2, Zima fe tu, preskrbele nam potrebne obleke In usnja po primernih cenah. 2elimo zopet v kratkem kaj podučnega in lepega. NOVA ŠTIFTA. Na Mali Šmaren fe ta vsako leto velik cerkven ahod pobožnih romaijev; letos pa se vršil po opravljeni cerkveni pobožnosti ve* k shod deklet in žena, kateremu fe prisostvovala množica fantov in mož. Pod starodavnimi lipami smo zborovali. Zborovanje je otvoril poslanec Skulj. »S svojim delom v gospodarstvu in svojim razumevanjem ob važnem trenutka dela za Jugoslavijo je naše ženstvo zasledilo, da se ga dvigne v javnost, vpošteva pri vseh delih v prospeh nove domovine.« 2a kratkim jedrnatim govorom gosp. poslanca se je vršilo zborovanje pod predsedstvom gdč. učiteljice Ambrožič, Visoko-šolec g. Malešič dviga pogum ženstva za organizacijsko delo z obljubo sodelovanja cele-va kat. dijaštva. Glavni govornik g. prof. Slazovec je poljudno orisal pomen in korist ženskih organizacij. Gosp. P, Benvenut slika delo organizacii na podlagi krščanstva. Vrstili so se še drugi govorniki ob živahnem zasledovanju mnogoštevilne množice ribniške tare, sodiaške, dolenjevaške. Loškega potoka, Sv. Gregorja, Strug, Gore in drugod, Sodra-škl Orel je z zastavo obkrožal okinčan oder. S shodom so bile udeleženke vrlo zadovoljne; sklenilo se je prirediti vsako leto pri Novi Štiiti shod deklet ln žena; letos pa se je položil temeljni načrt, podrobno delo sledi ▼ zimskem času, drugo leto bo račun dela in novi načrti. Živahen pokret našega ženstva je Izredno razveseljiv in obeta biti plodonosen. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3l'/o brez kakega odbitka. !M ure M MiiHjft l. popoldne. Gicj fnserat! Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja*" (Dalje.) XVIII. Velika noč je bila blizu, na taborskih obronkih so cvetele bele in rumene cvetlice in so pele ptičice kakor bi na tem božjem svetu nikjer ne bilo ravsa in kavsa, marveč bi po-vsodi sijalo samo solnce, povsodi vladal mir kakor v nebesih tako na zemlji. Še so stale vislice ob vznožju Taborja kot strašno znamenje, kako se zna maščevati luteranski sodnik. Krokar, ki je še vedno gori idel, z repom majal in s peroti fofotal, se je zdel kakor zli duh, ki onečaščuje zlati majnik. Kakor povsodi, je tudi v Štajru cvetel majnik, ioda katoličanom je kazal žalostno lice. Nasproti pa se je z najlepšimi nadami in obljubami smehljal luteranom. Kako bi se ne? Saj je luteranom šlo žito v klasje: po štajerskih, nekdaj katoliških cerkvah se je kar trlo zidarjev, kamnosekov, kiparjev in slikarjev, ki so prenavljali in popravljali katoliške cerkve ter jih spreminjali v luteranske. : >--..rt««i.l JUCMC-■ t -,l»r * ll»9U| tj it niaefiu -ti .r.fi'! .mnn i -n a 0» »-.Mil jr-fjfr • • '.«;» r >i~ fjii^i ."tu .. »»«'*siro» :t »»rti« V4UIRU> • ;» -tjunii - .njur: • r— rrcjea i >m."ii .'imi r->- n.v.n i . * ••• e • r ■•J-t . l nrif U+. jt r * > s-, jih -MriMMl v-arttiv. - - * --s* . • —--i - ...» .. ^ g; J> rut r t -udav >- .2 a ' -V A- 'rr H .ti -Atu-je J. *i. »■ 9t* -r » e- e nr n ii.vs v*or"i ■ ^ vr-r^- ' -% s --—.'.»<•-, . K h X, • — - Ji vcv- Ui Leecta. c - '">• ■ ne »rti - ■-*.- aa. tur e 3» Irt t- . IbA«iM>n ii uc r-»oufc -a. 4. irdi * V J* » _ t .