ftev. 213. Velja po poŠti: ti celo leto naprej K 26'— ta pol leta „ „ 13"— ta ?etrt leta „ „ 6-50 ta en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: aa celo leto naprej K 20'-— sa pol leta „ „ 10"— ga tetrt leta „ ga cn mesec „ o Ljubljani, g ponedeljek, dne 18. septembra 1905. Leto mm 5-~ no Za poSllj. na dom 20 h mM mesec. Posamezne Stev. 10 h. LOVENEC Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . ... 13 h za dvakrat . • ■ ■ 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Frl večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelj« In praznike, ob pol 6. url popoldne. HrpHništtfO je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez ureomaivu 'dvor,si;e nad tisletzen brzojavlja : Pomorska pehota je na avstrijskem Lloydovem pamiku .Kotber" dospela 16 t m v Dar es Salaam. V okrajih Mahugo in Iringa se je več rodov uprlo. V Iringu nastaniena varstvena četa je pod poveljstvom stotnika Nigmanna v Utshungsoe obmejnih gorah porazila vstaše. Poglavarji Vahehc-rodov so pri stotniku Nigmannu. V Jugozahodni Afriki je nanovo imenovani guverner pl. Lindequist izdelal program. Vstaše, katerim načeljuje Morenga. hoče izlepa pomiriti, čete Henrika Vitboja pa brez usmiljenia zasledovati in po-streliti. Generalni konzul tega okrožja javlja, i da nemška viada ni v boju proti Hererom najela Burov, ampak jih le z dovoljenjem kapske kolonije rabi za vodnike. H^mburške Batanga-tvrdke in trgovska družba „Siid kamerun" dolžita druga drugo, da sta odgovorni za nemire v južnem Kamerunu, ker pridobivati gumi s pomočjo roparskih pohodov, pri katerih ju zalotijo domačini in pobijejo. Sicer pa je odposlala vlada iz jugozahodne Afrike le en uradni brzojav 16. t. m., ki se glasi: Major Meister je 13. t. m pobil sovražnika pri Hsruhas. Po šesturnem pohodu v visoko gorovje in hudem pet-urnem boju je vrgel Hotentote iz njihovih postojank. Imeli so 60 mrtvih. Ruski vojak streljal na pruskega državljana. Iz Bsrolina poročajo: Na nekem travniku v bližini rusko-pruske meje pri Pje-karju v Pruski Šleziji je delal delavec Michalez Mož je pil žganje; neki ruski vojak je izvabil Michaleza čez mejo. Michalez je dal vojaku steklenico in se hotel vrniti nazaj. A tu je zaklical Rus: »Stoj, ali pa ustrelim, ker nimaš potnega lista." Dasi je Michalez takoj obstal, je vojak ustrelil nanj in ga ranil na nogi. Nato je vsled strela dešel ruski kapitan z več vojaki, ki s« odpeljali tanjenca na rusko postajo. Zadeva je naznanjena pruskim oblastem. Rusija. Volitve vgosudarstvenno dumo na Ruskem Poljskem. Solskijeva komisija je izdelala volivni red za gosudarstvenno dumo za deset gubernij Ruske Poljske Po 75 let h, kar je Rusija tu odpravila ustavo, se vrše letos zopet volitve Medtem, ko voli na ostalem Ruskem 250 000 prebivalcev po enega poslanca, pride tu po en poslanec šele na 385 000 prebivavcev. Poljaki volijo 27 poslancev. Varšava voli 2, Lodz enega poslanca. V varšavski guberniji izvolijo 4, v protrkovski 3 in v lubinski po dva v ostalih gubernijah pa po enega poslanca. Volilno pravico na Ruskem Poljskem imajo: 1. V kuriji posestnikov vsi kmetje, ki so lastniki najmanj treh oralov; 2 v kuriji veleposestnikov oni, ki im*jo najmanj 200 oralov zemljišča; 