Cervs 1 Din VECERNIK Uredništvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. II / l eleion uredništva 2440, uprave 24S& Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja mesečno prejeman v upravi ali po požti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din Oglasi po ceniku > Oolase sorejema tudi oglasni oddelek „Jutra'* v Ljubljani t Poštni čekovni račun St. 11.409 9i JUTRA Sla te Immu immk KONFERENCA jns v skoplju. V Skolju je bila te dni konferenca JNS za vardarsko banovino. Iz Beograda so Prispeli na konferenco bivši ministri dr. K°sta Kumanudi. dr. Ignatije Stefanovič 1,1 Viisa Jovanovič. Z njimi so prispeli f,idi nekateri senatorji z jVlilutinom Dra-SOvičem na čelu. Po konferenci se je ’2daIo sporočilo javnosti, v katerem se ttovdarja. da so se zbrali delegati iz var-oarske banovine v svrho poživljenja dejavnosti JNS. Ob tej priliki so se izdale osebe, ki naj poživijo ter izvedejo 0rKanizacije stranke po srezih, nakar sledila volitev stalnega banovinskega °4bora JNS za vardarsko banovino. V ^rugi polovici junija bo namreč v Beogradu kongres JNS in bi se dotlej iz-vedle vse strankine banovinske organizacije. OBČNI ZBOR JNS Mariborske krajevne organizacije za tretji testni okraj je bil včeraj dopoldne v Jurančičevi kavarni v Melju. Zelo dobro °!>iskani občni zbor je s primernim nago-v°rom otvorli predsednik Bratoš, ki je todi izčrpno poročal o delovanju krajev-organizacije v pretekli poslovni dobi. otem, ko je občni zbor odobril tudi osta-Poročila funkcionarjev, so bile volitve, Bri katerih se je izvolil v glavnem dose-^nji odbor z g. Bratošem na čelu. Nato :e sledilo zelo poučno in temeljito poroči- 0 Podpredsednika «enata dr. M. Ploja, ki ok-0 \ tci 'cscl’i otvori v Beogradu vi-4 šola za fizično vzgojo. Ne more se. Se8lji Hi o Sveto deseta v srnam kome tevaiucm JERUZALEM, 18. maja. Palestina se nahaja v predvečeru krvave revolucije. Arabci hočejo vse riskirati, da onemogočijo nadalnjo židovsko invazijo. V noči na nedeljo so zopet izvršili nešteto atentatov na židovska zborovanja, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih. V Jaffi so zažgali celo vrsto skladišč. Po Jeruzalemu križarijo vojaški oddelki in preiskujejo pa-sante. Arabski nacionalni komite jc izdal proklamacijo, v kateri se pravi, da bodo Arabci vztrajali v borbi, dokler ne bo Anglija ustavila židovske invazije in preprečila razlaščevanjc arabske zemlje po židovskih špekulantih. Palestina jc kakor Abesinija, z razliko, da so Abesinijo Italijani sami zavzeli, dočim se je židovstvo zabarikadiralo za angleško vojaško silo, da izpodrine Arabce«. Danes sc sestanejo pod predsedstvom vrhovnega komisarja vodilni uradniki v svrho razglasitve obsednega stanja po vsej Palestini. JERUZALEM. 1.8. maja. Radi vedno novih nemirov so angleška abla-stva razglasila obsedno stanje nad Jeruzalemom. Panarabsko gibanje jc po poročilih prešlo tudi v francosko mandatno področje. Povod za proglasitev obsednega stanja je dal političen umor v ^Jeruzalemu, ko je še neizsledeni atentator s tremi streli v nekem kinu usmrtil tri Žide. Bitm ga odfmedd romski pakt LONDON, 18. maja. »DaIIy Express« poroča, da je Bium ob priliki sestanka z Edenoin izjavil, da bo prvi korak za učvrstitev odnošajev med Parizom in Londonom, v tem, da bo Francija odpovedala vojaški sporazum, ki ga je La val sklenil z Italijo dne 6. januarja 1935. Btmma vioda mirnima PARIZ, 16. maja. \ dobro poučenih političnih krogih se zatrjuje, da je Blumova vlada' že dokončno sestavljena in bi imeli socialisti 7 porte-feljev, radikalni socialisti 7, Paul Boncourjeva socialistična unija pa 2 por-tefelja. Bluni ho poleg predsedništva vlade prevzel tudi zunanje ministrstvo, dočim bo predsednik delavskih sindikatov Salander prevzel ministrstvo notranjih zadev. Paul Boncour bo minister za Društvo narodov. PARIZ. 18. maja. Gotovo je, da bo Daladier prevzel vojno ministrstvo, socialist Auriol pa finančno ministrstvo, Leon BlUm hi .prevzel zunanje ministrstvo, državni podtajnik pa bi b> • Vienot, znani pristaš zbližan ja z Nem- j pa radi finančnih iežkoč trenutno zgraditi v Beogradu velik moderni stadion, pač pa bi se lahko pričela gradnja nekaj stadionov manjšega obsega v Beogradu. Zagrebu, Splitu in drugih mestih. Ob zaključku svojih izjav je dejal, da bodoju-goslovenski tekmovalci sodelovali na berlinski olimpiadi. PMetki e'jo. Boitktiu v pmim LONDON, 18. maja. Vse časopisje piše o težkem položaju in ogromni nalogi, ki je trenutno zadela ministrskega predsednika Bahhvina, ki bo moral vso svojo spretnost uporabiti v to, kako vešče premostiti nasprotstva med sankcionisti in protisankcionistL na eni strani, ter politiki, ki zagovarjajo izolacijo Britanije ter politiki, ki so za aktivno sodelovanje na kontinentu, na drugi strani. Vsi listi nagla.šajo, da mora vlada do zopetnega sestanka Društva narodov sredi junija, napraviti dokončne sklepe glede bodoče britanske politike, ker bi sicer nastal popolen kaos. Ifaiaška dikttduH% v LA PAZ, 18. maja. V Boliviji jc včeraj izbruhnil nekakšen -mrzli« državni udar. Državni predsednik Sorzano je odstopil. Vojaški krogi so uvedli vojaško diktaturo. Gencralitcta je izvršila udar s pomočjo naprednih in socialističnih strank. fuuuoai htošiia veneti UxU4w$ke$a ftasa PARIZ, 18. maja. Ministrski svet je sklenil-, da sc odpustijo iz vojske rekruti letnikov 1932—34, ki so bili dalj časa pod orožjem, lako da bo dne 23. t. m. odpuščenih skupaj okoli 10.000 mož. Istočasno pa se poroča, da se bodo odposlale francoske čete na vzhodno mejo iz raznih krajev Francije, pred vsem iz pariškega okoliša, da se izpolnijo vrzeli, ki so nastale v • trdnjavskem pasu ob vzhodni meji in v vzhodnih francoskih garnizijah. sa dnevi steti BUDIMPEŠTA. 