-—31 UU —«-■;" 1 > ' -i.. ■-: ' VITI BUa »«£ n • im •• OTta»ear» v «"»rj» •» * rmnvm Ttnantanr »\r—w< » »J H&JL rt*. »ffttrrrm omft^i a i jz^i xaai< a> rv»/ n^tt-burj* Sik. t^seaa » Tin r-jDar. rivaotti. mr-^m, [rt. ic. smi _ a nn bl x a. n rrtvix, fi4> -TT o iua. »s acireai tndtea. t i * jo«? irtc aurt m — 1 Mit . ' JCBT 1 I » •— ■ ..f' ** «* -r.usirrt " * ranim uuu x * icnm. 3 frrnun. tr>uj -r-v s .et_ 'im »• »ucii 1 i 1u-4c .ni va. lur.tte jusut—a na> - n f/^ui-t-aa t:«* ara. :a. -ca vi " « n..- "3 f---.~-.m~-. rrr: -jituj »j i : -r - ----- , ^ rJtEie. "a. ^n a». v«—t: 'ic*. » - :4rn«3ui ir* a fctie, ^v^. • ta u- n ji, -- m 3h4u»» ' trv T« tam »ucvj: vrjaa M- b jam a v :t«au, T»14 ' J Uiitt « 7TV »vier: r—.m l»> fea ttur ua n BT.R|| j| prv su »Trn, c. ta ia - arj. ii« aenti ■ i_c» a ns Tac. tu. »tCfT^o, i a-ai ; i--ct4 z TBl 3 n M sn • -i ia :-ir«, trn. t« nacfi« , i -r* tc it. | rjii icrta »it 77S • * » n,::-..tr: a 83. it M —■ ■■ —mi -tr-' » Kaei ia to srilK a o ■rt« te imetaam*- ♦a —■■Wi.i aac »tt na. —HM iatrit B* « = ^ji ■ar * i jer—- caai 1 u rr-sr -jbc i-.-«. =-ta ^ M •« c-r a kb"jb» xata s '■•'1 M ki . _ - fi tt' . rm lk •P1'® n "JC ^ ---1 rins nr- 71 u;i it r>it» "t 33T(»s" "rzrm-113 r.rir~rc- • -- -ar-itta irzis&rmat T. - -: t - « tre nt sr—E-r TV— kx 1 Mil" T.th ■ -lit. i - .!t -- L s. c. y—~ - T. ia *t - g rr ta 3ra» iamrni . t_ t.ar.T^r- t^r»io. sai lit j. v jar tr-i ir.Eac«-.i t T! - ' !t s a ira S '»J « - iKKrvtf- ■ —SJ» rai «a «t\2 . -. — tt-Siu; mE ji (n'"i "-i ru- . _ - -ztdtd.il oč ttrs- ■as vi*IUB imw n « mi -u,- mu r-icu. __t >3__ er-». «aa voa r i 111 — tibiia P* na« n uši ^rn * r^—i jb »rt.-; • • '•rči » 3 -»r r 3a JM-rr:. c i rti rr-'t;-.3 r>ttj -,-itu -ur.;—~.i ir: : ° * —- i vejica • * it=r•: tt, .ti - 5 : • .3« Ba "----J------ «•*■ r.k.: • ; JJ: - tajtet. " ••— .1 rJ« TH -mm 3 :"•!;!» /VI Tf«I xtr_ "• . it.dti r.-.—a . „ . ^-:rt. J-: n u .-n« t f 7S* ii »t a jtarttn i \ r» ' * -it tnjeatt. 1 K;- .. ,. » j, Tsca-i. «: :t * -"""—V, - > - . -,-M-.;-Tn. 1- " *-{ : •« --nt juaiicmi. it « ."'-"s-: T .: ;-i>;\f' --- j i -'—-':1 ta — - „.i r. :>: t.rrr* TV,U i:u t.: ."t-oja r^i-tn^j. --—'t--' - r7_;» w ' i .1 ? -'ti:;*. -C -1-" " -tr ia ♦'.ta n 7ias>«dBSa. ' M trt . s .r. ir s*::!« Mfww " ; 1 Vi s- -- — "acii ar."* rscrr. : n . rr^tt 3 •• •> -"•» 9 STO« " " _.,), Cna :■■• I »..t. -a ,'i: M .1 L "..'-Za 3 » ■ -> . • .• < f anN'i ,rw>i i, t «t iiiafii«^.- - Mljala v kužni kraj, da pride kuga sem, da junrja Samson —« Pridigar ja prekinil, kajti na trgu so s« )ala množice pregibati in premikati, kakor »a sgaae morski polip, če ga oprasne spodnji del ladje. Na tribuni je vstal stotnik Henrik, »pasal «i je meč in |e zaklical na glas: »Tega ne poslušam vef,« Tisoč in tisoč 0ii 86 16 0,fl° PaP'(Dalje.)__ Za naše gospodinje. Vkuhavanje sadja. Gospodinja se trudi, da bi napolnila popolnoma posode s kuhanim sadjem, a navadno se je stisnil •ad, ko se je sterilizirala steklcnica in nad sadjem plava sok. Kaj tacega se vidi celo na gospodinjskih razstavah. Da bodo steklenice polne, delaj tako: koščičasto sadje razpokaj, velike kose razpolovi ali razče-trti, hruške olupi. Drobne hruške se kuhajo kar cele. Delati je treba hitro, da nc počmi sad. Kuhaj sladkorno raztopino 15 minut, (500 gr. sladkorja na liter vode) de-ni vanj že pripravljen sad, kuhaj dokler ni skoraj mehko, poberi lepo s pcnjarico in devaj rahloma v skledo, kjer naj sc ohladi. Ravno to, da deva