Stev. 71
V Trata« v torafc.
14. aprila 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak danf tudi ob nedeljah in praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, I. nadstr. — Vri dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškega št 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24"—
za pol leta......- - • •••••••»
za tri mesece.................
Za nedeljsko izdajo za celo leto...... . . 520
za pol leta................
2-60
Glasilo polKKiMsa druftva „Edinosti" za Primorsko
„V edinosti je moč!"
Posamezne Juevilke »Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev
zastarele številke po 10 vinarjev.
milimetre v šuokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov . .	........mm po 20 vin.
.........K 5—
..........2—
Mali oglasi po i vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega šl 20. — PoStuoliranilnični račun St. 841.652.
Oglasi se računajo na
/ce
poslanice,
Oglasi v tekstu lista do pet vsaka naJaljna vrsta . .
Brzojavna poročila.
Gro! EercbtoM in marebese Di San Giuliano v Opatiji.
DUNAJ \X (Izv.) Danes zvečer se ie z brzovlakom južne železnice odpeljal minister zunanjih stvari, grof Berchtold, z italijanskim dunajskm veleposlanikom, vojvodom Avarno, v spremstvu vehkega števila diplomatov in uradnikov zunanjega ministrstva in dunajskega italijanskega veleposlaništva. Jutri opoldne prispe v Opatijo italijanski minister zunanjih stvari marchose bi San Giuliano, ki se je Janes odpeljal iz Rima v spremstvu svojega kabinetnega šefa Oarbassa in ministerijal-nega tajnika Bancherija. Oba ministra se nastanka v hotelu *Stefanie«, kjer ostaneta do sobote popoldne.
Sestanku obeli ministrov se pripisuje velika važnost in se ob tej prliki pripominja, da se je pred 10 leti vršil v istem hotelu sestanek avstrijskega ministra zunanjih stvari, tedaj še barona \erenthala. s tedanjim italijanskim ministrom zunanjih stvari Tittonijem in je že tedaj med obema državnikoma prŠJo do popolnega sporazuma glede že tedaj aktualnega albanskega vprašanja. Poleg tega vprašanja, rib) r.otovo c:»ij glavnih na tem sestanku, pa se bo^ia posvetovala državnika tudi o drugih italijanskih in avstrijskiii stvareh, zlasti pa ualijanskih, tičočih se gospodarskih aspiracij v bližnjem orijentu in zlasti v Mali Aziji. Ni izključeno, da pridejo na Jnevni red avstrijske notranje stvari, saj jc znano, da je svoječasno sicer izjavil tedanji italijanski minister zunanjih zadev, Tittoni, iavno v italjanski zbornici, da se Iraiija ne more vmešavati v notranje stvari avstrijske monarhije, a je vendar obenem namignil, da je dolžnost dobre zaveznice, da stori vse, da se ohranijo najboljše razmere med obema zaveznicama v vsakem vprašanju. Tako stori najbrž tudi Di San Giuliano sedaj in je torej pričakovati, da bo zlasti Trst in naše Primorje v prvi vrsti predmet tega prijateljskega razgovora.
Kakor je znano, bi se bila morala Di San Oiulfano in grof Berchtold sestati že preteklo leto, načrt pa se je razbil vsled razburjenja javnega mnenja v Italiji, nastalega v Italiji vsled znanih tržaških namest-ništvenih odlokov. Tudi tokrat ni razpoloženje najbrž rožnato. V zadnjem času so tudi razne aiere delale neprilike, kakor reška afera, in pa zlasti dejstvo, da se italijanska fakulteta ni ustanovila s pomočjo § 14. še pred tem sestankom, kakor se je pričakovalo.
Pojasnilo v glavnih stvareh tega sestanka poda gotovo grof Berchtold v prihodnjem delegacijskem zasedanju, Di San Giuliano pa v italijanskem parlamentu. Mi s svojega jugoslovanskega stališča moremo reči eno, da se namreč sestanek vrši na naših slovanskih tleh, kar bi morala oba upoštevati in bi se morala spominjati s popolno hvaležnostjo napram nam Jugoslovanom, ki nikakor nočemo motiti konference obeh državnikov, dočim smo prepričani, da bi Nemci, če bi kak jugoslovanski minister konferira! z grofom Bcrcntoldom na njihovem ozemlju, ne upoštevali tako dolžnosti gostoljubja, kakor jih upoštevamo mi.
Slovanska Sokolska Zveza.
DUNAJ 13. (Izv.) Pod predsedstvom starost- dr. Schreinerja se je vršila danes na Dunaju odborova seja Slovanske Sokolske Zveze, ki so se jo udeležjli zastopniki Slovencev, Hrvatov, Srbov, Čehov in Poljakov. Oubor je spremi rusko Sokolsko Zvezo kot
PODLISTEK.
Rdeli mHn.
Roman. - Spisa! Xavier d« Monlipin.
Nekako četrt ure potem, ko je odšla Pavlina iz Bas Pruneta, je prišel tjakaj Lascars. Gospa Andorinova, ki še ni vedela. da je odšla njena varovanka z doma, je odprla vrtna vrata in ga sprejela s prijaznim pozdravom.
--- Zc tako zgodaj, gospod baron? — je vprašala.
—	Morebiti nekoliko prezgodaj, — je odgovoril. — Pripeljal sem se s čolnom po reki. Dan pred poroko je treba še marsikaj ukreniti. Tako sem na primer naročil, naj pride notar semkaj.
—	Notar? Kak opravek naj bi pa ta imel tu?
—	Madame. zelo važen opravek. Treba ie, da prečita ženitovanjsko pogodbo nevesti in da jej da v podpis.
—	Toda čemu vedar ženitovanjska pogodba, gospod baron? Saj vendar veste, da je Pavlina brez imetja.
—	Kar me pa nikakor ne zadržuje, da ne bi imela imetja skupnega. Kar imam jaz naj ima tudi ona.
—	Kaka redka nesebičnost! Kaka velikodušnost!
—	Pst, madarne! Niti besedice več. Da
članico Slovanske Sokolske Zveze in sicer z glasovi vseh delegatov proti poljskim glasovom. Poljaki so se zadovoljili le s pasivnim protivljenjem. Na predlog srbskega zastopnika Živanovića je nadalje izjavil odbor, da naj se zopet pozovejo bolgarski Junaki, da se zopet oprimejo skupnega sokolskega dela. Odbor je razpravljal o raznih aktualnih sokolskih vprašanjih, med temi tudi o slovenskem sokolskem zletu v Ljubljani.
Nadvojvoda Franc Ferdinand obišče Monakovo.
MONAKOVO 11. (Kor.) Nadvojvoda Franc Ferdinand obišče v kratkem Monakovo. Listi pozdravljajo njegov prihod in pozivajo vse občinstvo posebno merodajne kroge, da se priredi nadvojvodi kot zastopniku cesarja Frana Josipa, kolikor mogoče časten in sijajen sprejem, ki naj odgovarja sijajnemu sprejemu, ki ga je priredil avstrijski cesar kralju Ludviku in njegovi soprogi, ko sta prišla na Dunaj.
Poljak o avstrijski politiki.
DUNAJ 14. (Izv.) Današnji češki, poljski in dunajski listi se mnogo bavijo s politično situacijo in io presojajo zelo neugodno. Skoraj enotna sodba čeških političnih krogov je, da pred vzpostavitvijo deželne ustave na Češkem Cehi ne izpremene svoje taktike v državnem zboru. Zlasti značilen pa je članek, ki ga je spisal član poljske ljudske stranke Tetmaier, v katerem konstatira, da avstrijska državna ideja vzdržema propada vedno bolj in bolj, žnjo pa tudi ugled monarhije. Današnja avstrijska politika pa je v nasprotju s koristmi avstrijskih narodov in je dober konec nemogoč če bo vlada vztrajala pri tej politiki. Edino le narodna avtonomija bi še mogla rešiti državo. Tetmaier se tudi spominja slavne zgodovine poljskega naroda in obnovitve poljskega kraljevstva.
Avstrijski izseljeniški škandali.
DUNAJ 13. (Izv) Preiskave proti raznim izselniškim in potovalnim pisarnam, posebno proti zastopnikom in agentom Ca-nadian Pacific, Austro-Americana in Severo-nemškem Lloydu zaradi pošiljanja vojaški dolžnosti podvrževih oseb v inozemstvo, posebno v Ameriko se bliža koncu. Uvedio se je kazensko postopanje proti 1050 osebam in sicer iz Gaiicije, Bukovine iz Trsta in iz Prage. Obtoženci so obtoženi pregreška zoper vojni zakon in prestopka izseljeniškega zakona.	_ _
Tožba dr. Ivice prati „Sorodnim lisfom".
HEB '3. (Izv.) Tukajšnji češki odvetnik dr. Taub, ki je prevzel zastopstvo ur. Švihe v njegovi tožbi proti „Narodnim Listom", je imel s svojim klijentom daljši razgovor, po katerem je izjavil, daje dobil vtisk, da sramotne obtožbe dr. Svihe nimajo prave pod age. O podrobnostih se cir. Taub 'ni hotel izraziti, rekel je, da proces že po;asni vso stvar. Dokazano pa da je, v gmotnem pogledu dr. Šviha ni ničesar pridobil vsled svojih stikov s polici,o, temveč da se nahaja v jakomučnem gmotnem položaju. Kakor pa ie izvedel vaš poročevalec, je ravno finar.c-jalna stran dr. Svibove zveze s policijo zelo obtežilna zanj in prav ti stiki niso bi!i tako čisti, kakor je on prvotno trdil.	_
Dva srbska HnraJna flebroinika.
BELGRAD 13. (Izv.) Umrla sta skoraj za drugim znana belgrajska milijonarja brata Ljuba in Aleksander Kršmanović, ki sla zapustila vse svoje veliko imetje v rodoljubne svrhe. Ljuba je zapustil svoj*1 imetje srbski vojski, Aleksander pa v druge
dobrodelne namene. Rodbina Kršmanovičev je rodom iz Bosne. Oba brata pa sta že v mladosti prišla v Belgrad in si pridobila s pridnostjo in varčnostjo svoje veliko imetje.	___
Polet WIdmarja v Rim.
PERUGGIA 11. (Izv.) Danes ob 7 30 je dospel Widmar sem in srečno pristal na vojaškem vežbališču. Po mali reparaturi motorja je odplul Widmar iz Peruggije v smeri proti Todi in je pristal ob 5 uri 50 minu na polju Centocetle pri Rimu.
Ponesrečena zrakoplov in padalo.
DUNAJ 13. (Izv.) Na letalnem polju pri Aspernu je skočil v višinu približno 400 m iz aeroplana Lemonierja Bourhis, in se je spustil s svojim novo konstruiranim padalom na zemljo. Med padcem se mu je pokvarilo padalo in mož je padel s silno hitrostjo na zemljo. Zlomil si je obe nogi in je dobil težke notranje poškodbe. Pri njegovem skoku iz aeroplana je izgubil Le-monier ravnotežje in je tudi padel z aparatom na zemljo. Redno je priletel na zemljo je skočil Lemonier iz aparata. Dobil je precej težke poškodbe, aparat je popolnoma zazbit
Rekonstrukcija srbske vlade.
BELGRAD 13. (Izv.) „Tribuna" piše, da se bo v kratbem rekonstruiral srbski kabinet. — Finančni minister Paču odstopi in prevzame finančno ministrstvo sedanji notranji minister Protič, notranje ministrsrvo pa poslanec Nastaz Petrovič.
Bethmann-Hollvveg na Krfu.
BEROL1N 13. (Izv.) Nemški državni kancelar Bethmann-Holleveg se je daues odpeljal na Krf k cesarju Viljemu, da mu poroča o položaju.
Smrtna kazen z elektriko.
NEW-JORK 13. (Izv.) V tukajšnji jetni-šnici so bili danes z električnim tokom usmrčeni štirje cestni ropaiji, ki so pred dvema letoma oropali in umorili igralca Rosenthala.
Poostren položaj v Mehiki.
BEROL1N 13. (Izv.) Položaj v Mehiki se je zopet nevarno poostril. V Tampico so namreč aretirali mefrkanski častniki en oddelek mornarjev Ameriške torpedo vke „Deiphin", ki so šli na suho nakupovat živila. Na zahtevo admirala Maye so Mehikanci ameriške vojake izpustili niso pa ho-teii izkazati vojaške časti ameriški zastavi, kar je zahteval kot zadostilo ameriški poslanik. Ta zadeva je vzbudila med ameriškimi krogi veliko razburjenje in je nevarno poostrila razmerje med Mihiko in Zedinjenimi državami.
Univerza ;a aeronavtiko.
NEW-JORK 13. (Izv.) Na univerzi Vale se u t movi posebni javni oddelek za aeronavtiko. Oddelek to vodil prcf Brecken-ridge. Dijaki se bodo bavili z konstrukcijo in z ravnanjem aeroplanov in zrakoplovov. To je prva univerza, ki je vsprejela v svoj učni načrt aeronavtiko. Stranke levice za triletno vojaško službo na Francoskem.
