r
Leto XVII.
f Celju, dne 30. septembra 1907
iljen
Štev. 114.
DOMOVINA
- - —	I	Mala trikrat aa teden, vsak
ua .__I	Avstrijo la Nemčijo 12 kron, pol IMa 6 krofu 9 mesece 3 krene. Za Ameriko
)taaScaflhrtovlMoU It,a.-Dopisa HsgovoHls trsa-	I	tn dni« detel« Ulko rei. koliZor naia pottnlna. namreJ: N. leto 17 kron.
uriti, rokopisi ss m vrnBsJo-	I	»on« 8 kron 50 vin. Naaotaliu s« potica upraaniitttt »tačaje ae vaapraj.
sa plačale od vsske petlt-vrste po 20 vtaaijev sa vaa, kokrat: sa večje Inaerate In mnogokratno Ineerinaja snateo popust
Klin s klinom.
Malim čitateljem je ie laaao. kak krik so bili ugnali nemiki listi, ko je Ir. Skimovič. sodni tajaik pri deielnem aodiiči v Oradca, pri prvem na-raka, ki alali sgolj iormal-aoatia, a dovoljen i em toini-kovega aastopaika s hrvaikim aH arkakia toleneem, ki ne ina nemiki, kras tolmača govoril in zapisal a ajim aemiki zapisnik. .Tagespost" od SI. svgasta L L je pisala o dr. Skumovičo: .Oa jo rojen Slovenec, njegovo slo-vsasko aiiljenje ie sploino znano ia js vsled tega naravaost ne-aaoloa isvrievati v Oradca siaibo sodaika (Er ist eia ge-konaer Siorene von sllgeaein be-kaaater sioveaiseker Oesinnssg nnd ist daksr geradezn aslihig einen Miektorpostea ia Ona sa veraehen.) .Tsgsspost" je nadalje grozila, da le ae bode sodaa oprava odstranila tega nearečaega dr. Sknmorlči iz Oradca, se bodo aaili zastopaiki strank (ozir. odvetniki), ki bodo doeleiloo odklanjali tega sodnika kot pristranskega iz aa-rodnega aaspratstvs.
.Domovina' je v svoji 101 itev. od dne 6. septembra t L pripomnila k tema:
.Tadi v tem se strinjamo a .Ta-geepoito' glede spodnjettajerskib sodnik srsdaikov. Vsakega slovenskega odvetnika dollnoat je torej, nemike sodaike dosledno odklanjati radi narodnega aasprotstva ia stranaam vcepljati to učelo, da bodo tadi one same to delale; to nas uče Nemci saai!"
Politično nastopanje nekatarik nemikih ia le posebno nealkatarakik sodnih sradnlkov na Spod. Štajerskem bi tako postopanje s nate strani ne samo opravičevalo, ampak je naravnost izliva Nemiki sodni aradaik kot nemiko narodni Šovinist ni pri nu prav aič aeaavadnega; čas je, da se temi prav reeao postavimo po roba. Tak odpor ae je začel na Čeikem.
Ker se um ok tem prvem iličaja, ki se je pred par dnevi dogodil pri deielnem sodiiča v Prigi, odpirajo novi pogledi v bodočnost ter lam kiiejo sove Oblike boji, ki ga bije tlačeni urad sa svoje pravice, opinjemo ta dogodek u uvodnem mesti Ur prepo-ročamo mm interniranim slovenskim ia vladnim krogom,' uj se eče iz tega.
8redi septembra se jo zvedelo, da kodo sodni pristavi ns Čeikem imenovani iele oktobra meeeca in da je imenovanje svsksltantov preloleno do decembra. To uvlačevanje je pro-vzročll nemiki minister Pride, ki ae je odločno spri proti temo, da bi bU kak Ceh imenovan za sodnika na aemikem oaemlja. Beckovo mlaisterstvo stoji
tako pod vplivom Predeja ia Nemcev, da se nikakor ne more toliko ojnnačiti, da bi gospodom povedalo, da slnii u stotine jezikovno ne popolnoma ali prav nič kvalihkovanih nemikih sodnih nradnikov v rasnih čeikib in slovenskih sodnih okrajih, da sede Nemci aa vseh viijih sodnih mestih po vsem Slovenskem in tndi po Čeikem. tako da ta dva avstrijska naroda ir *» posebno Slovenci, lahko s polno apraričenostjo trdila, da jima pravico delijo Nemci — da se torej ti Nemci nikakor ne smejo in ae morejo braniti, ako jim vlada polije topatam kakega jezikovao popolno uspoioblje-nega češkega sodniki na njih .uprto uradno okroije". Beckova vlada ni do danes naila ie toliko energije, pač pa menca in se atriji, odlaia in po-aknia kako bi z irtvami in kompromizi potolažila razvneti tnror tentonicns.
Kikor streli z jasnega je pa te .beschtrichtignngshoirate" zadela ve« > dogodki pri deielnem sodiiča v Pragi.
Dne 96. septembra t L je imela biti razpravi o toibi g. E t., proti Češki zaloini, kateri bi imel predle-doviti viijesodai svetaik Devnieskj, rojen Nemec Začetkom razprave je vstal dr. Boi ček kot zaitopaik Češke ziloiae ter podil to-le izjavo:
.V danem slačaja se gre u pravdo Češke zaloine s g. Edvardom Ždjarakim. Upravi Črnke zaloine je čisto v čeikih rokah, tadi goap. Edvard 2djarak? je čeike aarodaoeti. Smatram u potrebno, da hi v tej pravdi eodili ediao le sodniki pripadajoči airodioati preporaik strank ia odklanjam, sklicujoč se u g 1». o. r. predsednika danaiaje razprave, viijeeodnega svetniki g. Dtro-rezkega. Odkritosrčno ohtalajem, da moram v interesa svoje stranke staviti ta predlog. Pa v zadajam časa nemiki prebivalci Čeikega postavili zaktevo, aaj M na nemiko ozemlje aa-stavljajo umo aemiki iradniki, čel, da imajo Nemci pravico, da hi ee dali aoditi umo po Nemcih. S tem je bil vriea na čeike sod like um kakor da bi a uradnih ozirov nepravično sodili, v slučajih, v katerik je ndeleiena stranka umike larodaoati ter je ii-ralea tadi ie aadaljni um, da b aemiki Kdnlki razaojali, če treba tadi proti zakon, u korist nemikik strank. Ker u ta zahteva hrani tadi v sveta kroie po Njega Ekicdeoci ministra g. Pradejv, kateri je doseg te zahteve gotovo dobre avalil ia d gotovo ni mogel vtljlti sklepov, katere bodo ia takega saktevaaja delali, izjavljam, da vkljab osebnim spoitovanju, kitare gojim u gospodi predsedniki diniiaje razprave, ga i uradnih razlogov ae smatram u nepristranskega odklanjam ga in zahtevam, da m ta moja izjava
sprejme dobesedno v zapisnik v da-nainji razpravi."