18. maju. Iz dobro poučenih krogov sc izve, da se ministrski predsednik Giimbos ne bo vrnil z dopusta na svoj položaj. Dopust je nastopil te dni, kot njegov naslednik se imenuje grof Stefan Bclhlen, ki se je ravnokar podal na Dunaj in v Rim, kjer ho konferiral z Mussolinijem. DUNAJ, 18. maja. Havas poroča: Mussolini je sprejel kneza Starhrmher-ga in je bil ii njim dalj časa v prisrč nem razgovoru. SPOMENIK MARŠALA FRANCHET A D’ESRAREYA se je včeraj slovesno odkril v Beogradu in sicer ob sodelovanju zastopnikov vlade in vojske ter raznih nacionalnih in domoljubnih društev. Spomenik, maršalov doprsni kip na mramornem podstav-] ku, se nahaja na križišču bulvarjev j Osvobojenja in maršala Francheta d’ j Espareva, ki jc sam prisostvoval sloves i nosti. PAVELIČ IZPUŠČEN. ! Radi sokrivde umora kralja Ujedinite-lja in ministra Barthuja osumljeni An-j ton Pavelič ie bi! po poročilih iz Turina | po daljšem preiskovalnem zaporu izpn-j ščen na svobodo, ker italijanski zakoni ne dopuščajo, da bi se še nadalje prid*' žal v zaporih. PANAYOTIS TSALDARIS, vodja nekdaj velike grške populistične stranke, je nenadoma umrl v Atenah. TRGOVCI IZ VSE DRŽAVE so se na beograjskem kongresu izrekli za ravnopravnost pred zakoni, ukinjenje sankcij proti Italiji, svobodo tiska, odločne ukrepe proti tujemu kapitalu, ustavitev prisilnih dražb in starostno zavarovanje trgovcev. INVAZIJA HABSBURGOVCEV. Včeraj je prispela na Dunaj Adelajda Habsburška, sestra Otona Habsburškega Nastanila se je v nekem privatnem stano vanju, ki je bilo pred tedni za njo najeto. Kakor poroča vodstvo monarhistične stranke, je Adelajda Habsburška prispela i?a Dunaj, kjer bo končala svojo disertacijo o socialnem zavarovanju. Naslov, njenega bivanja se drži v najstrožji tajnosti. Po nadvojvodi Evgenu je Adelajda prva eksponirana Habsburgavka, ki je smela nazaj v Avstrijo. Bogve. kdo pride sedaj na vrsto ... Zanimivo je, da si je izbrala Adelajda za temo svoje disertacije ra v iv* problem socialnega zavarovanja... KAJ BI RADI . . . Razširile so se vesti o ponudbi italijan ske vlade francoski vladi, da bi ji francoska vlada proti kompenzacijam odstopila železniško progo Džibuti - Addis Abcba. Doznava se pa, da ne bo Francija pristala na odstop navedene proge Italiji in ravno tako ne Džibutija, ki bi ga Italijani tudi želeli. Franciji je ta proga in luka v francoski Somaliji potrebna iz strateških razlogov in zaščiti njenih interesov na Rdečem morju in Vzhodni Afriki. IZGNANI. " lz Adis Abebe so bili izgnani razni ino-zemci, ki so bili v teku vojne soudeleženi pri trgovini z orožjem, oziroma v pro-tilaški propagandi. fVfffflte za spomenik blago-mmmmtmm Dokojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini-> telfa v Mariboru. Pisarna: Mestno poglavarstvo, Rotovški tmg l, soba št. 6 a Stran 2. Pomladanski meddruštveni sokolski nastop Sokolska društva Maribor-matiea, Sokol I., Sokol III., Sokol Studenci, Sokol Pobrežje in Sokol Terno pri rede v nedeljo, dne 24. t. m. popoldne na letnem telovadišču Sokola-matice v Ljudskem vrtu pomladanski meddruštveni javni nastop. Pri -nastopu bodo sodelovali vsi oddelki omenjenih društev s prostimi in gimnastičnimi vajami in z vajami na orodju. Pripravljalni odbor zagotavlja, da bo spored pester in zanimiv, kakor še nobeno leto. Ob pol 15. uri bo zbor vseh društev na kralja Petra trgu. odkoder bo krenil slavnosten sokolski sprevod po mestnih ulicah v Ljudski vrt. Pričetek nastopa bo ob pol 16. uri. Pri nastopu bo sodelovala vojaška godba in jezdni odsek župe. Mariborčani, rezervirajte pri hodnjo nedeljo za udeležbo pri sokolskem nastopu! — Zdravo! Poučno potovanje slovenskih šolnikov na Cehoslovaško Še pred par leti je bilo dunajsko šolstvo na zavidni evropski višini. Tudi slovenski pedagoški teoretiki in praktiki so se v študijske svrhe kaj radi in z uspehom ustavljali na Dunaju. Po znani februarski revoluciji pa je začela upadati tudi dunajska šolska reforma. Skoraj vzporedno z dunajskim reformnim šolstvom so začeli izvajati velikopotezno načrtno šolsko reformo tudi Čehi in to predvsem pod vodstvom v Pragi delujočega univ. docenta dr. V. P r i h o-d a, ki je pred leti na povabilo »Pedag. centrale« z 'velikim uspehom predaval v Mariboru, kjer smo imeli priliko občudovati močno pedagoško osebnost mladega reformatorja. Toda praška šolska reforma se v marsičem razlikuje od dunajske. V reformiranem češkem šolstvu lahko opazimo poleg izrazito češko-na-rodnih tudi elemente anglosaške in ameriške pedagogike, ki jih svo-ječasna dunajska šola ni poznala. Sam dr. V. P r i h o d a, vodilna osebnost praške Šolske reforme, je študiral v Angliji in Ameriki in je tako marsikatere izsledke iz tujine presadil na domača češka tla. Dr. Prihoda je znan tudi kot izrazit zastopnik globalne metode, ki jo učitelji z uspehom uveljavljajo zlasti v elementarnih razredih. V raznih krajih Češke in Moravske delujejo tako zvane »reformne šole« raznih tipov iti smeri, kjer učiteljstvo preizkuša razne delovne metode rta praktičnem terenu ter v sporazumu z oblastmi, ki vsestransko podpirajo taka stremljenja. Mariborski *P e d a g. c e n t r a 1 a« že par let živo zasleduje razvoj češke reformirane šole, zato se je odločila, prirediti posebno znanstveno-poučno potovanje v Čehoslovaško za slovenske šolnike. Odbor »Pedag. centrale« s prof. Šilihom na čelu je imel polne roke dela za pripravo te ekskurzije, ki .se je udeleži 27 šolnikov vseh kategorij, največ iz pod ročja bivše mariborske oblasti. Poleg domačih prosvetnih oblasti, ki so to potovanje podprle s primernimi podporami ter šle »Pedag. centrali« vsestransko na roko, moramo omeniti tudi vso skrb in vnemo čeških oblasti in učit. organizacij, ki so pripravile vse potrebno za ugod no bivanje ekskurzistov na Češkem, pa tudi za temeljito spoznavanje vseh posebnosti češkega šolstva. Udeleženci odpotujejo j utri rano z mestnim avtobusom čez Sernering proti Bratislavi. — Njihovo potovanje bo trajala dobrih 12 dni, ker se bodo udeleženci ustavili v raznih krajih, kjer delujejo »reformne šole«. Ustavili se bodo tudi v Brnu, kjer posetijo psihološki laboratorij dr. R o -s t o -h a r j a, našega rojaka, dalje v Zlinu (poskusna šola), Hradcu-Kraljeveni, več dni v Pragi, kjer jih poleg'drugih Budjevicah in drugod. Na licu mesta se pričakuje sam dr. P r i h o d a, v Taboru, bodo seznanili z vsemi posebnostmi sodobne češke šole, hospitirali bodo v posameznih razredih, prisostvovali kongresu reformnih učiteljev v Brnu ter tako navezali stike z vsemi vodilnimi češkimi