ar abtxn ' -'O ki
v* J O . • c i . : OA
—
Psštnlna plačana ? gotovi*1..
Narotnina
ijsjiša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. t Sin
UREDNIŠTVO ~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stav. rač. poštne bran. 12.54% Attala H&&Ì1® »edeUo
Ili. LETO
Cena oglasov
Ha oglasni strani; cela stran 506 Din, pol strani 300 Din. — Cen* malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med ielfstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo
MursKi Sobota, 9. decembra 1934,
ŠTEV. 50
Kmečki dolgovi.
Minul je tisti 15. november, o katerem se je že toliko pisalo in govorilo. To je dan, ko bi imel v smislu prvotne uredbe o odplačevanju kmečkih dolgov naš kmet položiti upniku v roke prvi obrok. A z nanovo, kasneje izdano uredbo se je stanje izpremenilo in dospe prvi obrok šele 15. novembra i 1935. Letos pa mora kmet plačati samo obresti svojega dolga, kar znaša 3,5 odstotka od dolžne vsote, ako je kmet t dolžan kakemu zasebniku, oziroma 6 odstotkov, ako je dolžan denarnemu zavodu. Obresti morajo biti plačane "najkasneje do 15. decembra (30 dni zamude), ako pa to ni storjeno, ima upnik pravico zapadli znesek od dolžnika prisilno izterjati. Znesek pa, ki bo zapadel kot prvi odplačilni obrok dne 15. novembra 1935, znaša pri dolgovih napram privatnim osebam 6 odstotkov, napram denarnim zavodom pa 7 odstotkov. S temi odstotki bo plačal kmet takrat plačljive (dospele) obresti in del glavnice (dolga).
Dnevno časopisje je bilo že lani v pogledu odplačevanja dolgov, oziroma uspehov takratnih izdanih ukrepov precej črnogledo. Tega svojega naziranja večina tudi danes ni izpre-menila. Uredbi sami ni bila dana le naloga, da reši kmefa in mu omogoči obročno odplačevanje dolga ter zniža obrestno mero, temveč je bila izdana tudi v svrho sigurne ozdravitve naših denarnih zavcdov. Kot vemo je kmet glavni, bodisi posredni ali neposredni dolžnik naših bank in hranilnic. Z raznimi dogodki v gospodarstvu je bil doveden v stanje, ki mu je onemogočalo, da bi svoj dolg vrnil. Posledica tega je bila, da denarni zavodi niso mogli vrniti vlagateljem zahtevanih vlog, in da so zaprli vrata. Marsikdo je mislil, da svojega denarja ne
I "ko več videl, ker ga kmet ne bo mo gel vrniti. Da se pa to stanje popravi, je bila izdana uredba, ki natančno določa, kako bo kmet vračal svoje i dolgove in na ta način omogočil de i|narnim zavodom njihovo ponovno ;.redno poslovanje.
( Mnogokrat se je že povdarjaio : ikmet nt prezadolžen toliko radi svoje t krivde, kot pa vsled izpremenjene vred-''nosil dinarja (ki se je v notranjosti lzelo dvignila) in pa radi izpremenjenih (.tržnih razmer. Od kmeta se kot povra-I čilo zahteva danes mnogo več, nego pa cse mu je dalo. Ako hoče vrniti 1000 «dinarjev, mora prodati najmanj dva-|, krat toliko, kot pa je takrat z izpo» t,sojenim tisočakom kupil. To je mo-iralna pa tudi stvarna plat položaja, ki i se je nobena naia uredba nI dotaknila.
Danes je to že prepozno. Izredno bi bilo tvegano v stanju kakršno vlada, poskušati dovesti vrednost dinarja 1 na domačem tržišču v sklad z njegovo vrednostjo pred nastopom denarne
I krize. Zato pa ne preostane drugega, nego čakati dolgih 12 let na sadove uredbe o razdolžitvi kmeta, ali pa, da .država poseže s pomočjo najetega
posojila v mehanizem našega tržišča, ki je glavni problem našega gospodarstva. Brez poživljenega prometa in obnovljene kupne moči ne bo mogel naš kmet prodati svojih pridelkov in z izkupičkom plačati svojih dolgov. To je tisti zmotni krog, v katerem se vrtimo in iz katerega ne najdemo iz hoda, Eno je odvisno od drugega.
Povdarili smo naše osnovno stališče in mišljenje. Svojih 40 milijonov, ki jih bodo od dolžnih 800 milijonov naši slovenski kmetje letos v najbolj šem slučaju plačali, se denarnim zavodom ne bo preveč poznalo. Istotako ne bo mnogo zalegel prihodnje leto zapadli obrok v iznosu nekaj nad 50 milijonov.
Vprašanje pa je, če bodo to naši ljudje sploh lahko storili. Kot javljajo iz Vojvodine, je tam že 60 odstotkov dolžnikov izpolnilo svojo dolžnost A to ni napravila uredba, niti druge umetne mere, temveč le narava tn slučaj. Kot znano, je žetev po svetu slabo uspela in radi tega Vojvodinci z lahkoto spravljajo svoje pridelke v denar. Pri nas pa je ostalo vse pri starem ali se je celo poslabšalo. Ži vina in les, ki sta v Sloveniji glavna vira zaslužkov, nimata radi mejnih zapor in carinskih ovir nobene cene. Tudi izvoz'sadja je, kot izgleda, ne po krivdi inozemstva, popolnoma odrekel. Do sedaj se naš kmet še ni odzval svoji dolžnosti v primernem šte-
vilu. Mnogi so že prosili upnike naj nekoliko počakajo.
Vsekakor moramo s pozornostjo spremljati razvoj dogodkov. Saj bodo vse te izkušnje merodajne za novo gospodarsko politiko, ki se bo v tem pravcu brezdvomno morala izpremeniti.
Samo v pod zaščito se nahaja-jočih zavodih je zmrznjenih nad 6500 milijonov dinarjev vlog. To je ogromna vsota, pri kateri prvi obrok v približnem iznosu 390 milijonov dinarjev ne bo imel baš velikega vpliva na ozdravitev in poživljenje našega denarnega trga, da o letos dospelih obrestih sploh ne govorimo. Koliko pa je še zavodov, ki sploh niso pod zaščito, a vendar ne izplačujejo vlog, tega nihče ne ve. Kajti biti pod zaščito je nekako v „modi" in nihče ne zahteva tozadevnih dokazov:
Da z uredbo ne bo položaj rešen, se je zavedala tudi vlada, kajti finančni minister je obljubil, da bo dal tekom treh let denarnim zavodom na razpolago tri milijarde, ki se bodo smatrale kot posojila, za katera jamčijo zavodove neizterjane terjatve napram kmetu, A do danes se to še ni zgodilo. Država ni odločno posegla v tok dogodkov. Morda čaka na prvi sad izdane uredbe in bo potem pod-vzela potrebne korake.
