M Office of CbiMga, III. By trier if tke president, A. $. Burleson, Postaaster eenerai.
r-?
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
Subscription price:
Far members, yearly. $0.96
Far non members.....$1.50
Fareirn Countries. .. $2.00
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telephone: Canal 2487
^_J
Entered - 8aoond-Cl— Msttw January 18* 191S. at Po8t Qffic* mt Chinyo, IllinoU, nnder the Act ef August 24, 1912. ACCEPTANQg 'FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF PbSTAGE PROVlPEP^^jN^SECTlON 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918.
No. 32—Štev. 32.
Chicago, 111., 13. avgusta (August) 1919.
LetoV. Volume V.
Pozor tajniki in tajnice krajevnih društev!
NAZNANJAJTE TOČNO IN PRAVOČASNO IMENA SUSPENDIRANIH, ODSTOPUH, IZLOČENIH IN UMRLIH ČLANOV.
Iz zapisnika zadnje seje zborovanja glavnih odbornikov je razvidno, da se je na tem zborovanju upravnik 4' Glasila'' pritožil glede nerednega in netočnega naznanila suspendanih in drugih članov, ki niso več opravičeni dobivati list, ker ga ne plačujejo.
V adresarju imamo še zdaj nekaj takih članov, ki list se vedno prejemajo, dasiravno niso do tega opravičeni. Naravno je, da o tem vsakdo molči. Vzrok temu ni upravništvo 1' Glasila'ampak tajniki (ice) krajevnih društev, ker niso naznanili imena in naslova suspendanega člana na u-pravništvo.	~
Dasiravno so imena i vseh sus-pendanih, dalje odstoplih, izločenih in umrlih članov sleherni me-
sec obelodanjena v "Glasilu'),
upravništvo ne more na podlagi tega uradnega naznanila gl. tajnika take člane črtati iz imenika, ker ni pri nobenem označen naslov.	k
Opozarjamo torejSpf tajnike in sosestre tajnice, da naj bodo v tej zadevi točni. V današnji številki je dosti suspendiranih, odstoplih in izločenih članov, o katerih niso društva še nič uprav-ništvu naznanila. Poštna oblast prepoveduje pošiljanje lista strankam, ki ga ne plačajo; poleg tega pa stane časopis tudi denar. Ako se ne bodo hotela društva držati v tem ozira reda, bodo morala društva plačati zaostalo naročnino za vsakega takega člana.
Ako potrebuje kak tajnik posebne kartice za premebo naslovov pri "Glasilu," naj piše ponje na upravništvo.
Upravništvo "Glasila K. S. K.
Jednote".
^ Mo. živeči premožni mesar Av-
gust Kayser oborožil z dolgim, nabrušenim nožem, ter je skušal v blaznosti umoriti vso svojo družino.	,	, Splazil se je ponoči v s^lno so-je T^erezat^mt 18 letni hčeri Adolfini, 6 letnemu sinu Henriku in 4 letnemu sinu
Prijateljem lepega čtiva.
Cenjenim naročnikom 4 4 Glasila" naznanjamo, da bomo pričeli priobčevati s prihodnjo številko, nad vse krasno in zanimivo povest "Na Poljani", katero je spisal znani slovenski pisatelj župnik lvsaver Meško. Meškotova d-*>a spadajo med najboljša na sedanjem slovenskem literaturnem pclju.
Vsebina povesti "Na Foljani" je povzeta iz razmer slovenskega naroda, ki vse premalo ceni lepoto svoje fodne grude in sili v svet' za srečo, kar marsikdo kasneje bridko obžaluje in hrepeni zopet po domači grudi.
Odkrito povedano, da ni naš list nudil svojim čitateljem še nikdar tako lepega čtiva, v obliki kake izvirne slovenske povesti, kakor bo povest "Na Poljani", vsled tega naj jo vsakdo vestno zasleduje in bere.
Ameriške vesti.
Slovenka umorila 7 otrok in sebe.
V	Kimberly, mali premogarski naselbini blizu Nelsonville, Ohio., se je odigrala pred 2 tednoma krvava družinska tragedija, kakor-šne še ne pomnimo v zgodovini a-meriških Slovencev.
V	tej naselbini je živel dlje časa rojak Anton Stražišar s svojo ženo Marijo in sedmerimi otroci. Ker se je Stražišar pred dvema meseci spri s svojo ženo, je iz jeze zapustil vso svojo družino in neznano kam pobegnil.
O nesrečeem položaju zapuščene Marije Stražišar in njenih sed-
merih otrok so kmalu zvedele pristojne oblasti. Odredile so, da mora dati osamela mati vse svoje o-troke v sirotnišnieo Athens okraja; otroci so bili stari od 6 tednov do 10 let.
Dne 28. julija, ali nekaj ur pred to (bridko ločitvijo se je polotil obupane Marije Stražišar obup. Naredila je grozen načrt, da raje umori vse otroke in sebe, kakor pa izroči družino ubožni hiši, kjer bi bila ločena od nje.
Označeni dan proti 2. uri zjutraj, je ta obuoana mati tudi v resnici izvršila svoj načrt na sledeči način: Polila je vse otroke ki so bili že v postelji s petrolejem ter nato zažgala. Najstarejšega sina je celo privezala k postelji, da ji ni ušel. Nato je pa polila (še sebe in zapalila. Kmalu zatem so našli ljudje vseh osem mrtvih in otbžganih. Ker niso imeli Straži-šerjevi nobenega sorodnika v o-nem kraju, je priredilo nesrečnim žrtvam mesto krasen pogreb. — Kam pripeljejo slabe razmere med zakonskimi!