PARIZ 11. (Izv.) Povodom volitev v francoski parlament so izdale, stranke levice manifest, v katerem razglašajo med drugim sledeče: Pripravljeni smo k lojalnemu sodelovanju pri vsaki akciji, ki naj bi olajšala ljudstvu vojaška bremena. Kljub temu pa izjavljamo, da je pri sedanjem splošno političnem položaju v Evropi vporaba zakona glede triletne vojaške službe za Francijo res nujna potreba.
Ojačenja angleške vojne mornarice.
LONDON 13. (Kor.) Angleška ojačuje ne-pr stano svojo vojno mornarico in se ne straši pri tem nobenih žrtev. Poleg normi-
rane pomnožitve vojnega brodovja, je sklenila sedaj angleška admiraliteta, da pomnoži število pomožnih križark, to so večji pamiki zasebnih parobrodnih družb, ki prestopijo v slučaju mobilizacije v službo vojne mornarice. Do sedaj je štelo to pomožno bro-dovje 12 največjih parnikov „Withe Star Line*, 6 največjih parnikov „Cunard Line", med temi „Lusitania" in „Mauretania", 8 parnikov „Royal Mail Steam Packet" in več drugih, skupaj 40 parnikov. Vsi ti parniki dobe v slučaju mobilizacije primerno po sadko in se primerno oborože. Sedaj namerava angleška mornariška uprava še pomnožiti število teh pomožnih križark in jih še izdatneje oborožiti.
Stavka tobačnih delavcev v Solunu.
SOLUN 13. (Kor.) Stavki tobačnih delavcev v Pribišti in v Kavali so se pridružili tudi tobačni delavci v Solunu, tako da znaša sedaj število delavcev, ki stavkajo, približno 25.000. Delavci zahtevajo pred vsem zvišanje plač. Med stavkujočimi delavci in med delavci, ki ne pripadajo tako-zvanemu sindikatu, je prišlo do ostrih spopadov. Posredovala je policija, katero so napadli stavkujoči s kamenjem. Več polic -stov je ranjenih, več delavcev so aretirali. V očigled veliki škodi, ki bi jo povzročila nadaljna stavka, je opravičeno upanje, da bodo delodajalci ustregli vsaj deloma željam stavkujočih in da se bo dosegel miren in trajen sporazum.
Smrtna obsodba.
VLAD1VOSTOK 13. (Kor.) Vojaško sodišče je obsodilo na smrt podpolkovnika Sotina, ker je ustrelil v jezi zastopnika tvrdke Kunst in Albert, Shadina. Zagovornik Sotina je prijavil ničnostno pritožbo.
tuko storim, je le moja dolžnost. Zasluge nimam zato prav nobene. Ali bi mogel videti Pavlino?
—	Seveda. Takoj jo pokličem.
Gospa Andouinova se je obrnila proti hišici.
—	Pavlina! Pavlina! — je zaklicala.
Nikakega odgovora ni bilo na njen klic,
vsled česar je stopila v hišico, da jo tamkaj pokliče. Pogledala je po^seh sobah, a Pavline ni bilo nikjer. Vrnila se je k baronu in na licu jej je bilo čitati začudenje in nemir.
—	Nije doma, — je rekla potihoma. — Se pravkar je bila tu in jaz sem jo še priganjala, naj se hitro obleče, ker sem vedela, da pridete kmalu.
—	Ali ima gospodična Talbotova morda navado, da hodi zjutraj, ne da bi vam povedala, sama na izprehod? — je vprašal Lascars nekoliko zategnjeno.
—	Ne, nikdar še ni storila kaj takega, niti po dnevi niti zvečer. Brez mojega spremstva se še ni genila iz hiše.
—	Vendar pa je danes —
_Šla od doma. Kaj jej je palo v glavo,
si ne morem raztolmačiti.
—	Ker je bila še pred par minutami tu pri vas, bo najbrž še kje v bližini.
Gospa Andouinova je odprla vrtna vrata in pogledala z Lascarsom na cesto, kjer pa ni bilo videti živega človeka.
—	Ne morem razumeti! — je rekla gospa Andouinova.
Čakala sta deset, petnajst minut, toda Pavline ni bilo odnikoder.
—	Mademe Andouinova, — je začel zopet Lascars, — bojim se, da se je gospici Talbotovi zgodila kaka nesreča in sc mi zdi nujno potrebno, da pogledam za njo po cesti.
—	Prav imate gospod baron. Bolje jo je iti iskat kot pa tukaj čakati v strahu in trepetu.
Odšla sta z vrta. Na levo se je šlo v Saint Germain, na desno pa v Bougival. Slučajno sta krenila proti Bougivalu.
Ko sta hodila takole četrt ure, je Lascars naenkrat začudeno vzkliknil.
—	Kj je, — je vprašala gospa Andouinova.
—	Ali ne vidite nečesa tamkajle pod drevjem? Zdi se mi, da je žensko truplo. Poglejte vendar tja-le!
Odhitel je naprej proti onemu mestu pod drevjem.
—	Ona je, — je zaklical gospe Andou-inovi, ki je vsa brez sape hitela za njim. — Tu leži v nezavesti.
Stopil je nato k vodi, namočil svoj robec v vodi in začel potem Pavlini žnjim močiti čelo. Hladni obkladek je kmalu učinkoval. Pavlina je odprla oči in z otožnim smehljajem na licu pogledala svoja prijatelja.
—	Kako dobra sta. da sta prišla ob?! In kaj ne, čudita se mojemu nepremišljenemu koraku? Gospod baron, zjutraj ni-
AlbansRe homatije.
Novi spopadi v Epiru.
LONDON 13. (Izv.) „Times" poročajo iz Drača, da je prišlo pri Bemetih do novega boja med Arnavti in Epirotl. Epiroti baje niso vzdržali arnavtskega naskoka in so se morali umakniti. Izgube so bile vel ke na obeh straneh. Arnavti so baje zajeli veliko število grških vojakov. Albansko orožništvo je prišlo čez reko Vizo, dosedaj najjužnejšo doseženo točko. Manjši boji se vrše tudi še drugje. Vse je odvisno le od tega, ali grška vfctda kmalu odpokliče svoje čete iz Epira. Albanski poveljnik v Korici je s 500 možmi odrinil proti jugu.
Grške čete se odpokličejo iz Epira.
LONDON 13. (Izv.) „Times" poročajo iz Aten, da velesile ki so se zcdioiie glede odgovora na grško noto, prihodnje dni store v Atenah primerne korake, da grška vlada odpokliče svoje čete iz Epira, kar tudi grška vlada, kakor se zatrjuje, gotovo tudi nemudoma stori.
Arnavtski spopad s Srbi.
BELGRAD 13. (Izv.) Iz Skoplja javljajo, da so Arnavti v kačaniškem kiancu pri Fe-rizoviču napadli srbsko orožništvo. Arnavti so napadli tudi neki železniški vlak. Srbsko orožništvo je napadalce razgnalo. Nekaj jih je bilo aretiranih, drugi pa so pobegnili.
Vstaške čete gredo zopet proti Korici.
DRAO 13. (Izv.) Iz Albanije prihajajo najrazličnejše vesti, ki različno slikajo položaj v Albanijo. Nekatere vesti vedo, da je vstaja udušena in da so se vstaši vdali na celi črti. Druge vesti, pa nam poročajo, da vstaši še vedno napredujejo, da se njihove čet vedno bolj množe, in da korakajo močni cddelki zopet proti Korico. V Ko-rico je prišlo zopet večje število orožnikov-. — Tja je dospel tudi princ Bib Doda.
SOLUN 11. j Izv.) Tukajšnji komite za
sem nikakor mogla prepoditi neke velike potrtosti in žalosti, s katero sem se zbudila. Zato me je nekaj gnalo, da sem šla v cerkev. Ne da bi bila rekla gospe Audoui-novi le besedico, sem odšla od doma. Ko sem se pa vračala, mi je postalo slabo. Izgubila sem zavest in sem se zgrudila na tla. — Guspod baron, prosim vas, podajte mi roko; potrebujem je, da se oprem nanjo.
V Pavlinini notranjosti se je izvršila velika izprememba. Vse zmote, ki so jej prošlo noč nanovo oživele v duši, so izginile. Videla je onega svojega neznanca, toda izgubljen je bil zanjo; saj je bil že oženjen, in da bi še gojila napram njemu ljubezen, bi bil zločin. Mirnega s.rea in trdne volje je mislila, da najde v svoji zvezi z Lascarsom, če že ne sreče, pa vendar rnir in zadovoljnost.
XXII.
Tankred.
Pred daljšimi leti je vodila pot iz Pariza v Saint Germain pri vasi Port Marly ob dolgem zidu. Ta zid je ograjal park in graščino markija de Nolay in to posestvo so smatrali za eno najdragocenejših v pariški okolici.
Ravno v času, ko se je Roland de Lascars pripravljal na ženitev s Pavlino Talbotovo, je umrl marki de Nolay in je postavil Tankreda d' Hćrouville. svojega netjaka po sestri, za svojega edinega de-
vojno je prosil brzojavno grškega kraija in ministrskega predsednika za pomoč in podporo za prebivalce v Korici.
Avstro-ogrski varnostni detachement za
severno Albanijo.
DUNAJ 11. (Izv.) Varnostni detachement za severno albansko oobmejno komisijo, ki obstoja iz 60 mož pešpolka št. 97 in iz enega oddelka trena, je prišel pod vodstvom nadporočnika Alf. Martina v Skader, odkoder se je napotil proti Prizrenu. Avstro-ogrski obmejni komisiji' načeluje polkovnik Mietzl.
Vprašanje otokov.
RIM 11. (Izv.) Agenzia Štefani poroča, da se je laška vlada odločila, da ne izprazni Italija preje skupino 12 otokov, dokler ne dobi zahtevanih koncesij v Mali Aziji. Turška vlada ve prav dobro, da Italija ne bo prej izpraznila otokov, dokler ne dobi teh garancij.
Ženske zahtevajo ženitovanjski urad.
NE\V-YORK 13. (Izv.) V državi Illinois so ženske volilke dosegle, da se morajo zapreti vse točilnice alkoholskih pijač. To jim je dalo poguma, da sedaj zahtevajo ustanovitev ženitovanjskega urada v Clii-kagu, ki naj bi imel med drugimi tudi nalogo, da bi zahteval od vsakega moškega, ki se hoče oženiti, odgovor na sledeča vprašanja: »Ali izvršujete kak poklic ali rokodelstvo? Ali imate stalno službo? Koliko služite na mesec?« Kdor zasluži manj nego 75 K na teden in nima poleg tega kakih drugih dohodkov, se ne sme oženiti. Ženitovanjski urad bi tudi moral preprečevati zakone med mladoletnimi. Dobrodelni zavodi so polni žrtev prezgodnjih zakonov. Neodgovorni mladeniči se ženijo v trenutku zmote, ko se pa naveličajo "prevzete odgovornosti, pa zapuščajo žene. Velika večina moških pa je mnenja, da ženske zahtevajo nekoliko preveč in da so nesrečnih zakonov večinoma krive ženske. Ameriki jc treba žensk, ki pričenjajo tam, kjer so nehale njihove babice in se zadovoljujejo s skromno hišo, kuhinjskimi deli in popravljanjem moškh nogovic in hlač. Danes pa ženske, ko so se komaj poročile, zahtevajo sijajno stanovanje, pariške toalete in seveda celo vrsto mobil. Zato so zakoni vedno redkejši in vedno manj srečni.
HOTMV


Mil
Mm v Kas!av&I o'ožlnl Eiifc3!!ia.
Dopisnik iz Kastva v»Edinost« je izrekel bojazen, da bi najnoveja občinska kriza v Kastvti mogla slabo vplivati na de-želnozborske volitve, ki še bodo vršile v juniju. Ali njegova bojazen je bila — hvala bogu! — neutemeljena. Tu so ljudje politično dobro vzgojeni in disciplinirani, da znajo razlikovati obči narodni interes od lokalnih zadevic. Dne 5. t. m. se je vršil v Kastvu dogovor članov krajnega zaupnega zbora. Bilo ie med njimi tudi več občinskih svetnikov in zastopnikov, ki so se nedavno odpovedali tej časti. Vendar je bil razgovor povsem miren, složen in enodušen, tako, da so soglasno proglasili kandidatom pete kurije za okraje Vo-losko, Krk in Cres dosedanjega poslanca za te okraje, gospoda prof. VekosIa>a Špinčiča; za kmečke občine sodnega r kraja Volosko dosedanjega tamošnjega zastopnika dr. Ivana Pošciča. Glede sobnega okraja Podgrad pa sc jc izraz-lo mnenje, naj se zaslišijo želje tamošnj h prebivalcev, ki od smrti pok. Slavoja Jen-kota niso imeli več zastopnika iz svojih krajev.
diča. Tankred je s svojo sestro, vojvodi-njo Rundansko pravkar prišel ogledovat svoje novo posestvo in tako se ie potem pač dogodilo, da se je vozil prav tedaj po cesti iz Saint Germaina v Pariz, ko je prišla Pavlina iz bougivalske cerkve.