pedagogi. Svoje vtise s pedagoškega potovanja bodo pozneje objavili v sep-temberski številki »Popotnika«, da tako zainteresirajo za češko šolstvo in pedago giko tudi ostale učiteljske kroge. Četudi bo to potovanje precej naporno, kljub temu odhajajo udeleženci z najboljšo voljo na pot k bratskemu narodu. Žal, da pri prvi ekskurziji ni bil mogoče sprejeti »Pedag. centrali« vseh reflektantov. — Vsem tem bo »Pedag. centrala« priredila prihodnje leto novo potovanje v Češkoslovaško s sličnimi pogoji kakor letos, kajti take ekskurzije so lahko najlepše praktične oblike nadaljne izobrazbe učiteljstva in s tem vred tudi usluge našemu šolstvu. Na binkoštni pondeljek se vrnejo udeleženci nazaj v Maribor. Sv. Martinu na Pohorju, pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Limbušu, v Selnici ob Dravi, pri Sv. Marjeti ob Pesnici in pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Sledila je nato stvarna razprava o organizaciji dela in medsebojni povezanosti, o reklami in poučnih sredstvih, o skupni preskrbi sadnih sadik, o skupni nabavi škropilnic ir* sredstev za ugonabljanje sadnih škodljivcev itd. Štajerski sadjarji, zbrani na včerajšnjem zborovanju, so med drugim pri razpravi o sadni trgovini, sadnih trgovcih in prekupčevalcih zahtevali, da se dajo koncesije za trgovino s sadjem savno takim, ki kaj premorejo. Nadalje so sadjarji ponovno ugotovili, da so radi raznih brezvestnih prekupčevalcev in mešetarjev s sadjem v zadnjih letih utrpeli ogromno škodo. V izogib temu zlu, so zahtevali sadjarji, da morajo brezpogojno vsi prekupčevalci kakor tudi trgovci dobro poznati vse sorte sadja in da morajo imeti vsi, ki s sadjem trgujejo, potreben tečaj, ki se naj vrši na vinarski in sadjarski šoli. Vsem, ki so tečaj absolvirali bo ravna- teljstvo šole izdalo spričevalo in šele na podlagi teh spričeval naj bi srezka načelstva izdajala prekupčevalcem potrebi* legitimacije. ... V svojih predlogih so sadjarji izr«« zahtevo po potovalnem učitelju za sadjarstvo in po ustanovitvi fitopatoloskeK* oddelka pri mariborski kmetijski in P°'s kusni postaji. Nadalje zahtevajo poenotenje produkcije sadja, organizacijo «<£ jev za precepljanje, revizijo sadnega * bora, redno škropljenje sadnega drevja, komisijski pregled nasadov, ustanovitev državnega zavoda za preiskušanje sre ^ stev za zatiranje sadnih škodljivcev, «*' redbo o obveznem izredčevanju in čiščenju sadnega drevja, tečjae za obiranje n sortiranje sadja, propagando in učinkovito reklamo za domače sadje, pospeševanje domače uporabe sadja, znižanje železniških prevoznih tarif, enotno izvajanje izvozne kontrole, organizacijo redm« sejmov v vseh domačih večjih centnli-kakor tudi zgraditev velikega modernega centralnega skladišča za sadje v Man-I boru. Mariborski urarji in zlatarji proti šušmarjem V restavraciji »Narodnega doma« se je vršil včeraj dopoldne redni letnj občni zbor Združenja urarjev, zlatarjev, pasar-jev in sorodnih strok v Mariboru. Zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Franjo Bureš. Uvodoma je pozdravil številne navzoče, nato pa v kratkih obrisih podal poročilo o delovanju Združenja v pretekli poslovni dobi. V svojem poročilu je povdaril vse težkoče in brige, ki tarejo naš obrtni stan, posebno pa urarje, zlatarje in pasarje, ki se morajo bolj kakor drugi boriti s šušmarstvom. Iz tajniškega poročila g. Kosarja je razvidno, da šteje Združenje 81 članov, in sicer 60 u-rarjev, 13 zlatarjev, 4 pasarje, 3 graverje, 3 optike ter 1 afinerijo zlata, člani združenja so zaposlili lani 27 pomočnikov ter 19 vajencev. Blagajniško poročilo izkazuje za leto 1935 Din 8.167.50 dinarjev do hodkov ter prav toliko izdatkov. V imenu nadzornega odbora je poročal g. .lan, ki je predlagal odboru razrešnico, ki se je tudi soglasno sprejela. Sprejel se je tudi proračun za leto 1936. ki predvideva Din Skrbi in težave naših sadjarjev Letošnja letina bo rodila obilo, a kakovost sadja bo slabša od lanske — Za zgradbo centralnega skladišča v Mariboru Na zborovanje, ki je bilo včeraj dopoi-dne na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli, je prišk) nad 50 sadjarjev iz obeh mariborskih srezov. Vodil je zborovanje ravnatelj šole g. Priol kot podpredsednik Sadjarskega društva. Navzoča sta bila tudi kmetijska referenta gg. Kuret in Z u p a n c. Naši sadjarji so se na včerajšnjem zborovanju stvarno porazgovorilio skrbeh in težavah, ki jih tarejo in izdelali mnoge koristne predloge za glavno skupščino sadjarjev iz vse banovine, ki bo 7. junija t. 1. v Ljubljani. Uvodoma je S• ravnatelj Priol poročal o izgledih letošnje sadne letine doma in v tujih diržavah. Ce ne bo hujših nesreč, bo letošnja letina rodila obilo sadja, ki pa bo po kakovosti nekoliko slabše od lanskega. K temu je še priključil potrebo o poživljenju organizatoničnega dela s> povdarkom, da je spas našega umnega sadjarja v močni strokovni organizaciji. Vse podružnice v obeh srezih delujejo pridno. Pri nekaterih je spier število član stva neznatno padlo, kar pa gre na račun brezbrižnosti posameznih sadjarjev. Po-kaoaia se je potreba po novih pcirnžm- cah in sc bodo ustanovile nove podružnice, za katerih potrebo so se izjavili navzo či sadjarji: v Svečini, pri Sv. Križu nad Mariborom, ’ v Kamnici, v Poljčanah, pri Hevovi Hl V isti noči sem izročil 100.000 durosov (pol milijona pesetov) Juanu Gonzabeju. Evo, za to vsoto je bil prodan Maroko Abd el Krimu. Španske oblasti so po nekaj naših zmagali na bojnem polju morale popustiti. Gonzales ni takoj zapustil Maroka, temveč ostal v Melilli, kjer je razmetaval dobljeni denar. To njegovo življenje je v očeh vrhovnega poveljnika, generala Novara, vzbudilo sum, ki je napravil komisijski pregled pirotehnike. Takoj so ugotovili, da manjkajo velike množine orožja. Juan Gonzales je bil po tem pregledu prijet in tako dolgo so ga zasliševali, dokler ni vsega priznal. S tem v zvezi je bil prijet tudi Abd el Krim in 8.000 dohodkov in izdatkov. Po kratke1** odmoru so sledile volitve in se je izvolila naslednja nova uprava: Franjo Bures. predsednik, odborniki: Ignac Jan. podpredsednik, odborniki pa: Karol Karne*’ Feliks Kneser, Alojz