Mesar zaklal tri svoje otroke.
Dne 4. t. m. se je v St. Louis,
čel generalni državni pravdriik Mitchell Palmer takoj s svojim delom za znižanje draginje sirom držav.
Pred vsem se bo potom živilske administracije v vsaki državi u-stanovilo posebne odbore, ki bodo skušali doseči primerne živilske prodajne cene. Te cene bo imel potem justični department v rokah in bo vedno v časopisih spro. ti poročal eventualne izpremembe. Cene na debelo in podrobne cene bodo veljavne za vse Združene države. Vsak trgovec bo moral imeti te določene cene javno obešene v svoji prodajalni. Kdor se ne bo ravnal po tem predpisu, bo kaznovan z denarjem, ali pa z zaporom.
Med tem časom bodo pa razni investigacijski odseki dognali, kdo nosi največ krivde pri profitar-stvu in navijanju cen. Vlada ima na razpolago že na tisoče imen velikih trgovskih firm, ki nalašč kopičijo in zadržujejo prodajo raznega blaga predvsem pa sladkorja. Neka komisijska tvrdka v Chicagu ima n. pr. nad* 2.000,000 funtov sladkorja v zalogi, katerega je kupila po 8.75e pri funtu; zdaj pa zahteva zanj lic. Justični agentje so ves ta sladkor zaplenili; vlada ga bo sedaj prodala na dražbi po lastni ceni.
Kongresna zbornica je dovolila ▼ečjo 8voto denarja v »vrho preiskave draginje in $10,000.000 za nakup pšenice, ko j o se bo prodajalo pekom po lastni ceni.
Glennonu. Samo junaškemu nastopu 10-letnega sina Leona je J Združene države bodo prodale ve-j- —likanske množine vojnega
pripisovati, da ni postalo še drugih sedem otrok žrtev hipne blaznosti očeta. Junaški deček je izbi! nož iz očetove roke, ter je kasneje vse svoje preostale brate in sestre zaklenil v stransko sobo.
Zablazneli oče je izvršil ta krvavi čin v obupu nad neozdravljivo, dolgotrajno boleznijo.
Demokratje ne odobravajo Wil-sonovih 14 točk.
Boston, Mass. — 6. avgusta.
Francis J. Finnegan, predsednik Demokratskega kluba iz Mass. je poslal včeraj glavnemu uradu Narodnega demokratskega odibora obširen protest napram znanim Wilsonovim 14 mirovnim točkam. V tem protestu navaja Finnegan, da bodo te točke do cela uničile demokratsko stranko v Združenih državah. Protest je podpisalo več demokratskih senatorjev in kon-gresnikov.
V	točki 1 se navaja in predba-civa Wilsonu, da je imenoval za višje službe nesposobne može, kot: Bakerja, Burlesona in Gar-fielda.
Točka 3 sili Ameriko, da bi o-dobrila "angleško ligo narodov" ne pa svetovno.
V	točki 5 se mu predbaciva, da pospešuje internacijonalizem.
Točka 6 vsebuje .ostre napade, čemu so Združene države poslale svoje vojaštvo v Rusijo, oziroma v državo, s katero nismo bili v vojni.
Točka 7 navaja mehikanske^ razmere. — .Čemu Združene države ne maščujejo umor 300 Ameri-
kancev?
V	točki 8 se predbaciva Wilsonu, čemu ni dovolil, da bi prišlo irsko vprašanje na mizo mirovne konference v Parizu?
Točka 13. V tej točki se graja WiteOna, ker ni dovolil volilne pravice južnim zamorcem.
V	točki 14 se navaja vzrok Wilsonu, da je on indirektno pospešil neznosno draginjo, ker je dovoljeval izvoz ogromne množine živil v Evropo.
Država bo stopila profitarjem na prst«.
Washington, D. C* 10. avg. — Vsled zahteve predsednik^ Wilso-na in skupnega kongresa bo pri-
provijanta.
Washington, D. C. 8. avg. Po-čenši s 16. avgustom bo prodajal Vojni department za več milijonov vrednosti raznih konzerviranih živil in sličnega blaga v kosi-tarskih škatljah. To blago se bo lahko naročilo na vsaki pošti, pri raznih mestnih upravah in državnih agenturah. Vlada je določila sledeče cene za sledeče blago:
Slanina, v 17 lib. škatlji . . ..$4.15 Corned beef (govedina) 1.36
lb.................... 0.55
Kuhan fižol (1*4 lb.).....05
Sladka koruza (2% lb.) ... .10
Suh fižol 100 lb........6.49
Pecivo (crackers) 1 lb 5c in .06 Armadna moka 100 lb. ... 6.00 Makaroni iy2 lb.	.. .07
Stoičen oves (Rolled
oats). 2 lb........., .12
Riž 100 lb.............$6.74
Rozine s pečki 1 lb.......0.10
Paradižniki (Tomatoes) 2 lb. . .09 Bela koruzna moka 100 lb.. . 3.50
Za cene drugovrstnega blaga vprašajte poštarja, tako tudi gUv de podrobnosti pri naročilu.
Multimilijonar Carnegie umrl.