Naše gospodarstvo je dosedaj izdržalo, pokazalo je svojo življensko sposobnost in zato upravičeno pričakuje, da se mu bo pomagalo.
Proslava 1. decembra v Murski Soboti.
V	jasno jutro so zaplapolale na pol droga naše trobojnice. Na dan, ko smo se vsako leto z radostjo zbrali k proslavi našega osvobojenja in Uje-dinjenja, smo se letos z bridko bolestjo v srcu spominjali Onega, ki je bil glavni tvorec naše^svobode, Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.
V	tihi zbranosti so se meščani zbirali v raznih svetiščih, da se pomolijo k Vsemogočnemu s prošnjo, da se ohrani veliko delo blagopokojnega kralja.
Ne bi bilo naše poročilo točno, ako bi ne omenili naših vrlih gasilcev, ki dajejo vsero našim proslavam pravi kolorit. V enem mestu, kar dve četi, stara soboška in novoopremljena gasilska četa našega narodnega poslanca, vmes pa mestna godba, ki je kar zrastla iz ta), z milimi in žalostno dc-nečimi akordi, kakor je žalosten dogodek, ki nas je zadel — tužen in veličasten. Taka se je postavila ta godba pred občinski dom, kamor je povabil občinski predsednik vojaške oblasti, sres. načelnika g Lipovšeka, narodnega poslanca g. Benko Josipa, zastopnike uradov in društev, korpo-racij, združb in športa.
V	ozaljšani občinski posvetovalnici je predsednik občine, g. Hartner Ferdinand, pozdravil navzoče, ki so prišli na spominsko svečano sejo s temi besedami: Uresničen je sen to-
likih stoletij in s popolno zmago je dokončana epopeja naših rodoljubov skozi celo historijo, zlasti 19. stoletja, v katerem je prednjačila naša slavna narodna dinastija Karadjordjevičev. Prav posebno je Kralj Zedinitelj s svojo dragoceno edinstveno osebnostjo zaslužil častno Ime Viteza. S to besedo je posebno počaščena Njegova človeška osebnost. Bil je res naš največji Vladar, najčistejši predstavnik jugoslovenske duše. Kot vitez stopa kralj Aleksander med legendarne heroje svojega naroda. Vse njegovo življenje je bila zvesta in požrtvovalna služba antičnemu idealu viteštva in heroizma, a nepreračunlji-va usoda mu je namenila mučeniško smrt v službi domovine. Zato je naš letošnji praznik ovit v črnino in naša bol je neizmerna. Ob prebritki izgubi našega voditelja in očeta, ki je padel od zločinske reke kòt glasnik pravice, sloge in miru, mu kličemo : Slava Njegovemu spominu I
Njegovo mesto je prevzel sin, Njeg. Veličanstvo kralj Peter JI., ka-teremu izražamo na tem mestu zvestobo, neomajeno vdanost in mu bomo stali ob strani z oporoko pokojnega Viteza.
Naj živi edinstvana domovina I
Naj živi Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. I
V istem času je praznovala mla-
dina državne narodne šole praznik Ujedinjenja s pomembno proslavo.
Ob pol enajstih so se zgrinjale množice v hram našega nacijonalnega udejstvovanja, v naš Sokolski dom, kjer se je vršila nadvse uspela proslava velikega dne. Ob vhodu v dvorano so požrtvovalne sokolske sestre prodajale sokolska srca v prid fondu Viteškega kralja'Aleksandra I. Ujedinitelja. Dvorana je bila sicer enostavno, toda okusno dekorirana. Pred za-grinjalora sta v zelenju viseli sliki blagopokojnega kralja Aleksandra I. in Nj. V. kralja Petra II. Nad sliko kralja-mučenika se je na črnem ozadju svetil srebrn križ.
Tik ob odru je bila zbrana celotna uprava sokolskega društva z br. starosto na čelu. Vsa ostala dvorana pa se je napolnila do zadnjega kotička.
Kmalu po pol 11. uri so zado-neli ubrani glasovi sokolskega moškega zbora, ki ga je spretno vodil brat Velnar, Zapeli so močno pesem „Sokolski pozdrav". Nato je otvoril br. starosta Pertot slavnostno sejo, ter v kratkih toda jedrnatih besedah omenil vso veliko tragiko, v kateri proslavljamo letošnji praznik Ujedinjenja. Po starostovem nagovoru je stopil pred občinstvo br. Po-tokar ter mojstrsko recitiral Župančičeve verze ,11. oktober 1934." Sledila ie „Poslanica jugoslovanskemu So-ko!stvu„, ki jo je s potrebno vehe-menco prečital br. starosta. Utis poslanice je bil globok in neizbrisen.
Po prečitani poslanici je zbor zapel veličastno pesem „Jugoslaviji", nakar se je vršila slovesna zaprisega sokolskega članstva kralju, parodfc in domovini. Za tem je naraščajnik dekla m irai ljubko in ginljivo pesem o našem mladem kralju Petru II. Ob zadnjih-besedah je pevski zbor zapel ob spremljanju orkestra državno himno.
V zaključek ginljive proslave je vsa dvorana iz polnih grl navdušeno zapela staroslavno slovansko himno „Hej Slovani..."
Popoldan ob pol 3. uri se je približno z istim programom ponovila proslava za sokolsko deco in naraščaj. Po nagovoru br. staroste Pertota in po petju zbora, je br. Hvala obrazložil mladini pomen 1. decembra, nakar so nastopili številni mladi de-klamatorji, ki so z žarečimi očmi prednašali razne priložnostne pesmi. :
Letošnje praznovanje Ujedinjenja bo prav gotovo ostaio v spominu vsem, ki so se udeležili proslav. Prav vsi smo sklenili, da hočemo do skrajnosti izpolniti oporoko blagopokojnega kralja: ,čuvajte Jugoslavijo"\
«te
Ousvetek cérkvi.
Decembra 16-ga, na Adveq-tno III. nedelo, svétek radosti J hvälodävanja bode svetila Pucon-ska evangeličanska verska občina. Z radostjov srca se bode spomi-naia od tè znamenite i prijètne obletnice, ka ràvno pred 150 letmi je bila obprvim posvetšena njéna lejpa cérkev. Z zahväinostjov dü-še bode zviSàvala cèrkvi Gospoda, ka od tegamao nepretrgnjeno se slobodno i očivesno gläsi vu njej te čisti evangeliom od Bože lü-bèznosti i od spravičanja grejšni-ka zmilošče po veri.