3. v mestni kuriji posest niki, ki imajo najmanj 500 rubljev vrednosti in oni, ki plačujejo na leto 500 rubljev, v Varšavi in Lodzu pa nad 1200 rubljev sta narine. Vsaka kurija izvoli volivne može, in sicer izvolijo veleposestniki 283, meščani 185 in kmetje 255 volivnih mož, skupaj torej 721, ki izvolijo nato 27 poslancev za dumo. Izmed poslancev mora biti 10 kmetov. Število volivcev cenijo na 36 133. Judovski listi sodijo, da bode izvoljen v Varšavi za poslanca en jud radikalno-napredne stranke in en radikalni Poljak, v Lodzu tudi rad. napredni jud. Ostali poslanci bodo pristaši vsepoljske narodne demokratične stranke, le v kjeleški guberniji bo izvoljen pristaš spravne stranke, v suvalski guberniji bo izvoljen za poslanca Litavec, v sjedleški pa Rusin. Vstaja na Kavkazu, k Tflsa poročajo, da je od 14. nadalje mirno. V7 Ku tajcu je pa splošna vstaja. Dne 16. t. m. je brzojavil v Tiflis general Sirinkin iz Baku: Streljanje je čuti po raznih mestnih delih. Pri spopadih je bilo nekaj oseb ubitih. Po-ložaj je nevaren, ker so Tatari jako razburjeni Iz kijevskega okraja pošiljajo vojaštvo 21. armadnega zbora na Kavkaz. V Peterburgu cenijo škodo, ki jo je povzročila vstaja v Baku na 1,500.000 rubljev. A veliko večja škoda je v trgovini, ker je vstaja preprečila promet. Varstvene odredbe za nafti n o obrt. Car je ukazal, naj se vrši koncem meseca septembra v letei burgu kon gres lastnikov naftinih vrelcev in premogo kopov. Kongresu bo predsedoval finančni minister. V bakuško okolico odpošljejo številno vojaštvo, da zaduši nemire. Za varstvo naftine industrije ustanove posebno policijo. Kako postopajo z jetniki na Ruskem. „Bsrliner Tageblatt" poroča iz L')d^a: Več družin se je pritožilo zaradi surovega nastopa vojakov, ko so prijeli v gledališču mnogo oseb. Vajaki so tolkli po jetnikih s kopiti, tudi po ženskah in otrocih. Petru moškim so zdrobili čeljusti, neki ženski so ranili oko in ji izbili zobe, 14 učencev so pretepli z biči. Več oseb je omedlelo, ne da bi jim pomogli. Na Finsko je odpotovala dne 16. t. m. carjeva rodbina. Poljska deputacija v Petrovem dvorcu. Knez Lubomirski,grof Wiepolski in knez RadziWill so se podali s spomenico varšavskega nadškofa Popiela v Petrov dvorec, da prosijo za poljski učni jezik. Zasedanje gosudarstven-n e d u m e bo trajala vsako leto sedem mesecev. Bojkot varšavskih visoko š o 1 c e v. Vseučiliščniki, slušatelji na tehniki in za živinozdiavništvo so sklenili, da nočejo pohajati predavanj. V najem namerava oddati ruska vlada Vislske proge Družbi železniške proge Varšava Dunaj. Položaj v Baku Mesto je razdeljeno v armenski in tatarski tabor. Dasi se je prebivalstvo umirile, so še vse pisarne in trgovine zaprte. Se vedno se vrše zahrbtni napadi z bodalci. Ne streljajo pa zato več, ker se boje, da bi vojaštvo streljalo. Neprimerno so se podražila živila. Novo rusko ministrstvo. Poročajo, da nameravajo ustanoviti na Rus kem trgovinsko ministrstvo. Trgovinski minister postane baje T i m i r i a z e v. Odeški vseučiliški profesorski zbor je sklenil, da profesorji ne predavajo toliko časa, dokler ne odpravijo vojnega sta-njainse ne povrneta n a v s e -učilišče odpuščena profesorja Orzensky inTarazjevič. Vesti