Bučar, Jakob Mm*" vec, Maks Pšunder, Josip Vidovič, Drago Tratnik, Alojz Stupf. Namestniki: D*11 Dreo, Alojz Dadicu, Josip Kager, Alber Eccarius. Nadzorni odbor: Fric Binder, J-Pelko (Slovenjska Bistrica), dr. Kacafur*; Namestnika: Martin Jesenek (Šmarje Prl Jelšah) in Karol Marš (Celje). Častni odbor: Bureš, Jan, Dadieu, Kneser in Vidovič. Delegati za okrožni odbor: Bureš D Jan. Namestnika Kneser in Tratnik. Za zaupnika Združenja v Celju se je izvod Anton Ddmec. Pri raznoterostih so Celjani zahtevali odcepitev od mariborskega Združenja in se je izvolil poseben odbor, v katerem so po trije zastopniki iz M*fl' bora in Celja, ki bo o zahtevi Celjanu' razpravljal. Občnemu zboru sta p riso stva vala mestni obrtni referent dr. Senekov*0 in obrtnozadružni nadzornik I. Založnik- pjsduuutske mouUb Koncert »Jadrana«. Preteklo soboto je gostoval v murskosoboškem tukajšnjem Sokolskem domu pevski zbor »Jadran« iz Maribora. Koncert se je vršil pod pokroviteljstvom župana g. Hartnerja. V večernih urah so prispeli pevci z avtobusom iz Maribora ter je bil na glavnem trgu sprejem. Došle pevce je prisrčno pozdravil g. župan, njemu pa je odgovori! predsedik društva g. dr. Fornazarič. H koncu so pevci zapeli dve pesmi v pozdrav, ki jih je občinstvo nagradilo z viharnim odobravanjem. Ob navzočnosti velikega števila prebivalstva, se je v skoro pretesni Sokolski dvorani vršil koncert. Že takoj po prvih pesmih so si pevci osvojili občinstvo. Navdušenje se je vedno bolj stopnjevalo. Višek pa je bil dosežen ob izvajanju koroških narodnih pesmi, ko je solist g. Faganeli očaral občinstvo s svojim prijetnim, izdatnim baritonom. Odobravanje navdušene publi- ke, kar ni hotelo ponehati in ob zakli*0' ku programa občinstvo ni hotelo zapusti dvorane. Še in še so morali dodaja1 pevci. Bil je pravi triumf naše pesi*11. Koncert je dirigiral g. prof. Vrabec. N-,e' mu in pevcem naše čestitke in prisrčna hvala za umetniški užitek, ki so nam S‘l nudili! Po koncertu je bil pozdravni vf' čer v hotelu »Krona« in v poznih noči*1 urah so se pevci zopet vrnili v Maribor- Črnci na odru. igra*1 V newyorški četrti Harlem so m te ‘dni Shakespearevo tragedijo »M*c' beth«, v kateri so bile vse vloge razde ljene med črne igralce. Režiser je hot prikazati, kako se tragedija »Macbe* ‘ odigrava v tropskem pasu. na Haitih miijeju črncev. Na odru je bila v irosam0 n ih slikah prikazana tudi bogata troP^. na flora, a neki prizori so se odigra'^. celo v džungli. Kakor poročajo arneri- listi, je uprizoritev navdušila in priv*^ na tisoče gledalcev. Upravnik gledah i pa je »kasiral« bajne vsote. dolgo časa je čepel v svojem zaporu v utrdbi Santa Crus pri Nadoru. Vrhovno vojno sodišče je Gonzalesa obsodilo na smrt. Ustreljen je bil 27. septembra 1919. leta. Toda niti v poslednjem trenutku ni hotel izdati, komu je izročil državno orožje. Abd el Krimu niso hoteli verovati. Špan ska vlada je videla v njem nevarnega sovražnika. Da se ga reši, je naložila vojnemu sodišču, da ga obsodi na 14 let ječe. Mnogi naši ljudje so bili pripravljeni žrtvovati življenje za svobodo Abd el Krima. Moj sin Lahih je zbral nekaj hrabrih ljudi in v noči med 2. in 3. decembrom 1919 neojjazno odšel v Santa Crus. Tu je zaklal s svojimi ljudmi nekaj straž in vojakov, udrl v celico, kjer je čepel Abd eJ Krim, in ga osvobodil Čez nekaj dni so že vsi maroški ci ponujali svoje moči kakor tudi življenje za borbo proti tujcem.« * S tem' je stari šejk skoučal svoje dolt^ pripovedovanje, iz katerega sem **z ^ mnoga, doslej še neznana dejstva hi _ snice, v katerih je on sam igral ve.^c. vlogo. Izpraševati ga nisem hotel n ri sar, da ne bi zbudil sumnje. Zadov sem se s tem, kar mi je povedal. , Noč se je spustila na zemljo, ko - ^ odšel med svoja krzna. Komaj seru vlegel, že sem zatisnil oči. Naslednji dan, čim so zaznali. da. klc se zbudil, so poslali k meni on® jsjjti s tajinstvenimi očmi, da mi, streže. besedice nisem smel z njo izpregov ^ Moje molčanje se mi je zdelo kako* ^ kaka preizkušnja, ki mi io le naloži *rj šejk. V M a r j 1) o r u, dne 18. V. 1936. k*. r^^svma^fB^^smvausmmmm Maritjorski »V c č e r n i k« Jutra Stran 3. §$&t$k& Ut &k8i&sk£ feš mMoU B&G&t&d" ašuiti siuutusts Lieto&M §m~ tektostt Ob jubileju 70letnice najstarejšega kmečkega bralnega društva Ruše, naš »Mali Beograd«, so včeraj j zelo slovesno proslavile sedemdesetletnico Bralnega društva, kot prvega kmečkega bralnega dništva na Slovenskem Štajerskem. Sedemdeset let je minilo včeraj, ko je rusko Bralno društvo prvič nastopilo javno s svojo »besedo« in dalo Pofoujo slovenskim štajerskim vasem, da so sledile ruškemu zgledu. Z upravičenim zanosom so s'avne Ruše praznovale vče-rajšnji praznik in tako poživile spomine la Golgoto, ki jo je moral z Rušami vred Prehoditi ves narodno zavedni štajerski živelj. Praznično so se oblekle Ruše na včerajšnji dan. Hiše so bile v zastavah in ze-jenju. Zjutraj ob 5. u>ri je bila budnica, ki io je priredila godba ruške gasilske čete. 2 jutranjimi vlaki in z avtomobili so prihajali stari borci za slovenske pravice, Prihajali so predstavniki obmejnega nacionalnega javnega življenja v spremstvu številnih prijateljev starodavnih Ruš. — Vsem so Rušani priredili prisrčen sprejem. Kakor je bilo ob razpisu letošnjega gledališkega abonmana javljeno, dobe vsi abonentje ter vsi abonent.