Vu etom pozdignjenom sve-tüvanji tao vzemejo jugoslovänske evangeličanske cérkvi blüzi i da-leče dobro poznäni i občno Itib-leni prezvišeni gospod pflšpek, Dr. Popp Filip, ki so s svojimi potüvanjami i predàvanjami po vsej europski protestante drždvaj dober gläs spravili nej samo evan-geličanskoj cérkvi vu kräljevini Jugoslaviji, nego tüdi našoj od popolne verske slobodščine snaj-žnoj Jugoslovanskoj drždvi. Prezvišeni gospod piišpek dee. 15-ga ob lB-toj vöri pridejo v Pu-conce. Isti veCér versko predavanje bodo meli vu cérkvi.
Na drügi dén dee. 16-ga se ob 10. vöri začne ousvetnost, pri šteroj svéteSnji govor prezvišeni gospod pOšpek bodo meli. Zvön-toga obàdvà hipa bodo lepa občna i khorušna popevanja, predavanja, deklamäcije itd.
Puconska evangeličanska fa-ra na ete retki svétek z liibézno-srtjov, s pošttivanjem po etoj poti pozàva nej li svoje vezdäSnje vernike, nego tüdi vu tekàji vrej-menov ìnjénoga krila odtrgnjeni filialk.zdaj samostojne Bodonske-, lendavske-, moràvske- i sobočke evangeličanske verske občine vrejli närod i vsäkoga dobroga prijätela cérkvi evangeličanske. Prihàjajteté blajženi dén vu starinsko središče Prekmurskoga evangeličanstva sküpno hoždnno spsjvattomi dičnomi Adventnomi Kràli! Te večen Bog pa naj dà Puconskoj velikoj, kulturnoj gmäni svetlo bodočnost i živoga dühäl
— L.—
Kal nas boli?
Bolezen, ki jo nosimo v sebi že 15 let, katera gloda in v razdira jočem smislu deluje v jugoslovenskem narodu, je kaj čudovita. Čudovito je tudi njeno ime. Ne najdei je v seznamu bolezni, čeprav je tako trdovratna in kljubovalna, da se z nobenim lekom ne da odpraviti. Imenuje pa se tradicija. Seveda ne moremo tradicijeTrBf-novati vedno bolezen. So primeri v zgodovini, ko je tradicija izraz prave zavesti državne sile. Vzemimo v pretres samo kosovsko tradicijo, ki je za časa Nemanjičev obvladala Balkan, za časa Duiana Silnega pa postala prva evropska sila. Se važnejša je Karadiordževa tradicija, ki je delovala za osvobojenje skozi leta in leta, dokler je ni zaključil kralj Peter Osvoboditelj. Te tradicije se svetle zvezde
ta imetje jugoslovenskega naroda. Oglaiajo pa se Hrvati s svojimi tradicijami, s proslavo tisočletnice hrvatskega kraljevstva, z Matijem Gub cem, z Zrinski-Frankopanom, z Ilirskimi tradicijami in drugimi. V tradicijah se podčrtava tudi pohod in udarec bana Jelačlča na Madžare. Preko te tradicije tudi ne moremo preiti kar tako. In kaj naj rečemo o velikem jugoslovenskem mislecu, vladiki Juriju Strossmayerju ? Preveč površni tudi ne smemo biti glede srbo-hrvatske koalicije. Ta koalicija je zadala Madžarom močan udarec, ob katerem bi se morali spametovati.
Pa mi Slovenci! Ali nimamo tradicij? Naša Gospa-sveta živi v nas kot spomin na ustollčenje koroških vojvod. In celjski grofje ? In naša Ilirija z glavnim mestom Ljubljano ? Kaj poreče Ljudevit Gaj? Ponosni smo tudi na septemberske dogodke, ko sta padla študenta Lundner in Adamič. Tudi onadva nista prelila zastonj krvi. Septemberski dogodek je bil živ dan slovenskega naroda. Ako pogledamo tradicije brez političnega ozadja, moramo priznati majniški deklaraciji v naši zgodovini prvo mesto.
Kai naj rečemo' 0 prekmurskih tradicijah ? Mnogi bi radi zatemnili tradicije našega Prekmurja, ki segajo daleč v preteklost. Mi pa jih ne moremo pozabiti, čeprav ni naš namen obširno pisati o njih, vendar je utrdila Pribi nova in Kocljeva vlada državljansko zavest in domoljublje. Ciril-Metodove tradicije, s katerimi se ponašajo tudi Slovaki, so za Prekmurje silno važne. Ako se dotaknemo še Ivanocija, Kuharja, obeh Kflzmičev itd., dokazuje nio, da imamo tudi mi dovolj tradicij, na katere je ponosen sleherni Prekmurec. Te tradicije so ohranile narodu jezik in pismo. V njih leii naše slovensko srce in duša. Te tradicije so nas privedle v naročje svobodne domovine, kamor spadamo z dušo in telesom.
Kakor vidimo, smo vsi Jugoslo-veni prav bogati na tradicijah. Žalostno pa je pri vseh tradicijah to, da so se med seboj sprle in ne najdejo prehoda, ki bi jih povezal v eno. Povezati pa jih moramo tako, da bodo sprlčevale borbo jugoslovenskega naroda. Vsak narod ima pravico in dolžnost, da goji tradicije, a velika bolezen je, ako izrabljamo tradicije drug proti drugemu. Najsvetejše morajo biti one tradicije, pred katerimi se priklanja svet. Odpravimo bolezen in združimo jugoslovenske tradicije v močno vez, ki bo ozdravljala in krepila jugo&lovenski narod.
Kadarkoli greš mimo soboškega pokopališča, ozri se na spomenik padlih legijonarjev ! To je naša tradicija in takih je na miljone. S temi tradicijami je nastala Jugoslavija. Tradicija bo ostala tudi smrt našega vitežkega kralja Aleksandra v borbi za srečo slehernega jugoslovenskega državljana ! Spominjajmo se te tradicije in ne bo več narodne bolezni!
merodajen za sllčne slučaje, kajti ako se jt pri kraju Spodnji Dravograd začel opuščati pridevnik „Spodnji", je vzrok temu dejstvo, da se železniška postaja naziva sedaj Dravograd- Meža.