Sicer pa Tankred ni opazil Pavline, ker sta se brat in sestra pogovarjala o zelo resnih stvareh. Vojvodinja mu je namreč skušala dokazovti, da je sedaj, ko je že prekoračil trideseto leto starosti in svoje že itak znatno imetje še povečal z ded-ščino po njem, kot edinega moškega potomca rodbine, njegova sveta dolžnost, da se oženi. Voliti bi itak mogel samo med hčerami visokega plemstva in gotovo tudi ve, da so jej že z raznih strani tako nekako namigavali, kje in kako bi lahko našel primerno nevesto. Poleg tega, tako je zaključila, pa mu dosedanje lahke zmage na bojnem polju ljubezni itak najbrž ne bodo več prinašale sreče in zadovoljstva.
—	Prav imaš, draga sestra, — je odgovoril Tankred. — Sicer je pa čas takih lahkih zmag že davno minil zame.
—	Ali res? je vprašala vojvodinja vi-dezno razveseljena.
—	Na mojo plemenitaško besedo.
—	Dobro; verjamem ti, Tankred. Toda čemu se še obotavljaš?
—	To bi torej rada vedela? Cuj torej, da me moja prirojena poštenost zadržuje, da sc ne oženim.
Siren II.
»EDINOST« št 71.
V Trstu, dne 14. aprila 1914.
šli pred kavarno trije stražniki. Ko smo zahtevali od njih, naj konstatirajo, kako se je vršil ves dogodek in pokličejo krivce na odgovor, se je eden od njiii ponašal tako izzivalno, da bi bilo radi tega prišlo skoraj do konflikta med nami in med njim. Ona druga dva pa kar nič nista hotela vedeti o tem, da bi šla z onim pretepenim človekom na policijo, da bi se stvar vzela na zapisnik. Eden je celo pritekel za nami, ki smo šli prostovoljno na glavno policijo, da damo zabeležiti te lepe renjikolske čine, in nas ustavljal, naj ne gremo dalje. Ko je videl, da se ne brigamo za njegove besede, nam je začel pripovedovati, da je treba iti na komisarijat v ul. Bachi in potem še celo v ul. Tigor, češ, ker je tako daleč, menda vendar ne bodo delali sitnosti. Ker se pa le nismo zmenili za vse njegove ovinke in šli dalje na glavno policijo, so končno le šli po natakarja in onega človeka, ki je bil tepen in jih pripeljali na glavno policijo, kjer se je sesetavil zapisnik. Sedaj pa vprašamo slavno policijsko ravnateljstvo, kak naj bi bil povod, da naj bi ob takem naravnost zverinsko sirovem ravnanju kavarnarja Savoranija in njegovih natakarjev ne posredovalo redarstvo? Vprašamo nadalje, ali je morda v avstrijski civilizirani državi dovoljeno, da sme takle renjikolo, ki živi od nas domačinov, naše ljudi pobijati kakor stekle pse po cesti, ne da bi dobil za svojo sirovost zasluženo kazen? Upamo, da tu c. kr. policijsko ravnateljstvo stori svojo dolžnost in temeljito dopove temu renjikoloru, da pač lahko počnejo kaj podobnega tam doVi v Kalabriji in v Abrucih v družbi raznih Musolinov in drugih takih renjikolskih naciionalnih junakov, ne pa pri nas v Trstu!
Za sobotni koncert, katerega priredita pod okriljem naše podružnice Glasbene Matice, g.a M. C o s t a p e r a r i a in gosp. AntonTrost, so vstopnice že v pred-prodaji pri vratarici Narodnega dorna. — Lože 15 K in 10 K. Sedeži v pritličju od I.-V. vrste 3 K. od VI.-X. 2.50 K, od XI.-XV. 2 K, na galeriji pa 1.50 K. Stojišča v pritličju 1 K, na galeriji 50 vin. Radi lažjega razumevanja priporočamo cenjenemu občinstvu, da si kupi tudi besedilo pesmi, ki se bo prodajalo z sporedom pri vratarici Nar. doma in na večer koncerta pri blagajni po 10 vin. Z ozirom na to, da bo koncert nudil v resnici umetniški užitek in tudi, da so cene razmeroma nizko postavljene, pričakujemo obilnega obiska. Začetek ob 8.30 zvečer. Ob tej priliki opozarjamo slavno občinstvo, da bomo ta teden priobčevali podatke o skladateljih in delih, zastopanih na koncertnem sporedu pod stalno rubriko našega lista »Književnost in umetnost«.
Poziv. Zapovedništvo pešpolka grof. Lacy št. 22, sedaj v Mostaru, razglaša: Častniki tega polka so z veliko marljivostjo in trndom sestavili zgodovino polka fJnst-ni^i pa žele sestaviti zbirko zgodo vinsko-važnih predmetov, ki bi napravljali delo bolj razumljivo. Zato prosi častniški zbor vse člane polka in njega prijatelje, posebno duhovmse po Istri in Dalmaciji za dejansko pomoč, bodi da sami dopošljejo, ali pa, da opozore. kje se nahajajo taki predmeti, oziroma, kje bi se moglo izvedeti o njih. Taki predmeti bi bili: akti, dokazi, knjige, kipi, orožje, uniforme, sploh predmeti, ki spadajo k zgodovini polka. Morajo se prepustiti brezpogojno, ali pa kot muzejski predmeti s pridržkom pravice lastništva. Zbirki bo ime: „Polkovni muzej polka grofa Lacy št. 22" in se bo nahajala na sedežu poikov-nega štaba, za sedaj v Mostaru, kjer se predmeti popišejo in jih pregleda odbor, imenovan po zapovedništvu polka. Darove in prispevke je pošiljati do nadaljnega na zapovedništvo polka v Mostoru, Herbegovina,
Izgubljeno. Neka gospa je izgubila v soboto zvečer pri procesiji v Rojanu zlato verižico s sliko, ki jej je drag spomin; pošteni najditelj je naprošen, naj odda najdeno proti 1 epemu darilu v uredništvu »Edinosti«.
Kakor vidite torej, vlada tu idealno moralno soglasje, ki naj bi se — bog daj tal o — povsod drugod po Istri povodom predstojećih volitev v dežeini zbor pokazalo.
Kar pa se tiče občinske krize v Kastvu same. javljamo v informacijo širše javnosti sledeče podatke:
Ko je vlada hotela premestiti hrtski oddelek učiteljišča v Kopru v kaki hrvatski kraj Istre, obrnila se je v ta namen na razna občinska zastopstva z vprašanjem, koliko bi bila voljna prispevati v denarju k gradnji novega učiteljišča, ako bi se imelo ustanoviti v dotičnem kraju? Občinski zastop v Kastvu je izjavil, da je pripravljen prispevati 30.000 K. Ta prispevek bi se imel seveda plačati iz skupne blagajne vseh 27 davčnih občin, ki tvorijo krajno ofcčiiio Kastav. Na tem ni tedaj nikdo niii dvomil, kjer so se tudi drugi stroški za provizorno nameščenje učiteljišča — kakor n. pr.: najem začasnega poslopja.kur-javo, razsvetljavo itd. — od leta 1905 dalje plačali iz skupne občinske blagajne, torej enako za vse davčne občine. Ali kasneje ie prišlo vsem poznano vprašanje ka-stavskega učiteljišča ali v Pazin, ali v Vo-losko. dočim je de! kastavskih zastopnikov iz Matu!j in bližnje okolice, mislil, da bodo mogli večino občinskih zastopnikov v Kastvu pridobiti, za to, da se poslopje za učiteljišče postavi v Matuljah, a ne — kakor se je prvotno mislilo: v sredini občine, v Kastvu- Ko jim to ni vspelo, so hoteli koncem leta 1912 (torej po 7 letih) onih 30.000 K drugače podeliti, in sicer na samo mesto Kastav polovico, to je 15.000 kron. na štiri sosednje davčine, Spinčiče. Rubeše, Jurčiče in Bručiće. Vu to je K 7500. a na ostalili 22 davčnih občin zadnjo četrtino, namreč ostalih 7500 K. Kadar bi se ta svota amortizirala ter odplačevala z doklado iz poedinih davčnih občin, bi morala davčna občina Kastav plačevati skozi 26 let 36/V. doklado, štiri druge davčne občine 8'«, a ostalih 22 samo IV2/C doklado. Da je bilo za ta vabljivi predlog lahko dobiti večino v občinskem zastopu, more lahko umeti vsakdo, ker bo 22 občinskih zastopnikov vedno ljubše, da njihove davčne občine plačujejo samo V-2(c do-Halo skozi 26 let nego pa kak drugi višji odstotek, ki bi jim pripadel, ko bi se do-klada razdelila enakomerno na vse davčne občine. Glavna pregreška večine občinskega zastopa je bila v tem, da se niso dali že poprej informirati, je-li po zakonu sploh dovoljeno naknadno in neenako re-partiranje občinske doklade radi izplačevanja svote 30.000 kron, obljubljene po celokupnem zastopstvu v imenu celokupne občine?!
Ko bi se bili informirali o tem, videli bi. kako se tudi nekateri drugi troški (gradnja pokopališča, razsvetljava, redarstvo, ceste itd.) morajo pokrivati iz blagajne vse krajne občine — pa naj so tudi ti troški na korist Ie ene same, ali le nekaterih davčnih občin —, da se morajo pokrivati z doklado na realne in personalne davke edino-Ie enakomerno v vseh davčnih občinah ki spadajo v obsežje dotične krajne občine. I a so se dali dotični občinski zastopniki poučiti o tem od katerega naših odvetnikov, ne bi bili niti storili onega sklepa koncem leta 1912 in bi bil izostal tudi rekurz prebivalcev iz 5 davčnih občm na deželni odbor in na upravno sodišče na Dunaju, ki je dotični sklep, kakor protizakonit, razveljavilo, ter rasodilo, da ima vseh 27 davčnih občin nositi enakomerno dotično doklado. Ko je večina občinskega zastopa videla, da jim njihova porazdelitev doklade od leta 1912 ni vspela in da proti razsodbi upravnega sodišča ne morejo nikamor več apelirati, so se nekateri (15 od 30) odločili, da podpišejo tozadeven protest od 2. t. m. ter da se odrečejo časti občinskega ^topnika. Dotični protest bi mogel biti naperjen edino le proti nevtralnem in najvišjem forumu v državi v avtonomnih stvareh, ali pa proti zakonu, na kateri se opira razsodba. Ali, ne v tem, ne v drugem slučaju nima protest realnega pomena, marveč je etemeren in enostaven udarec po — vodi. Mi pričakujemo mirne duše vladnega komisarja, ki bo začasno vodil občinske posle in ki naj izvede v bližnjem času občinske volitve, ki so se vršile zadnjikrat že leta 1908.
Na koncu pripominjamo, da južna železnica, ki teče po občinskih tleh, nosi V3 vse občinske doklade, torej bi v konkretnem slučaju ostalo samo 20.000 K za vse občinarje. In ker tvrdka Gregorsen in Schvvarz v Preloki in druge tuje firme v Zametu in Kandridi plačujejo razmerno velike svote za doklade, bi se ta svota še bolj in znatno reducirala.
Prepuščamo slehernemu objektivnemu slovenskemu čitatelju v razmišljanje, a:i bi bilo prav, da bi siromašni Hrvatje iz malega mesta Kastav plačevali sami skozi 26 let 36 odstotno doklado za učiteljišče v Kastvu, ali pa je s hrvatskega gledišča bolje, da se pritegne tujinska južna železnica. ki skozi 40, 50 let, odkar ima dva kolodvora v kastavski občini, kljub vsem protestom od strani občine in privatnikov, ni smatrala za potrebno, da bi spoštovala jezik tamošnjega prebivalstva ter da bi na dotičnih postajah priredila napise tudi v našem hrvatskem jeziku?!! _
Gre! Berchtold In Dl San Giuliano u Opatiji.
Danes popoldne se bo vršil v Opatiji važen politični sestanek grofa Berchtolda z italijanskim ministrom za vnanje zadeve di San Giulianom. Di San Giuliano je odpotoval iz Rima včeraj ob V2S popoldne in prispe v Opatijo danes ob V2I popoldne. Spremljata ga kabinetni šef Oarbasso in tajnik Biancheri, v spremstvu grofa Berchtolda pa se nahajajo avstrijski poslanik na italijanskem dvoru grof Merey,
sekcijski šef v zunanjem ministrstvu grof Forgach, oddeln i predstojnik baron Ma-chia in grof Hoyos. Di San Giuliano ostane v Opatiji do sobote ob 3 popoldne. ^ Sestanku grofa Berchtolda z di San Giulianom se vsled sedanjega mednarodnega političnega položaja, zlasti pa vspri-čo najnovejših dogodkov v Albaniji, vsled katerih je prišla trozveza v precejšnjo zadrego, pripisuje velika politična važnost. Izven vsakega dvoma ie, da velja sestanek obeh zaveznih državnikov v prvi vrsti rešitvi albanskega vprašanja. Avstrija in Italija smatrati Albanijo za njuno izključno politično in gospodarsko domeno, vsled česar je treba, v svrho dosege njunih ciljev soglasnega sporazumnega postopanja in to tembolj, ker se pojavlja v krogih tripleentente vedno hujši odpor proti avstro-italijanskim intencijam v Albaniji in so se Rusija, Francija in Anglija že kar očitno postavile na stran Grške, ki še vedno ni umaknila vseh svojih regularnih čet iz Epira in zahteva tudi za Epirote posebne politične, kulturne in gospodarske koncesije. Tripleententa je tudi pripravljena, da ugodi vsem grškim zahtevam, dočim Avstrija in Italija, kakor se zdi, niste še popolnoma edini glede odgovora na grško noto na velevlasti, čeprav v glavnem ne nasprotujete grškim zahtevam. Sestanek obeh državnikov je torej v prvi vrsti namenjen albanskemu vprašanju in opatijske konference bodo nekaka manifestacija složnega nastopanja Avstrije in Italije v vseh vprašanjih, tičo-čih se Albanije.