O. dr. Brabec se je hot zastopnik g. E. 2. tej izjavi v polnem obsegn pridratil. Senat se je nato podal k sodnemn predsedniku dvora, svetniki Krčmiln ter ie r.ato predsednik pro-glssil sklep, da se narok prenaia do odtoka delelnega sodiiča o podanem protestu.
Ako bodo češki in sloveaaki odvetniki dosledno tako postopali, bode morda todi sodna sprava sprevideli, kim vede drtavo in jaztico ta aemika predrznost in nenasitnost. Nam as ostane dragega nego poelaievati se tegs izdatnega orolja. ki io nam ga Nemci umi potisnili v roke. Zgodi se njihova volja, tako da bodo tadi slepci končno sprevideli, da tira ta, kakor sam o eebi trdi, drtavo vzdriijoči aemiki eiemeat driavo v aaarhijo; io je slabotaim ia brezkrvaim voditeljem ia aprevitaljem ta drtave to prav — aaj poskvsijo. Ns tem poskus se bodo morda kaj naačili. vsekako pa M moramo mi s tega včiti!
Politični pregled.
Štajerski detelal zbor.
Seja, dae k«, septembra. Predloleno je poročilo o računzkem zaključka za L 1906 ia o proračunu u 1. 1906 aploinegi itajerskega ačitelj skega pokojninskega zaklada. Iz uključki u L 190« je razvidno, di saaia primanjkljaj, katerega je treba pokriti iz delelnega loada 986&S3 K iS vin, torej u 141.053 K 48 v več kakor je znaial proračan u L 1907. Ker se izdatki spi pok. uklida za ačitelje naglo mnote, zaaia primsajkljaj v proračun u L 1908 ie 490.600 K (skupna potreMčina u učiteljske pokojnine pa 1,096.500 K.) Finančni odsek predlaga potrjeaje računskega zaključka u L 1906 ia pro ačaaa u L 1908.
Tekom seje pridejo u vrsto večinoma le krajevne zadeve različaik detelnih volilnih okrajev po oemikea Štajerskem. Omeniti jo predlog poal Wagnerja u zniianje con soli. Poslanec ae je pritoteval, da se sol ae oddaje več T .ttokih", temveč u mora neti u polovico tadi hriketae na Potem pa je nI sluti u ubotaejie prebivalstvo maogo predraga. Pod. Zedtacher predlaga deielni davek u avtomobila Poslanca Rokitaaakj ia Schoiznohl vprsiata, kako da ie ceear al potrdil postave o odkopa lovaik rezervatov, aa kar odgovori deielni glavar Altoma, da teli vlada nekatarik sprememb ia da bo postava nova predloieaa deA
Seja, dne 97. aeptembra. Predloleno je poročilo o uporabi 14 milijonskega posojila graikega mesta u stavbe. Tekom seje predlaga poslanec Sehacherl zboljšanje poloiaja cestarjev na okrajnih cestah. Stavi predlog, da se uj izplačajo okrajne deielne podpore u oskrbovanje okrajnih cest le pod tem pogojem, da dobe cestarji plačo 60 K, da se jih zavaruje pri i likih "•ijaah in w jim določi primeru pokojnina Predlog se izroči Inančuema odsekn. Poal. Orossvrangg mn igovirja i osirom u velika plačilu bremena okrajev. Posl. Wastiin utemeljijo ponovno prav medlo potrebo Ieleznice Maribor -Zeleai travaik. Po poročila poslanca MMihola dobi Aanee ■Is trorasredao delko meiiiuko ioio U ae bo utaaovila u Zgori jem Stajerakem radarska lota u aadaljno izobrazbo radarjev. Mi Sloveaci pa za
meiiaaskega lolstva ne eksistiramo. AU ni mogoče spraviti ta zaktave v tek V Med predlog omenjamo predlog poslanca Voiajaka ia tovariiev o varstva pohonkik gundov in predlog poaL dr. Ploja. Kočevarja ia tovariiev u ireditev Drevo v občili Obrit pri ŠrediMa
i diktata v vpraiaaja lodaik nradaikov se je vzdigni! med čeikim prebivalavom pravi vihar. Mestni zastop v Pragi, v Kotni gori, v Mernikom Breda, v Loaaeh, v Pod-jebradeh, v Voljaja. v Tjnjaaa ao la ikleiili pratntao moiicije proti arnllri zahtevi, da morajo v nemike ia aa-okraje kiti imeaonai aemike narodnosti. Ta reaoiacije poiiljijo miamtra Paclka ia pravoaodaema miaistra dr. Klena Tea zahtevam u pridraiajejo dragi mesta, občinska stareiinstva. okrajni sutopi, odbori političlih draitev la korporacij, tako da n bodo vlada lakko prepričala, da ja na ieikl narod kakor oa mod proti tam držam aemikim ubta-vam, ki i
Moravski Nemci, kateri so u večno zgubili večivo v deielnem zbora (kar jo tadi popoiaoau pravičio, uj jik je komaj iaa četrtiika nega prebivalstva), hočejo aa ne lačine ikodovati čeiki •ečiii ia nojo pozicijo v deieti vtrditL V ta samem kodo stavili v letalnem zbora ta la sskonski predlog .Za pokritje troikov u Mrtvo, slovstvo, ■mstneot in vedo vsskega od obeh v debeli prebivajočih uradov, ki sta razde! jeaa po aaradaMalk kanjah, aaj
čtaae dotične aarodaoati, deielneaa odbora u aalaga, aaj v smiala taga sklepa aemademi iidaia zakanaki učrt ia aaj ga ia v tam uitlisja pndloii
i ikon T pretres". »Moravska Orties" pite o taai lemJkem predloga. Ii ki Nemci ssdaj ka aa ai ia dokod-kav Mksga ia aartkfga prebivalstva aataaeviH de sita ia pooaaslčeaja M la kaltanik nvodov vsake vrata M radi n kadadaoat stndko raadaliU taka, da M ai Oski, katerim priassj-kljo tel ia kaltanik savadav aa nek koaeik ki krajik ia te glavae vsled
abora, ■orali to iole ia sarode aaai plača* Ta pa aikakor aa pojde, dokler Nead ae odpladaja, kar aa v pretek-looti ad Čekov dobili aa igndbo ajik iol ia kaltarolk nvodov Najprej pts-čajte U dolg, gospodje NeaKi, poten iele bodemo avedll aarodaostao deieli <1 doklado n iolske la ksltarae
Na Koroikea ae Je vaelo med Sloveaei vojska; aa eai atraai atreljajo klerikalci v .Min" aa poeaaezae predajate, aa dragi pa aapredajaki v .Naroda" aa poeamesoe klerikalce. Tn la oeebooeti; ialoatao Je le, da se aa tak aačia ae ko aatvarila psmstas ločitev dokov, aa koda aatvarlte tako kmala aapredaa atraaka, ki ki bila koroikia Slovencem le v korist
Na Bolgarskem mislijo odstopiti
Po krvsikik ia madianUk listik ss tiri vest, da poataaa sarajenki
aik v DJakovem.