Imamo pa mnogo sličnih slučajev, pri katerih se krajevna imena niso spremenila in to pred vsem radi tega, ker nikakor ne kaže imena, ki so udomačena že stoletja in stoletja, kratko-malo s potezo peresa spreminjati in prekščevati. Saj imao tudi Slovensko Bistrico, med tem, ko leži Nemška Bistrica (Deutsch Feistriz) v Avstriji ter je ena od druge ločena takisto po državni meji. Po naziranju člankarja bi se vendar lahko imenovala samo »Bistrica " Istotako imamo Slovenji gradeč, čeravno je vsakomur znano, da leži nemški Gradec (Graz) v Avst-
riji in bi bilo potemtakem razločevanje nepotrebno. V neposredni bližini Gornje Radgone leži grad in naselbina Gornji Cmurek na desnem bregu ob-mejme reke Mure, med tem ko leži na levem bregu avstrijski trg Cmurek (Mureck). Kljub temu pa ne pade nikomur na misel, da bi se kraj na naši strani moral imenovati Cmurek, ker bi imeli potemtakem dva Cmure-ka na naši in avstrijski strani. Sicer pa tudi vobče znan kraj v gornji Savinjski dolini, Gornji Grad, nima ko-relativa »Spodnji" ter se od pamtiveka imenuje Gornji Grad. Argumenti, ki jih navaja člankar, so torej zelo malo prepričevalni, posebno če pomislimo, da bt se primerov, ki jih navajamo tukaj, lahko navedlo še celo vrsto.
DOmnčt pesei
—	Opozorilo! Opozarjamo že danes naše obrtnike in trgovce, da pravočasno dopošljejo upravi našega lista božična in novoletna voščila) Ta lahko oddajo kar v tiskarni.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Murski Soboti, dne 29. nov., sobni slikar Gredar Ludvik, v 47. letu starosti. Pred meseci ga je zadela kap tako, da ni zapustil več sobe. Bil je prav priden slikar in radi njegove mirne narave zelo spoštovan. Na pogreb je prihitelo mnogo meščanov. Zapušča žalostno vdovo in tri otroke. Blag naj mu bo spomin !
—	17. december — bratski dan. Stojimo pred 17. decembrom, pred rojstnim dnem našega nepozabnega viteškega kralja Aleksandra. Ta dan mora preživeti vsak državljan naše mile domovine v Clm globljem spomtmr na Blagopokojnika, ki je žrtvoval življenje za srečo in mir svojih državljanov. Ta dan pa mora biti tudi izraz ljubezni in zvestobe novemu mlademu kralju Petru II. Jugoslovenski Sokol je izdal vsem župam, društvom in četam navodila, kako naj ta dan praznujejo, da bo zapustil v narodu čim globlja čustva in državljansko zavest V spomin aa viteškega kralja bomo ta dan gledali na one, ki so potrebni daru in pomoči. Na ta dan mora biti v slehernem srcu ljubezen, usmiljenje in dobrosrčnost. Za dosego te plemenitosti je določen 17. december kot post. Dovoljeno je uživanje jedil in pijač bolj v skromni meri.
Prihranek na jedi in pijači se bo pobiral in sicer od odraslega člana po 3 Din., od dece pa po 1 Din. Ves nabrani denar bo služil socijalnemu fondu Viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. - V Murski Soboti pripravljajo poseben spominski večer s Ferjanovo melodramo, telovadbo in z govori. Opozarjamo že sedaj na to spominsko slavnost I
—	Utisi iz Murske Sobote. Najlepši je bil pogled na dan 1. decembra po Lendavski ulici, kjer je vihrala zastava pri zastavi. Hiše so tesno skupaj in tvorijo najdaljšo ulico v mestu. Prebivalci so si oskrbeli nove državne zastave ali pa so stare dobro hranili. Pogled na Jilico je. bdi Pias „ impozanten ter nam bo ostal v trajnem spominu.
—	Obvestilo. Kopališče v Zdravstvenem domu obratuje v petek, dne 7. dee. popoldne, mesto v soboto.
—	Ali res dobimo novo osnovno Solo v Murski Soboti ? Načrti se delajo — bolje rečeno, idejne skice
- vendar je od tu pa do pouka v novi šoli dolga odisejada. Bodočnost bo pokazala, v kolikor občutijo mero-dajni faktorji najnujnejšo potrebo Sobote.
Sola je eden najvažnejših faktorjev v razvoju otroka, ki ima v širših plasteh našega ljudstva za otroka praktično skoraj večji pomen, kot družina. Današnja šola je prestala biti
6eroja Radgona * pa ne Radgona.
G. Radgona, 27. novembra 1934.
V „Jutru" z dne 7. novembra 1.1., štev. 256 je med domačimi vestmi člankar s šifro A. D. kratkomalo obsodil na smrt naš lep obmejni trg, Gornjo Radgono na ta način, da ga je kratkomalo prekrstil in dekretiral, da se mora odslej za naprej nazivati „Radgona", ne pa Gornja Radgona. V podkrepitev svojega naziranja je navedel člankar primer imena Spodnji Dravograd češ, da se je pri tem kraju že začelo opuščati pridevnik »Spodnji*, člankar pa pri tem očividno pozablja, da ta primer nikakor ne more biti
Kmetska trdovratnost.
(Resnična zgodba.
Kam privede trdovratnost človeka, boste najbolj spoznali iz naslednje dogodbe dveh tolminskih kmetov na Goriškem.
Srečala sta se na ozki brvi. Eden bi rad kupil v oddaljeni vasi telico, drugi pa je bil pozvan na sodišče, ker je tožil kmeta za cel tisočak. Zgodaj sta vstala — še predno so zazvonili zvonovi v bližnjih cerkvah.
Toda, ravno ta nesrečna brv je bila vzrok veliki zgodbi, ki se je odigrala na tem mestu. „Umakni se", pravi prvi. »Če pridem prepozno, mi lahko kdo kupi telico in odnese dobro kupčijo !" „Krava se je že otelila in zdaj lahko čaka. Drugače je, z menoj. Ako ne pridem pravočasno, mi falot še ubeži in moj tisočak gre po vodi." „Ne uganjaj neumnosti, prijatelj ! če ga danes ne zgrabiš — ga boš drugič. Moja žena je botra trem tvojim otokom." „Jaz pa štirim tvojim. Pusti me, da ne zamudim« Tako sta se prepirala, dokler ni zazvonilo poldne. Drügi kmet se je že
pomiril. „Zdaj je itak prepozno. Na sodišču je ie vse končano. AU njemu se ne umaknem radi telice.Bo vsaj vedel s kom ima opraviti."
Krulilo je že obema v želodcu, ali prirojena trma, ki je lastna ravno kmetom v hribih, ni popustila. Vstra-jala sta ves popoldne na brvi in še do večera. Približala se je noč. Žalostno so zvoniti zvonovi Zdravo Marijo. Noge so jima odrevenele, a to še ni bil vzrok, da bi odnehala. Eden je sprevide), da mu v noči lahko klecnejo noge, kar bi drugemu pomagalo, da bi prišel čez brv. Počasi tedaj sede, odveže pas pri hlačah in z njim priveže noge za brv. Kar stori prvi, posnema drugi. Ker pa je bil drugi večji, sta mu segali nogi v mrzlo vodo. Lotil sega je kašelj, ki ga je mučil vso noč. Šele zjutraj malo popusti. Izgledalo je, da se je že poslovil iz tega sveta, zato ga prvi pokliče. Ali slabo je naletel. „Mislil si, da me prevaraš in preko mojega telesa prideš na oni breg. Ali zmotil si sel Še sem trden in lahko čakam dneva«	(Dalje.)