Lenox, 'Mass. 11. avg. — Po samo 3 dnevnem bolehanju (za pljučnico) je umrl danes zjutraj ob 7:10 uri znani multimilijonar Andrew Carnegie, nazivan .tudi jeklarski kralj. Pokojni Carnegie je dočakal 83. leto svoje starosti. Pri njegovi smrtni postelji se je nahajala samo pokojnikova žena. Smrt je nastopila tako naglo, da njegova edina hči Margareta, o-možena Roswell Miller pri prihodu iz New York ni dobila več svojega očeta živega.
Andrew Carnegie je umrl i^a svojem krasnem letovišču Shadow Brook ob jezeru Mahkeenac, kamor je prihajal že več let na počitnice. Njegovo truplo bodo prepeljali v New York, kjer bo pokopan v krasnem mavzoleju.
Andrej Carnegie je veljal za John D . Rockefellerjem za najbogatejšega moža v Združenih državah. Rojen je bil na Škotskem pred 83 leti. Tu v Ameriki se je lotil jeklarske' obrti, pri kateri je imel izredno srečo. Skoro
vse velike jeklarne in rudotopil-nice so bile pod njegovo kontrolo, ozir. pod 'kontrolo Carnegie korporacije. Držal se je pa vedno znanega gesla: da cent pomaga centu k dolarju in vsled previdnosti in skrajne varčnosti spočetka, je polagoma postal milijonar. Njegov nasvet je bil vedno: "Pazi na cente in dolarji bodo pazili sami nase!"
Andrej Carnegie je prišel v A-meriko s svojim očetom, izučenim tkalcem kot 12. letni deček 1. 1. 1848 Nastanila sta se v Allegheny City, Pa. Oba sta pričela delati v neki predilnici, kjer je mladi Andrej zaslužil po $1.20 na teden.
To službo je Carnegie opravljal 2 leti. S 14 letom je postal pomočnik pri strojih, ali v kurilnici one tovarne. Ker ga pa to delo ni veselilo, je šek k neki brzojavni družbi za sla (messenger). Pri tej družbi je postal kasneje tudi brzojavni operator, to je bilo baš za časa izumitve ibrzojava.
Kasneje je delal1 Carnegie pri Pullman družbi, kjer je imel priliko prihraniti si lepo svoto s katero je otvoril kasneje veliko tvornieo za gradbo železnih mostov v Pittsburghu. V Pittsbur-ghu. Pa., in okolici mu je sreča vidoma cvetela, osobito za časa civilne vojne, ker je imel Carnegie mnogo vladnih naročil. Čez leta je prodal Carnegie delnice svoje korporacije J. P. Morganu za $420,000,000. To prodajo je Carnegie vedno Obžaloval, ker bi bil dobil lahko kasneje za iste delnice okrog milijarde.
Carnegie je pa Sadove svojega ogromnega bogastva kaj rad delil tudi med javnost. Skoro po vsi Ameriki je vstanavljal javne knjižnice. Samo za knjižnico v St. Louis, Mo., je daroval $1,000.-000. Poleg tega je bil Carnegie, tudi velik dobrotnik cerkva, ker je rad prispeval polovico zneska za nabavo orgelj. Leta 1912 je daroval Carnegie $10,000,000 za mednarodni mirovni sklad. Iz te svote se je 1. 1913 postavilo krasno mirovno palačo v Haagu. Svoji rojstni domovini (Škotski) je daroval Carnegie 10 milijonov dolarjev za gradbo šol in bolnišnic. Njegov najbolj znani zavod je Carnegie Institute v Pittsburghu, kateremu je podaril 24 milijonov dolarjev.
Od 1. 1865 do 1. 1918 je izdal pokojni Andrej Carnegie vsega skupaj v dobrodelne namene o-krog $350,000.000.
Mestna tržnica.
Občinski svet mesta Wilmong-ton, Del. je skleiijl, pregraditi o-zadje mestne hiše v veliko javno tržnico, katero se bo vodilo pod mestnim nadzorstvom.
V to svrho bo mesto naročilo več vagonov živil v škatljah od vojaške uprave. Blago se bo prodajalo po lastnih cenah samo privatnim odjemalcem. Pri prodaji •bodo pomagali občinski svetovalci, uslužbenci Rdečega križa in eksekutivni uradniki raznih delavskih unij.
Gasilni domi — javne tržnice.
New Orleans, La. 9. avg. — Mestni župan je določil in dovolil vporabO vseh gasilnih domov, ali postaj z vporabo javnih tržnic. Danes se je prodalo v teh (tržnicah nad 10,000 funtov slanine in več stotisoč "kangel" konzerviranih jest vin.
Huda kazen, ali drago žganje.
New York, N. Y. — Zvezni sodnik Wilson je te dni obsodil gostilničarja J. H. Vogelna v plačilo $1000. — in na 6 mesecev ječe, ker je prodal neki osebi kozarček žganja. Za časa prohibicije je to v državi New York prvi slučaj.
Inozemske vesti.
JUGOSLOVANSKI KABINET RESIGNIRAL. — VZROKI OSTAVKE.
Belgrad, 31. julija. — Jugoslovanski kabinet s predsednikom Protičem na čelu je podal os ta v ko. Odstopili so tudi trije Slovenci ministri: Dr. Korošec, Dr. Kramer in Gostinč&r.
Washington, D. C. — Službeni poročevalni urad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Wa-shingtonu je dobil iz Bel grada sledeči kablogram, datiran z dnem 31. julija:
—	O. Štefan M. Protič, predsednik ministrskega sveta je včeraj izročil njegovemu kraljevemu veličanstvu prestonasledniku A-leksandru kolektivno demisijo kabineta, katero je prestolonaslednik dne 4. avgusta sprejel.