PO aokatarik poročilik, alaati traa ksnksga .Hrv. Pran" bi as imel krvaiki sabor asststi dae 5. oktobra ia bi bil takoj mpnMen. Pa ao bo is toga aii. ker oo Kakodcuj boji
.Dentocknatioa. Korr." javlja, da pride r jeesai do trdaojdo nese nem-ikik aapradaik straak v eaotea klsb, ki ko itel 80 poslaacsv.
Na Daaaj jo dospel v soboto raki veliki ka« Vladimir. Na kolodron ga ja sprejel ia poadraril oaaar Ftaac Jadri.
Listi poročajo, da n pričaš jatri v BsdimpsMi asdsljsraaje pogovorov glede avstro sanka aagadba Govori ss o tajasm potovsaja dr. Wekrla aa Daaaj.
Umri js v soboto Itladl aad vojvoda Friderik.
Govornik jo v aedeljo k^cal: .Proč od Gradca!" Bila jo to pri tarai cerkvi aakje aa
ja alonaaU trgovec; pri a jam pa pri-kaja vas is Gradca ia s Daaajs.
Kaka razlika aad kaoedo ia iatiao! Trgovec Ima no petao asmlkik pn-•paktov n nas stvari it Grada, tadi a taka, U Jik js dobiti ia ki jik iadslajeje v Ljabljaai a. pr. a aa-gnkao kriis! — b kmetje ai lomijo
a jo slomilo kola. Traka jo pisati po aon — piie a (poč aimlknO — adganr a Daaaja ja aamdki! Kast ga ae naama ia ga priaaa trgovca, da ga ta pratolauči ia patom saroči kolo
Tako toraj, aaaika podjetje isvie-dsjo ia aa va aad daaa, a sala aa ekdarejejo s asrsssmljirimi dsgUI Tetiks iiritoiati, psasss pa ki Ipak marali imeti mi Sonati, da ki ad tnkik
posredovalcev, slasti pa sačeH saopati srojems jeziks. Kako naj ae lačne krepeneti po tajičiai. ko H vidi da Je od nje odvrneš ob vsakem koraka, pri vsskta orodjar
Zsktovajmo od tajib tvrdk, traikik in dnnajakik, U raipečajo obilo blaga po Stonaakem, ds koraapondirajo t aaml slsnsski Oresničeaje te takten traka orgaaislrstll i.
.Prsi od Grada!" Vam kUisjo sa političasm škodo dakevttki. ps u ns silo rabijo Ijadi — v Gradec, ks jik soveja aa botjs pota v Maria Trost ia Msris Zeli To semiks romanje za-nems Ijsdi u nsmiki Gradec, jik na-vessje nn sever, tako da potakijo aa aai jag.
Bodi nam daia enn, kodi nam iin v sklada t besedo, ne torimo v Gradec. ako kHtemo proč od Grada!
Slovenske norice.
— It Celja. Odkod niča, katero je priredil celjski .Sokol* tndnjo soboto v .Narodaem doma" Mirim odhajajočim bratom, gg. Maka ia Pavla Dotička, Edv. Kodolla ia Smita, je je aapria selo sijajno. Udeletil a je jo seveda .Sokol", čitnlničarji ln pevaki abor .Delsvskegs podpora sta draitva". Sterilna adeledka sama je ie pokarala, da vedo celjski Slovenci ceaiti ssslsge odhajajočih bratov sokolov. Med govori omeajamo govor br. staroste celj-skegs pokola" g. dr. Kartoviaka. ki ja storil ssslsge odkajajočik v .Sokola", govor brata aaielaika J. Smert-aika, kateri a je gibal r istih mejak, a ja slssti povdarjal ssslsge kr. Do-tičkov r roditeljskem sbora celjskega .Sokola" in ajaao varno nredtter .Sokolovega" arkivs, in govor predsednika celjske .Citalsice", g. dr. J. Seraeca, ki ji omenjal snslsgs odhajajočih r aandaik droitvik. Večer ja apapriajaialo potjo .Del. podpornega pod vodstvom g. J. Groasa ia sviraajo oddelka .Narodne godbe" nn lok pod vodstvom g. Peter-Večer je kU saree lep rkljab in je bil ob eeiaajik dra-aamennk v Celja Ttontfiajogn deta celjskega i* v Smartia v Bolni dolini a jo ndalolils okrog 80 bratov sokolov. Vkljab sUbcmn vremena je tlet dobro vzpU. Zlasti ns čast .Brsinems in penkomn draštva" v Smartina na petja ia sprejeme Več v sredo.
Fnimpsk jo stopU is slaike pri .Za-draiai Zvest v Celje" in vstopil v slotbo klerikalne .Zndrntae svsss" v Ljabljaai
deeetletalri so poslali darove n di-jaiki podporni foad .Zsdrntni Zveri v Celja", aamesto poaebnik pismenih ali braojavnik čestitk, kakor jo slav-Ijenec sam isrecno teki, ie nadalje Hranilnica ia posojilnica r Dolini pri Trato 10 K, Koo-drattvo v Doliai pri Trato 10 E, v Boljsncs I K, Hranilnica ia posojllaics v Gritak i K. Okrajna pooojilaka v Ljstomers dO K.
v Gonji Radgoni ao K, Hraailaica in poeojilslca nnSnki t E, Glavna posojilnica v Ljabljaai M K, Koajicak 100 K. Posojilnica v Sevnici 30 K.
Vata klsgim darovateljicam is-raksao v svojem ln v imenn jsbilarja prisrčno sskvalo. Ok sasm pa prosimo tati is na ostale ssis članic«, da a ob tej slovesa! priliki ve-[ natega predaedaika ia aiata slovenskega sadrataiitva in a
odaovejo toaadevni okroinid, ki amo Jo rasposlali s tem. da darajejo kak sneaek u dijaiki podporni tond in nakatejo istega aaa Med darorstelji slasti ns M aaria manjkati aaksan starajte Kajenka posojilnica.
—	Is Celja. Po listih krodijo rasti ds ka Imeaovaa g. todni tajnik Er-kartid det aadaim svetnikom sztra sutam, amo. da ao doki ssdsUkegs mestn v Lsikem trga.
—	Telelbaaka oaratjs v Cslja M Js alssli teden aokaj rasMrilo. Znaaaa je seisj s mestom teletsaUno podana opssavalalcs na Miklavtevem krika, nadalje a a oglasili k novi aaročaiki ia m se s redile aa glavni polti 8 nove govornice n srnini
—	Dstslal sbori bode sokljačeai 8. oktobra, ker a salde drtnrni tbor lt 10. oktokta.