Dnevne vesti.
Nemčija in avstrijska balkanska politika. Članku naprednega državnega poslanca Gottheima v oficijozni »Vossische Zeitung« o zgrešeni avstrijski balkanski politiki, je sledil drugi članek v istem listu, v katerem se silno ostro napada avstrijske trgovce. Izsesevalna balkanska politika bivšega avstrijskega zunanjega ministra Goluchovvskega, tako pravi članek, je bila avstrijski veleindustriji silno pogodu. Avstrijski trgovci so mislili, da je Balkan njih monopol in zato silno zamerijo vsakemu narodu, ki skuša uvažati na Balkan. Članek označa dalje blago avstrijskih tvrdk kot malovreden in pravi: »Ce bi imela Avstrija boljše trgovce, bi ji tudi slaba politika na Balkanu ne škodovala. Avstrijski trgovci so sami krivi svojih neuspehov na Balkanu.«
Letošnji cesarski manevri. Tekom tega meseca se bo vršilo rekognosciranje terena med Blatnim jezerom in vzhodno štajersko mejo, kjer se bodo vršili letošnji veliki cesarski manevri. V to svrho odide na lice mesta več višjih vojaških dostojanstvenikov, da si natančno ogledajo teren in proučujejo tudi zdravstvene pogoje za nastanitev velikih vojaških čet.
Poslanik Szapary pri Sazonovu. Avstrijski veleposlanik grof Szapary, ki je prispel v torek z Dunaja v Petrograd, je imel v petek zvečer daljšo konferenco z zunanjim ministrom Sazonovom. na kateri sta oba državnika razpravljala o vseh aktualnih političnih vprašanjih. Pri tej priliki se je govorilo podrobno tudi o razmerju med Avstrijo in Rusijo. Grof Sza-pary je po naročilu avstrijske vlade izjavil Sazonovu, da zasleduje avstrijski kabinet čisto miroljubne namene in želi prijateljskih in zaupnih odnošajev z Rusijo. Ta izjava grofa Szaparyja je nekak odgovor na podrobno uradno izjavo ruskega veleposlanika na dunajskem dvoru, plem.
Avstrijsko državno posojilo in Francija. Pariški dnevnik »Echo de Pariš« se obširno peča s subskripcijo novega avstrijskega državnega posojila v znesku 396 milijonov kron in se zgraža na tem, da je bil poziv po podpisih tudi v Franciji jako velik, iz česar je razvidno, da se je v prvi vrsti spekuliralo na francoski kapital. »Naravnost ženijalni načrt,« pravi list, »graditi s francoskim denarjem strategične železnice proti ruskemu zavezuiku Francije. kupovati s francoskim denarjem vojni materijal in graditi s francoskim denarjem nove avstrijske vojne ladje, da se tako oslabi hegemonija Francije v Sredo-zemskertWWBhu. Kriva je tega v prvi vrsti francoska finančna politika, ki je dobre domače papirje visoko obdačila in tako pospešila nalaganje francoskega kapitala v tujini.
Rusija in Romunija. Povodom odpoto-vanja romunskega prestolonaslednika in njegovega sina princa Karola iz Petro-grada, je odposlal kralj Karol carju Nikolaju pismo, v katerem se mu iskreno zahvaljuje na sijajnem sprejemu romunskih prinčev v Petrogradu. Značilno za politični preobrat v Romuniji je dejstvo, da poudarja kralj Karol v pismu na carja tudi veliko korist, ki jo ima Romunija od prisrčnega prijateljstva z Rusijo. Carjev odgovor je bil enako prisrčen in naglasa stalne prijateljske vezi med obema državama V političniii krogih se domneva, da bo car Nikolaj v kratkem vrnil poset in odpotoval v Bukarešt.
Francozi v Mali Aziji. Francija je dobila od Turčije dalekosežne železniške koncesije kar je vzbudilo v Berlinu precejšnje presenečenje. Francozi postanejo po zgradbi projktiranih železnic takorekoc gospodarji severnega dela Male Azije, na jugu pa so Sirijo in Palestino že tako pre-prežili s svojimi železnicami. Nemška banka je morala zato, da so Francozi opustili svojo udeležbo pri finansiranju bagdadske železnice, opustiti svoje koncesije v severni Mali Aziji, dobili pa zato niso ničesar. Nemška banka bo s svojo bagdadsko železnico popolnoma obkoljena od francoskih žcleznic. V Berlinu se govori, da so znali Francozi turške finančne stiske na-
ravnost imenitno izrabiti in bi se Nemci od njih lahko veliko naučili.
Resoladjii
sprejeta na javnem shodu Z. J. Ž. dne 7. t m. v Trstu.
Slovenski železničarji, zbrani na shodu ZJ2 v Trstu, dne 7. aprila 1914. kar naj-
odločnejše protestirajo proti gonfi, ki jo je uprizoril nemškonacijoualui občinski svet v Knittelfedu proti slovenskim železničarjem s tem, da se je v redni seji od 30. marca t. 1. izrekel proti nastavljenju slovenskih uradnikov in drugih železniških nastavljencev v Knittelfeldu.
Slovenski železničarji, včlanjeni v »Zvezi jug. železničarjev« so pristaši načela, ki ga je lansko leto izrekel tudi sedanji žel. minister, ekselenca Forster, da se treba pri nastavljanju žel. osobja ozirati na narodnost domačega prebivalstva. Kakor reklamiramo zase pravice, da se na naših tleh nastavlja v prvi vrsti sinove našega naroda, tako priznavamo tudi Nemcem, da imajo do služb na progah, ki tečejo po nemškem ozemlju, pravico v prvi vrsti njihovi ljudje. Toda naglašamo, da je to načelo narodnostne enakopravnosti ob razmerah, ki vladajo danes zlasti pri c. kr. dr. železnici, naravnost iluzorično. Kajti konštatirati moramo, da se pri drž. žel. slovenskega, - oziroma slovanskega uradnika in uslužbenca še nikoli ni tako zapostavljalo, kakor se to godi v zadnjih časih. Vsa najboljša mesta na progah, ki tečejo izključno po jugoslovanskem ozemlju, zasedajo danes nemški uradniki in nemški uslužbenci, ki se jih na vse mogoče načine protežira, med tem ko se slovenskega uslužbenca na vse mogoče načine izpodriva, ali pa celo odpušča.
Naj se preneha enkrat z umetno impor-tacijo nemškega elementa, da si bodo slovenski železničarji na svojih tleh lahko služili svoj vsakdanji kruh, pa bomo zadovoljni mi in tudi Nemci potem ne bodo imeli več vzroka se pritoževati nad nastavljanjem slovenskega železničarstva na svojih tleh.
Dokler pa so razmere take, kakoršne so danes, ko je slovenski železničar proti svoji lastni volji primoran, služiti si svoj kruh med tujim narodom ravno po krivdi politike, ki jo uganja c. kr. državna železnica, pa je sklep, kakoršnega je storil občinski svet v Knittelfeldu, predrzna provokacija in grdo zasmehovanje vsake pravice. Na naših domačih tleh nas izpodrivajo, na svojih nas pa tudi preganjajo. Kam naj torej gremo?
Sklep občinskega sveta v Knittelfeldu je naperjen v prvi vrsti proti češkim u-službencem. Toda stvar Cehov je tudi naša stvar, ne glede na to, da gre tu tudi za interese cele vrste slovenskih železničarjev.
Ob razmerah, ki jih vzdržujejo danes Nemci sami, nimajo le-ti prav nobene pravice, pritoževati se nad importacijo slovanskih železničarjev.
Če se je pa našel nemški občinski svet, ki je zagrešil to nestrpnost, pa priporočamo slovenskim državnim poslancem, da naj merodajnira faktorjem ravno s tem nastopom nemškega občinskega sveta dG-kažejo, kako nujno potrebno je, da se slovenskim, oziroma slovanskim železničarjem omogoči ekzistenca na rodnih njihovih tleh.
Domače vesti.
Dvorna vest. Z večernim brzovlakom državne železnice se je odpeljal prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Monakovo.
Pogreb Ivana Subana se je vršil v nedeljo predpoldne ob 9. Dasi dan — velikonočna nedelja — in ura nista bila prikladna, se je zbrala vendar naravnost ogromna množica Svetoivancev in drugih znancev in spoštovateljev družine Subanove. Prišlo je do izraza vse spoštovanje, ki je je vžival pokojnik. V cerkvi, po opravljenih molitvah, je g. župnik Sila, ki je vodil kondukt ob spremstvu dveh duhovnikov, proslavil pokojnika s pretresljivim govorom. Tudi g. župniku samemu se je tresla beseda. Slavil je pokojnega Ivana kakor dobrega vernika, uzornega glavarja svoje družine, umnega gospodarja in zvestega narodnjaka. Dve lastnosti sta bili spojeni v pokojniku: udani je bil svoji veri in svojemu narodu. Dokazal je, da z udanostjo do vere se prav lahko harmonično spaja ljubezen do naroda in domovine. Na koncu govora je g. župnik komaj premagoval ganotje. Od cerkve se je premikal sprevod do rotonde. Ko mu je tu svetoivanski pevski zbor zapel pretresljivo žalostinko, so mnogi žalovalci posedli v kočije, da spremijo pokojnega Ivana Subana na kraj večnega miru. Pripominjamo še, da je bila v časih našega preporoda, ko so se ravno pri Sv. Ivanu snovali razni načrti, hiša Subanova mesto sestankov tedanjih redkih rodoljubov z Ivanom Do-linarjem na čelu, ki so se skoro že vsi preselili v večnost. Tako je bil pok. Suban soudeležen na snovanju polit, društva in lista »Edinost« in ostal je neomajno zvest pristaš — edinjaške politike! Ohranimo mu blag spomin!
Lepa vzgoja mladine. Bilo je v soboto, ko so učenci mestne gimnazije, ki se nahaja na trgu pred protestantsko cerkvijo, prišli mimo Staničeve tobakarne v ulici Molin piccolo in ob belelm dnevu vdrli v tobakarno ter tamkaj raztrgali plakat »Edinosti«. Ali si je mogoče misliti večjo predrznost?! Vdreti v tobakarno, kjer lastnik kot tak ne pozna nikake politike in prodaja »Edinost« prav tako kakor »Piccolo« in »Coda del Diavolo«, kjer se prodajajo prav tako Legine užigalice kakor one Družbe sv. Cirila in Metoda in
kjer strežejo prav enako prijazno v italijanskem kakor v slovenskem jeziku; vdreti ob belem dnevu v tak lokal in tamkaj poškodovati tujo last: česa takega so zmožni edino le laški poulični divjaki. In med te divjake je šla torej sedaj tudi že laška gimnazijska mladina! Morajo pač res lepi biti ti laški komunalni vzgojevalci mladine, da jo vzgajajo v poulične roko-mavhe, ki vdirajo v tuje lokale in hudobno kvarijo tujo last. To j evzgoja, ki res zaslužuje priznanja! Potem naj se pa še človek čudi, ako Lahi pobijajo Slovane, po tržaških ulicah iz samega nacionalnega sovraštva. Ce je že gimnazijska mladina zmožna takih lopovstev, kaj bo šele potem, ko izgine še ono malo gimnazijske discipline in pride ta razuzdana in podivjana mladina na unverzo, in celo na univerzo, ki naj bi bila v Trstu. Potem bi bilo gotovo čitati vsak dan, da so tudi tam ob belem dnevu razdejali to ali ono sloen-sko trgovino, ta ali oni slovenski zavod. Da. italijanska univerza v Trstu bi bila res gnezdo najhujših pouličnih razgrajačev in pretepačev. Vsa čast pa mestnim italijanskim gimnazijskim profesorjem, ki na tak lep način vzgajajo svoje gojence.
Uprava državnih železnic in — Slovenci. Članek s tem naslovom v »Edinosti«, od 9. t. m. spopolnimo še s sledečim. — Medtem ko ravnateljstvo c. kr. drž. žel. v Trstu Slovence v Trstu, v Vrdeli in Rocolu popolnoma prezira je do Italijanov rako obzirna, da jim daje ne samo v Šent-petru pri Gorici, na Opčinah, pri Sv. Ani, ampak celo v Borštu, v Ricmanju, v Dragi, Herpeljah-Kozini, v Divači, Rakitovi-ču, Podgorju in Roču prednost pred Slovenci! Po vseh teh postajah so vsi razglasi, vozni redi itd. trojezični, a slovenščina je na zadnjem mestu. V bližnji prihodnjosti ne bo boljše, kajti izvlečki voznih redov, ki so sedaj v tisku in pridejo s 1. majem v veljavo, bodo za označene postaje trojezični s slovenščino na zadnjem mestu. To je objektivnost c. kr. drž. železnic!