z Balkana. B e 1 g r a d , 15. sept. V soboto je obkolil turški bataljon z eno baterijo dve srbski četi na gori Kozjak med Kumanovemin Krivo Palanko. Srbske čete sta imeli po 35 mož. Boj je trajal v soboto cel dan in v nedeljo. Podrobnosti še niso znane. Ve se le, da so srbske izgube neznatne, turške pa velike. Srbi so s silnim naskokom na turške baterije razbili Turke. Potem so se pa pe-vajoč zatekli v goro. To se je zgodile v vasi Paklište. B e 1 g r a d , 17 septembra. Turška vlada je odklonila dati srbski vladi zaradi dogodkov ob meji pri Kuršumliji zadoščenje, ker hoče, da preje konštatira skupna komisija, če so se napada res udeležile tudi srbske čete. Doslej srbska vlada tega predloga še ni sprejela. B e 1 g r a d , 17. septembra. Vladni list „ O d j e k " konštatuje ob priliki obmejnega naoada, da so pobratimstva med rednimi turškimi četami in arnavtskimi razbojniki na dnevnem redu; nenavadno pa je dejstvo, da se pobija častnike in člane komisij. Če Turčija ne bo dala zadoščenja in plačala odškodnine za rodbine padlih Sibov, bo Srbija primorana poseči po ostrejših sredstvih, od • klanjajoč vsako odgovornost za nadaljne posledice Carigrad, 17 septembra Turška vlada je obvestila poslanike velevlasti o boju pri M o g i 1 i v monastirskem vilajetu. Turške čete so zaznale, da se v Mogili skriva razbojnik Dinko, napravile zasedo in ga napadle. 9 razbojnikov je bilo ubitih, našli so pri njih mnogo municije. Generalni nadzornik je izjavil civilnim agentom, naj sami prissstvujejo novi preiskavi, ako jih to obvestilo ne bo zadovoljilo. Iz Novega mesta. Volilni shod v Novem mestu zaradi obč nskih volitev je pokazal, pod te rorizmom kakih ljudi stoji zdaj novomeška občina Ob 2. uri popoldne je bil napovedan shod, ki ga je sklical g. Malovič, da se na njem volivci pametno pomenijo o mestnem gospodarstvu in postavijo kandidate za vo litve. Slo se je za postopanje v III. razredu, ki šteje čez 360 volivcev, kateri so seveda silno prizadet' pri tem važnem vprašanju, od katerega je odvisna bodočnost mestnega razvoja A so ljudje, ki jim ni nič za pameten razgovor, ampak ki hočejo, da se vrši vse tako naprej, da naš meščanski obrtnik nima nobenega vpliva na mestno gospodarstvo Zi ob 3 četrt na dve je pripeljal g. Rozman svoj eskadron, ki je dre-siran za razgrajanje Bila je čudna družba, kavalerija in pehota najrazličnejšega kalibra, le volivcev je bilo med njimi malo, najmanj pa iz tretjega razreda. V družbi znanih socialnodemokraških kričačev smo zagledali z začudenjem d e -želnosodnega svetnika, d r -žavnopravdnega substituta, davčne in poštne uradnike, profesorja in uradnike okrajnega sodišča in študente. In ta diužba je prišla s skupnim namenom, da izrine novomeškega obrtnika iz razreda, v katerem naj bi sam odločeval o svojem stanu in zastopstvu. G. dvorni svetnik Su-klje, ki je prišel tudi povabljen na zborovanje, je opozoril, da je to shod v o 1 i 1 c e v , da torej nevulilci nimajo prostora na tem zborovanj i. A dasi je bilo med to družbo kakih 60 oseb najmanj ena četrtina nevc-livcev se za ta opomin niso zmenili. — Shod bi moral otvoriti sklicatelj, a ti volivci in nevolivci so kar proglasili za predsednika Slančevega pisača