—	Učiteljski je na teatrairedaicl v Št Vida pod Pto jem, S. pL r. mesto del ali p rov. očitelja, oziroma ačiteljice in na itiri-raaradaici v Majiperge (p. Ptnjske gora), 8. pL r. mesto def. ačitelja, oa. ačiteljice. Proioje do 81. oktobra.
—	Psssstvo Nore Celje je tedaj nadsr knpiln psrcelscijsks banka v Zagreba kakor smo tvoj čss poročali Posestvo a razproda, poslopja pa si pridrM stari grof Salm.
—	b laiksga a aam javlja, da a vrle skrbeč priprave u veliko vinsko trgntev, ki jo prirede laiki Slovenci v prid drnibi sv. Cirila in Metodo v prenovljenih velikik dvo-raank .Pivnico" v nedeljo 18. oktobra. Opozarjamo le dan« na tu poosenljivo prireditev v tnko prijaznem Lnikem trgn. Več o programa prihodnjii.
—	Nove peoaJllniee. Ustanovila se je poajilaien-raileisnovka vSmar-tiaa pod Varbetkom. Žapnik gosp. Lnnjttc je eevedn takoj astoaoril klerikalno proti posojilaico. — Klerikalci a ie astsnovili nove raiffeisnovke v Petrovčah, v Smartina v Bolni dolini in v Dobja pri Planini
—	Skoda v Gornjem grada la r Mozirja sta najbolje napela. V Gornjem grada se je ndeteillo gospodarskega škoda nnrodne stranke do 300 Ijadi r Mozirja do 100. Govori gg. dr. Botiča, Goričnan in driavsega poslanca gosp. .Telovnika so se z nnvdalenjem sprejeli. Izreklo n je zanpanje g. drl poslnncn Jetovnikn in sprejele reeolncije, v katerih se aod drngia obsoja sarovo ia aedoatojaa piaava .Slov, Goapodarja", slasti o g. drtavaem poslanca Jetovnikn in vseh v javnosti delsjočih mol. ki niso dskovniiki pristali
—	V Spodsjea Drevsgrndn,
nstsaori dopravska podrainics .Prosvete" Javno Ijndsko knjitnico. Želimo mnogo nspeks!
—	b Sloveajgrndca. Po mesta a liri govorica, da namerava finančno detelno ravnateljstvo v Gradca nn mesto kontrolorja pri davčnem arada v Slovenjgradcn premestiti nekega aemikega nacijoaalca it Gonje Štajerske, kateri je svoj čas takaj kot pristav slalboval Dosedanji kontrolor Js bil Slonnec, a ker je imenovnn davkarjem. pride proč. Seveda to ngodno priliko koče nam niao tako prijazno finančno ravnateljstvo porabiti, dn zopet zamenja Slovence s Nemcem, čeravno je pri davkariji tndi davkar strasten Nemec. Ali je najbrt ta slnčaj odgoror na iaterpetodjo alor. poslancev v dri. zbora, da se naj aa Spodajem Štajerskem nastavljajo slovenski uradniki, ia da m nnj slovenske aradnika, ki alalbojejo nn Zgornjem Štajerskem premestijo doli Slo-
icev je dovolj v nemikem deln delale. Zaktevamo najodločneje, dn a nn maato kontrolorjevo pri davčnem nrndn
v Slov. Gradca imeanje Sloveasc a as Nemec. Sloveasks dstslss in drtavit poslance po oposorimo u to ss*n, nas raslirjcaje semike poaaati M slsvaikl aomlji. Ts vnsksnpijste kri via se man na vsak aaiia preproMu Okraj, ki je popolaoma ilovaM aai U imel kar samo asalke aniaikn To a ne aao agoiML
- Za keajuki okraj aataso, Neaci r n od olje da t. oktobra 11 v Kosjlcah oemikofpolltično draitva
Od Sv. Leaarte r Hlovoaokk Pristali .aarsdae" dtka. .Kančke svete" si
abea nnčin. .Izpreobrajeai* g. dr. Tiplič knpnje pri nnjbolj sati. seno nerlki tvrdki Spritanj kna kan n neatko gavsnis leas ia etra* v nemiki gostilni pri Sanitn. Vzgledi vlečejo: posnems ga tadi g. tapaft Jantekovič in a pridno ogiblje slo-venske trgovine. O, ns skodik a a gospodje .nerodni", pa is ksko!
—	Od Sr. Leaarte r HlavoaaMk gorieak. Naieme drl porianen, d 16. nemo orjaki Boikarja aiamo tisti, U ga potaamo. nikoli pripisovali ae po-sekao aarodaoga cata, ne bietroemsosti To kale tadi dogodek: 6. septembra je ponndii nek dijsk Boikarja v gostilni, v kateri Je pranonl s svezsrji svojo nsd .liberalci" pooojUniisrji pri vin in pečenki, uradni kolek v nnknp. Dični orjak, .narodni" Boikar pa je bil mnenja, da , mira. ie ga kapi" in stene Draibi iv. CiriU in Metoda proti narodu". Vsa čaat g. drl in poslanec, .nnrodnjnkn" Boikarja aa tej rodoljnbni izjavit Njegovi ia-rodni in zavedal volilci gn avedn po-snemajo: neki odbornik Pooojilaice a jo primojdninl. knpi nobenegn narodnega kolka več in tndi ne reč riignlic Dralbe sr. Cirils ia Metoda! Sramoto in na po-gibel takim .aarodaJakom", kateri bi m smeli več i drsi bo
—	O aererjetaem odloka postnega ravaateljltva v Gradca poroča graikl .Tagblatt". Poitao ravnateljstvo je baje raapoak aradih nn nemikem Štajerskem okrni-nico, ki poriva alovonako poitne Brodnike, nnj M praeijo nn Sp. Štajersko. — Ns prisojamo podtaema ravaatalj-stn toliko pravičnosti ia sdnvsgs razama; isto je ta vsot pač Is i kanka raca.
—	Na Biaad ak Sari a jo vrtilo včeraj popoldne posvetovsajs glede ioleziiikega poatajsliiča. Ude-letUi a a posvetovsajs prizadeti obč. sredi, okr. zastop aevsiiki, ta psi nrndi vlada, Jntnn ielezzica, drl poslanec g. dr. Benkovič in veljavni ssnkniki — U ne ki kazale akcije n Loko?
—	Pri sbriaaklk vslltvak v Ptsjs je zopet taugala Oraigon klika. Cndno pn Jo, dn a skoro polovica volilcev ai eddcdila volit« Ali jo to pooiedica taopaaoati rii | ai nai aikdo tek Ijadi orgaairirati a boj proti Oraiga?
—	T PtnJa se vrti prihodnjo nedeljo velik koncert v prid akad. (ar. draitra .Bodočnont". Vabila a pridno kmala razpoiiljati Ha prireditev opozarjamo la.danes
—	Grad Tarakorg aad Ptnjea jo n kraaaiai gozdovi ia aadononlki BA prodaj.