Laška izzivanja po naši okolici so že dobila svoje zasluženo plačilo. Bilo je namreč v nedeljo zvečer okoli 10. ure, ko je privozil v Barkovlje avtomobil, v katerem se je nahajalo šest oseb. Avtomobil se je ustavil pred neko domačo gostilno na obrežju in ljudje, ki so se pripeljali žnjim, so stopili v gostilno, kjer se je nahajalo nekaj domačinov. Komaj so se pri-šleci — bili so Lahi iz mesta — dobro vsedli za mizo, so že začeli zabavljati in psovati. Med drugimi psovkami je bilo čuti večkrat tudi »porki de ščavi!« Domačini so nekaj časa mirno poslušali skrajno žaljive zabavliice in psovke, a končno jih jim je bilo le preveč, in stopil je nekdo tja k laški mizi in pozval psovače, naj nehajo s svojimi psovkami, nakar pa je nekdo od njih nalašč še enkrat ponovil svoj »porki de ščavi«. To pa je dognalo potrpežljivost domačinov do konca, in zgodilo se je, česar Lahi, katerih je bilo vseh skupaj deset, ker so se onim šestim, ki so prišli z avtomobilom, pridružili še štirje drugi; nikakor niso pričakovali: vstala sta samo dva domačina in laških junakov je bilo vseh deset v trenutku na ulici. Da niso bile slovenske pesti prenehale, najbolje spričuje dejstvo, da je eden onih izzivačev prispel v Trst s precej izpremenjenim licem in da je neki drug tako odletel, da so ga komaj izvlekli izpod avtomobila. Konec pa je bil, da sta bila dva glavna izzivača aretirana, ker se je nahajal v bližini policijski organ, ki je natančno videl vso stvar. — Tako so jo torej pošteno izkupili in jim, vsaj tistim, ne pride tako kmalu na misel, da bi zopet prišli izzivat in psovat v naše Barkovlje, ki so vedno znale odločno braniti svojo narodno čast. Laške prenapeteže pa opozarjamo prav blagohotno, naj ne hodijo izzivat v našo okolico, kajti vsaka stvar je lepa le nekaj časa in potrpežljivost našega sicer mirnega in prijaznega okoh-čanskega prebivalstva tudi ni večna. Naj se le spomnijo Lahi 1. 18.97., ko je bilo zaradi laških izzivanj dovolj krvavih glav. Ce torej prihajajo Lahi v našo slovensko okolico, naj pomnijo, da so gostje, katerih dolžnost je, spoštovati domačine in itjihov jezik, kajti drugače se jim bo godilo slabo. Upamo torej, da bo nedeljska lekcija, ki so dobili Lahi v Barkovljah, imela zanje dovolj poučne posledice.
Renjikolska sirovost. Prejeli smo: V nedeljo ponoči, ko je bila kavarna »Balkan« že zaprta, nas je sedela družba Slovencev v kavarni »Fabris«, katere lastnik je, kakor je znano, neki renjikolo, Ercole S a-v o r a n i po imenu. V kavarno je vstopil po delavsko oblečen človek, najbrž težak. Ni se še niti vsedel in ni niti odprl ust, kar sta že skočila nadenj kakor lovska psa na zajca dva natakarja, pograbila in vlekla proti vratom. Pritekel pa je še ka-varnar sam, zagrabil onega delavca od zadaj za ..vrat in ga z natakarjema vred tiščal in suval proti vratom. Radovedni smo bili, kaj se zgodi zunaj, in smo šli vun. Tu smo pa videli, kako sta natakarja onega človeka bila s pestmi po glavi in ga končno vrgla na tla, Kavarnar Savorani pa je stal poleg z več stremenskim pasjim bičem in tolkel žnjim onega z vso močjo po hrbtu, po vratu, po glavi, kamor je pač zadel. Tolkel je z bičem po njem, ko je še stal pokoncu, še huje pa potem, ko sta ga natakarja vrgla na tla. Prizor je kazal toliko sirovost, tako odurno podivjanost, da se nam je vsem, ki smo ga gledali, moral gnusiti, in to tembolj, ker smo videli vsi, da oni, ki so ga tako živinsko pretepali, ni zakrivil nikomur niti lasu, ko vendar ni izpregovoril niti besedice in se še niti vsedel ni v kavarni. Zakleli smo se, da nikdar več v tak lokal, kjer gospodarijo taki siroveži. — Toda s sirovostjo kavarnarja in njegovih dveh natakarjev pa stvar še ni bila končana. Ker se stvar ni vršila tako hitro, kakor so pač želeli po-I živin jeni siroveži. so tako lepo počasi pri-
Nenadna smrt. Nekega Domija Bonifacija, starega 51 let, je v neki gostilni v ul. del Sapone zadela srčna kap. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu nato izdihnil.
Nesreča pri streljanju. Kmetskega fanta Hektorja Razza, starega 17 let, iz Kaštela v piranskem okraju, je zadela nesreča, da mu je v nedeljo, ko je streljal z možnarji, odletel ves naboj možnarja v lice, ki ga mu je grozno razdejalo. Ponesrečenca so pripeljali z železnico v tržaško bolnišnico.
Predrzen vlom. V soboto zvečer je šla Alojzija Ferlugova, stanujoča na Greti št. 6, za nekaj časa z doma. V tem pa so neznani lopovi splezali na hišico strehe, odkoder so vdrli v podstrešje, od tam pa v sobo, kjer so iz neke omare pokradli razne zlatnine v vrednosti 218 K in poleg tega še 130 K denarja.
Poizkušen samouraor. 271etna Ivana Bekaš, stanujoča v ul. del Monte št. 15, je v samomorilnem namenu izpila nekaj cinkovega sulfata. Poklicani zdravnik jej je izpral želodec in jo pustil potem v domači oskrbi.
Vlom. V stanovanje kaiaela Levija v ul. Giulia št. 6 so vdrli tatovi in odnesli nekaj inozemskega denarja in razne dragocenosti vsega skupaj v vrednosti 200 kron.
Ponesreči obstreljen. Anton Cevnja, star 22 let, stanujoč v ul. Giuliani št. 21, se nahaja kot vojak na dopustu. Pred-snočnjim je bil s svojimi prijatelji v gostilni. Nekdo družbe je imel pri sebi revolver, ki se je ponesreči sprožil in zadel Cevnjo v nogo. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, onega neprevidneža pa na policijo, kjer so ga pa potem izpustili, ker se ie dokazalo, da poškodba ni bila prizadeta namenoma, temveč po nesreči.
V Trstu, dne 14. aprila 1914.
»EDINOST« št 71.
Stran III.
Tuto\ i so izrabili procesijo, ki se ie v
soboto zvečer o priliki vstajenja vršila v R< janu. Vdrli so v stanovanje finančnega poduradnika Frana Drobniča. v hiši št. ■ »« v ulici Sv. Mohorja, v istem času, ko je gospod Dropnič s svojo gospo gledal procesijo. Ko se je gospod Dropnič s svoje gospo ves navdušen vrnil od procesije, mu je navdušenje kmalu minilo, ko je našel vrata svojega stanovanja odprta, a v sta-uovanju vse narobe: vse narobe nego navdušenje se ga je pa polastilo, ko je konstatira!, da mu iz stanovanja manjka za 260 kron raznih dragocenosti.
Sokrn na tatvini Na zahtevo nekega Zahradnika je bil včeraj aretiran 211etni Romeo Miot, doma iz Budimpešte, a pristoji n v Trst. ker je baje sokriv na tatvini nekega bicikl ja, ki je bil ukraden dne 10. t. m., in iadi katere tatvine je že v zaporih neki \ ladko Stein.
Nezgoda v pristanišču. Ob desni strani novega sanitetnega pomola je določen pr<>tor za vsi lranje Llovdovemu parniku »Albanie!« . italijanskemu parniku »Derna« in parniku Dubrovnk*, dubrovnške parobrod; e družbe. Včeraj v jutro, ko sta že bila tam vsidrana parnika »Albanicn« in s Dubrovnik , je prplul v pristanišče tudi ita'ijanski pa mik »L)erna«. Poveljnik tega po<ieJnjega je pa ravnal tako neprevidno, da je udaril ob parnik >Albanien«, vsled ečsar je pa ta poslednji udaril ob parnik »Dubrovnika. Oba ta dva poslednja parnika sta vsied udarca poškodovana, posebno hudo ra parnik »Albanien*. Potnikov na parniku »Derna« se je pa polastila huda panika, ki pa vendar ni imela hinših posledic. O vst« zadevi — in to je re^ 7n-dc\a v pravem i omenit besede — je pomorska oblast uvedla preiskavo.
Društugne vesti.
Tržaška kmetijska družba ima jutri v sredo ob 4 30 pop. v svojih prostorih od-borovo sejo; vsled važnosti dnevnega reda naj se je vsi udeleže.
Redni občni zbor „Delavskega podpornega društva", se bo vršil v nedeljo, dne 3 majnik t. I. ob 10 predpoldne v društvenih prostorih v ul. G. Galatti št. 20 s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika, 2) Poročila tajnika, 3) Poročilo blagajnika in pregledovalcev računov, 4) Poročila o izpremembi pravil, 5) Razni predlogi in nasveti, t>) Volitev novega odbora, namestnikov, pregledovalcev računov in dveh članov razsodišča. Člani se opozarjajo že sedaj, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ker je jako važna točka na dnevnem redu: izprememba pravil. Predlagalo se bo, da se ustanovita še dve višje kategorije glede vplač vanja in podpore.
Krrcčti &M8 orsanMo.
Socijalni demokrat: v Nabrežin! so tako
drzni, da kar z lažnjivci opletajo okrog po svoji »Zarji . Iz tega pa je tudi razvidno, koliko jim ie ležeče na skupnem nastopu. Poživljamo jih, da povejo, kdo je lažnji-vec, da jih lahko citiramo pred sodišče. Torej na dan z imeni! V ostalem pa smo že prav jasno označili svoje stališče.
Prvi majnik rjoranio proslaviti najčast-neje. Še v tem tednu se vrši shod članov NDO. kjer se bo razpravljalo o tem predmetu. C lan i. zlasti zaupniki, naj nam pri predpripravah gredo kolikor mogoče na roko. Boli ko se potrudimo, tem sijajne je izpade 1. maj.
Književnost in umetnost.
Koncert Coitarercna-Trcst v soSeio dne 18. aprila t. L
Pr vo točko sporeda tvorita dva krajša odlomka iz Prochazkovega dela »Skirzy«. J. P r o c h a z k a rodom Ceh, je bil več let klavirski učitelj na glasbeni šoli »Glasbene Matice« v Ljubljani. V tem času ic podal Slovencem več krasnih zborov in tudi vec posebno lepih solospevov. Sedaj deduje kakor profesor na konservatoriju v ,,..ragl in na glasu, kakor eden naj-odhčnejših čeških skladateljev. Prva Ai-legro e energico je posebno ritmično zanimiv a ter je jako energična, druga pa je krasen Adagio. — Pod c) pa igra g. Trost Lujevo: Etude fantasie. Cezar Antonijevič Cui spada h ustanoviteljm »novoruske šole«. Rojen je bil 1835. 1. v Vihii na Ruskem. Oče mu je bil rodom Francoz, mati Litavka. Posvetil se je vojaško-inženir-skim študijam in dosegel čast generala. Spisal je več spisov inženirske vsebine, posebno o trdnjavah. Njegova učenca na voja.ški akademiji v Petrogradu sta bila me J drugimi tudi ruski car Nikolaj II. in slavni rusk general Skobelov (S-pika-Plevna L 1877.). Poleg svojega vojaškega priklica, je kaj marljivo sodeloval na glasbenem polju. Učitelja sta mu bila W o-n i n s z k o in B a I a k i r e v. Bil je skladatelj in glasbeni pisatelj. Od leta 1864. do I H)-, je sodeloval pri »Peterbnrškem čaM-pisu in se posebno toplo zavzemal za S c h u m a n r. a, L i s z t a in B e r I i o-za. Izdal je tudi zgodovino glasbe v Rusiji. Kot komponist je imel največ sreče v vo! alnih delih. Prištevajo ga skladatelji Rnnskim-Korsakovim, Mussgorskim, Dar-^ ■ ivskim, Borodinom in Balakirevim, k ! »ruskim skladateljem, ki so se posebno pečali z rusko narodno glasbo. Koiiii iiiiral je tudi 8 oper, a žnjimi ni imel sreče. Na našem koncertu igra g. Trost klavirsko skladbo: Etude fantasie. Pod »Etade« razumemo skladbo, ki se v prvi vrsti peca s tehničnimi vajami na instrumentu. Etude je lahko pisana za začetnike, kakor tudi za največjo izobrazbo v glasbi-virtuoznosti. Danes imamo v glas-: literaturi velik število koncertnih ~o v prvi vrsti določene za javna
izvajanja. Karakteristično je, da so v njih nagromadene vse tehnične težkoče. Prve etude zasledujemo v glasbeni literaturi proti koncu 16. stoletja in sicer pisane za orgije. t
Vesti iz Goriške.