„učni zavod" v katerem se otroku nekako po šablonah vliva „učenost". Naloga, ki jo stavimo danes šoli, je mnogo globja ; vsled tega dobiva šola vedno bolj človeško lice. Nova pedagogia postavljena od najboljših stro kovnjakov današnjosti, zahteva seminarski pouk, potencirano razvitje med sebojnega prijateljskega duha učencev. Dalje zahteva, da se v šoli počuti otrok zbranega, da občuti med seboj in SGUČenci, učiteljem in šolo globoko duševno vez Nove šole se naj zidajo v zelenih pasovih mest. Ne zadovolji se s skromim dvoriščem, temveč za hteva prostrano zeleno trato za igrišče, obrobljeno z drevjem, vrtnimi nasadi in prostori za pouk na prostem. Zahteva telovadnice in prostor za gimnastiko na prostem^J
—	Racijonelno gospodinjstvo* Glive so postale v kuhinji kaj priljubljena jed, a ne vse 1 Nahajamo tudi posebne vrste gliv, ki se imenujejo „kampanije." Te imajo posebna po-gobja s cevkami, v katerih se nahaja sok, ki ga imenujemo denuncljacijo. Te glive se ločijo od drugih v tem, da ne uničujejo samo poedinca, ampak kar cele družine. Ker so s prostim očesom nevidne, zato je tudi uničevanje teh silno težko.
—	Dobrota mila je odvisna od količine maščobe in kakovosti dragih sestavin. Zlatorog-ovo milo vsebuje najvišjo po mednarodnih borznih običajih predpisano množino maščobe, ki so ji pridejane le naj-boljie surovine. Zato ima Zlatorog-ovo milo izredno veliko čistilno moč in je pri rabi zelo izdatno, torej poceni. Razumna gospodinja vse to dobro ve in pere dosledno le z Zla-torog-ovim milom. Tako je pravi
—	Zasaditev lipe v Kuzmi. Dne 21. dee. je posadila šolska mladina spominsko lipo na dvorišču spodnje šole. Na slavno8t so prišli gasilci iz Kuzme in Dolič, zastopniki občine, krajevna društva ter nekaj ljudstva. Zanimivo je, da so pod korenine lipe položili spomenico. Ta spomenica ]e bila napisana na trak pergamentnegs papirja in podpisana od učiteljstva tamkajšnje šole, od zastopnikov ob-čloe in ad vseh naših društev. Spomenico so polomili v bakren zabojček, katerega je izdelal Šafsr Karol, tamkajšnji kovač. Spominsko lipo je daroval g. Kisilak Janez iz Doličev. Na lipo so obesili leseno tablico z ingra-viranimi črkami A. I. z datumom: 9. X. 1934. To tablico je izdelal mizar Karol Zrim iz Kuzme. Po zasaditvi so otroci deklamirali nekaj prav lepih pesmi, spisane v spomin blagopokojnega vitežkega kralja. Slavnost je končala s himno Bože pravde in z vzkliki: Slava viteškemu kralju ter z vzklikom novemu vladarju» kralju Petru II. Gospod Fartek je povabil vse navzoče na saditev druge vaške lipe v isti spomin. To lipo so zasadili navzoči odborniki na pokopališču. G. Fartek se je občinstvu zahvalil zs udeležbo in ga prosil, da spoštuje zasajeni tipi v dokaz vdanosti in hva-> leznosti.
—	Podpor« Zvezi selekcijskih
s ci j v Beltincih. Po zaslugi
narodnega poslanca, g. Benko Josipa, ki je interveniral glede podelitve subvencij Zvezi selekcijskih organizacij v Beltincih, se je isti podelila podpora 19 000 Din.
—	Samarijanski tečaj v Cankovl. Dne 2. dee. t. 1. je bil zaključen samarijanski tečaj gasilskih čet II zdravstvenega okrožja v Cankovi. Tečaj so zaključili s prav dobrim uspehom. Župna uprava v Murski Soboti se zahvaljuje g. dr. Kauklerju prav iskreno za njegovo požrtvovalno delo v ljubezni do bližnjega.
—	Požari. Prosenjakovce že dolgo časa ni zadela kaka elementarna ne-zioda. Prav hvaležni smo bili usodi, ki nas je toliko časa varovala nesreč, saj je kriza sama na sebi dovolj velika, ki nas tlači. V mesecu novembru pa je nastal požar kar pri dveh kmetih. V prvi polovici novembra in s'eer ravno na svetega Andreja dan, je gorelo pri Sočak Francu. Požar mu je s'eer radi pridnosti domačih gasilcev nekoliko prizanesel. Zgoreli so mu leseni deli hleva. Štodo so ocenili na 4000 Din. Ker pa je bil zavarovan, ne bo trpel kake velike škode. — Hujši je bil požar dne 23. nov. zvečer pri posestniku Kovač Karlu. Ljudje se še niso spravili k počitku, ko je začelo biti plat zvona. Vse je hitelo na kraj nesreče ; seveda prvi so bili domači gasilci. Leseno poslopje je pogorelo do tal. Gasilcem se je posrečilo spraviti na varno pohištvo, Gašenje je bilo zelo težavno ra. di debeline lesa, vendar so stofflt gasilci kolikor se je dalo. Povzročeno škodo cenijo na 10.000 Din. Posestnik je bil sicer zavarovan, a ne za danes odgovarjajočo ceno. — Dne 22^nay-t. 1. tik pred polnočjo je potekala ne sreča na vrata g. župnika Fafiika v Kančevci.h Sicer so goreli le kozolci s slamo, vendar bi se požar lahko razširil posebno, ker v vasi ni gasilske čete. Prišla pa je na pomoč ivanovska. Ker je veter prav močno pihal, sta bili dve veliki poslopji, ki sta v bližini, v nevarnosti. Skoda znaša kakib 3 000 Din.
—	Gederovci. Prvi december je privabil vse polno občinstva v šolske prostore. Proslavljali smo državni praznik Ujedinjenja z dvojnim programom : šolskim in sokolskim. Po izčrpanem prvem delu, ki ga je podajala šolska deca prav ganljivo, smo prisostvovali izvajanju drugega dela sporeda, sestoječega iz govora, pevskih in kar najbolj zbranih telovadnik točk ter prisege 22 članov. Na Savez SKJ. je bila odposlana udanostna brzojavka.