—	b Slav. Matrico. Zadnji četrtek n je vriil pogreb 100 let starega gostača Matija Perka b Zgocijs Bistrice. Perko jo bi do aadajega čil ia sdrav tor selo delana aol
—	Dr. Aat. Karaiea ae iaio .rodoljabae" lovorike, katere ai je ps
umi trditvi is hvali nabral v Ptuju, mirno spati. Sedaj topet progltla v .Slov. Goap.", da oa ni razbil .Narodnega aveta", temveč — prvaki ia .liberalci*. O, U rodoljnbni in — resnicoljubni g. dr. Koroiec! Na to .rodoljabaoat" ia .reeaieoljabaoet" verjamejo pač le oni .zavedni" volilci .Kmečke zveza", katerim ae ie aa lica pozna, da ao tveaarji! Ia taUk je m odstotkov!
— Prof. ir. Terotoviek a ir. Koroica. T nekem dopiaa .Domovine" it 30, i dne 11. marca 1904. leta, katerega je g. dr. Verotoviek podpisal, aodi ta goap. profeeor o dr. Koroica tako-le: .. . primoraa sem bil (tako oatro pisati o dr. Koroica), ae le da tarnam lati ia obrekovanja (dr. Koroica v .Slovenca", katera je nagrmadil aeeeaovaao aa dr. Veri lovita radi viaogredaiikega škoda začetkom marca L 190« v Maribora: Očital je dr. Ventovika. da je alezel pod klop, ko je bilo treba braaiti na tbodn tlo-venske jezikovne pravice) ampak tudi, da ae pojasni .aspeina", .plodonosna" Koroičeva politika aa Spodnjem Šta-jerskem, kateri le vedao razdira ia blatj, če tndi aeoraovano, ljndi, ilasti Slovence in psaje vae.ki aiao ajegorega mnenja, ta liberalce. brotrerce. .* V istem do-piaa imenuje dr. VerstovSek dr. Koroica laiajivega dopiauaa, mn očita perf idaost. ia da je .vedao aladek apredaj, a ta hrbtom obira" Ker ata bila t g. prol d Veratovikoai debela prijatelja, ga je moral ie dobro poinati ia zato mislimo, da je aajbri ta slika .rodoljubnega" politika, daievaega vodje .Kmečke tvete", duhovnika ia aradaika .Slov. Goap." g. dr. Koroica precej resnična Samo čadimo se g. prof. dr. Verstoviko, da Je temu .sladkemu znanen" in .uvrataema prijatelju" vse odpustil. Ali it kričanake ljubezni. kar bi od tako dobrega katoličana, kakor jo aedaj ie aedvomao oa, skoraj smeli pričakovati ali it ieije po mudatu, to aam Bog ve. Po pisavi soditi, pa je kil g. prof. VerstovSek ie L 1904 popolnoma aapooobljea aa profesorja aa kričanako - aocijalaik kanih v Maribora in Je tedaj imel navzlic nema ugriieaema .narodovstva" toliko kričanake aranooti v sebi, da ae Je brat dolgih bolečin skesal tvojega liberalizma it podpisuje danes t obema rokama .razdiralno in Matečo" politiko Koroičevo. Da bi atm pa gospod profeaor ae očital kakih lastnih tlobaih miali ia oamigavaaj pri pogleda aa aaie rodoljubne ia značajne itujerske katoiiike politike tkleaemo t njegovimi besedami v uvodu imenovanega iepiaa: .Človek aam često ne vč. je-li r ooriinici ali naj poiljo drage iulopust, da ai avednjo in vrtajo v čelo" ko vidi to akaeaae ia braaitelje ter aedvomao neeebične ta-govornike vera med ljudstvom, katarik vzgledao iaatuoati ga .tntovo" MJo naga belega — Vtem naj malo trmaatlm ovčleam .Kmečke tvete" priporočamo gonje vrstice v premiiljevaaje ia prevdarek.
—	Mariborska nevke. Ustrelil je kovač Doaik svojo leno t revolverjem. Doaita ao ie taprli. — Zaprti ao tadi Mkega Vaado, doma r pujski okoliš, radi tatviae ia topa. - Bavmateljem aa mariborski realki Je imeaovae prol. Mttaer t Daaaja. — .SUM. St" aa kaio več izhajala t 1. oktobrom.
—	Ia Maribora. Zadnji arečer je aapadel delavca 2obarja it Krčeviae aeki Tacer it Pilitaaja
ia akaial tolarja ad-Ta je pa i raail ia n ga tako ukraail. Baajaaca ao spravili v boi-
—	Ia Maribora. Ko je stal 17 aeptembra odgovorni arednik .Slov.
g. Ferdo Leekovar pred porotnim sodilčem, je stavil sicer g. sodni sodnik Moroeatti slovenska vpra-iaaja (tadi ohtoiaiea jo bila tlonaaka) g. Leakovarja, ta pa ja izjavil, da bo t ozirom aa to, .da aekateri porotniki razumejo slovenski" odgovarjal O, ti dnhoraiSki in tveiaraki .rodoljubi"! O. Leakovar Ja a svojim .rodoljebjem" vredea dr. Konica ia .Slov. Goapodarja", ki ee tako rad ratbarja aad .nemikntarskimi" aa-preiajaki!
—	It Maribora. Cesar je pomi-lostil na smrt obeojeaa brata Poredoi, ki sta abila letos spomlad pri St Petra pod Mariborom mliaarja Koronika. Jana Poredoi je dobil oeemnujstletno, brat pa dosmrtno ječo.
—	It Maribora. V sredo M Jo popoldne astrelil s polko v dravski vojašnici častuitki sluga L Wagaer, pešec 47. peipolka.
—	Med Daaajsm la začne t 1. oktobrom graditi telefonska tveza. Ta zveza bo otvor-jena splošnemu prometa t janaarjem 1908; potem pač ne bo treba tako dolgo čakati na iivenmeatno telefoasko zvezo.
—	V Gradcu se je poročil g. dr. Florijan Kakovec, pravni praktika« pri deielnem sodiiču v Gradcu, t gospodično Jelico Sadaikarjevo, trgovčevo hčerko v Gradca. Caatitamo!
—	Ia Graiea. Graika ieaaki podruinica .Drulbe av. Cirila ia Mo-
natanovljena po pritadevanja častivrednega staroste graikih Slovencev, g. Franca Hraiovca, si je itvolila aa svojem prvem obč aem zboru 96. kimovca sledeč odbori predsednica gospa Jela Markova, blagajaičarka gospodična Aleksandra Zabrod in taj-
Zorka Kavčič, ogledne ia narodno savedae dame, pod katarik vodstvom bo nora podrainica aajlept
—	Medvedka je ustrelil aa Javor-aiku nad Poetojao g. Jaaca.
—	Kranjske pivovarna ao zvarila lansko leto skupno 8* 800 ki piva —
a tem bodi poveiaao, ia Gradca »1.000 S96.000 kL Strakorae aleknreke tvete, ki bi ae bila polMina, iele astaaoviti kraa Jaki mlekarji, tlaati .Kmetijaka drulba kraa Jaka". Duhovniki pa ae temu protivijo — kakor povaod kadar ae gn u kako aeetraakanko ljadatn koristao napravo.