CheviUiard v Gorici. Kljub vsem možnim neprilikam je mogla na velikonočno nedeljo tudi Oorica občudovati izredne pilotske zmožnosti francoskega aviatika Chevilliarda. Dolga je predzgodovina vseh najrazličnejših ovir, ki so nasprotovale poletu Chevilliarda. Družba, ki je najela Chevilliarda. je bila nakrat brez denarja, in ni mogla plačati drznega pilota tako, kakor je to zahtevala pogodba. Naravno, da ni hotel leteti CheviUiard, ki tvega pri vsakem poletu svoje življenje, ne da bi oni. ki ima od njegovih zmožnosti največji dobiček, izpolnil svojih obveznosti. Ker tudi došli zastopnik berlinske družbe ni mogel plačati Chevilliardu, kar mu je šlo, je ta odpovedal polet, nakar je bila naznanjena odpoved v Trst na namestništvo in v Gorico. Zato je tudi ^Edinost« poročala, da ne bo poleta. Ker pa se je med tem v Trstu širilo mnenje, da nima CheviUiard teh zmožnosti, ki jih napoveduje, je pa sklenil CheviUiard, da poleti brezplačno, da dokaže svoje znanje. In krasno je to dokazal CheviUiard. Ob dveh popoldne je telefoniral CheviUiard iz Trsta, da poleti. Okoli treh je že sam dospel v spremstvu dveh do treh avtomobilov iz Trsta. Ker pa je bil polet odpovedan, je moralo glavarstvo vnovič dovoliti polet. Šele ob 5M» so bile rešene vse formalnosti, da je mogel poleteti CheviUiard. Na prostranem vojaškem letališču na Velikih Rojah se je nabrala že ob 4 precejšnja množica ljudi, posebno avtomobilov in kočij je bilo dosti. Ob pol šestih je prišlo dovoljenje, nakar so takoj pripeljali iz hangarja Farmanov dvokrovnik, na katerem je poletel CheviUiard. Chevil-liard se je vsedel v aeroplan, se privezal, mehanik je zavrtel propeler, motor je začel delovati. Vojaki so držali letalo. Sedaj vzdigne CheviUiard roko, vojaki izpuste in aeroplan zdrči po letališču in se skoraj dvigne. V precejšnji nižini je obkrožil letališče, naenkrat stopi močno še malo višje in naredi prvo pentljo v zraku. Nato pa se je dvigai vedno višje in je obkrožal letališče. Ko je bil tako v precejšnji višini, tedai je začel CheviUiard s svojimi smrtnimi kretnjemi. Obrnil se je okoli osi aeroplana kar trikrat zaporedoma, letel s pre-vrnjenim letalom, naenkrat se postavil navpično, da se je zopet preobrnil, in zopet letel mirno in obkrožal letališče. Kakor plavač v vodi. tako se je gibal visoko v zraku. Kmalu nato je pristal gladko in veselo odzdravljal občinstvu, ki ga je burno pozdravljalo. Nato je poletel s pa-sažirjem. Sedaj ni delal sicer svojih smrtnih okretov, ali občinstvu je pokazal, da se vzdrži pilot v zraku, tudi če mu odreče motor. V znatni \ išini je ustavii motor in v lahnih serpentinah gladko pristal. Vnovič je poletel s pasažirjem in obkrožal, večkrat zelo nagnjen, letališče. Ustavil jc hipno motor, takoj zopet porabil vso njegovo moč. da gotovo ni imel pasažir najprijetnejših občutkov. Ob poli sedmih je končal CheviUiard svoj polet, burno pozdravljen in aklamiran od navdušenega občinstva. Vsakdo je priznaval, da ni še videl kaj sličnega. in soglasno so trdili ljudje, ki so videli Pegouda, da prekaša CheviUiard Pegouda. Ves polet je imel še to prednost, da se je vršil čisto brezplačno.
Slovensko gledališče v Gorici. Burka »Konec sveta«. Niso se sicer vpeljali ljubljanski igralci pri goriškem občinstvu z najduhovitejšo burko, ali z dobrim igranjem so pokrili marsikatero vrzel v burki in dosegli z drugim dejanjem uspeh, da so imeli poslušalci od smeha solzne oči. Kratka vsebina burke je ta. Neki list je potegnil svoje bralce in napovedal v osmih dneh konec sveta. Drug za drugim so sedli na ta lim in vse razmere so se izpreme-nile. Sluga je gospod, bolnik je ozdravel, zakonski mož je dobil hišni ključ in denarnico, kuharica pa je postala do ušes zaljubljena gospodična. Potem pa pride obvestilo, da ne bo repatice in vse mora poprijeti zopet za staro delo. Vso igro prepletajo še razne intrige in ljubavne scene, komična epizoda se vrsti za komičnim nastopom, da vlada ves čas v gledališču najveselejše razpoloženje. Kakor smo že omenili, se je igralo dobro. Tempo je bil hiter, igra lahka, da je prišla vsaka dobra stran igre do veljave. Vsi igralci so bili na svojem mestu in vsak je storil vse, da je bila igra enotno zaokrožena. Vsem igralcem in igralkam, gg. Danilu, Drenovcu. Gromu, Habiču, Povhetu, Skr-binšku, Šestu ter damam: Bukškovi, Gjorgjevićevi in Wintrovi naše priznanje.
Tatovi v Gorici. Na velikonočni petek so poskušali nekateri tatovi svojo srečo v trgovini g. Korena v Gosposki ulici. Najbrže so se prikradli čez grad v hišo in nato vlomili v trgovino. Pa trud se ni izplačal, ker so dobili le nekaj nad tri krone. — Več sreče so pa imeli tatovi v noči od velike sobote na nedeljo pri peku Karlu Draščiku na Kornu. Edino to noč ne delajo v pekarnah. To so morali vedeti ta-tavi, ki so se morali ob večeru skriti v hiši. Ponoči so vdrli v trgovino, odprli miznico in pobrali ves denar, ves izkupi-
i
. : i vM^P
, — o» ™
ček velikonočne sobote. Izkupiček je bil seveda zelo velik. Pozabili tudi niso na svoje telesne potrebe in se pošteno poslužili peciva in raznih likerjev. Nato so odšli nemoteno. Drugi dan, ko so domači rabili nekaj za kosilo, so šli v trgovino in našli vse razmetano. Pogledali so v miznico in videli, da je pobran ves denar. Tatvino so naznanili policiji. Dosedaj ni nihče prijet.
Kolesarsko društvo „Danica* v Gorici priredi 19. t. m. celodneven izlet v Ajdovščino. Odhod zjutraj ob 6. uri, izpred društvenih prostorov, na kar se cenj. člane naproša da se v polnem številu udeleže. Narednik g. A. Slamič. Nadalje priredi 7. junija t. I. javno tombolo, združeno z veselico in cestno dirko, za nagrade v denarju. — Slednjič opozarja člane, ki nameravajo iti čez mejo v Italijo, da pridejo podpisat legitimacije k predsedniku društva.
Društvo za podpore izpuščenim ka-znencem in njihovim nedolžnim družinam v pokneženi grofij! Goriško-Gradi-ščanski, ustanovljeno pred 18 leti, priredi dne 17. aprila v dvorani „Giuseppe Verdi* koncert v društvene svrhe. Z ozirom na velečlovekoljubni in tudi socijalno pomembni namen prireditve je želeti najizdatneje podpore. Darovi se hvaležno sprejemajo. — Vstopnice se bodo prodajale na dan koncerta v koncertni dvorani že od 4 popoldne dalje.
Vesti iz Kranjske.
Slovenščina in okrajno sodišče v LJubljani.
V zadnjem času je slovenska javnost izvedela iz časopisov, da se slovenščini pri sodiščih, podrejenih graškemu višemu sodišču, godi slabše, nego prejšnje čase in da je zlasti na Kranjskem začel pihati čuden veter, odkar predseduje deželnemu sodišču dvor. svetnik Elsner. Tako se je zgodilo, da bi bil skoraj kontumaciran v Kočevju odvetnik, ki je hotel razpravljati slovensko in se ni maral ukloniti sodnikovi zahtevi, da naj govori nemško.
Na te neznosne razmere je bila opozorjena slovenska javnost po deputacijah slovenskih odvetnikov in notarjev pri predsedniku graškega višega sodišča Pietreichu in justičnem ministru Hochen-burgerju. Seveda so vsled teh deputacij zagnali nemški časopisi po svojem starem običaju največji vrišč.
Naš namen ni danes, da bi ponavljali vse krivice, ki se gode Slovencem v okrožju graškega višega sodišča, pač pa posvetimo z bengalično lučjo v okrajno sodišče v Ljubljani.
Predstojnik okrajnega sodišča, svetnik Sturm, rodom Slovenec, je v narodnem oziru hujši nego predsednik deželnega sodišča, Nemec Elsner, počigar navodilih postopa, oziroma hoče postopati. Namen je prozoren: svetnik Sturm se hoče kvalificirati za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu.
Vemo, da bo radi teh naredeb rohnja, prepričani smo, da bo zopet preiskav radi informatorja, toda uverjeni bodo, da je ves trud zaman. O Sturmovem, — da se milo izrazim, — čudnem postopanju, čivkajo že vrabci na ljubljanskih strehah. Da pa kljub temu še ni nobenega glasu odzgoraj, si tolmačim s tem, da mu ne marajo pripomoči do zaželjenega cilja: predsednika okrožnega sodišča. In ravno to je napačn3. Imenovanje se itak ne prepreči, pač pa se da z javno kritiko preprečiti, da gospod svetnik ne bo še nadalje stopal po svoji dosedanji poti.
Toda k stvari sami. Predsednik Elsner je zaukazal, da je notranji službeni jezik pri sodiščih na Kranjskem nemški, torej da imajo sodišča občevati med seboj nemški in ne slovenski. In kaj je storil svetnik Sturm. To občevanje si je tolmačil svetnik Sturm prav po svoje. Sodniki in sploh sodni uradniki ter uslužbenci se morajo celo pozdravljati med seboj nemški, drugače pridejo v disciplinarno preiskavo. — Nemško mora biti sploh občevanje, n. pr. sodnik mora nemško ukazati slugi »da naj prižge svečo, ako naj se priča zapriseže i. t. d.«.
To je gotovo krasen nazor o pojmu notranjega uradnega občevanja! In tem temu se uradništvo pokori; pravi, da se
Otroci so zdravi le tedaj, ako se čutijo popolnoma zdrave. Kolikokrat se pusti otroke nevoljne, ne da bi se jih vprašalo po vzroku. Šele ko vidimo, da so popolnoma spremenjeni, da nimajo volje do igre in dela, izpoznamo, da je temu kriva zapeka. V takih slučajih pa pomaga nežnemu bitju pol kozarca kisle vode »HUNYADI JANOS« do zaželjenega zdravja in veselja. Zraven njihovega veselja pa ni nič manjše veselje staršev, ki se s tem čutijo razbremenjeni straha pred boleznijo v hiši.
Zobotehnlini avnbulaftorij
Ermanno Schultze
Trst, ulica Caserma štev. 17, IL nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene.
Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne.
Zahvala.
Podpisani se iz dna srca zahvaljujejo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili k večnemu počitku našega nepozabnega
Ivana Suban.
Posebna zahvala č. g. župniku za poslovilni govor v cerkvi, vsem onim, ki so nas v teh težkih trenotkih tolažili, darovateljem krasnih vencev, g. deželnemu poslancu Negodetu, odposlancu „Političnega dr. Edinost", slav. učitelj tvu, „Svetoivanskemu pevskemu zboru44 in „Cerkvenemu pevskemu zboru* za ganljive žalostinke ter sploh vsem onim, ki so od blizu in daleč prišli ter pripomogli, da se je pogreb nepozabnega pokojnika izvršil na tako časten način.
SV. IVAN pri TRSTU, dne 13. aprila 1914.
Žalujoča soproga, hčere, sinovi in drugi sorodniki.
Mnenje iospodn dr.a Ivana Stoianova v Pleunl
sekundarnega zdravnika garnizijske bolnišnice
Goap. J. SERRA VALLO
Trst
Veseli me, da Vas zamorem opozoriti, da sem jaz, kot sekundarni zdravnik garnizijske bolnišnice v Pievni konštatiral Imenitne uspehe Serravallovega kina - vina z železom pri rekovalescentih. PLEVNA, 14. februarja 1908.
DOKTOR IVAN STOJANOV.
F

L
zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12 flajfineje namizno olje, priporočljivo za on«, kl trp« na /Tžfcsv želodcu. - Steklenica pol litra kron 1*60.
* 9

ZDRAVNIK
ftoaa
■a Okatih ~(gvk> to mm) ordbmM nojem ttanotanjm v Cono it 12
oi 11 »A *> IVI te o* 4>A »VI VELEFOV 177/rr.