Gornja Lendava :
—	Proslava Prvega decembra. Praznik Ujedinjenja se je v naši fari nad vse svečano proslavil. Raz hiš so vihrale na pol droga drž. trobojnice. Službi božji so prisostvovale vse okoliške šole pod vodstvom učiteljstva ter vsa društva in korporaclje ter zastopniki oblasti. Med mašo je dovršeno prepeval učit, pevski zbor, ter tako znatno povzdignil službo božjo. Po cerkvenem opravilu je občina zasadila tik cerkve lipo v posvetitev spomina na blagopok- Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zasaditvi je prisostvovalo številno obSia-
I	I., i... M11 J —	. fl .1M ■
ro, Kateremu je |	in
razložil pomen zasaditve. Popoldan je imela Sokolska četa v z zelenjem okrašenem razredu narod, šole svečano sejo. Spored je bil zelo pester i primeren narodnemu žalovanju Člani so ob tej priliki položili prisego Nj. Vel. kralju Petru II. Seja je bila razen članov čete tudi od strani občinstva zadovoljivo obiskana.
— Samarijanski tečaj. Pod okriljem društva Rdečega križa se je pričel 4 decembra za 17 okoliških gasil, čet enomesečni samaritanski tečaj. Tečaj; se vrši pod vodstvom g. Dr. Lukma-na v prostorih g. Maršik. Od vsake čet« se udeležujeta tečaja po dva člana. Predavanja se vršijo vsaki torek in petek od 14. do 16. ure.
Pred likvidacijo našega računa.
tudi najstrožjo kazen, ker bi ne bilo drugače pravice na svetu.
Naš zunanji minister Jevtič bo prihodnji petek govoril v Svetu Zveze narodov o jugoslovenski spomenici, odgovarjal pa mu bo madjarski delegat Tibor Eckhard, ki bo poskušal zagovarjati teroriste in Madjare. V razpravo bo posegel dr. Beneš v imenu Male Antante in Čehoslovaške. Toda že z Eckhardtovega postopanja je razvidno, da mu slabo prede. Najprej je pismeno zahteval, da se dr. Beneš umakne s predsedniškega mesta. Ko je pa videl, da je to Beneš že storil, se je javil v glavnem tajništvu in izjavil, da preklicuje prvo pismo. Zdaj pa zahteva, da ostane prvo pismo zopet v veljavi. V krogih Zveze narodov vlada smeh, ki ga povzroča madžarski delegat. Vsi listi odkrito kažejo svoje začudenje in javno kritizirajo postopanje g. Eckhardta. Da je odložil predsedniško mesto Dr. Beneš za časa razprave jugoslovanske spomenice, je jasno. Dr. Beneš, mora imeti za časa razprave proste roke, da bolj podkrepi jugoslovensko zahtevo po izročitvi vseh teroristov. Kaznovani pa morajo biti vsi, ki so jih podpirali 1 In tu ne pomaga nobeno izmikanje.
V zgodovini človeštva se često povračajo dogodki, samo v drugačni luči, drugačni obliki in pomenu. Kdo izmed nas se ni spomnil na F.lipa Macedonskega in njegovega sina Aleksandra, ko je prebiral zgodovino našega slavnega kralja Petra Osvoboditelja in njegovega sina Aleksandra Ujedinjtelja. Toda, kaka razlika je med prvima staroveškima junakoma in našima pokojnima vladarjema 1 Filip Macedonski je stremil po okupaciji in po zatiranju narodov, kralj Peter pa po osvoboditvi bratskih narodov. Njegova poglavitna naloga je bila, razbiti suženjski obroč in privesti bratski oarod do plodovitega dela. Med tem, ko je Aleksander Macedonski kot bes ubijal narode, jih je naš blagopokojni vladar združeval v celoto in hoteč jo ohraniti, je vezal narode v politiko miru. Jasno je, da je bila prav ta politika vzrok Njegove tragične smrti. Ko je povezal Bolgare k prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo, je hotel to doseči tudi z Italijo, kar pa je bilo državi, ki se je naslanjala na Italijo, protivno. Ravno zato pa je podpirala teroriste, da za vsako ceno spravijo s sveta tvorca miru. Toda taka dejanja ne samo, da so obsojanja vredna, ampak zaslužijo
F5flZ6LeD PO SVETU
Prijateljstvo se utrjuje. Po-
mebni nagovor ob priliki poslavljajočt-ga se bolgarskega poslanika v Beogradu. Ko se je poslavljal dr. Kjoseivanov, bolgarski poslanik iz Beograda, mu je priredila jugoslovenska bolgarska liga v Beogradu, kateri je bil častni predsednik, banket. Banketu so prisostvovali člani lige, med njimi bolgarski polkovnik Marko, Tolčev s soprogo in prvi tajnik Pečev. Na poslovilnem večeru je govoril dr. Mitrovič, ki je med drugim izjavil: „Znajvečjim obžalovanjem se poslavljamo od našega zaslužnega poslanika, ki je z besedo in dejanjem pokazal, da mu je bila glavna naloga delo za utrditev prijateljstva med dvema sorodnima in bratskima narodoma. Upam, da bo dr. Kioseivanov tudi na novem službenem mestu v Sofiji, nadaljeval za-početo delo*. Dr. Kioseivanov se je zahvalil govorniku s sledečimi besedami: „Ko sem prispel v Beograd pred dvemi leti, sem izjavil, da moramo podvzeti vse, samo za utrditev dveh bratskih narodov. Ako se bo to posrečilo, potem imamo že tri-četrt poti za seboj. Temelj je postavljen, zidaj-mo neutrudljivo, neustrašeno in hrabro dalje. Naše delo bi bilo mnogo (sije, ako bi nam ne vzela smrt nepozabnega borca, kralja Aleksandra I. Uverjeai pa smo, da gleda Ustvaritelj našega bratstva is nebeških višav na aas. Naš cilj je bratstvo, skupno kulturne, gospodarsko in politično dela
V«» teroristi iz Madfarsfce ekspedirani v Italijo. Francoski policijski komisar Berthelot, preiskuje vse potne liste, da zasledi jugoslovenske emigrante v Madžarski. IZ Pešte je odšel na jugoslovensko-madžarsko mejo. Prihodnji teden se bo povrnil v Pešto. V tem času ni nobenega terorista na madžarskih tleh. Ekspedirali so jih preko Avstrije v Italijo. Madžarske oblasti so v zadnjih časih storile vse, da bi zbrisale vsako teroristično sled. Že pred prihodom francoskega policijskega komisarja, so izdale potrebna navodila za uničenje jugoslovenskih dokazov. Da bi se jim posrečilo, je izključeno. Dejanja so podprta s takimi dokazi, da jim že silijo lasje kvišku.