—	V Trti Ca so pri občinskih volitvah zmagali r 1. ia 9. ratr. Nemci,
3. Sloreaci. Proti volitv am r prvem razreda je vložen ugovor.
—	Na Kočevske« vladajo lepe rumen. Ko ao se vračali kočevski Slovenci a sokolske slavaoeti v Bibaici,
metali razdivjani aemikatarji kamenje r vlak. K are« ai bil nikdo
T Graiea ste bili zadnji četrtek oboo jeni dve atmiljeai sestri it zavetišča n zaaemarjeae deklice radi preetopka kataovalae pravice, jedaa k globi 90 K, draga pa 10 K.
—	V Graiea se vrti jetri v hotelu .Wieeer" idravaiiki tkod, katerega iklicaje nemika zveza distr. ia obč. zdravnikov tt Stajerakem. Obravnavalo ae bo o potrebi novega tdrav atvenega zakona Vabljeni so tadi delelni poalanci.
—	It Daaaja. Zadnji petek priobčilo aradae gtaailo Jutne tel. okrotaieo generalnega ravnatelja, katerem ta aataaaja, da ma ja dal upravni svet J. i. pooblastilo po aoralh pogajanjih t odposlanci ooobja n rediti plače vseh aaltibeaeev J. analogično po plačah driavao telea-
staaariao po vtoren drl železnice ia povUati plače dekveem tam, kjer to takterajo krajevne namero. Določilo te Je, da aaj pnetopi pri avedbi aon plačilne leetvice takoj vsak aalaibeaec v primeri e tvojo tedaajo plačo atto-matično r viiji pUMlai ratred. Oni aradaiki, ki eo stari io 85 M ia dosegli ie aajviijo plačilno stopajo, dobe doklade, istotako tadi bolaiki ia aa drio nesposobni bivM aalall Vn ta aaradbe bi aaj stopile r veljavo ie t 1. oktobrom.
— Cvetoča jaktoa atoji blitt 'Velike Loke. O tej aaravai taaimivoati ae poroča letoe pogosto ma it rttaik
— T laska trgatev v Beli Krajiai je ie končana. Maogi pravijo, da M grotdje prezgodaj pobrali ia bo viao valed tega občatao trpelo.
—	Hov polk r
carja bode eatnrjea. V ta polk kodo apnjeti aamo taaesljivl Ijadje, ta ka-ton bodo ajih predstojniki oeehao odgovorni. Častaiki it mottvo tega polka Imeli pteebae pravice in bodo carja aararaoat podrejeni — Kakor videti n car megočai .tamodrtec" čad pooebno varnega, dvomimo pa trio, da hi ga tak polk mogel obvarovati. Najboljia obramba vladarjev — Je ta-dovoljaott, politična svoboda in blago-atanje ajih drtavljeaov!
—	Drla v al paalaarl tkrbe aa počitakak eempatja aa tabavo tvojik volilcev. Na Kraajtkea Goatiačar, r Galiciji pa Dehija ta Fijak. SJedaji Je
— Ia BororelJ. Naravnost neverjetno ia skrajno žaljivo ta vsakega domačtaa Je ravaaaje nekaterih aradaikov aa poetajah driavne ieletaioe r Bolni dolini. Na poetaji v Svetni aaai je zahteval tloveatkl delavec vozni
Modami: .Prosim karto Borovlje", aa kar n ma od rele alnž-hajoči uradnik: .nika v Borovlje, ton-dern nack Ferlack". Drag alačaj pripeta ee jo aa poeUjid Podporo; topet zahteva tloveatki delavec voaai listek aa Žikpolje v tvojem materuem jot Službujoči uradnik pa delarca ae da lista, rekoč, da ga oa ae mame, ako-ravao ma je delavec t roko pokazal dotačao potu jo. Ko drag popotnik, ki jo ttal traven, aradaika pove aeaiko ime ta Žikpolje, ae pa aradaik ie vedao brani dati littek ia tačae v tploioo tabavo aavtočih nemikutarjev poučevati r lepi eloveaičiai doveatkega delavca da iaa roaai littek v Žihpolje a veti v nemikem jetika. Ta dvt slučaja jasno pričata, kako oeobje nastavlja državna leletnica v tloventkem Roža. Političnemu druitn v Celovcu bi bilo svetovati, aaj tbira take eiačaje ia jih g. poelaaca Grafeaaaerja izroči, da a na meroiajaem mesta tpregovori po-neznoenih razmerah, ki talijo nekega, v ranici poiteno čatečega človeka. .Mirovema" poročevalca bi pa bolj prittojalo, o ukik ala-čajih poročati tvoječaaao. nego taliti tntlnine narodnjtke ia jim tako Jemati veeelje do aarodaega dela.
—	Ha gortike gimnazije jo ime-aoval nnnčni minister proti predlogu del šolskega sveta profesorjem matematike ia tlite — trdega Nemce, ta meeto Biti proail ai.
—	V Polja je tmtgtl pri vo-litvab a mesto mornariškega bolnik-koga tdravnika proti italijaaaia dr. Delecea Hrvat dr. Lotil Za italijaaaia a giaaovali tadi aocijalai demokrati.
—	Petur je anttal jeatvia Savoriu v Gorici Škode okoli 4000 K.
—	Na Ciril-Metaiavl teatjakobiti toll v Trata u morali letoe valed pomaajknajn prostora odtloviti — 100 otrok! — .Bdeči Prapor" itjavija
i meta triaike toc. demokracije, da ao te izrekli tržaški ooc. demokratični po-alaaci a podržavljanje te iole. ko n bili valed tega poklicaai k Becka. List je maeaja, da a to gotovo tgodi.
Svetoma vesti.
—	Moka Moje po aajaonjiik podatkih ie 47.000 prebivalcev, ima tedaj
.M a 10.000 prekinitev več Ljubljana.
majhno iemljo kakor jik peče Dobijo. U ja po pokliea pek t betedami: .Tako tkrbi ta poelaaec a vai blagor!" Dobija Je aa to taeolil Fijaka dn krepki taaiaici; nastal Je pred očmi zavednih volilcev tika pretep aed
—	Tečaj a policaje ae jeotvoril v Šolana aa Tarikaa, ia bi a tariki policaji bolj izobrazili v avoji etroki. Dragod po Evropi prirejajo atrokovao tečaje a rokodelce v Turčiji pasa — policaje.