Protič je navedel sledeče vzroke:
Prvič: — Že dolgo časa vlada veliko nesoglasje med menoj kot ministrskim predsednikom in Sve-tozarom Pribičevičem, notranjim ministrom glede naše notranje politike. Na vse načine sem poskušal odpraviti to nesoglasje, pa brez vsakega uspeha.
Drugič: — Uradni odnosa ji njed jwawoj in notranjem nlitti-strom so nenormalni in brez medsebojnega zaupanja, kar je v veliko škodo interesom vlade in države.
Tretjič: — Tekom sedmih mesecev po sestavi kabineta ni bilo mogoče odpraviti slabega stanja prometnih sredstev kljub vsem mojim naporom. Vse to škoduje prekutivnemu življenju države »ter političnemu razmerju.
Četrtič: — Glede agrarne reforme se ne moremo sporazumeti.
Petič: — Zdi se mi, da želi celo demokratična stranka rekonstrukcijo, kabineta. Tozadevne članke je že priobčila v svojih glasilih.
Šestič: — Neposredni vzrok krize je pa sledeči:
—	Pred par dnevi se je mini-/ strski svet bavil z vprašanjem glede izpraznjenega škofovskega mesta v Djakovu na Hrvaškem. Brez moje vednosti in proti mojemu namenil je začelo o tem vprašanju razpravljati časopisje in sicer breztaktno in na grd način.
S takim postopanjem jaz ne morem simpatizirati.
Stojan M. Protič.
Sesitava novega ministrstva.
Belgrad, 9. avg. — Regent A-leksander je naročil odstoplemu finančnemu ministru Ljubo Davi-dovič-u, da naj skuša sestaviti novo koalicijsko vlado. Davidovič je obljubil sestaviti nomo ministrstvo in sicer iz zastopnikov starih (TPašičevih) in mladih (Protiče-vih radikalcev.
Položaj na Ogrskem. Nadvojvoda Jožef načelnik vlade.
Budimpešta, 7. avg. — Vsled odstopa bivšega ministrskega predsednika Bela Kun in njegovega komunističnega kabineta, so ogrski reakcijonarji postavili nadvojvoda Jožefa na čelo nove vlade. To se je izvršilo vsled priporočila zavezniške misije, ki je prišla semkaj iz Pariza in določila nadvojvodo Jožefa guvernerjem Ogrske. Nadvojvoda Jožef je takoj zatem imenoval Štefana Friedricha ministrskim predsednikom. Zaeno mu je naročil, da naj sestavi še ostali kabinet.
Sedanji ogrski ministrski predsednik Friedrich je živel 8 let v Združenih državah, kjer je delal kot inženir v neki tovarni za stroje.
Ker so zadnje dni rumunske čete plenile v Budimpešti in povzročale velik nemir, je poslal Cle-menceau, predsednik mirovne konference rumunskemu generalu HoFbanu strogi ukaz, da mora takoj zapustiti mesto. Temu povelju se pa Holban noče pokoriti, češ da pričakuje od svoje vlade tozadevni ukaz.
London, 7. avg. — Ameriški u-radniki poročajo, da so Rumunci pretrgali železniško zvezo med Dunajem in Budimpešto, ter da zdaj ropajo po deželi. Predno so Rumuncj okupirali Budimpešto (4. t. m.) so mesto bombardirali z ganatami; vsled tega je bilo več oseb ubitih in mnogo hiš porušenih.
Pariz, 7. avg. — Vlada Združenih držav je poslala ultimatum Rumunski, da ji bo takoj ustavila vso materijalno in moralno pod-vso materijalno in moralno podporo, če Rumunci takoj ne zapustijo Budimpešte in ne prenehajo z ropanjem.
Angleški prestolonaslednik na potu v Kanado.
St. John's N. F., 10. avg — Angleški prestolonaslednik, waleški princ se nahaja na bojni ladji "Renown" samo še 120 milj oddaljeno oddaljeno od tukaj. Semkaj bo došel jutri popoldne ob 3. uri.
Prestolonasledniku je odplulo naproti več bojnih ladij iz tukajšnjega pristanišča. Kraljevemu sinu se delajo v St. John velike svečanostne predpriprave. Angleški prestolonaslednik bo obiskal pri tej priliki tudi Združene države, pred vsem pa predsednika Wilsona v Washingtonu. Po Zdr. državah bo potoval le bolj kot privatna oseba.
Vojne predpriprave na Kitajskem
Washington ,D. C., 10. avg. —
Tukaj živeči Dr. E. L. Scharf je dobil rte dni od svojega brata iz Nemčije zanimivo pismo, v katerem se povdarja, da delajo Kitajci velike predpriprave za vojno z Japonci.
Znani nemški general Macken- . sen se "nahaja že od letošnje pomladi z 8000 nemškimi častniki na Kitajskem, ki vežbajo 5,000,000 močno armado. Vsi ti nemški častniki so bili pozvani od kitajske vlade na to misijo.
Kitajci so pripravljeni napasti Japonce z dobro izvežbano armado 5,000,000 mož če bi hotela Japonska kaj kitajskega ozemlja s silo od.vzeti.
Spomenik v počast Amerikancem.
Pariz, 7. avgusta. — Francoski
predsednik Poincare bo položil dne 6. septembra vogelni kamen za gradbo velikanskega spomenika v počast ameriškim vojakom, ki so se borili v Franciji. Spomenik bo stal ob Pointe de Grave ob izlivu reke Gironde, severozapad-no od mesta Bordeaux.