Kraigherja, ki je začel takoj čenčati o intrigah, spletkah itd. Sklicatelj g. Malovič je hotel prebrati do pis okrajnega glavarstva, ki izrecno pravi, da je shod omejen na volivce in da je g Malovič odgovoren za red, a niso ga pu stili, dasi so imeli med seboj poklicane varhe postave ('). K besedi se je oglasil Rozman, ki ni vedel o obrtnih težnjah povedati ničesar, ampak je ostro osebno napadal g. dvornega svetnika Šukljeta, kateremu je očital, da je bil nihilist, Mladoslovenec, in je sedaj »strasten klerikalec" in baje hoče biti deželni glavar ! Glavni efekt je pa mislil doseči z zasebnim pismom, ki ga je svoj čas pisal g. dvorni svetnik tedanjemu županu dr. Se-guli še kot novomeški poslanec zaradi sejmišča 1. 1900, v katerem pravi Suklje na koncu šaljivo : Fiat iustitia, pe-reat Kandia. Iz tega je hotel Rozman doka-kazati, da Suklje vse le za nos vodi. Nato je predlagal kandidate za II. in III. razred, z dostavkom, da I. razred prepuste uradnikom. Navzoči uradniki, ki so glasovali za to, da se njim prepusti I. razred, pa niso privoščili obrtniku iste pravice in so s po balinskimi nevolivci vred usilili pri glasovanju tudi II. in III razredu svoje kandidate. G. dvorni svetnik S u k 1 j e , ki je bil tako robato izzvan, se je oglasil k besedi. A to čudno predsedstvo mu ni hotelo dati besede. »Predsednik"-pisač je vpil: Tu imam le jaz oblast I Suklje nima nobenih zaslug I Mi smo ga naredili za dvornega svetnika ! Meni je vse eno: Ali pisar ali dvorni svetnik! In to pusto neumno razgrajanje so podpirali omenjeni c. kr. uradniki I Cujemo, da so se nekateri potem sramovali in se izkušali opravičevati proti g. dvornemu svetniku, a vendar so dejansko oni odgovorni za ta predpustni nastop svoje inteligence. Ko so se ti žalostni junaki iznebili svojih zabavljic na g. dvornega svetnika, so bili pa tudi pri kraju s svojo modrostjo. Ker niso vedeli nič več povedati, so zapustili dvorano in si šli gasit vročo žejo. Ostali so še volivci-obtniki, ki so zborovali dalje. G. dvorni svetnik Suklje je zdaj tu v mirni in dostojni družbi pojasnil neosnovanost napadov, zlasti glede Kandije. Navzlic njegovemu prizadevanju, ki se je kot novomeški poslanec vedno pote goval za koristi mesta, je potem, ko ni bil več poslanec, ministrstvo potrdilo kandijan-sko pravico do sejmišča, podeljene mu 1. 1851, a ne izkoriščeno. Ko je Kandija nakupila prostor za 10.000 gld. in se celo zaradi tega zadolžila, je videl, da Kandija ne more izhajati, ako nima tudi trgovine s prešiči pod 1 letom. Njegova dolžnost kot častnega člana šmihelske občine je bila, da se potegne za to njihovo trgovinsko pravico, kakršna je pri vseh drugih sejmovih. Moral je pa misliti tudi na to, da so dvojni tedenski sejmi blizu skupaj preveč za kmeta. To je morai upoštevati zato, ker ne misli samo na danes, ampak ker ima pred očmi ves nadaljni razvoj Novega mesta. Računati se mora namreč s tem, da se združita nekoč Novo mesto in Kandija. Potem mora itak odpasti novomeški sejem in se premestiti na kandijansko stran. Glede zedinjenja z Novim mestom pa stavi Kandija svoje pogoje. Dobila je že sejmove, za gimnazijo in za žensko bolnico ni v mestu ptipravnej-šega prostora. A Kandijotjc pravijo: Mi si hočemo varovati svojo samostojnost, mi se čutimo, in se ne podamo pod jarem onega terorizma, ki ga v mestu izvršuje dr. Slane in njegova klika. V tem oziru so sedanja volitve velikanskega pomena za Novo mesto, ker ako ta klika zmaga v III razredu, bo to jako neugodno vplivalo na rešitev vprašanja o združitvi. Volilni shod je na to votiral gosp. dvornemu svetniku Šukljetu zahvalo in priznanje, da kot novomeški častni občan skrbi tudi za novomeške razmere. Shod izreče priznanje g. županu pl. S 1 a d o v i č u in končno postavi samostojne kandidate za III. razred. Zloraba zasebnega pisma. Pri vseh dostojnih in omikanih ljudeh velja zasebno pismo kot tajnost Le z dovoljenjem adresata se porabljajo taka pisma. Na s':odu v Novem mestu pa se je zlorabljalo pismo od nekoga na katerega ni bilo naslovljeno. Poznamo sicer dr. Segulo, da je miren in dostojen mož, in zato tem bolj obžalujemo, da svojih privatnih pisem bolj ne varuje, da bi ne prišla v roke takim ljudem, ki potem greše na njegovo odgovornost! Vzor, ki so ga posedli pred novomeške volivce Slančevi pristaši, je kaj čuden zgled za tam navzoče gg. uradnike. Cujemo, da je zapustil poseben spomin pri znanem ljubljanskem odvetniku. Obrtni shod pri Pintarju v Kandiji je bil izvrstno obiskan. Predsedoval je gospod F r a n č i č. Dvorana je bila natlačeno polna. Gospod dr. Z i t n i k je natančno poročal o stanju obrtne zakonske predloge in o težnjah obrtništva Gospod dvorni svetnik Š u k 1 j e je naglašal, da je dolžnost vsakega pametnega politika, v sedanjih razmerah vse sile posvetiti temu, da se obranita kmečki in obrtni stan, ki sta stebra države. Ostanki obrtnega stanu nam sedaj pričajo samo še o njegovi nekdanji moči. V Novem mestu se pogosto čuje trditev: Mi živimo od uradnikov. A to ni dostojno mišljenje za svobodnega meščana, kajti v resnici uradniki žive od žuljev obrtnikov! Obrtni stan se mora dvigniti, da se mu ne bo moglo več primeriti, da b: mu krdelce uradnikov, ki že imajo I. razred, oktroiralo svoje kandidate še za II in III razred! — Obrtniki se izrazili gospodu poslancu dr. Žitniku priznanje in zahvalo za njegov trud! Socialnodemokraški fantički so izkušali motiti obrtni shod, a so jih obrtniki mirili: „Tiho, otroci, sicer vas vržemo vun!" Gospod vladni komisar dr. Žužek, ki se je objektivno vedel, je fantiče opozarjal k miru sicer bo načelnik postopal preti njim. Tako se je pokazalo tudi ob tej priložnosti, kje so pametni možje in kje je neumno kričaštvo. Uredništvo in nepostavnost. Zborovanje je bilo nepostavno, dokler je bila navzoča nevolivska tolpa. Kako se naj sodi o onih, ki so po-klicani, da varujejo postavo, pa sojo p o m a g a 1 i krši t i ? Volivna borba bo huda, kajti pobalinski nastop teroristične klike je opravičeno razljutil poštene obrtnika_ Dnevne novice. G. dvorni svetnik Suklje se je odpeljal danes na Dunaj. Povabljen je k otvoritvi železnice Schwarzach-St. Vid-Bad Gastein, ki se vrši v sredo v prisotnosti cesarjevi. Škofijski zavodi sv. Stanislava v St. Vidu. V četrtek dne 2 1. septembra se bodo slovesno otvo-rili škefijski zavodi v St. Vidu. Slovesnost se bo vršila po tem le redu: 1. ob devetih dopoldne blagoslov hiše; 2. peta sv. maša v