—	Na protljetltman škoda aa
je predlagal profeeor dvorni
____jchrotter, naj m a pelje po-
atavao obvataa dolžnost naznaniti vaa. jetične bokike oblatti, ki naj potem akrtme ne potrebno, kakor pri nek naletljivik boleznih. Sprejeta pa je bik reuolueija, ki predlaga, da a u pelje pootavaim potem aataaaitav tmtti je-tičnih k tpremebe stanovanj.
je dlje čaaa
bivatotra. Posrečilo n je tandaraeriji hudodelce prijeti. Vti M te večkrat kataovaai tatje ia alomilci ter w veto pritaali rasne tatviae tvr-
—	Novo treeka a odkrili v palači grofa Strake v Pragi- V dvorani v dragem aadatropja u odttraaill leaea ttrop. pod katerim je bU drag obokaa ttrop, aa kateraa a našli Miri velike kraaae alika aa preeao (freeke.) Ve-ičaki eodijo, da jik je aaalikal kak frauconki alikar v dobi od 1714. do 1790. L Slike protkvljajo image princa Kvgeea Savojakegn v vojekah Katk VL a Tarki.
—	Matatava čeikega čaaalkar-atva je bik otvorjena v Kraljičinem gradca u Ceikem dne 15. t a Baa-suva obeega ne čeiko ia aiovaiko časnikarstvo v Evropi k r Ameriki ter je ratdeljeto na «9 strokovnih tkapin. BatsUva jo akaaao k pregledno urejena ter podajo jaaea k poučen vpogled v to stroko čeike kulturne delavnosti.
—	totoaalika aeorate. Po ao-previdnotti je tndel slulbeni voz, pok delavcev, blln potuje Pakrac aa Hrvaikta v tovorni vlak. 2eleaaičaaaa ravnatelje Majem k delavca Ptnk-nerju je odtrgalo gtovo oi teleta, lt delavoev Je težko ranjenih
—	Metka naga. V Dubrovniku Je retttavil minnle dni nek trgovec a grozdjem nekaj telo redkega, namreč 1 m 44 cm dolgo rotgo, ki je notila 38 belih grozdov. Rozga je a grozdjem vred tahtaU 90 kg k 19 d kg.
—	.Dalmatlaaka plovldba" Je ime aovaaa peroploraeae druitn t sedežem v Spljetu, ki bodo imelo a početka 9 milijoaa glavnice ter igradl dn panika po 750 ton vuebiao n progo Trnt—Spljet—Metkovič k tri male parobroda u poetraaake proga med Spljetom k okolico ta met Spljetoa ia otoki - Paroptovaa draitvo .Dalmacija" bode imelo aiet v Zadra ali pa v Trata.
■inTitr« m je olvoril r pondetjek, 83. eept t Berilu. Priglaieuih Je 3800 oeeb is neb krojev sveta.
—	Caaalkankl ako« v Bor lenii je sklenil, da nnj delajo čas-nikarji nn odpravo dvoboja postavnim potom Nnj oe nstanove sodišča, ki bodo določevala zadoščenje za raz-ialjenje časti
Škod krojačev ae vrii le dni na Dunaja. Zbrani mojstri se posvetujejo o najnovejiib dogodkih na strokovnem polju krojoike obrti in o sploioih zahtevek krojaikih mojstrov.
—	»rada v Kraljeviči (Porto-Bč) ne dobe Madiari v roke. Osnovalo se je poeebno delniško draitvo. ki je grad kupilo. Predelali ga bodo v zdravilišče.
—	Lakota na Kitajskem. 1> Londona poročajo straioe posledice lakote, ki divja letos na osrednjem Kitajskem. V prvi polovici letoinjega leta je umrlo za gladom do 8 milijonu ljudi, n sedaj jih umira dnevno preko jedeu tisoč.
—	Mlil v Gornji ŠlezlJI. To leto se Je pojavilo nn poljih v Gornji Sle-ziji izredno mnogo mM. Uko dn so pravu aeurečn zn tamoiajo prebivalstvo, ker aarede ogromno ikodo.
Droge slovanske dežel«.
—	Ivun Tehilevlč (Karpenko KartJ), raaiaaki dramatični pisatelj, je amrl dae 15. t m. v Berlinu nn kliniki pral Boaaa v 83. letu svoje dobe. Pokojnik je bil najbolj nadarjen dramn-turg, kur so jik Busini ie do sedaj imeli. Spisal Je maogo iger, katere se io vedno z uspehom imjo. Njegova mit Je prizadeU rasinskemn odra knd adarac
—	Črnogorski mladeniči na Ce-tkem. Ker Je Craa con tako gosto-ljubno sprejeta lanako leto čeike sokole, je sklenila Češka oboe sokolski v zahvalo aa U gostoljubnost sprejeti 48 mladih Črnogorcev nn Ceikem ter poskrbeti an njik izobrazbo, Crnogornku vlada Je podala U Merilo čraogoraUh dečkov, starih 13 4o 16 let, v Prago. Po aakljačja ta ie ne pojseaeaem ne-sporazumljonju oo pe bili dečki izročeni Izvozni draibi mesto Bokolaki občini čeiki Izvozna draiba jo mlade Črnogorce dala razzim rokodelskim mojstrom po Ceikem in Moruvskem v pouk. Dečki pa. ki niso znali čeMd, na aa čutiti oaaaljene in »eotočno ia no seMi sa-puičati svojo mojstre. Črnogorska vlada ae Jo an to pritoiila Čeiki aokolakl občini, ki je ieie po Uj poti izvedela o tej aaadepolai pomoti Staneta dr. Sekroiaer Je nemadousa ukrenil pe-treknn, dn oe požare za vae črnogorako dečke nn Ceiksm in Moravsko, dn n njik bivanje prijavi Ceiki sokolski obtiai, katera kode potom preskrbela
sa to, ka pridejo mladi Črnogorci aa tak kraj in k takemu mojstra v Mo, kakor si sami Me Teko se kodo ti mlsdsaiči izučili v raznih obrtih Ur ■e povrnili v domovino, kjer je veliko pomnnjksnje izučenih rokodelcev In mojstrov.
— Nadškof Stadler — aa Maeae la Hereegevlao v resnici po očetovsko skrbi. „Crvens Hrvatska" od 85. L m. piie. da je nadškof SUdler pisal v .Neue freie Presno": .V Bosni je 700 tisoč Srbov. 600 tisoč Mohamedancev in 400 tisoč katolikov. Katoliki so edini zanesljiv in Avstriji veren element Ur se more ssmo U označiti kot glavno oporo vlade. To pa je aa to, ker je Bosna po pran in zgodovini krvataka dežela. Vlada ae aaM dati Bosni uvtonomije; toligjozno avtonomijo ji lahko — politične pa ne. Kor bi v deželnem zbora imeli Srbi večino, bi se smelo pričakovati, da U zbor proglasi Petra svojim kraljem. Ako se hoče Avatro-Ograka v Bosni vzdržati ae mora nasloniti nn cesarski rodbini verni element, ki eo Hrvatje. Tn ao najmočnejie koreoike njene moči — Ce io vrhovni duievni pastir v takem daka piie o ogromni večini prebival-atva v deteti, ai lahko mislimo, koliko aepotrebae zdraibe. jezo ia aovraitva vzhnde njegovi verni duhovniki in nednkovaki alogo mod prebivalstvom. Za kogn delajo ti Ijndje? Za nemiko nadvlado nn alovanakem juga ali za zvobodao JagoeUvijo — to vidi vsak. .Crveaa Hrvatska" po kriviei obeoja U zdraibarje in njih rovanje nn sto-vanskem jugu. —
Gospodarstvo.