Dan 6. septembra je bil vsled tega določen za to slavnost, ker so dospele baš ta dan prve ameriške čete na Francosko; poleg 4ega je pa 6. sept. tudi rojstni dan La-fayetteja.
Demonstracije boljševikov v Trstu.
Trst, 6. avgusta. — Včeraj so se pojavile tukaj velike demonstracije boljševikov namenoma vpri-zoriti med ljudstvom upor. Policija je pa razgrajače še pravočasno razgnala; nad 700 demonstrantov je bilo pri tej priliki aretiranih.
Boljševiško gibanje v Trstu je povzročil špartakovec Dr. Levy iz Bavarske jslične upore je nameraval pod vzeti tudi v Benetkah in Milanu. Italijanske oblasti so ga pa še pravočasno aretirale na meji blizu Švice.	\ \
VABILO NA PIKNIK. Iz urada dr. sv. Vida št. 25. KSKJ Cleveland, O. ..
Zadnji čas je bilo na tem mestu že dvakrat naznanjeno, da *e pripravlja naše društvo na nekaj velikega, izvanrednega in pomembnega, kar bo v korist naše bolniške blagajne. Domenili smo se prirediti velik PIKNIK, ka-koršnega društvo sv. Vida še ne pomni v svoji zgodovini; ta piknik bo prirejen tudi v spomin 25. letnega obstanka našega drti-štva.
Ker doslej še nismo označili dneva in kraja te prireditve, radi tega naj bo s tem povedano, da se vt*ši ta piknik prihodnjo nedeljo, dne 17. avgusta na Louis Reharjevem vrtu v Nottingham.
Got črv o je, da je pripravljalni, ali veselični odbor zelo zaposlen inwda ima dela čez glavo v svesti si, da bomo dosegli na tem pikniku rekord vseh rekordov. To pa ne samo glede finančnega vspe-ha, ampak tudi zato, da se bo te-ga piknika vsak eenjeni član (if»a) in vsak cenjeni gost vedno spominjal. To bo nekake vrste "It gnan je" našega društva o priliki 25. letnega obstanka.
Na vrtu rojaka Louis Reharja na St. Clair cesti v Nottingham, bo eela paradni. Upamo, da ne bo člana (ice) nasfcga društva, tako tudi njih številnih sorodnikov, prijateljev in drugih rojakov iz naše naselbine, ki bi se ne vdele-žili tega našega žegnanja, ali 44sejma" prihodnjo nedeljo t K Reharju v Nottingham se dospe na dva načina: s karo, ali pa v "avtom''. Lahko vzamete St. Ckir karo z napisom "London Ruad", ki vozi do Hemricka; Vzemite (Jd tam transfer in se pelji-te do konca do Nottingham Road, od tam imate samo še nekaj minut hoje po St. Clair, da pridete do vesel ičnega prostora. Lahko vaamete tudi Rdečo karo, (Shore line) do Stop 125; tudi od tam je samo nekaj malega za hoditi. 0-ni pa, ki se nočejo voziti s karo, naj pridejo h Knausovi dvorani; že od 9. ure dop. naprej bodo od tam vozili hitri in lepi a^toinobi-li naravnost do Rehearja. Vožnja za osebo 50. c; vožnja na velikih trjiekih" bo pa stala samo 25 c. Torej bo prav ugodna prevozna prilika za ta izlet.
Na Reharjevem vrtu bo vse pripravljeno za cenjene goste.
Imeli bomo iziborno godbo, in spretne natakaje (kelnarje). MScl tem ko se bodo mladi pari vrteli, na plesišču, se bodo tudi kostruni vrteli na ražnju, prav po tarokrajskem načinu. Imeli boste .priliko zadeti cekin za deset dotarjev, darovan od društvenega odbora. Dalje se bo na številke prodajalo fine, lesene stvari, moj-stersko izdelane od Ribničana br. Vidervola kot darilo društvu. Slišali boste lepe slovenske narodne in druge pesmi, katere bo proizvajalo znano pevsko društvo "Lira'. Imeli boste dalje priliko večerjat ir košar in sicer bo zaključek ob 6. uri.
Zapomnite si dobro: To je Vaš dan! Vse je pripravljeno za Vas in v Vašo korist. Listki, katere ste dobili na seji dne 3. avgusta vporabite za dobavo pijače in jedil. Kdor teh tiketov še ni plačal, naj pride ponje k tajniku društva, kajti vzeti in plačati jih biVSte morali vseeno, ker se gre /a-vse enako v korist naše društ-vfsrt«' bolniške blagajne. Oni izlet-l i iti i, ali gostje, ki imajo priliko, irritfio lahko že preje venkaj k l^arju; posebno pa prosimo NČiai*c veseličnega odbora, ki bo-<fT na tem pikniku pomagali, da •rredu zgodaj zjutraj na svoje mesto. Radi slabega vremena ali dežja se ni treba bati, ker so pro-• r<ri pri Reharju tudi pod stre-hg.
Opomba: Ako bi kateri slučajno šc ne imel pivnih listkov, do takrat, naj prinese s sabo plačilno knjižnico, da se mu bo tam takoj zaznamovalo, in da ne bo j>otem še enkrat nadlegovan. Na veselo svidenje torej v nedeljo na Reharjevem vrtu!
K obilni vdeležbi vabi še enkrat na juljudneje:
Društveni odbor.