« na blok tudi eno gostovanje ljubljanske opere. Tako Sostuje sedaj, kakor smo pred dnevi poročali, ljubljanska opera z Rossinijevo o-Pero »Sevilskj brivec« v četrtek, 21. trn. *a red C ter v petek, 22. tm. za red A. r^tje gostovanje, za red B bo v teku Prihodnjega tedna. Vsekakor se obeta rr.a j Dopoldanske ure so bi le posvečene po- j častitvi spomina slovenskih prvoborite-Ijev in lustanoviteljev Bralnega društva pohorskemu narodnjaku in ljudskemu pesniku Davorinu Grizoldu ter župniku Božidarju Wurzerju. V kapelici na pokopališču je bila ob 11. uri maša, po maši pa je v imenu Bralnega društva spregovoril ob grobu Grizolda in Wurzerja ter položil krasne vence sedanji predsednik upokojeni učitelj g. Tomaž Stani. V svojem nagovoru je omenjal zasluge obeh mož, katerih imena bodo trajno zapisana v zgodovini nacionalnih Ruš. Pevska društvo pa je pod vodstvom g. Knupleža zapelo spominsko žalostinko. Popoldansko slavje se je vršilo v ponosnem Sokolskem domu, ki je bil pretesen, da bi bil sprejel pod streho množico, ki se je hotela udeležiti slavnosti. Narodno občinstvo je v imenu Bralnega društva prvi pozdravil predsednik g. Tomaž Stani. V slavnostnem nagovoru je pov-darjal pomen jubileja in z zanosom ugotovil. da so bile prav Ruše vedno prve, riborskemu občinstvu redko velik umetniški užitek, ki bo še večji, ker nastopi v veliki partiji don Basilia naš mojster-pe-vec Julij Betetto, ki šteje baš to partijo med svoje najboljše. Cene so seveda povišane, kar je ob ogromnih stroških - -Ljubljančani pripeljejo s seboj tudi lastni orkester, razumljivo. Zasedba je prvovrstna in jo pravočasno javimo. Rezervirajte vstopnice v predprodaji! ko se je šlo za našo skupno sveto nacionalno stvar. V imenu Zveze kulturnih društev je spregovoril nje« predsednik g. Janko P i r c, za, ruško občino pa še župan g. Davorin Lesjak. Po uspelem nastopu orkestra in ruškega Pevskega društva je sledila uprizoritev enodejanke »Berite novice« v režiji g. Tomaža Stanija: Režiserjevo zamisel, da so igralci nastopili v kostumih izpred 70 leti, je občinstvo zelo navdušila in se je navdušenje občinstva med igro radi popolnega vživetja igralcev v svoje ulo-ge in odlične igre vsebolj s-topnjevalo. Igralci in režiser so bili deležni viharnega aplavza. Po igri pa se je razvila v prostorih Sokolskega doma prisrčna zabava, ki je potekla v znamenju zmage nad su-žercsko preteklostjo ter navdušenju -našega narodnega edinstva in svobode. onmnnRmMnMHMHMHHBi Spomnite se CMDi Vsem podjetjem industrije, obrti in trgovine. V protituberkuloznem tednu, v času od 17. do 24. maja 1936 se vljudno prosi vsa podjetja in zaposleno delavstvo za enkratni letni prispevek v korist boju proti tuberkulozi oziroma v korist azilskemu skladu PTL. Najbolj izdatno in najmanj bi delavstvo občutilo, da se v la namen pri izplačilu mezd od vsakega zaposlenca v ta namen odtegne po en dinar, podjetja pa naj bi prispevala k temu primerne zneske, ali pa. da se daruje iz skladov glob, ki so po večini itak namenjene »za socialne potrebe delavstva. V ta namen bodo podjetjem dostavljene poštne čekovne položnice naše lige za nakazilo 50 odst. nabranih prispevkov azilskemu skladu, ostalih 50 odst. pa gre v korist protituberkulozni borbi. PTL zvezi. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Maverjeva in Savostova lekarna, jutri v torek Minafikova in Koni-gova. Strahovalec mariborske okolice na varnem. Zagrebška policija je aretirala zloglasnega vlomilca Alojzija Babiča. Ob kolo. Trgovskemu potniku Alojziju Dokši je včeraj popoldne ukrade! nekdo 1400 Din vredno kolo znamke »Pancer« izpred neke gostilne na Koroški cesti. — Kolo ima evid. štev. 51570. On, ona in zlat prstan. Edvard S. in Marica F.. on iz Studencev, ona iz Maribora, sta se nekaj časa rada imela. Ko je nekega lepega majskega večera Edvard sanjal o sreči v Maričenem naročju, si je Marica z njegovim dovoljenjem nataknila na svoj nežni prstek njegov zlat prstan z dragocenim kamnom. Edvard ie na svoj prstan pozabil in Marica ga je s ponosom razkazovala prijateljicam. Pred dnevi pa je Edvard zahteval prstan nazaj. Ker mu ga Marica ni vrnila, je stopi! k orožnikom. V Mariboru stanujočo Marico je poiskal detektiv in jo povabil s seboj. Na policiji je Marica zatrjevala, da je Edvardov dragoceni prstan izgubila in dostavila ter podpisala zapisnik — da mu bo kupila drugega. Dr7.nl vlomilci so se v noči na ponedeljek vtihotapili v stanovanje zavarovalniškega ravnatelja F. Jerebiča v Dr. Rosi-novi ulici 14 in odnesli pisalni stroj znam ke »Hermes Baibby«, površnik in nekatere druge predmete. Krepek požirek je napravila 24 letna brezposelna delavka Marija Trobentarjeva iz Konjic, misleč, da je v steklenici »žlahtna« kapljica. Na žalost pa je ugotovila, da pije oetovo kislino in so jo nezavestno odpravili v splošno bolnišnico. Nezgoda mlade kuharice. 241etna Marija Volmajer iz Maribora se je pri kuhanju kave po nesrečnem naključju polila z REPERTOAR. Ponedeljek, 18. maja: Zaprto. Torek, 19. maja. ob 20. uri: »Tuje dete«. Red A. Sreda, 20. maja: Zaprto, četrtek, 21. maja ob 20. uri: »Seviljski brivec«. Gostovanje ljubljanske opere. Red C. Kilta GRAJSKI KINO. Od danes dalje veleiilm NEPOROČENA ŽENA«. V glavni vlogi naša rojakinja Angela Zalokar in veliki filmski umetnik Emil Jannings. Kino Union. Danes zabavna Franz Le-har-jeva opereta »Eva«. Magda Schnei-der, Hans Sohnker, Heinz Ruhmann, Hans Moser in Adela Sandrock v glavnih vlogah. vrelo kavo in si obe nogi tako poparila, da je morala iskati pomoči v mariborski splošni bolnišnici. »Luna ga je nosila«. 151etni hlapec Stan ko Žernicki iz Sv. Marjete ob Pesnici, je sanjal, da frči po zraku in je v sanjah tre-š.črl s svojega ležišča, visečega v hlevu na stropu, da je obležal nezavesten in da so ga morali prepeljati v mariborsko splo šno bolnišnico. Zgorela je domačija posestniku Jožetu Poštraku iz Moravcev pri Mali Nedelji. Hiša je bila pokrita s slamo in znaša škoda okoli 20.000,Din. Vse kradejo. Dijaku Zlatami Vaudi iz Sv. Marjete so iz gimnazijskega hodnika ukradli kolo evidenčna številka 70549. V gostilni Marije Kmetčeve v Tvorniški ul. 3 so izmaknili 3 namizne prte in nekaj nožev. Kuharici Julijani Severjevi na Koroški cesti 24 pa so odnesli iz kuhinje čisto nov trenčkot. Iz hleva gostilne A. Be-raniča na Vodnikovem trgu pa so ukradli 5 konjskih odej. Za zlikovci se vršijo poizvedbe. Zverina. Neki Josip D. iz Prekmurja ju nasilno onečastil več deklet in je državno tožilstvo uvedlo radi tega proti njemu postopanje. Cigani. Že nekaj dni oblegajo mesto ta* okolico cigani, ki so se utaborili v Bet-navskem gozdu. Z medvedki in opicami beračijo brez dovoljenja po mestu in nadlegujejo ljudi po hišah in na ulicah. Najbolj nadležne pa so seveda črne ciganke. Danes dopoldne je policija polovila vse cigane in jih bo izgnala iz mesta. Pridiv žala pa je dve mladi ciganki, ki sta se nekaj pregrešili pred dnevi v Celju. Obe bo ste izročeni sodišču. Kolesa