vsaka gospodinja vroč sad kar v steklenko, je krivo, da je posoda skoraj prazna, ker se skrči sadje kadar se ohladi; če pa stoji v skledi mu to nič ne škoduje, samo pokriti ga je treba s perga-mentom. Šele kadar je ves sad kuhan in ohlajen, začni z napolnjevanjem. Na pal-čico naveži majhno žlico in vpogni jo tako, da bo stalo zajemalo poševno. Prinii steklenko z levico, z desnico nadevaj z žlico sad vanjo, kos poleg kosa, prav na gosto in potrkaj večkrat z žlico ob steklenkino dno, da zleze sad bolj vkup. Za prst prostora pod grlom pusti praznega. Nato nalivaj vrh sadu 6ladkornico. Pri tem drži posodo poševno v levici in zlivaj z desnico, bolj iz visokega, v tenkem in počasnem curku. Tako žene curek zrak vun in zalije enakomerno sadje. Nalij toliko, da pokrije ravno sadje, obriši rob s čistim prtrčem, deni gumijev obroč nanj, pokrij in pritisni s pritiskalko in postavi v lonec za kuhanje, Steklenke naj vro približno detet minut, sad v glinasti posodi se mora kuhati 15—20 minut. Ko je kuhano, poglej ali je vse polno, čc ni, nadeni iz ene posode v druge in prevrej še enkrat. Ko se je ohladilo, spravi na temnem in hladnem prostoru. Sadje, ki stoji na omarah v sobi da svetlem, se pokvari rado, zavij ga saj v zamolkel papir. Ako je kuhano sadje dobro zaprto in prav pokrito, se drži dolgo in je pravi zaklad v hiši, zu b">lre in zdrave, posebno zdaj ko ni mesa in primanjkuje zabele. Gobove pečene bodle. Suhih gob namoči zvečer, skuhaj drugo jutro, sesekljaj, zagneti z žlico v gobe zmečkanega krom- pirja in jačjega nadomestka, naredi ploščate cudle in opeči jih na obeh straneh. Od-tedek od kuhanih gob posoli in zgosti z moko. Malo masti poboljša pač okus, ni neobhodno potrebno. Odccdck porabiš lahko za juho, če narediš bolj gosto zu omako. Gobe z ječmenovo hašo in cvetnim zeljem. Namoči zvečer ječmenovo kašo in posebej namoči gobe. Zjutraj pristavi ječmen. Kadat je čas skuhaj gobe in cvetno zelje. Z odntkem zalij ječmen. Zabeli ga s smetano ali s slanino in vmešaj vanj gobe kadar je že kuhan. Cvetno zelje razkuhaj v globoko skledo in zlij ječmen nanj. — Lahko se kuha pa tudi vse skupaj. Gobe s krompirjem na fivabski način. Dobre gobe namoči zvečer na mrzli vodi, oplakni zjutraj in pristavi brez vj|4iiiuiii.uii kemično tehnično industrijo Dunaj IX. LlechCensteinstrasse 20. Tovarni i Dunai-Ss-no 6327 ter cPriporočamo kolinsko kavino primes v korist oBmejnim tSicvene -•K - ^^cf^mmm^ Kupujem po na. višji dnevni ceni ■ Impo volno ■ ©d živ h ovac. — .-'ibae = Cntanen, VUBjanora. lile it i ride~, izkušen hlapec h konična aa graščico i.a Goreo;s*em. Dobri pogol. Potrebna so priporočila s spriterall, — Naslov v upravništvu pod št 5.219 josip Janko seda ca ktni nasproti (ara* cerkva. prej pnmsrij v Gorici z« notr. in otroške bolezni, zdaj v Ljubljani Breg It. 10^ »prej od 10,—12. in 8.