števihu?, ker itoamo dosti razmo-trivanja, glede parade in slavnosti, ki se bo vTšila v nedeljo, dne 17. avgusta t. 1.
. K tej slavnosti so bila vabljena vsa slovenska društva, kakor tudi nekaj drugih katoliških angleških društev, ker ta dan !bo blagoslovljen vogelni kamen naše nove slovenske cerkve tukaj v Denverju. To cerkev smo že leta in leta težko pričakovali, zdaj se nam bo pa ta iskrena želja kpol-nila.
Blagoslovljenje vogelnega kara na se bo vršilo oib 3. uri popoldne in radi tega je uljudno vabljeno naše cenjeno občinstvo iz celega mesta, Denver, ter iz okolice, da pride ob določenem času na slavnostni prostor, ker take slavnosti še ne pomni naša slovenska naselbina. Kdor se ne bo vdeležil te prireditve, ni vreden da bi (bil i-menovan Slovenec. Zatorej na svidenje dne 17. avgusta! Vsi Slovenci Slovenke in bratje Hrvati, vdeležite se <te valike naše parade! Po končani slavnosti bode pa veselica v Domu Slovenskih društev.
S sobratskim pozdravom Za odbor: I. Erjavec, I. tajnik.
Priznati moram, da se naš Sedanji g ,župnJk trudi z največjo
požrtvovalnostjo za dobrobit naše farne občine, ali cerkve. Zato l>a znajo tudi ceniti rojaki iz naše naselbine to župnikovo delo, ker mu gredo v vseh stvareh radi na roke, ter mu pomagajo po svojih najboljših močeh za napredek cerkve. To je dokazovala mnogoštevilna vdeležba na zadnjih zabavnih večetfh. Iz srca želimo, da bi imela naša naselbina še mnogo, mnogo let takega du snega pastirja, kot ga imamo sedaj, ki se ne vstraši nobenega, še tako težkega dela za dobrobit cerkve, ali sploh za korist naše slovenske naselbine. Res, srečna je naselbina, ki ima tako marl ji vega in tako nevstrašenega dušnega pastirja, kakor ga imamo tukaj v Indianapolis.
V dolžnost si štejem, da kličem h koncu dopisa vsem zavednim katoličanom naše naselbine: 0-stanite zvesti svojim načelom! Delujmo še vnaprej skupno za dobrobit naše domače cerkve in bodimo prepričani, da, kar dobrega storima za lastno cerkev, je to tudi v našo lastno korist.
Pozdrav vsem zavednim katoličanom, posebno pa članstvu K. S. K. J.
Član slovenske župnije
v Indianapolis, Ind.,
- 13. AVGUSTA 1913.
tVfm. odpeljali s parnikom "Saxo nia" preko morja. Želimo jim srečno potovanje!

Vabilo na sejo.
S tem ulj'udno valbim vse cenjene članice Zvez6 Jug. Žena in Deklet v Chicagu na prihodnjo sejo, v četrtek zvečer, dne 14. avgusta ob 8. Uri v slovenski cerkveni dvorani. Pridite na to sejo vse, brez razlike in pripeljite s sabo tudi svoje .prijateljice, ker ta seja bo velevažna. Pogovorile se bomo glede predpriprav za drugo, jesensko kampanjo Jugoslav Reliefa.
Z narodnim pozdravom
Tajnica.
ZAHVALA.
Denver, Colo.
Cenjeni sobrat urednik:
Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v listu, da naznanim rojakom širom Amerike, da smo Slovenci in Hrvatje- iz Denverja pričeli graditi svojo lastno cerkev.
Temelj cerkve je bil postavljen dne 31. maja t. 1. zdaj je pa že prevzel kontraktor celo stavibo v delo, ki mora biti dovršeno do 15. decembra 1919.
Dne 17. avgusta, to je prihodnjo nedeljo bo na slovesen način blagoslovljen vogelni kamen; zatorej vabimo vse Slovence, ter brate Hrvate iz našega mesta ter okolice, da se te redke slavnosti vdeležite v obilnem številu. Vsa slovenska in hrvatska društva.se naj zberejo omenjeni dan ob 1. uri popoldne na cerkvenem prostoru, 47. in Pearl St., potem pa ! skupno odkorakamo na 38. cesto, i kjer počakamo društva Kolumbovih Vitezov (Knights of Colum-' bus) in dr. St. John. Od tam bo-| mo šli skupaj z godbo na čelu na cerkveni prostor, kjer se vrši blagoslovljenje vogelnega kamna.
Še enkrat prav uljudno in lepo prosim v imenu našega cerkvenega odbora vse rojake Slovence in brate Hrvate, da se v velikem številu vdeležite te prve in redke slavnosti, ki bo ostala gotovo za vedno vsem v živem spominu. Slovenski narod v Denverju še ni doživel tako slovesnega dneva!
Zatorej predragi mi Slovenci in Hrvati ki ste po farmah in v bližini Denverja, pridite vsi brez izjeme, da pokažemo ta dan dru-gorodcem, da živimo tukajšnji Jugoslovani v medsebojni slogi in ljubezni; dalje, da smo tudi napredni, ker si bomo postavili svojo lastno, tako potrebno cerkev tukaj v glavnem mestu države Colorado, ki bo v čast božjo, pa tudi v korist našega naroda.
Vsa društva naj vzamejo s sabo svoje zastave, člani pa svoje društvene regalije. '
Dalje omenjam, da se bo točilo zraven cerkvenega prostora raznovrstne mehke pijače; čisti prebitek je namenjen za cerkev.