kapeli; 3. govor knezoškofa o namenu zavodov ; 4. govor gosp. arhitekta Jos. pl. Vancaša o zidavi v dvorani; 5. ogled hiše in njenih naprav. Da se p. t. Ljubljančanom udeležitev olajša, naprosil se je poseben vlak za ta dan. Vozni red je: z južnega kolodvora pojde vlak ob 8 30 dopoldne, z državnega kolodvora pojde vlak ob 8'36 dopoldne, v Vižmarje pride vlak ob 8 44 dopoldne. Nazaj : iz Vižmarij odide vlak ob T05 popoldne, na državni kolodvor pride ob 1*10 popoldne, na južni kolodvor pride ob 1 16 popoldne. Cine za tje in nazaj so: III. razred 60 v., II razred 1 K. Karte se bodo dobivale kakor po navadi pri bla-gajni. Prešernov spomenik in kranjska deželna vlada. „Nov. Vremja" poroča iz Ljubljane, da je sijajni govor g. Zabolotskega izzval velike manifestacije na adreso Rusije ter da se je na banketu nazdravilo ruskemu prevajavcu Prešerna akademiku Koršu, ter nadaljuje: Užalila je ob odkritju Prešernovega spomenika popolna odsotnost avstrijskih oblasti, ne glede na to, da je soproga deželnega predsedniki Rusinja, rojena grcfica A p r a k s i n Izpremembe pri sodiščih. Okrajni sodnik Gvido Visconti je premeščen iz Marnbergu v Beljak, za okr. sodnika v Marbergu je imenovan sodnijski adjunkt v Brežicah Jožef Roth. Premeščeni so: sodnijski adjunkt dr. Po len še k iz Vipave v Radeče, dr. P a j n i č iz Novega mesta v Kamnik, dr. R o s t o k iz Sv. Lenarta v Konjice, J. Kozina iz Mokronoga v Novo mesto, Valentin L e v i č -n i k iz Kranjske Gore in Adolf Kaiser iz Radeč v Ljubljano, dr. Jožef O s -w a t i t s c h iz Sevnice v Brežice. Ad-junkti so postali avskultanti: Gvido M i -h e 1 i č v Vipavi, Rihard S e 11 y e y v sevnici Anton Kuder B o u v i e r v Mokronogu, dr. Gvidon Bouvier v Borovljah, Martin Zvvitter v Črnomlju, dr. Ambrož Petrowitsch v St. Lenartu. HugoaLuschin v Radovljici, dr. P a v -liček v Rogatcu in dr. J a k o b J a n v Kranjski Gori. Kmetijska šola na Grmu. Deželni odbor vabi sedaj v to šolo. Ogrevali smo se vedno za to šolo in jo priporočali. Letos se je pa na tej šoli nekaj predruga-čilo, da ne moremo brezpogojno piiporočati našim kmetovalcem, da bi pošiljali svoje sinove na to šolo. Z odlokom z dne 11. apr. 1905 je dovolil dež. odbor kranjski (g. grof Barbo ima menda to šolo v svojem področju) učencem kmetijske šole prost izhod in obisk gostila ob nedeljah in praznikih. Povdarjalo se je večkrat v raznih vabilih in priporočilih, da se učenci kmetijske šole vadijo v varčnosti. Saj je res našim gospodarjem varčnost pred vsem potrebna. Lopa varčnost in napeljevanje k varčnosti bode to, ko jodo 16 do 18letni fantki ob nedeljah in traznikih obiskavali gostilne in se vračali vinjeni v zavod. H krščanskemu nauku v ferkev se jim ne dovoli, v gostilno Da bodo morali iti, da ne bodo od tovarišev zaničevani. Mi smo od gojencev samih izvedeli, da so bili tako proti svoji volji prisiljeni k ob-s k u gostiln. Naš slovenski kmet že tako rad pije in ne rabi zato še posebne šole. Deželni odbor je sploh s ttm odlokom zadal velik udarec disciplini. Mi bi želeli, da bi se rajše drugače preskrbelo boljše za »ojence, ki so opravičeno mnogokrat pokazali svojo nevoljo. Koledar „Katol. tisk. društva" za 1906 je dotiskan in se danes docela