-4. ure. Mlinska sita (pajtlje) u moko vseh vrst sa dob« v trgovini t OADLŽ Liobljaca. Kolodvorska uliea it, K nasproti Tlšierjeve gostilna, Lepo n jopol^cma zdravo - - - brinje - - - Ima na ra7po'cpo vcfjo cnoiino domača tvrdka Kmei & Co, Ljubljana, barijaTarazlje cesta S. ARVA ia cblcVo e zopet dcšls čim, modra, sita, ru-JaTa. zcie:.a. redeča ic i ia t zavitkih po 80 vin. Razpo';lja sc ' o ;ioitt in fce vsakemu naročila prideoe slov. li&rodilo. — Kari Loibser, Cel)«. Mm ia i i u kubinjake cj-eve, postfclj«, apc-dnj« in vrbnj« modroce. umivalnike, vsakovrstne cmare, miz« ln fctcle iz trdegu ln mehkega lesa, priporočata Brsta Sever, mioga pohištva in tapetaiška delavnica. i.jnoi aca, iiel.zej. Vabimo na ogledi Lor suhe gobe, lastna sema, jabolka, t;tal Itd. kupjje po najvišji ceni trgovina pri „Škofa" v Li>ijL Trgovina Marija Rogelj, —l Ljoblj: r a, Sv. Petra cesta Stev. IS, s—■ priporoča srojo bogato zalogo wmm H Cflrja, modre tkanine, ca J ga, volnenega blaga, lje robcev, barhenta, nogavic, svil«, sukanca in drobnarij«. Primešaj ,Mastin' krmi. Zato se uporabljajo nadomestna sredstva ca krmila. L>a to krmo živina, perutnina do bi o prebavi in popolnoma izkoristi, Daj M primeša 2 krat na teden krmi. ena pest polna Uarfia" 10 j® dr. pL Trnk6cxy-a retUlni praiek. »USilll Paket velja SE, 5paketov K 17-50 poštnin« prosto. S paketov zadostuj« za S mesece ta enega vola, kravo ali prašič«, da m rr«d-Dobiva m pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnk6czy traven rotovla v LJubljani. Mastin J« bil odlikovan t najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu ia Rimu. Na tisoč« kmetovalcev hvali ln rabi .Mastin". Pravo ioHo domače aille is pran)« 1 kg K 1 *«boK«k _,______ okoli S', kg Iraško E M*-, K 30--. Kresa aa brit)« poUlf. p« ponetf« tmctUiTiSSik~£~^, zarod ca ekspert l ducat K (O-. M. JONKER, Zagreb It 1, Patrfnjsk* S. Z narotUom m procJ poslati tudi roiovieo zn«U». Toalttno milo po daeralfe caaak AUo i« brili« K »-. 1 kg miši - podgane stenice-ttnrkl ia tm golazen mora pogrniti ako porabljale noji najbolje preizkušena m sploiao hvaljena sredstvi koti proti poljskim mifias K f"—, za podgane ia mili K 6—; ta ičnrk« K 6—; posebno močna tinktura ta stenic« K 6-—; uničevalec aoljtt K —: priiek proti mrčesom K 3-— is 6-—; »arflo proti nlea pri HtKiah K 3—j mazilo ta ali pri ti nai K 3—, pralek n ti f obleki ia perila K 3—: tinktnrs proti sariaaa aa sadja la na z t leni« dJ (uničeval«« rastlin) K 3—j pralek proti sarartfaas K 3—. Poiilja po povzetje Zavod za ekspert M. Jnnker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. Me lase rezane in mešane kupuj« v vsaki mcoilni po nai rti j 1 ceni Matija Podkrajiak brivec, Ljobljana, Sv. Petra caata 32. eiii8iii stresfla opeka najbolj trpein« vrat« s« dobi pri tvrdkl loan Jelačin, Lloblfana Emonska cesta 2. 4m Ruoerte s iinno, pismo, rocune itd. Izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v LJubljani. za ročni ln vratilni pogen, rratila (gepelnl), i s tilniki, hijeni, slamorvralc« za pogon e roko in sila sadne ln vlnsk? stiskalnice, sadni milni, brtoparllnlkJ, stiskalo c« ra seno in ■^mmbbbobb drugi poljedelski stroji so redno v veliki Izberi v zalogi. Franc Hitti, Ljubljana, Martinova cesta Stev. 2. Edina zalega poljedelskih strojev tovarne Umrath & Comp. LJUDSKA F050JILNI01I v Ljubljani, ▼ lastnem domu Miklošičeva cesta št. S obrestuje hranilne vlo&e po čistih 3°|, Ljudska posojilnica v Ljubljani ja največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad i milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji podi neposrednim držnvnim nadzorstvom. r C ■ T- T-." . o, • - - ---- ---T-^a-Ml- f i \»r . SUst i Izdaja konzorcij 1» »Domoljube«. Odgovorni urednik Anton Sugnfk v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.