Z velespoštovanjem:
George Pavlakovich, tajnik Cerkve Kraljice Sv. Rožnega Venca. 4717 Grant St. Denver, Colo.
Lokalne vesti.
Smrtna kosa.
Dne 7. avgusta je umrl v bolnišnici Oak Forest blizu Chicaga, rojak Ignac Perko, brat bivšega znanega gostilničarja v Chicagu, Joe Per kol a.
.Kruta morilka jetika mu je pretrgala nit življenja po 13-mč-sečnem hudem bolehanju. V najlepši dobi 31 let, je moral leči v zgodnji grob.
Pokojni Ignac Perko je bil rojen v vasi Kal št. 18. fara Ambrus na Dolenjskem. Tukaj v Chicagu je živel pri svojem bratu okrog 5 let, leto dni se je pa nahajal v bolnišnici. Zapušča v starem kraju stariše in dve sestri. Bil je član društva sv. Štefana št. f. K. /S. K. J. Pogreb se je vršil dne 11. t. m. na katol. pokopališče v Au-¥ori, 111.
Bodi mu lahka tuja žemljica Naj v miru počiva!
/
NAZNANILO.
' Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Roka št.~J13 KSKJ v Denver, Colo., da naj se prihodnje seje vdeležijo jolno-
Indianapoliz, Ind.
Cenjeni g. urednik:
Prosim, da priobčite teh par vrstic v našem "Glasilu". Želim namreč s tem opisati napredek naše slovenske cerkve v Indianapolis.
Ravno sedaj smo imeli tri večerno zabavo v prid cerkve, ki se je prav dobro obnesla. Pri tej prireditvi je bilo več raznovrstnih zabav vdeležencem na razpolago. Ljudje so se pa te zabave tudi prav pridno vdeleževali ter s tem mnogo pripomogli do boljšega finančnega vspeha. Kakor se čuje, bode znašal čisti prebitek letošnjega cerkvenega bazarja nad $1200. — (dvanajsto dol.) Tako velike svote še nismo nikdar prej dosegli. Hvala, priznanje in čast vsem vdeležencem minulega cerkvenega bazarja!
Zaključek slovenske farne šole.
Ker je naš g. župnik uvidel živo potrebo fame šole tekom počitnic je dobil dve slovenski šolski se sestri, ki podučujejo* že več te dnov našo mladino v materinskem jeziku. Z napornim in neumornim poučevanjem se jima je posrečilo v tem kratkem času privaditi deco v slovenskem čitanju in pisanju
Povodom šolskega sklepa bodo priredili slovenski otroci v petek na praznik Vnebovzetja' Marijinega, zvečer ob pol 8. uri v naši cerkveni dvorani primerno slav-nost z jako bogatim sporedom. Vse točke bodo proizvajali slovenski šolarji in šolarice. Druga, ali zadnja prireditev se vrši v ne deljo, dne 17. avg. zvečer ob pol Bih. Vstopnina za odrasle znaša 50 in 25e. Nadejamo se, da bo oba ta dva dneva cerkvena dvorana polna gledalcev in poslušalcev, kajti tako zanimive prireditve še ne po mnimo v zgodovini naše slovenske fare.
Otvoritev slovenske šole.
V naši naselbini okrog cerkve sv. Štefana živi toliko slovenskih družin, da štejejo iste nad 300 za šolo obveznih otrok. To je torej živ dokaz, kako potrebna bi nam bila lastna slovenska špla.
Idejo za gradbo farne šole se goji že dlje časa med nami; vsled sedanjih draginiskih razmer je pa žal ista še neizvedljiva, ker bi stala gradba 2krat toliko, kot v mirnem času.
Naš, za mladino tako vneti g. župnik Rev. K. Zakrajšek, uvi-devši potrebo farne šole, je te dni vzel v najem dve učilniški sobi šole sv. Pavla na W. 22. Place in Hoyne Ave.; to je samo dva bloka oddaljeno od naše cerkve. Poduce-vale bodo pričenšUs septembrom dve slovenski šolski sestri. Stariši, ki imate za šolo obvezne otroke, priglasite jih tekoči teden v slovenskem župnišču.
Povratek ogrskih Slovencev.
Tekoči teden se bo podalo iz naše naselbine zopet veliko število ogrskih Slovencev v staro domovino, v osvobojeno Prekmurje. V četrtek jih odpotuje proti New Yorku 24, kjer se bodo dne 16.
Dasiravno že precej kasno, si štejem v prijetno dolžnost izražati tem potom javno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in žhancem, ki so nas poseti-li dne 22. junija povodom slavnosti zlate poroke n«^ih starišev, Jakoba in Marije Mrak.