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGG
TRST. VIA S. CATER1NA ŠTEO. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 in 7—iVz
Podložna Jajca
belih orgingtons po 40 stot. „bizamskih" rac po 40 stot; indijskih rac 40 stot.; sulmtalskih kokoši po 40 stot., štajerskih kokoši po 40 stot.; tuloških orjaških gosi po K 2.—> pekinških rac po 40 stot.; štajerskih dom. gosi po 40 stot samo plemenskih živali. Jamčim za ploditev. Maks Pauly uradnik, KMach, Štajersko.
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE - ZOBOV.
ZOBOV BOLEČINE :
Df. J. ČERHAK 0. TDSCHER
1MOZOMV. mM KOM t. ZOBNI
« TRST
ULICA CASERMA, 13II. nad.
Ste se že poslužili v čevljarnici
ANTONA JAVERHIKA
v ulici Farneto št 33 ?
Sprejema vsakovrstna popravila.
flpno prve vrsto
v kosih, prahu in ugašeno se dobiva prf apnenici nekdaj BOSCHETTI nad postajo
Nabrežina po jako nizki ceni. Apnen;ca J. W1LD, Nabre*in»-Šemp< lai.
.RADIUN'
urad za privatne Informacije
Trst Corso štv. 24, H.
(dvigalo) - Telefon 80. Brzojavi: Jnformes" Trst, Poštni predal 291.
Prvi urad te vrste v Trstu.
RESNOST
NAJSTROŽJA TAJNOST
NATANČNOSTI
Pojasnila kakor tudi prospetki aa zahtevo.
RESTAVRACIJI! „C0L0MB0"
TIS T ulica Companlle Štev. 13 (Oosal Trsa Ponterosso).
Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan. istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba.
EDOARDO CĐLOMBO, lastnik.
Stran IV.
»EDINOST« št. 71.
V Trstu, dne 14. aprila 1914.
ki vladajo v Avstriji, s tem ustvari preju-dic za podobno razlaganje notranjega u-radnega občevanja? Ako bomo še dalje molčali o tem, se svetnik Sturm nekega lepega dne prav lahko spomni, da morajo sodni uradniki tudi izven urada, v zasebnem razgovoru, občevati med seboj nemški; drugače — disciplinarna preiskava. Tako je n. pr. oštei uradnika, ki je naslovil uradno vlogo na mestni magistrat ljubljanski z i-Laibach, Mestni trg,c češ, da se Mestni trg imenuje nemški »Haupt-platz«, ter da mu je za slučaj ponovitve zagrozil z discipliniranjem. Ravno tako se je zgodilo drugemu sodniku, da je na posredovalni urad v Zelimljah naslovljeno vlogo moral popraviti, ker so bili gospod svetnik mnenja, da se Želimlje imenuje nemški »Schelimle« in ne Želimlje. V tem oziru stoji n. pr. uradni list »Lai-bacher Zeitung« na popolnoma drugem stališču in uporablja za slovenska imena popolnoma pravilno slovenska imena, ker pač nemških ni. Ako se bo pa uveljavljalo načelo svetnika Sturma, dobi Šiška kmalu uradno nemško ime »Schonau«, Blato-Kotdori, Golo-Kahldorf, Kašelj-Husten-dorf, Kleče-Kuredorf, Kozarje-Ziegendori, Moste-Briickendorf, Orle-Adlerdor, Pod-smreka-Unterramendorf, Škofeljca - Bin-hofsdorf itd.
Po nazoru svet. Sturma je torej nemški notranji uradni jezik obenem najpriklad-nejše sredstvo, s katerim naj se zatre slovenski značaj in živelj ljubljanske okolice. Najboljši dokaz, kako daleč se je izpozabil svetnik Sturm, je pa njegov ukaz. da morajo tudi gospodje notarji pri zapuščinskih razpravah predlagati sodišču nemško poročilo in nemški troškovnik, drugače se jim ne-Ie ne odmerijo troški, marveč se kaznujejo z globo 20 K.
Naj zadoščajo za danes te navedbe. — Prepričani smo, da takim odnošajem mora žurnalistika posvečati največjo pozornost. Zato prosimo tudi »Edinost«, da se zanima za to stvar.	m
Pavšlarjeva tožba proti Kranjski deželi.
Graško višje deželno sodišče je v soboto proglasilo razsodbo v vzklicni razpravi Tomaža Pavšlarja proti Kranjski deželi. Kakor znano je Pavšlar tožil Kranjsko deželo za 1.600.000 K pri ljubljanskim deželnim sodiščem trdeč, da je pravnoveljavno sklenil s Kranjsko deželo kupnoprodajno pogodbo za svoje vodne sile na Savi in da je v imenu Kranjske dežele sklenil to pogodbo žnjim bivši deželni glavar Šuklje. Pogodba da je bila sklenjena tako, da mu dežela izplača takoj en milijon kron, ostalo pa v letnih obrokih po 100.000 K. V Ljubljani je Pavšlar tožbo izgubil, ker se je sodišče postavilo na stališče, da pogodba ni bila veljavno sklenjena in da to-žitelj ni mogel misliti, da je bila pogodba pravnoveljavno sklenjena. Višje deželno sodišče v Gradcu je potrdilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča in zavrnilo Pavšlarjev vzklic.
Profesor dr. Ilešić v preiskavi. Kakor se zatrjuje, je državno pravdništvo uvedlo preiskavo proti prof. dr. 11 e š i č u in sicer baic zaradi nekega njegovega govora v Mariboru o jugoslovanskem vprašanju. Koliko je na stvari resnice, se še ne ve.
Razumevanje športa v Ljubljani. Da gotovim ljudem in oblastvom v Ljubljani športno gibanje ni nič kaj po volji, je stara, znana stvar. V športne, namreč strogo športne namene se navadno žrtvuje prav malo. Tudi je stara stvar, da Ljubljana nima pravega športnega prostora. — Na igrišču poleg Latermannovega drevoreda se vadijo v raznih športnih panogah poleg di-jnštva vseh ljubljanskih srednjih šol pred vsem člani tukajšnjega športnega kluba „Ilirija". Pripomniti meram, da se je igrišče moralo vsako pomlad sproti nanovo prirejati, ker se je navadno vsako zimo vporab Ijalo za smetišče. No, sedaj pridejo naša mladina in naši footballisti še ob to igrišče. Majnika meseca e krat priredi namreč vojaška konjenica v Ljubljani tekmo čez zapreke in tem gospodom se je zaradi bližine mesta zdelo igrališče kot posebno pripravno za to prireditev, četudi imajo svoje vežbališče in četudi bode ta vojaška prireditev, na tem prostoru radi ostrih ovinkov in kratkih ravnih prog tehnično zelo trpela in utegne provzročiti marsikatero nesrečo Kljub vsemu temu so se gospodje odločili za la prostor. Obrnili so se na mestni magistrat, ki jim je dal prostor na razpolago in i dpovedal s 16. aprilom, srednjim šolam i n klubom vporabo prostora. Ker drugega prostora ni na razpolago, je s tem športno gibanje med civilisti v Ljubljani za enkrat pokopano in je športni nivo, na katerem je rtala Ljubljana zlasti v nogometu, potisnjen nazaj na najnižjo stopinjo.
Podraženje v Ljubljani. — Razni novi d ivki, zlasti pa neprimerno zvišanje deželne dokiade na vzitnino, so imeli za posledico, da v L ubijani in sploh na vsem Kranjskem pijemo vino povprečno za 8 vinarjev dražje pri litru, nego pa pred dobrim mesecem. Na tem zvišanju so pa hoteli participirati tudi gospodje kavarnarji, ki morajo pri žganih in opojnih pijačah ter penečih vinih vsled novih državnih finančnih zakonov plačevati višji davek. Dolgo so ugibali in premišljevali, kako bi bilo to zvišanje naj-plodonosnejše. Nazadnje so vendar našli iihod. Čujte in strmite! Zvišali so črno kavo za 2 vinarja in belo za 4 vinarje, prav tako, kakor da bi se bila uvele dokiade na kavo, mleko itd. Taki manevri so da že malo prehudi! Iz zvišanega davka na žganje naj se išče pri žganju pokiitjc diftr-renoe, ue pa iz mleka in kave.
Razne vesti.
Gospodarstvo.
Živnostenska banka, ekspozitura v Gra-dežu začne poslovati dne 1. maja t. I. ter ostane otvorjena do sklepa kopaiiščne sezije, t. j. 15. septembra t. I.
Kaj ]e najbolj zanimivo v EvropL New-yorški časnikar Kitchen se ie vrnil s svojega potovanja po svetu in spisal knjigo poeftornjim naslovom. V tej knjigi se spominja tudi stvari, ki se ne nahajajo v Evropi, pač pa v Palestrini, Egiptu in v Mali Aziji. Med ostalim pravi Kitchen: Najbolje se je v Parizu in na Dunaju. Najboljša opera je milanska »Scala«. Najveselejše mesto je Budimpešta. Najlepše podzemske železnice so v Parizu. Najbolj čisto mesto je Berlin, ki ima tudi najcenejše cene za avtomobile. Najlepša operna zgradba je Velika opera v Parizu. Najbolj gostoljubni ljudje so Rusi, najboljši igralci v umetniškem gledališču v Moskvi, najboljše godbe v Londonu. Najstrašnejša stvar je: biti na vetru v Monte Carlu. Najlepše oblečene ženske so Amerikanke v pariških hotelih. Najbolj vznemirljive so seje budimpeštan-skega parlamenta. Najboljši baleti so v Marijinem gledališču v Petrogradu.
Smrtna obsodba. Vojaško sodišče v Vladivostoku na ruskem Daljnem Vztoku je obsodilo polkovnika Sotina, ki je v jezi ustrelil nekega zastopnika tvrdke Kunot -Albert, na smrt.
Razposajena sufražetka. Ko je bila su fražetka Stewart, ki je bila v britskem muzeju razbila več steklenih omar. pripeljana pred policijsko sodišče, je uprizorila veliki škandal. Stewart je namreč tako navdušena za ideje sufražetk, da je meninič tebinič napadla tudi sodnika iti mu vrgla dve knjigi v glavo. Hladnokrvni sodnik je knjige spravil, ženski pa kratko-malo nataknil prisilni jopič in jo dal odpeljati v luknjo.
Za 150.000 K zavarovana hruška. Najbolj dragoceno drevo na svetu je nedvomno takozvana »aligatorska hruška« Wodwotka v Kaliforniji. Preteklo leto je imel posestnik od te hruške 16.030 K čistega dobička. Radi tega pazi posestnik na svoje drevo kakor na punčico svojega očesa in jo je zavaroval na 30.000 dolarjev. Ker je hruška stara šele šest let, pričakuje gospodar od nje še večjega dobička.
Kaj so jedli Egipčani pred 5000 leti?
V nekem grobu v Gireji v severnem Egiptu so našli mumijo, ki je bila tako dobro ohranjena, da so našli v njej še ostanke jedil, s katerimi so se hranili pred 5000 leti Egipčani. Potom natančnega preiskovanja se je konstatiralo, da so jedli Egipčani v starodavni dobi neke vrste rib, z imenom Tipalia milotica, k služi še dandanes Egipčanom za hrano. Od sesav-cev so našli v trebuhu mumije še dele miši; vrh tega so našli tudi pšenično moko in razne ostanke sadja. Ce izvzamemo miš, so se hranili Egipčani torej z istim živežem, s katerim se hranmo tudi mi.
Moža nastrelila, sama pa skočila skozi okno. V Milanu se je doigrala v noči od velikega petka na veliko soboto rodbinska tragedija, ki je po mestu izzvala splošno zanimanje. Na Umbrijski cesti je stanovala zakonska dvojica Stengherjeva. Stengher je bil steklar, komaj 31 let star, njegova žena Anita pa 27 let. Poročena sta bila šele predkratkim in sta stanovala v četrtem nadstropju neke hiše na omenjeni cesti. Pri njima ie bila tudi Stengherjeva mati. Zakon pa ni bil srečen. Stengher je bil strašno ljubosumen in je vedno očital ženi, da je imela pred njim dtuge ljubimce. Ta ljubosumnost pa je le še porastla, ko mu je povedala žena 14 dni po poroki, da se nahaja v blagoslovljenem stami. Stengher kar ni hotel verjeti, da bi bil otrok njegov in je zato tudi dal ženo preiskati po zdravniku, ki je konstatiral, da je plod star tri mesece, dočim pa sta bila Stengherja poročena komaj 14 dni in se tudi preje nista poznala več nego 40 dni. Stengher je nato še huje mučil svojo ženo, in kakor je povedala Stengherjeva mati, je morala večkrat braniti revico njegovih nasilnosti. Večkrat jo je pretepel do krvi. Žena je pa vzlic temu zatrjevala, da ie popolnoma nedolžna in da ni imela pred njim nič opraviti z nobenim moškim. Na veliki petek zvečer je Stengher zopet začel noreti nad njo in jo je naganjal od hiše. Ker pa ona ni hotela proč, je končno rekel on, da odide v Ameriko, ker noče več živeti skupaj žnjo. Žena ga je prosila in prosila, naj je ne pusti na cesti, on pa je ostal pri svoji. Bilo je že precej pozno, ko je legel spat, a ko je bilo nekako okrog dveh ponoči, so sosedje naenkrat zaslišali iz Stengiierjevega stanovanja dva strela. Uboga žena je namreč v svojem obupu segla po revolverju in dvakrat ustrelila na spečega moža. Zadela ga je dvakrat in je posebno rana na vratu bila smrtno-nevarna. Ko je na strele prišla policija, je Anita planila k oknu in skočila na dvorišče, kjer je obležala vsa razbita. Prepeljali so oba v bolnišnico. Stengherja morda rešijo, ona pa ie najbrž izgubljena. Ko se je nekoliko zavedela, je zopet zatrjevala svojo nedolžnost.