Trta« cene m »Trto tlfM.
Plenica čeikn 78—88 kg stara K 1185, do 18*40, nora 1165 do 18 30 alovaika
nova 10*85 do 11*40, dol avetr.-
do--, r* alovaika 78—75 kg 9 90
do 10*10 iz peitaaakega kraja 78—74 kg 9*85—10*05 K ječmen moravaki K 10— do 10*80, ona ogrski srednji K 8*30 do 8*75, koruza ograka stara K 7*85 da 740. Sladkor čeiki K 88*10 do 8150. Sladkor trtaiki pil« K 88'/, lo 81, Špirit (s krompirja) v Pragi K 56-io ta4—.
Maat (svinjska) v Bndimpeiti K 166 —
aamizaa aUninn K 180'—. Kara Hamburg, ria K 30'— do SS — ordiaarma K 88'— do 36'—, lobra ordinarna K 36 — do 87 — Ceee jajc: Veletrgovina z jajci M. Msdak Dunaj XVI/8 NeutercheafelderstraaM «
poroča: 30 do 34 jajc za S K v zabojih 11440 komatov
posvetljeaih K 86. sortiranih K 86, neaortiraaih K 88. I bolganka K 88, n bolgarska K80, galMknK81 to 83, maka K 88 do M, maka srednja K 74, maka mala K 80.
Drnitvene vesti.
-	Učiteljske draitvo aa ljutomerski ekr^| zboruje v četrtek, dne 3. vinotoku dopoldne po 10. uri v Fr. Joiefovt ioli v Ljutomera po zledečem vsporedo: 1. Zapisnik. 8. Dopisi. 3. Poročilo o zborovanju .Zaveze* v Radovljici. — Tomatič. 4. Volitov odseka za izveniolsko delovanje. 5. Volitgv poverjenikov za posamezne sunovske liste. 6. Slučajnosti — Po dolgem počitku pričakajo obilne adeleibe odbor.
—	Kmetijsko bralno draitvo v MegozaM pri P taji. Na prvem rednem občnem zbora .Kmet. bralnega draivu v Bogozntci pri PUju" dno 88. * kimovca 1907. je bil izvoljen zledeči odbor: Letonja Franc, poeeatnik v Žabjaku, predaednik; Wresnik Jote, podpredsednik; Sever Jože, tajnik; Ko-lovec Anton, blngujnik: Aranra Anton, kjitničnr; Bračič Frane ml. in KoUrič Kari. odbornika: za aamesttiks Ceh Jakob in Postražnik Franc, vsi sU-nnjoči v občini Bogosniel; zn pregledoval ca računov Zupunčič Drugotin in Marinčič Jože.
Književnost in umetnost
— .Pealaaeka zbornica 1807*. Nedavao je izlila priročna broiurica, * katero bi ii moral omizliti vsakdo, ki ae koče seznaniti nnUnčaeje z naiimi poslanci izvoljenimi nu podlagi sploine volilne nforme; ob enem pa sluti kot izvratao nazorno eredstvo pri čiunjn državnozborskih poročil
Na Avatrijakem ie doatej nismo gteitali etične knjiiioe, dočim jo imajo v Nemčiji, nu Angteikem in Francoskem ie zdavnaj. Sesuvljanje in izdajanje broinre je delalo izdajauljn akoraj nepremagljive težkoče, ker ga je oviralo pri delu mnogo poalancev a tem. dn mu niao hoteli dati avojih slik ia dragih podatkov. Seveda je storilo to le aekaj takih, ki no uvidevojo eminentne važnosti take pobiikacije.
Največ prostora je odmerjenega •likam ta življeajepiaaim črticam vaek državnik poelaacev; reprodukcije portretov oo razna neknterih izjem prav dobre.
Pri vsakem poolnnen je aad. ozir. pod njegovo zliko navedene sledeče: deiela, volilni okraj (mestna ali kmečka ikapinu), itevilo volilcev, oveni ožje volitve, ime kandidatu, ki je podlegel pri ožji volitvi, utrankn h koji pripada poelanec, poklic, ttaeovnliMe. rojstne dnu, koufeefja, naobrazbn. itudije, čoatan mesta in članstva v raznih kor-po racijah in drmttvih
* Pr. Flsoad: .Daa M. Akgaardaalaa-kaaa 1107". Wlaoer Varlag, Daaaj, Taablaatae 1/91. Brattraaa t 110, v platao vaaaaa K 110 (laki porto).
Zanimivo fc da je to M poalancev zaradi _ utopkov, večina tek pripada straakl
Knjitici je priioten zemljevid ve-Ulalh okotiiev ter načrt državnoabonke ' dvorane. Poleg tega ao zelo poučljlvi statiatični podatki o volfluik izidik ta Merila oddanih glaaov a ozirom aa. posamezne narodnosti, odoosno stranke: tadi so razvričeni poslanci po klohik.
Vrk tega nehajo knjižica novi volilni red in oprav llnik u postsnske zbornico; slednji obsega važne točke o otvoritvi in konitiuiranjn zbornica, o pravicah in dolžnostih državnih poslancev itd. ,
Knjiži« je sestavljena s velike skrbnostjo in poeebno vestnostjo ter jo izredno po ceni; priporočamo jo prav toplo v nabavo.	M. V.
Prodajalko
izvežbono v trgovini I meianim btngom, veščo slovenskega in nekaj nemikegu jezika, sprejme takoj, ali do I. novembra Wk«>wi>k na Frankolovem. Prednost imajo tn prodajalke iz dežele. t—t
Gostilniško
posestvo
nekdaj Tiiler T Vitanja je od 1. februarju 1908 pod zelo ngodnimi pogoji za oddati v najem. Vpraianja in ponudbe ae naj naslovijo na
Robert Diehl, Celje
dopoaitor pivovarn« J. Kotlerja.
»30 1-1
sestavin«
Franckova 22
Perlro
pridatek in namestek za kavo
IHH& SIK 9 OIE. OK I fini
KOT VSE DRUGE POTREBŠČINE ZA TE IN8TRUMENTE PRIPOROČA
RIBUBIt (Dft
CELJE NARODNI DON KAROL VANIČ NARODNI DOM CELJE
Velik« trgovina modnega, snknenega in
Za jesensko
■fakturnega blaga na drobne In debelo
Im dMuko dobo doUe motmU ▼ Modam Im ■MkaeaeM blag« n obleke \ velikaatkl ltberL Velika taloga preprog, f ..tur takatalk Im UpkMtth btm la Store« pe agjaigjlk t