raz-ppšlje. Kdor bi ga ne dobil po pomoti, naj ra izvoli reklamirati. Priložene položnice naj porabijo gg člani pri pošiljatvi članarine. Gosp. ustanovniki, podporniki in pa oni gosp. člani, ki so članarino že poslali, porabijo položnico lahko v drug namen. Prečrtati treba samo dotično besedo. — 40leftnioo mašništva obhajali so dne pretekli mesec na Brezjah pri Mariji Pomagaj sledeči preč. duhovniki: Ažman Jan, duhovni svetnik, župnik v Gorjah ; Jereb Matej, župiik v Preddvoru; Ka-dunc Matija, župnik v Preloki; Pavlic Damijan, župnik v Kostanjevici; Notar Anton, ekspozit v Sturjah pri Sežani; Pristov Simon, bsneficijat v St. Vidu pri Zdtičini Zaradi bolezni ali,zaradi drug>h vzrokov so b li zadržani: Žužek Janez, amerikanski misijonar, sedaj v Vodicah; Tomazin Igna cij, misijonar v Ameriki; Šolar Franc, v pokoju v Stari Loki; Pečar Jožef, v pokoju v Kranjski Gori; dr. Megulič Mihael, župni* v StilifrieJu pri Dunaju. Udeleženci so se zbrali prejšnji dan v samostanu očetov fran čiškanov na Brezjah, kjer jim je pri večerji preč. duh. svetnik Azman Jan. na kratko omenil življenjepis, kraj in čas smrti vseh umrlih sošolcev, katerih se je že ve like preselilo v večnost. Slavljencem je nadalje naznanil in prebral pismo sv. Očeta, v katerem je podelil vsem apostolski blagoslov. Na dan slavnosti daroval je peto sv. mašo ob 6. uri č. g. župnik Jereb, med katero je pel domači brezjanski pevski zbor pod vodstvom g. B ileta. N-j to je imel preč. g. svetnik Ažman slavnosti primeren, krasen govor, katerega so jubilanti in zbrano ljudstvo z največjo pazljivostjo poslušali. Ob S. uri daroval je peto črno sv. mašo z li bero za vss umrle sošolce, č. g. župnik Pavlic Damijan. Pri kosilu se se vrstile razne napitnice Slavljence pozdravil je tudi vlč. g dekan Novak iz Radovljice ter jim v svojem govoru želel obilno blagoslova v vinogradu Gospodovem in izrazil željo, da bi jim ljubi B >g po priprošnji Marije Pomagaj dal dočakati še vsem zdravim in krepkim 501etni jubilej. Vsi navzoči jubilanti so še trdnega zdravja in v kolikor je po človeško sklepati, se bode ta želja g. dekana tudi uresničila. — Bog živi 401etne jubilante ter jim daj dočakati tudi zlate maše. V to pomagaj B;g po priprošnji Marije. — Klaverni nastop pevskega društva ,Ratitovec(. Marsikdo, ki je videl pri sprevodu Prešernove slavnosti zastavo z napisom pevsko društvo Ratito-vec ia zlato liro na vrhu, je začudeno vpraševal: Kaj, to je pevsko društvo Ratitovec? Tisto društvo, pri katerem so nekdaj ponosno nastopali pevci p»d vodstvom predsednika in ustanovitelja društva g. Uraniča v iepih narodnih nošah. Ta dan videl si pod zastavo prepereli selski liberalizem, par škricev in nekaj njih hlapcev, ne pa kakega pevca. Tako je ta tropica zavedajoč se svoje nezmožnosti stopicala z Grmekom vred po ljubljanskih ulicah, vvrščena celo med pevska društva pod krinko lire, bolj klavrno, kakor zadnje »polomljeno" kon-sumno društvo Kakoršna načela, tak nastop. Grmek je lahko ponosen na velik napredek pod svojim vodstvom. — Strokovno podporno društvo cementnih delavcev v Mojstrani je imelo v nedeljo 17. t m. javen shod. Predaval je phil. Rožič o namenu in potrebi strokovne organizacije in organiza cje