Ukradeni glavni dobitek. Iz Krakova se poroča: Kazensko sodišče v Premislu se je pečalo te dni z zanimivo goljufijo in ta-tvinsko afero, ki se je končala z aretacijo vajenca Vijatika, bančnega uradnika Lip-perja in ravnateljev kreditnega društva v Jaroslavu, Reicha in Kriegerja. Pred par meseci je prišel vajenec Vijatik v pisarno kreditnega društva v Jaroslavu in hotel zastaviti tamkaj neko turško srečko. Radi poldanske ure je eden izmed obeh ravnateljev pozval dečka, naj pride popoldne in si je pri tein prepisal številko srečke. Toda vajenec ni prišel več in ko je ravnatelj pregledoval izžrebane številke, je konstatiral. da je zadela imenovana sreč-
ka glavni dobitek 200.000 frankov. Vajenec je dobil o tem obvestilo od neke druge osebe, s katero se je odpeljal na Dunaj, kjer ie bil dobiček eskomptiran. Vijatik je dobil akoj 20.000 K in je pričel veselo življenje. Med tem sta ravnatelja Reich in Krieger o tem že dobila obvestilo in izvedela, da je vajenec turško srečko ukradel svojemu umrlemu mojstru Namizni-jovskemu. Radi tega sta dvignila še ostanek nedvignjenega denarja, naznanila ženi umrlega mojstra, da je zadela dotična srečka le 100.000 K, dala vajencu še 3.000 K, ostanek pa si razdelila med seboj. Toda dediči umrlega mojstra so kmalu izvedeli o veliki goljufiji, obvestili o tem policijo in sodišče, ki je takoj odredilo aretacijo vseh štirih goljufov.
Sodba nemškega pedagoga o zakrpanih hlačah. Kako smešni in otročji znajo biti včasih nemški pedagogi, to najbolj dokazuje sledeči kratki izvleček iz članka, ki ga priobčuje jako razširjeni nemški časopis »Die Jugendlehre« pod naslovom »Zakrpane hlače«: »Kadar srečate kakega dečka z lepo zakrpanimi hlačami in vidite, da je siromaka sram pred svojimi tovariši, ki se mu smejejo, tedaj pristopite k njemu in mu recite: »Čuj, ti si lahko ponosen na svojo mater, ti nosiš najdragocenejše hlače na svetu.« — Ali morda ni to istina? Ali ni v teh hlačah všita materina ljubav in ali ni lepše, kakor če ste polni zlata? Kadar nosi otrok take hlače s ponosom in zahvalo, tedaj so čisto gotovo stečišče najboljših ljudskih čustev in navada.« Res krasno!
Sufragetska nevarnost za Albanijo. — »\ossische Zeitung« poroča iz Drača, da so bili sedaj na albanskem dvoru že imenovani domači komorniki in dvorne dame. Knieginja namerava baje tudi ustanoviti sirotišnico za otroke, ki so v balkanskih vojnah izgubili svoje starše. Tudi moderno sufragetsko gibanje imajo že v Albaniji. Angleška liga za žensko volilno pravico, tako se pripoveduje, je na poziv gospe Pankhurst odposlala v Drač svojo deputacijo, ki je v Valoni ustanovila organizacijo albanskih hišnih gospodinj, ki se baje že strahovito pehajo za povečanje pravic albanskih žensk. Albanske ženske imajo bajo jako dobre glave za razumevanje velikega boja svojih angleških to-varišic za volilno pravico in jim posebno dopade naravnost roparsko postopanje angleških sufragetk. No, ta bo ^a res lepa, če dobijo Albanci še svoje sufragetke, kajti one bodo takoj prekosile v tem svoje angleške tovarišice, saj so na požiganje in nadlegovanje mirnih ljudi že tako navajene. — Kneginja Sofija albanska deli sedaj svojim vernikom kipe, podobice in molitvene preproge za razne cerkve.
Če ženske volijo. Za občinskih volitev v Chikagu, kjer so sedaj prvikrat volile in tudi postavile svoje kandidate ženske volilke, se je pripetilo več dogodkov, ki vzlic svoji resnosti vzbujajo vendar splošno veselost. Ženske so bile silno navdušene za svoje kandidate in se niso ustrašile prav nič niti dežja, ki je lil kakor iz škafa, in tudi ne mrzlega severa, ki je bril po mestnih ulicah. Agicirale so, da se je vse kadilo. Volilk je bilo 217.500. a volitev se jih je udeležilo nad SO odstotkov. Vzlic temu pa niso mogle vreči chikaškega sa-inovladarja Basthousa, dasiravno je še pred kratkim izjavil, da je le zato stopil v politično življenje, da si nakopiči imetje. Njegovi pristaši so sklenjeno glasovali zanj, tako da je propadla njegova naspio-tnica gospa Drake, ženska kandidatinja. Za volitve se je zgodilo, da so na nekem volišču Basthousovi pristaši z revolverji v rokah odganjali ženske volilke izpred volišča. Šele policija je napravila red. Neki volilec je bil aretiran, ker so ga obdolžili, da je ustrelil svojo lastno ženo, ker ni hotela voliti kandidata, kakor je hotel on. Neki drug volilec se ie priložil proti p-e I-sednici volilne komisije, da je ravnala nepravilno in pristranski, v škodo nas rot-nim volilcem. In ta pritožnik je bil — predsedničin soprog. V več okrajih so dosegle ženske, da so se zaprle točilnice. Vendar pa niso vse za to. Vzlic svojemu porazu komaj čakajo ženske, da se razpišejo prihodnje politične volitve.
333metrov visok stolp. Belgijska prestolnica Bruselj bo imela v kratkem najvišji solp na svetu. Ob priliki drugega sestanka mednarodne radiotelegrafične komisije v Bruslju se je namreč položil temeljni kamen za stolp, ki bo visok 333 m in ga bodo uporabljali za znanstvene poizkuse na radiotelegrafičnem polju, mete-orologičnem in zračnoelektričnem polju. Stolp bo stal v predmestju Laeckenu, v bližini kraljevega gradu. Ker dosedanja najvišja stavba na svetu, Eifflov stolp, meri samo 300 metrov, bo potemtakem bruseljski stolp najvišja stavba na svetu. Tajinstveni Indijec. »Daily Croniche!« priobčuje iz Elorence sledečo zanimivo vest o tajinstveni aferi, v kateri sta igrala glavno ulogo neki Indijanec in neka zastrupljena Angležinja. V Fiesoli, lepem gradiču severno od Florence, živel je v neki prekrasni vili neki bogat Indijanec, ki se je predstavljal kot profesor okultizma. Bogata Angležinja mis Lowy se je spoznala ž njim m stopila končno k njemu v službo kot tajnica, kljub temu, da je bil Indijanec oženjen in živel skupno s svojo ženo. Toskanski kmetje iz okolice so pripovedovali o tem Indilcu jako čudne stvari. Govorili so, da ima tako krasne oči, da omamijo vsako žensko. Tudi mis Lowy je postala žrtev njegovih oči in se je smrtno vanj zaljubila. Napravila je oporoko, v kateri je napravila Indijca za dediča vsega svojega imetja, ki le znašalo nekaj
čez 100.000 K. Prišlo ie že tako daleč, da so neki v Florenci živeči Angleži skušali rešiti svojo rojakinjo iz krempljev indijskega šarlatana. Ko so jo nekega dne v resnici rešili, bila je že v umirajočem stanju. Konstatiralo se je, da je bila Angležinja zastrupljena, nakar je bila za Indijcem takoj izdana tiralnica. Tudi žena indijskega šarlatana se je pripravljala na pot in je na vprašanje, kam potuje odgovorila, da na Angleško. Florentinska policija pa je dobila iz Londona poročilo, da je bil tajinstveni Indijec že enkrat aretiran v Londonu, ker je več damam izvabil ves denar. Policija je odredila za Indijcem vsestransko poizvedbo. Angležinja se bori v neki bolnišnici s smrtjo.
:: HALI OGLASI::
□□
□□
se računajo po 4 stot. besedo. Slastno tiskane besede se raca-najo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
□O □□
Mftfiiftfniff Trst ulica Nuova 45, I n. Krasni nUUlMIllJU pariški klobuki, okrašeni K 5 —
ne /m^rne.
376
fPtfillfl Cnhfl iePa s°hdna za K 310, obedna Jptllllll Milili soba inv drago pohištvo vse novo se proda po jako nizki ceni v ulici Rapicio 8, I desno.	379
Zaloga za in inozem. vin špirita likerjev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst« Via delle Acque št. 6
(Nasproti Caffč Centrale)	•
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Ram. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročbase takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko,
Rasprodaja od pol litra naprej.
EM51G
Predmeti zo planince!
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice.
Steklenice Helios, več dni gorke in
mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovlce. Za člane športnih in planinskih društev POSEBNE CENE.
Športna tMisa SiruKel
ulica S. Antonio 12 (nasproti Kred. poslopja)
lovenoi! :: Slof^ni!
Priporoča se Vam slovanski krojač
Trst, ulica Ganpa 10,1. nadstropja
kateri izdeluje obleke Iz finega io nnvadneg sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpo iago. Izdelane obleke na cg'ed. Solidno delo.
:: izdeluje gnito sse& erst::
Priporoča se slav. občinstvu za obilen ooisk
VSAKE VRSTE
ZA VSE STROKE
ATELJE BABUDERS
Slovenski urar
F. Pertot
Trst, ulica Caserma 11
tik Ljubljanska kreditu bank«
LAVIRJI
Bosendorfer, Gebruder Stingl, Koch & Korselt, Wirht itd. se prodajaio in dajejo v najem no mernih cenah proti gotovim kakor tudi na obroke.
UGLAŠANJE IN roPRAVE. Zavod Klavirji 2annoni
MARIO MALL7
Plazza S. Glacomo 2, II., Corso.
TELEFON 2-5~.
HEI,YEI 1A
Velika zaloga gramofonov Tret, — ulica Barritra vecchia 19.
Vedno v zalogi velika izbe> slovenskih In hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedno nove ploSče najboljše vrste.
Gramofoni na obroke.
Zdravljenje krvi!
Gaj „Ti»oCeri ewtM (MW«fUri)
Cuu U te U limtoo cradttvo proti osin iIbIiJis, trn ftm * i*io4ca, katar proti ilabenn ?reba*f)aafci ta oiiiM — Jatfta omot sa sđiavljast« ttana 1 K taf M dobiva v odHkovanl Itura
PRAXMAR£R - „Al DUE MORI"
Trat (aeitu hlla) — Telef. »77. poifljahr« aa Izvriujcjo tako) la franka ako •a dopol!]«krea 1-10.
tj :: Dobro?nana mirodilnlca ::
0 Ivan Camauli 8
Sv. Ivan - Trst - blizu Nar. doma Velik izbor, barv, pavlak itd.
Zaloga za Trst in okolico reclilnega čaja za otro- Cj A HI ke In odrasle
ter fosfornesa apna is tečnega p-aška za liva'i. - Tc'efsn 83.
tii
y
CiOMIL RMO
Tret, srtlca Vfctce??*o	23
ifcasfci mm ti,
as-, /ci^iio, o vratiš ^ VeH3i c, uiiAs *^ pr» g
smmmip^muKmsmsK^
3

				
				
F3RMA
ga
Ins. LBBGJIK PIK
Ulica Morerf TI TRST-t*" i A > i
.,	telefon 29-14
Izdeluje jeklene kakor tudi lesene
Ima t zalogi »se potreb&Ue s« leseno fa že- ^S«
lesne ROnEll'X.	Delo ooHđao.
■MP^
Fp Zaloga izgotovljenih oblek
V«llka Izbor* oMtk u gospod« ta dotko, sukenj, površnikov vseh kakovosti i i—i 8T*etj*lltet* v veenjL	Iaben volnenega blaga
NA OBROKE ,n t"** Prot* takojšnjem« p*a-
HH ======================	čilu Gene n*j£me?nejše.
" ADOLF KOSTORIS
TRST, ULICA SAN GIOVANSI 16, JU NADSTROPJE
j zraven .,BufT«ta Autrntlo«". Tel. 251. R. II. — POZ Rl Skladišče aa nahaja v . j

|«Aaii«j i Rabi I dtože (Kuds) Iz tfilMOMM doveiufte top^e drož, so dosegle doseduj mjmm njiooiiii mm. n -rodnje. t IgUVil S rull S nnGčfljie pri donoti tvrtki, kl Vam pođržžg po konkurenčnih cenab. » J J susm Trst. v"Twi
T*l*fn X o i* 0