in kokoši. Posestniku Edvardu Kafferju je neka Gizela Z. ukradla iz kokošnjaka na dvorišču hiše Ob bregu 20 štajerskih kokoši, ki so bile vredne 800 Din. Kaffer je naznanil Gizelo sodišču. Kako pridno so na delti tatovi koleš pa nam povedo policijske prijave. Železničarju Albinu Sajovcu stanujočemu na Koroški cesti je zmanjkalo kolo iz drvarnice. Kolo je imelo evidečno številko 9629 iti je 'bilo vredno 1000 din. Mizarskemu mojstru Antonu Kolerju iz Frankopauove ulice je neznan tat ukradel izpred neke gostilne na Koroški cesti 600 Din vredno kolo z evidenčno št. 74.678. Tisoč Ditt vredno kolo je včeraz popoldne odpeljal neznan kolesar tudi trgovcu Karlu Vezjaku na Aleksandrovi cesti. Koncert pevskega društva »Drava« v Rušah. Za trboveljskimi »Slavčki« so naše Ruše obiskali pred nedavnim vrli »Dravani« iz Maribora. Tudi za ta koncert je vladalo veliko zanimanje, kar je pričal številen obisk. »Drava« ni razočarata. Pod spretnim vodstvom pevovodja g. M. Horvata je le potrdila svoj sloves pevske skupine, ki je v vsakem oziru na višini. Izvajali so narodne in umetne pesmi. Občinstvo ni štedilo z odobravanjem. Ugajal je zlasti tenor g. Avg. Živka. Nekatere točke so morali pevci ponavljati. Občinstvo se je težko ločilo od gostov, ki so potem na splošno željo v prijazni gostilni g. J. črnka podali še nekaj touk. Požrtvovalnim pevcem želimo še obilo uspeha. K. ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Pomladanske vaje mariborskega sasilstva Včeraj so se vršile Melju in sicer na i'reun*dovih tvorniških objektih kot domnevnim požarnim objektom velike pomladanske vaje mariborskih gasilcev. — ločno ob 9.59 dopoldne so mariborski gasilci pod vodstvom svojega poveljnika F- Ramšaka odbrzeli na mesto požarnega ^arma, kjer so se že tri minute po požarom alarmu vsipali iz razvitih cevi pr-Vega oddelka curki proti domnevno gore- čim tvorniškim objektom. Gasilci so raz- [ vili 13 cevi in so izvršili zadano nalogo s požrtvovalno sigurnostjo, tehnično izvež banostjo in strumno udarnostjo, ki od nekdaj odlikuje mariborsko gasilstvo. Vaje, ki jim je prisostvoval tudi podstareši-na mariborske gasilske župe g. Kessler, so bile točno ob pol 11. uri zaključene, nakar so se vrli mariborski gasilci z vsem požarnim orodjem vrnili v Gasilski dom. ^sidrna ? Kino kavarna, restavracija bar. Od ^anes dalje nova, prvovrstna godba Ouintet Slamič, senzacionalen interna-c‘onalen spored 1 'A Carlos, Kitty Hor-Vath, Bebby Sachs itd. Prvovrstna po-^režba, solidne cene. Najlepši bar v dr-zavi. Jadranašl! Jutri, torek ob 20. uri prva redna voja. Pevovodja. Občni zbor stavbne zadruge »Ribniška °ča« r. z. z o. z. se vrši v sredo dne 27. jl'aja t. 1. ob 19. uri .30 min. v restavraciji •fiieršič v Mariboru z običajnim dnevnim redoni. ih oMtn . Rudoll Tumpej premeščen. Od tukaj-S|1iega materialnega skladišča drž. žel. !e Premeščen v Batajnico pri Zemunu že Eniški uradnik Rudolf Tumpej. I* prometne službe. Za poverjenika k ^rojnemu oddelku ljubljanske železniške ,'rekcijc je premeščen inž. Josip Gruden. Upravna stroka. Premeščen je k sres-pmu načelstvu v Ljutomeru pristav Sta-„av Verstovšek, doslej v Gornjem ^radu. Hazstava ljubljanskih slikarjev se otvo- * 21. t. m. ob 11. v tuk. kazinski dvo- rani. J? l,čiteljske službe. Upokojena je uči-‘J|ca Antonija Šijanec v Razvanju pri ariboru. Premeščena je iz Ptuja \ aribor učiteljica Marija Ccpuder. Upokojitev. Na lastno, prošnjo je upokojen vodja zemljiške knjige pri tukajšnjem sreskem sodišču Avguštin Gre.ian. Smrtna kosa. Na Aleksandrovi cesti 69 je preminila v starosti 68 let zasebnica Katarina Polanec. Žalujočim naše toplo sočutje! iz banovinske službe. Uradniški pripravnik Branko Bartol pri tehničnem oddelku sreskega načelstva Maribor levi breg je napredoval v 9. položajno skupino. Za banovinskega ekonoma v 9. položajni skupini pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi je imenovan Ludvik Filipič, banovinski ekonom v Vrbaski banovini. Slavnostno razvitje zastav Pomladkov JS na tukajšnjih zavodih bo dne 24. tm. na Glavnem trgu. Po šolski maši razvitje zastav. Rdeči Križ Krčevina-Košaki. Vsem dobrotnikom, ki so darovali v »deČjih dneh« za obleko in obuvalo krčevinskih revnih šolarjev iskrena hvala s prošnjo za naklonjenost tudi v bodoče! Posestne spremembe. Dr. Mario Polil je prodal stavbeniku in. Ubaldu Nassim-beniju 312 m* veliko parcelo v Melju za 27.955 Dinarjev. Učitelj Jakob Štuhec pa je kupil od mestne občine mariborske par celo v magdalenskem predmestju (808 ins) za 12.120 Din. »Piramida« izšla. Te dni je izšla mariborska revija, ki jo urejuje g. R. Rehar. Obširneje poročamo te dni. Vpisovanje v prvi razred vadnice. Rav natcljstvo drž. učiteljske šole opozarja starše, da se vrši vpisovanje otrok v prvi razred vadnice vsak dan od 8. do 12. ure. Dvodnevno gostovanie Hubijanske opere EVGCNIJ SA-BANOV; ROMAN Postal ie in napenjal možgane, da bi našel odločitev, ki se mu je končno izoblikovala v razločen in nespremenljiv sklep: »Uničimo ga! Samo v morjenju in rušenju vsega živega in obstoječega je smisel mojega življenja. Samo v tem je zadoščenje. Kaj bi na svetu ljudje, ko nisem več njihov. Žival sem, zmajska pošast, pa če tudi imam človeški razum. Naj se zgodi potem karkoli. Morda bo za uničenim človeštvom napočila zopet doba, ko bodo vladali na zemlji zmaji, moji potomci, kakor so nekoč oni predpotopni ve likani, katerih okostja krase muzeje. Dr. Servacij Evarist je sklenil pokončati svet zato, ker ni znal najti smisla in smotra svojega življenja, jaz ga bom pa uničil zato, ker ga zaradi svoje zmajske telesne, oblike ne morem najti.