Še ga niso pozabili t Kakor nam je znanoje postal Oton Habsburški polnoleten. Da bi izrazili Nemci na Koroškem Čim večjo udanost dozorelemu Habsburgovcu, so pričeli z legitimistično propagando. To propagando vodi „Domovinska fronta", ki bi hotela, da bi Oton kar z eks-presnim vlakom prispel v Avstrijo. Sedež domovinske fronte je v Celovcu. Od tu je tudi izšel apel m župane, župnike, samostane, učitelje in društva, v katerem pozivajo tudi nap št Slovence k patriotizmu. Apelu so priloženi tudi formularji za nabiranje podpisov za čestitke k 22 letnici Olona Habsburškega.

lavna borza dela - ekspozitura v IMi Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 35 polj. del. in hlapcev, 1 opekar. kurjač, 3 kovači, 1 mehanikar, 1 klepar, 1 diplom, stroj, tehnik, 8 stroj, ključav. pom., 11 mizarjev, 1 kolar. pom., 1 gaterist, 1 tepetnik, 5 krojačev, 1 čevljar, 2 mlinarja, 3 peki, 1 natakar, 7 zidarjev, 1 slikar, 2 tesarja, 8 trgov, pom., 1 knjigovodja, 10 navad, del., 3 priv-uradniki, skupaj 108 moških delavcev. Ženske : 1 delavka, 13 služkinj in sobaric, skupaj 14 ženskih delavk. Delo je na razpolago ; 1 kravarju, 1 služkinji.
SOKOL
Čuvajte Jugoslavijo 1 Redna seja uprave Sok. društva M. Sobota bo v sredo 12. 12, 1934 ob 20. uri v Sokolskem domu.
Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zjedinitelju I
Zdravo 1	Uprava.
Iz uredništva:
Vse dopisnike prosim, da pišejo s črnilom in vedno na eni strani-Pisava s svinčnikom dela črkostavcu težave 1 Ako niso priobčeni dopisi takoj v prvi številki, naj dopisniki oprosté. Pridejo pa prihodnji teden na vrsto. Če je zadeva nujna, jo itak priobčimo. — Za Božič izide „Murska Krajina" na šestih straneh. Pripravite dopise I Odkrijte vaša srca, da jih bodo spoznali naši v tujini, ki prejemajo naš tednik. Kaj je lepše kakor glas iz domačega kraja 1 Ne nas, njih se spomnite 1
Iz delovanja Združbe trgovcev
v IHurski Soboti.
Prodaja sanitetnega blaga po drogerijah in trgovinah.
Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je izdalo z dne 27. septembra 1934 pod št. S. No. 19766 naslednjo naredbo :
1.)	Prodaja Salicyla potrošnikom je dovoljen edino lekarnam, ker je salicyl snov I. skupine čl. 2 .uredbe o prometu in kontroli strupov."
2.)	Elsa fluid, kalmus ricinono olje, Planinka čaj, smejo razen lekarn prodajati tudi detaljne drogerije. Ostale trgovine teh snovi ne smejo prodajati.
3.)	Mutterblätter.sodabicarbona, encijan, grenko sol in brazilski mata čaj smejo prodajati tudi ostaletrgovine.
Ker se splošno opaža, da si detajlni drogeristi niso na jasnem za nekatere prepajate, ali jih smejo prodajati, se iste obvešča, da je detaijnim drogerijam prepovedano prodajati:
I.)	Vse snovi naštete v prvi sku-kini čl. 2 „uredbe o prometu in kontroli strupov" (Službeni list No. 1. 1. 1933.)
II.	Vse zdravilne specijalitete, po čl. 10 pravilnika o Zdravilih in zdravilnih specijalitetah S. br. 18060 z dne 13. X. 1932 (Specijalitete se poznajo po tem, da imajo na sebi
oznažbo : Registrirano broj . . . Vse zdravilne specijalitete so oglašene v Službenih novinah in seznam se lahko dobi pri Apotekarski komori v Beogradu). Izjemoma je z rešitvijo ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja S. br. 2627 z dne 1. marca 1933 dovoljena prodaja Planinka čaja tudi v drogerijah.
III.) Impregnirani zavojni materijal, sredstva za hranjenje s primesmi, ki se jim pripisuje zdravilni učinek in kosmetična sredstva, ki vsebujejo močno učinkujoča sredstva, torej stru. pene snovi.
Ker je ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja z naredbo S. No. 16002 z 3. VIII. 1934 odredilo strogo kontrolo nad prodajo zdravil in strupov v podjetjih, ki nimajo dovoljenja za to, se opozarjajo vsi detajlni drogisti in trgovci, da se teh odredb morajo strogo pridržavati, dokler ne bo objavljena tozadevna uredba o drogerijah na osnovi § 66/4 zakona o obrtih.
Kazenske sankcije proti onim, ki ne plačujejo takse na račune.
Pobiranje takse po tar. post. 34 taksne tarife zakona o taksah na račun, note, poročila itd. ne daje uspehov, katere se je z upravičenimi razlogi moglo pričakovati, niti ne daje državi onih dohodkov, katerim bi po prirodi in bistvu kot izdaten dohodninski vir moral ustrezati. Ta pojav nastaja deloma zaradi nepoučenosti prebivalstva, ki ne posveča polne pozornosti potrebi, da se ta vrsta posredne davčne obremenitve čim bolj uvede in udomači, deloma pa tudi radi tega, ker se plačevanje računske takse naravnost izbegava.
Ukrepi, podvzeti do zdaj za uvedbo in udomačenje tega predpisa so se izkazali za nezadostni, kar mnogi zavezanci ne izpolnjujejo svoje dolžnosti in se ne ozirajo na predpise, bodisi vsled malomarnosti, bodisi namenoma. Neizpolnjevanje predpisov je napram državi zločin defravdacije, ki se mora brezobzirno in najstrožje zasledovati.
S tega stališča hoče ministrstvo financ pravilno izvajanje predpisov kontrolirati in niti v enem slučaju ne bo dovolilo, da bi se ti predpisi kršili. Nasprotno, do cela opiraje se na te predpise glede dohodkov, hoče najenergičnejše vstrajati na tem, da se bodo pravilno izvajali. Ministrstvo bo najrigoroznejše postopalo, dokler se pobiranje računske takse docela ne uvede in ne udomači tako, da ne bo niti enega slučaja prekrške predpisov.
V to svrho so dobila vsa davčna oblastva najstrožjo odredbo in navodila, da je njihova prva dolžnost, da kazenske sankcije po predpisu pripombe 3 k tar. post. 34 dosledno in najrigoroznejše izvaja in kazensko postopanje v vsakem primeru kar najbolj pospeši. V nizu mer, katere namerava ministrstvo proti prestopkim te vrste takoj podvzeti, je nameravana najprej objava imen v javnosti, kar bi imelo za nje jako nepovoljne posledice. Ravno tako se namerava prepovedati državnim uradnikom in nameščencem, da kupujejo svoje potrebščine pri takih osebah. Tudi pri udeležbah na licitacijah se bo primerno oziralo na take nepoštene davkoplačevalce. Ako bi to ne zadostovalo, se bodo podvzele še druge učinkovitejše mere ter se bodo ustvarila tudi
možnost, da se takim osebam odrekó še druge ugodnosti.