sploh. Predavatelj je pokazal zbranemu delavstvu, da le tedaj je napredovalo človeštvo, kedar je bilo dobro organizovano, to se pravi, da se je vsakdo, vsak stan zavedal svojih pravic in pa tudi svojih dolžnosti. Nato je govoril tov. Gostinčar o pomenu dela in delavske organizacije. Jasno in poduči j ivo je razložil, kake velikanskega pomena je^delavska organizacija v današnjem času, v dobi modernega kapitalizma in egoističnega liberalizma. Nato je še enkrat govoril g. phil. Rožič o delavski izobrazbi, ki naj bi se širila v prvi vrsti po naših delavskih društvih, zborovanje je jako spretno vodil tovariš Ribič. — Izprememba v diplomaciji. Cesar je imenoval izrednega poslanika in ministra v Mehiki grofa H o h e n -w a r t a za izrednega poslanika in ministra na portugalskem dvoru. — Slive na železnici. S Hrvaškega Zagorja smo dobili sledeči dopis: Slive se nalagajo pri Sv. Križu ali v Kra-pini. Vagoni, polni sliv, bi se morali takoj odpraviti proti Istri, Korminu, Gorici. A železniški uradniki v Zabuku in Zapresiču delajo velike ovire, ker se za vagone s slivami prav nič ne brigajo. Puste jih stati na kolodvoru kar po 3 dni. S tem se izgublja čas in kvari blago. Ko bi torej vagoni že imeli biti na svojem mestu, se niso premaknili niti iz Zagorja. To je v veliko škodo kupcem in konsumentom. Tudi prometna uprava dela ovire, ker ne daje dovolj vagonov na razpolago. Kupci zahtevajo po 10—14 vagonov, dobe pa od uprave kvečjemu 1—2 vagona. To je nedopustno ! Za vso škodo, ki jo trpe prizadeti, mora biti odgovorna železniška uprava vsled svoje na-gajivosti ! — Zazidano okostje so našli pretekli teden na Dunaju v Huidgasse. Skelet je moški in je črepinja počena. Zločin se je moral zgoditi že pred več leti. Dunajsko drž. pravdništvo preiskuie zadevo. — Sedmi mednarodni kongres o delavskem zavarovanju se otvori danes ob 11 dopoldne na Dunaju. Zborovanje se vrši v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča. Kongres je velike važnosti za nas, ker nameravajo razpravljati tudi o znanem nameravanem zakonskem na črtu v delavskem zavarovanju. — Otvoritev železnice črez Ture. Program za otvoritev te nove železniške proge je sledeči: 19. t. m. se podd cesar s posebnim dvornim vlakom v Schvvarzach, dočim bo drugi posebni vlak vozil slavnostne goste, na čelu jim ministrski predsednik Gautsch in vodja železniškega ministrstva, tajni svetnik Vrba. V Schwarzachu blagoslovi 20 t. m. ob pol 8 zjutraj kardinal knezonadškof solnograški lokomotivo slavnostnega vlaka, na kar se prične slavnostna pot. Vlak se b« ustavil na vseh rostaiah. diner serviral v Gaštajnu. _ Izgubila se je obleka z voza na poti med Kamnikom in Barnikom. Kdor jo najde, naj to izporoči našemu upravništvu. — Umrla je v smledniški graščini 70 letna baronica Katarina Lazzarini, roj. Hočevar. — Imenovana je za suplentinjo v Toplicah g. E r n e s t i n a S c h o 11, za začasno učiteljico v Čatežu je imenovana začasna učiteljica v Ljubljani g. H e d v i k a S c h o 11. .... — Društveni koledarček. Kmalu dobimo »Društveni koledarček" za leto 1906, kateri se bode odlikoval od lanskega s še bolj izbrano in bogato vsebino. Ker je izdajanje vsakolet nega koledarčka zelo važno podjetje, r