« Po teni sklepu je prevzela zmaja-člo-veka silna želja po morjenju in rušenju. Najrajše bi bil prebudil vso svojo strahotno vojsko in jo takoj popeljal dalje pro ti jugu, a čutil je, da je vendarle tudi sam potreben vsaj kratkega počitka, zato je poiskal primeren prostor v nekem logu blizu Apijske ceste ter legel na zeleno, hladilno travo. Nad njim se je bočilo neskončno nebo, posejano z drobnimi svetlimi pikami — zvezdami. Zmaju-človeku se je zdelo, ko da so te lučke oči mrtvih milijonov tistih ljudi, ki so jih pokončali on in njegovi nestvori od Alp do Tibere. In vse te oči so zrle doli na njega in mu mežikale. Morda celo grozile? Toda zmaj-človek je bil preveč utrujen za nova premišljevanja; sklonil je glavo k tlom in zaspal. Zbudilo ga je šumenje pinij nad leži- ščem, ki so v svoje igle lovile jutrnji veter in ga rezale kakor z ostrino noža. Odprl je oči in čutil, da ga boli glava. Kljub temu se je dvignil na noge, da je s svojim, z roženimi bodicami posutim hrbtom in kvišku dvignjeno glavo znatno presegal stare pinije. Veter, ki mu je vel mimo glave, mu je hladil čelo in lajšal bolečine, da so pričele počasi izginjati, dokler niso nazadnje čisto prenehale. Pričel je premikati svoje težke noge in usmeril svojo pot okoli gaja, za katerim je našel spečo zmajsko samico, ki mu je bila med vkema najljubša. Prebudil jo je in dejal: »Vstani, zaspanka! Ne vidiš, da se na vzhodu že žari. Kmalu vzide sonce in mi moramo dalje na zmagovito pot. Čakajo nas velike naloge.« Samica ga je pogledala zaspano in nerazumevajoče. Njena zmajska pamet ni mogla doumeti njegovih človeških misli, vendar je vstala in se vdano stisnila k njemu, kakor da mu hoče reči: »Ti ukazuješ, gospod, in jaz te poslušam. S teboj grem kamor me popelješ.« Molče je odšla dalje ob njegovi strani po Apijski cesti v večni Rim, da prebudita speče pošasti po ulicah in trgih. Ko se je nad Rim in nad Kampanjo pr'" kazal svit vzhajajočega sonca, je bilo v velemestu, nekdanjem središču imperijev in religij že živahno življenje. Zveri so se budile, sprehajale sem ter tja, rogovililo in stiskale po hišah, katere so rušile in iskale hrane. Bile so po prespan* noči zopet lačne. Toda našle niso veliko. Le nekaj ljudi, ki so se bili poskrili, misleč da se bodo vsaj tako rešili, ne da b> jim bilo treba pobegniti. Nenadoma so pa prisluhnile silnemu kriku zmaja-človeka in vedele nagonsko, da jih kliče ksebi. Pustie so svoje delo in zdrevele druga za drugo ven, na Kampanjo. Od tem so se razvrstile po skupinah, usmerjenih na vse strani proti juSu in pričele nadaljevati pot moritve in rušenja. Zmaj-človek je drevel spredaj in tik '&■ daj mu je sledila samica. Ko je pridrevel do prve vasi, ie pričel rušiti hiše drugo za drugo, in ko so to opazile ostale po* šasti, so storile isto. Rušenje ni bilo brez uspeha. I , tkitLAuio Delni uspeh SK Železničarja PRVENSTVENA TEKMA SK ŽEL EZNICAR:SK LJUBLJANA SE JE KONČALA Z DELITVIJO TOČK. HUD PORAZ ČAKOVEČKEGA SK V LJUBLJANI. V PRVENSTVENI TABE LI VODI ŠE VEDNO SK LJUBLJANA. Včerajšnja prvenstvena nedelja je zaposlila vse štiri klube, ki tekmujejo za naslov prvaka LNP. V Maribor je prišel na »trnjevo« pot SK Ljubljana, dočim je moral Čakovečki SK v Ljubljano. Obe včerajšnji tekmi sta se končali s precej nepričakovanima rezultatoma, naravnost presenetil pa je izid tekme v Ljubljani, kjer je ČSK podlegel Hermesu z 0:5! V Mariboru so pokazali Železničarji, da niso samo kos dozdevno najboljšemu klubu v Dravski banovini, ampak da so celo mnogo boljši. Toda težko je verjeti, da se bo mariborski zastopnik v ožjem tekmovanju LNP mogel uveljaviti, ker se slovenski nogomet vodi v Ljubljani, kjer se tudi delegirajo sodniki... V četrtek bo moral SK Železničar v Ljubljano, da da revanžo SK Hermesu. Po včerajšnjem Hermesovem uspehu naloga Železničarjeva gotovo ne bo lahka, toda če bodo predvajali takšno igro, kakor je bila včerajšnja proti SK Ljubljani, potem se ne bodo vrnili praznih rok. Prvenstvena tabela je po včerajšnjih tekmah naslednja; SK Ljubljana 3 2 l 0 9:4 5 SK Železničar ,3111 3:3 3 SK Hermes . 3 10 2 5:6 2 Čakovečki SK 3 1 0 2 5:9 2 SK ŽELEZNIČAR:SK LJUBLJANA 1:1 (0:1). Nastop SK Ljubljane se je pričakoval v Mariboru z velikim zanimanjem. Toda moštvo je razočaralo, in to temeljito in popolnoma. O tem so si bili edini vsi gledalci, ki jih je bilo okoli 1000. Ni to moštvo, ki bi moglo gledalce navdušiti. Igra, katero je predvajal včeraj SK Ljubljana v Mariboru, se niti od daleč ne da primerjati z igro, ki sta jo svojčas v Mariboru vprizorila Ilirija ali Primorje. Moštvu, ki razen ožje obrambe nima homogene formacije, v kateri st preizkušajo tako raznolike sile, po včerajšnji igri sodeč pač ne moremo brez skrbi prerokovati uspešne borbe proti zagrebškim' ali drugim prvorazrednim klubom v naši državi. Zdi se, da je bila fuzija med Pnimor-•■'iii in Ilirijo zgrešena zadeva... O enaj-storici, ki je včeraj absolvirala tekmo proti SK Železničarju, ni mogoče dosti povedati. V začetku je sicer moštvo pokazalo, da hoče zaigrati. iKar smo pa videli in gledali v borbi z Železničarjem, je i>il le še rahel odsviit onega bleska bivšega ASK Primorja ... Edina formacija, ki je zares zadovoljila, je bila ožja obramba. dočim krilska. kakor tudi napadalna vrsta nista ničesar pokazali. Tudi so nekateri igralci silno komodni ter se prav nič niso potrudili. Povs&m drugače so zaigrali Železničarji. Enajstorica ie včeraj predvajala igro, ki jo moremo prišteti k najboljšim, ki smo jih sploh v Mariboru videli. S silnim elanom in požrtvovalnostjo so uprizarjali napad za napadom, ter ustvarili nevarne situacije pred golom SK Ljubljane. Toda kakor zakleto: žoga ni hotela najti zaželjenega cilja. Pri tem pa se je zopet pokazalo, da Železničar nima strelcev. Po poteki igre bi si domačini zmago pošteno zaslužili, bili so kombinatorno boljši od nasprotnika, odlikoval jih je, zlasti v srednji vrsti, poleten start, s katerim so prestregli mnogo žog in igro zavračali v nasprotno polje. Razen ;ega so krilci vezali vrste s strnjeno celoto, ored-vsem pa pošiljali napadu mnogo uporabljivih žog. Tako je moštvo čedalje bolj za vladalo na polju, in razbite nasprotnikove formacije še bolj razdvojilo, toda izkupiček je hil takšen, kakršen bi se pod temi okolnostmi mogel doseči. Sodil je g. Čamernik iz Ljubljane. Že samo dejstvo, da se je SK Ljubljana »pripeljal s seboj« sodnika, ni razvesljilo občinstva. Radi tega so se slišali tekom igre marsikateri očitki glede nepristranosti. Simpatije, ki si jih je pridobil g. Čamernik izza svojega zadnjega sojenja v Mariboru, so po včerajšnji tekmi močno zasen- \ čene. Mariborčani se bomo pač morali j