Gornji razpis ministrstva financ z dne 25. septembra 1934 št. 77509 nam je poslala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo z prošnjo, da o njem informiramo vse članstvo. Vsled tega se opozarjajo vsi trgovci o gornjem in dosledno izvajajo zakonite prepise o računski taksi.
Trgovine v nedeljo pred Božičem.
V nedeljo pred Božičem, t. j. dne 23. decembra lahko ostanejo odprte ves dopoldan ter takisto v nedeljo dne 30. decembra t. j. nedeljo pred Novim letom, ker ostanejo na Božič in Novo leto trgovine zaprte ves dan.
Uprava združenja trgovcev v Murski Soboti.
zfì Qospoomje
Kako spravljamo moško obleko.
Prav preprosto seveda, če od vsega početka pazimo na majhna, samo ob sebi umevne malenkoosti, ki pa pomenijo prav za prav vse. Če naj obleko dolgo časa lepo ohranimo, moramo paziti že na način obešanja hlač in suknjiča. Suknjič naj vedno visi z naprej zloženimi rokavi in zapetimi gumbi na obešalniku, hlače pa obe-iajmo skozi obešalo. Obleke ne smemo nikdar takoj po nošnji obestti v omaro, ampak jo moramo prej temeljito prezračiti in skrtačiti. Tudi oble ke, ki jih moški pogosto ne nosijo, prezračimo večkrat zaradi moljev.
Posamezne madeže, posebno sveže, lahko takoj odstranimo. Če ne vemo, kakšne vrste so, jih prepustimo rajši strokovnjakom. Škoda, ki nastane pri nepravilni odpravi madežev, je večja kakor izdatek, ki ga imamo, če damo obleko v kemično čistilnico. Za lažje primere nekaj nasvetov 1
Madeži od piva in jajec odstranimo z milnim cvetom. Madeže od rumenjakov odstranimo tudi z drgnjenjem z mlačno vodo ali vodo, kateri smemo priliti nekoliko kisa. Madeži od olja in laka : napravimo raztopino iz dveh delov solnjàka in enega dela terpetinovega olja. Nato tista mesta ždrgnemo še z milnim cvetom, pomešanim z glicerinom. Madeži od voznega kolomaza : umazana mesta ždrgnemo z maslom ali rumenjakom, nato namakamo nekaj časa v milnici. Nato pa izperemo, menjaje z vreče vodo in terpentinovim milom.
Da pa očistimo vso obleko, zadostuje, da jo skrtačimo z mlačno solnijakovo vodo. Na mesto krtaée rabimo lahko kako volneno krpo ali krpo iz istega blaga kot je obleka. Bele krpe niso priporočljive.
Likanje je delo, ki zahteva nekoliko več izvežbanosti in izkušenosti. Seveda žena ne more napravi tega, kar stori krojač z raziičnimi likalmki in posebno težkimi železi. Vendar na-praljata pogum in vztrajnost majhne čudeže.
Potrebujemo najprej težek iikal-nik, široko likalno desko in debelo podlago. Pazimo pri suknjiču na vrstne dele 1 Najprej pridejo na vrsto pri likanju rame, nato gornji del hrbta, zgornji del rokava, spodnji del rokava, ves hrbet, nato sprednja dela suknjiča in nazadnje ovratnik in reverji. Rame na koncu še enkrat zlikamo, da rokavi bolje stoje. Pri likanju rever-jev moramo paziti, da blago ne tvori gub. Najprej jih kar gladko zlikamo in jih nato upognemo z roko, dokler so še vlažni. Nikdar pa ne smemo do
suhega likati, ampak moramo prej dati pravo obliko. Tudi ne smemo likalnika drgniti po biagu, dokler je krpa mokra, ampak ga samo postavljati z enega mesta na drugo. Na ta način se ubranimo neprijetnih gub. Zlikana mesta previdno skrtačimo, da tako hitreje odstranimo paro. Telovnik pač ne dela nobeni gospodinji preglavic. Hlače, ki izgube s?oj ostri rob, posebno pogosto na kolenih, zlikamo z vlažno krpo. Šele nato hlače zložimo in vsako hlačnico posebno zlikamo. Preden jih mož obleče, se morajo dodobra posušiti, šele potem sme gospodinja sprejeti njegovo pohvalo. Vse žene so lahko nečimurne, da rade vidijo svoje može lepo oblečene. To gotovo vsaka doseže, če si je le na jasnem, da je v vsaki obleki, četudi je iz najbolj navadnega biaga, mož videti čeden, če je le njegova obleka lepo zlikana in vedno skrtačena.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
PilT IN PflTRGHON
hot čuvarji morale
Režija : LAU LAUIRITRON-A.
I
Predstave se vrSijo:
V NEDELJO, dne 9. dee. ob t/2 4. uri popoldne in zvečer ob t/29. uri.
I
Proda se gostilna
s konvencijo----5
in 2 orala zemlje. Hiša zidana. Odda se tudi v najem. Več se poizve pri
pollak Samuelu
MURSKA SOBOTA, ZVEZNA ul. 2.
___■_ _ _ lesena presa za olje.
I#lOQ9 SS z železnim stiskal-nikom po najnižji ceni. Več se poizve pri MENCIGER ALOJZ mlinarju, Krašče, pošta Cankova.
Trgovina na prodal.
Radi bolezni se proda pod prav povoljnlmi pogoji trgovina z mešanim blagam v centrumu Čakovca. Več.se poizve pri Gerstman Ernesta v Čakovcu, Novakova ul. 8.
V najem se odasta stanovanji
s 1. januarjem in sicer eno na Lendavski c. štev. 44, sestoječe iz dveh sobic, kuhinje, drvarnice in z vrtom. Na razpolago je tudi klet in podstrešje, — drugo v Grajski ulici štev. 5. obstoječe iz: eae sobe s kuhinjo, s shrambo, kletjo in vrtom. — Oglasit^ se jejpri lastniku obeh stanovanj, LANŠČAK FRANC-m, na Lendavski cesti 5. „
HIS MASTER'S VOICE RADIO APARATI
predniaiiio v vsem.
Prepričajte se I
Obiščite nas I Odlične RCA cevi vedno v skladišču l Popolna oskrba v lastni mehanični delavnici 1
Selektivnosti Prileten zvok t Malenkostna poraba toka I
DITTRICH EDVARD
MURSKA SOBOTA.