sprijazniti z dejstvom, da se nogometno politika vodi iz Ljubljane ... mitingu se mlade sile sicer še niso mogle uspešno uveljaviti, toda pričakovati je, da ‘bodo kaj kmalu ostalim tovarišem ostalih klubov enakovreden nasprotnik. Na včerajšnjem mitingu je startalo skupno 72 atletov, in sicer je postavil največji konti-gent SK Železničar (2-3), SK Maraton 15, SK Rapid 13, SK Ptuj 13, ISSK Maribor 7, Primorje 1, izven konkurence pa je star-tal Kleut od beograjske Jugoslavije. Rezultati, ki so se včeraj dosegli, so bili povprečno dobri, le v teku na 3000 m je Kangler (Žel.) zboljšal mariborski rekord, ki ga je postavil njegov klubski tovariš Podpečan za 9 sekund. Organizacija je bila v splošnem dobra. V sodniškem zboru so sodelovali skoraj vsi mariborski sodniki in sodniški pripravniki. Rezultati so bili naslednji: Juniorji, razred B in C, troboj: (100 m, krogla 4 kg, skok v višino) 1. Smerdu (Žel.) 1.819 točk, 2. Lužnik (Mart) 1.568.4, 3. Lipovšek (Marat) 1.532.8. Veterani razred A, troboj (100 m, krogla, skok v višino): 1. Bergant (ISSK Maribor) 968.8, 2. Amon (Rapid) 284.2. Seniorji; Tek na 200 m: 1. Venutti (Ž.) 24.4, 2. Monderer (Rapid) 24.8, 3. Starešina (Zel.) 25.2. Met diska: 1. Miha (Žel.) 33.08 m, 2. Štros (Ptuj) 31.52, 3. Gujznik (Žel.) 30.84. Izven konkurence Kleut (Jugoslavija Beograd) 40.40 (s prestopom 43.25!). Tek 3000 m: 1. Kangler (Žel.) 0.37.1, 2. Podpečan (Žel.) 10.10.1. 3. Straub (Žel.) 10.25.1. Met krogle: 1. Vidic (Mart 11.10. 2. Kleut (Žel.) 10.88, 3. Miha (Žel.) 10.87. Tek 800 m: 1. Ledinek (Žel.) 2.12, 2. Jtmger (Ptuj) 2.13.1. 3. Herič (Žel.) 2.17-Skok v daljavo: 1. Smerdel (Marat) 6.06, 2. Kleut (Žel.) 5.89, 3. Kovač (Žel.) 5.73. Skok v višino: 1. Smerdel (Marat) l.-0m, 2. Davidovič (Žel.) 1.55, 3. Verzel (Rapid) 1.55 m. Važno za mariborske lahkoatlete! La* liko atletski trener g. Otto Klein je zop^ prišel v Maribor. Treninge bo vodil za vse mariborske atlete dnevno od 10. do 12. in od 15.30 nap-ej na prostoru SK Železničarja. Treningi se vršijo do vključno 4. junija, razen v soboto 23. in nedeljo 24-maja Kolesarski klub tekstilnih delavcev ie priredil včeraj kolesarkso dirko na 22 km dolgi progi Pobrežje - Sv. Martin - P°' brežje. Vodstvo dirke je bilo v rokah &S-Otona Črepinka ter agilnega predsednik^ omenjenega društva g. Lepuše. Progo s<> zasedli motociklisti »Pohorja«. Rezultati dirke so bili naslednji: 1. Karel Sodec v času 40:30. 2. Rudolf Finkes 41 minut, 3-Božidar Wencel 43.19, 4. Albert Triauf +*’• 5. Rajmund Perko 45.31. čtuiske V predtekmi je SK Slavija s Pobrežja premagala rezervo SK Železničarja s 3:1 (2:1). Sodil je g. Senica. Dopoldne pa so ie vršila prvenstvena tekma tnladin SK Železničarja in SK Rapida, ki se je končala neodločeno 2:2. Sodil .ie g. Nemec. OSTALE NOGOMETNE TEKME. Ljubljana: Hermes:Čakovečki SK 5:0 (1:0). Celje: SK Ljubljana:SK Olimp 6:2. Zagreb: Gradjanski:FC Liverpool 5.-1 (2:1)!! Beograd: BSK:BASK 4:0. Rim: Avstrija:Italija 2:2 (1:0). Čakovec: Rapid (Maribor):Gradjanski 10:0 (5:0). Ptuj: Drava :Ptuj 2:2 Mariborski lahkoatletf preizkušajo svoje sile Proslava rojstnega dne Dr. Beneša. V četrtek 28. t. m. proslavi Ptuj rojstni dan predsednik ČSR Dr. Edvarda Beneša. Proslava sev ršj v prosvetni dvorani »Mladike«. Začetek ob 20. uri. Telovadni nastop šolske mladine. Obvezni šolski telovadni nastop vseh - šol mesta Ptuja in okolice bo na praznik Vnebohoda dne 21. t. m. na letnem telovadišču. Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. V Ormožkem sodnem srezu so bile v zadnjem času tatvine in vlomi na dnevnem redu. Oškodovano je neštevilo posestnikov, katerim so odnesli vino, žganje, meso, obleko, posteljnino in druge razne stvari. Najhujše so prizadeti lastniki vinskih kleti. Skoda znaša več tisoč dinarjev. Konečno se ju orožnikom iz Ptuja in Brega posrečilo izslediti dva glavna vlomilca in tatova in sicer sta to brata Ant. in Martin Tomažič iz Brebrovnika pri Ormožu. Aretiranca, ki priznavata svoje težke grehe, so izročili sreskemu sodišču v Ptuju. Iz Ptuja pa so ju eskortirali v zapore zrezke ga sodišča v Ormožu. Martin Tomažič je bil izpuščen šele pred dve- ma mesecema iz kaznilnice v Mariborj1-kjer je odsedel dve letno kazen radi šJp nih zločinov. — V zvezi s to aretacijo prijeli orožniki v Središču šest pajdašev' ki so skupno z navedenima izvršili oiti«1’' jene vlome in tatvine. Preiskavo v0 sresko sodišče v Ormožu. V Adamovi obleki. Po Ptuju se ie ^ dni klatil mlajši moški, ki je pri strankp beračil in bil pri tem nasilen in nedostojen, ako ni dobil bogatega milodara. Kel so se stranke pritožile, si je policija N®' silneža natančneje ogledala in ga rala. Na stražnici so ugotovili, da je is*-0' veten s 26 letnim brezposelnim delavcej1' Jožefom Omejcem, doma iz Medvod. 1 brez stalnega bivališča. Do naslednje# dne so ga pridržali v zaporu. Ko so i,a' , slednje jutro odprli vrata celice, je Omejc dooula gol v Adamovem kostum11. Svojo borno obleko je ponoči raztrR3 na male kose. Policija je bila primoraj preskrbeti mu potrebno obleko, da so £‘. mogli predstaviti sodišču. Pri razpr3' ga je sodišče obsodilo na 10 dni zap°f in na odgon iz Ptuja po prestni kazni- Ne pozabi naročnine i Naposled se je tudi ISSK Maribor zdramil ter pod vodstvom g. Stanka Košto-maja reorganiziral svojo lahkoatletsko sekcijo in povdaritj moramo: z uspehom. Načelnik lahkoatletske sekcije g. Košto- maj je v razmeroma kratkem času zbral razpoložljive sile, ki so nastopile v okviril lahkoatletskega mitinga, ki ga je ISSK Maribor včeraj dopoldne priredil na stadionu SK Železničarja. Pri včerajšnjem Stanovanle Službo dobi PRIDNO KUHARICO ■i večletnimi izpričevali. ki opravlja tudi vsa druga dolu, sprejmem. Naslov v upravi lista. 2.369 Razno SPREJMEM DVA GOSPODA na stanovanje in hrano. Kej- žarjeva 26, pri brodn. 2456 mika« MLADO DEKLE začetnico, sprejmem v trgovi no. Naslov v upravi Večer- DVA MLADENIČA iščeta učitelja(co), da b* vadil(a) po večernih 11 ra-plesu. Naslov pustiti v UP.,* vi »Vcčernika«. Ul DIN 16.— svileni Trpinu b.irlient uaproda’ Vetrinjska 15. Izdaja konzorcij »J«tFa« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.>