Hivala gre najprvo ljubemu Bogu, da nam je ohranil naše stariše tako dolgo žive in zdrave. Hvala č. g. župniku A. Schiffrer-ju .da nas je tako lepo sprejel v cerkvi irt ker je daroval dragoceni križ zlatoporočencema v spomin. Dalje hvala Mr. Frank Ple-melu ,kakor tudi vsemu pevskemu zboru, ki je pod njegovim vodstvom tako ganljivo pozdravil zlatoporočenca v cerkvi in tudi popoldne v dvorani, kjer je bila zbrana vesela množica številnih svatov. Hvala nadalje vsem, ki so delali in skrbeli, da je bila ta slavnast primerno in lepo dovršena.-Hvala ludi dopisniku, ki je poslal' sliko in primeren dopis v št. 29. "Glasila" povodom zlate poroke naših starišev. Srčno hva lo izrekamo še enkrat vsem ce njenim gostom, ki so prišli ome njeni dan čestitat našim starišem k zlati poroki. Želim, da bi vsa kdo tudi izmed njih dočakal zla ti jubilej v zakonskem stanu. „ Hvaležna moram biti tudi mo jerau, ozir. našemu bratu John Mraku, ter njegovi soprogi Fran čiški, da sta vzela naše stariše k sebi že pred 7 leti; s tem sta jih nosila dosti gorja in bede v minu Ji svetovni vojni, katero so mo rali drugi prestajati v starem kra ju. Zdaj imajo naši stariši hvala Bogu tukaj vse svoje otroke, iz vzemši enega sina. Zdaj lahko zremo vedno v obraz eden dru gemu, naj si bo že v veselju, ali žalosti, zdravju, ali bolezni. Na ši stariši so gotovo veseli, ker so se še pravočasno izognili hudim časom krvave vojne v stari domovini. Res, prav iskrena hvala Mr? George Tauchar, ki je vzela pr«d 7 leti naše stariše semkaj v Ameriko in je iste do vedla v našo naselbino. Bog naj nas ohrani vse skupaj tukaj v svobodni Ameriki, pa tudi brate in sorodnike v naši novi Jugoslaviji. Živeli!
Vdana in hvaležna
Marija ontožena Tauchar. najstarejsa hči Jakoba in Marije Mrak.
Rock Springs, Wyo. 6. avg. 1919. (Advert.)
USODA JUGOSLOVANSKIH PROSTOVOLJCEV.
Finančni tajnik SNZ. g. Frank Hudovernik'v Clevelandu, Ohio., je prejel te dni od ^prostovoljca Josipa Kuntariča sledeče pismo, iz katerega je razvidno v kakšni potrebi se nahajajo oni, ki so zastavili svoje življenje za svobodo naroda:
"Šutna pri sv. Križu. — Dragi rojak: Pošiljam vam to pismo iz naše lepe slovenske zemlje. —
Sprejmite ga, razveseli naj vas, kakor je tudi mene razveselil jo vsak glas iz svdbodne Amerike. Prošnjo imam do Vas, ki naj bo ako vam je mogoče, uslišana.
Kakor vam je znano, sem prišel domov na dopust, kjer sem še sedaj, toda revščina je tukaj, ka-koršne še nisem videl, da ne vem, kako in kam. Prosim pomoči od vas in naših cenjenih slovenskih trgovcev in rojakov v Ameriki. Mislim, da vam ni treba še posebej opisovati bedo,' kajti narod, ki je-toliko trpel v vojni, veste, da je skoro propadel vsaj gospodarsko in finančno. — Pomislite: Ko sem prišel domov ,nisem imel kaj obleči in sedaj se trudim iti mučim za obleko in vsakdanje življenje. Cene so tako visoke, da si ne morete predstavljati.
Prosim vas torej, ako je mogoče nabrati par dolarjev pri dobrih jugoslovanskih rodoljubih.
Mi, legionarji, -zlasti pa Slovenci smo brez sredstev, m če se nas ne usmilite vi, sloyendki ameriški Vojaki, ne vemo, kaj bomo začeli. Da vam odkrito povem, naša gospoda, pa tu?di vladajoča gospoda slovenska, se ije ibriga za nas absolutno nič. Zgleda, da še vse diši po avstro-madžarskem režimu.
Naznanjam vam, da sta dva rojaka Karol Piškur in Jos. Modic poginila od /bajonetov madžarskih boljše viko v in sicer meseca aprila. Pisal M vam 6e marsikaj drugega, toda za sedaj se zadovoljite s to malenkostjo.
Upam, da se še vidimo, toda samo ne vem kdaj. Z odličnim spoštovanjem Josip Kuntairlč, Šutna, pošta sv. Križ pri Kostanjevici Dolenjsko. Jugoslavija.
u
Dr. Leopold Lenard.
Naša mladina je zlata."
=
Nekaj tednov pred izbruhom svetovne vojske sem se pogovarjal z mladim, izobraženim gospodom, enim izmed voditeljev bosanske jugoslovanske mladine. Sredi pogovora je izpregovoril z izvan-redno toploto besede:
"N mladina je zlata."
Te besede so tekom dolgih težkih let neprestano odmevale v moji duši in iz njih sem črpal nadc za prihodnost. Ko sem jih slišal prvič, šo se mi zazdele navadna, splošna fraza. Tekom razvoja dogodkov sem se pa prepričeval vedno "bolj o njihovi globoki vsebini.
Šele, ko se bo v prihodnjih letih pisala zgodovina našega osvobojen ja, se bo tudi razvidelo v približni meri, kaj je storila jugoslovanska mladina za ustanovitev države SITS. Ne samo za bosansko, nego za jugoslovansko mladino sploh, v polni meri tudi za našo slovensko mladino veljajo besede:
"Naša mladina je zlata."
V	letih pred vojno se je v prvi vrsti v njenih krogih razvila misel političnega edinstva SHS. Kar je poprej takorekoč nezavestno snilo v duši naroda, kar so kot proroki v puščavi govorili posamezni rodoljubi, kar je iskalo pravega izraza v besedičenju o kulturni vzajemnosti, krvnem pobrat imstvu, skupnem sovražniku in tako da7e, temu je dala jugoslovanska mladina podlago in okvir s klicem, da hočemo skupno državo potom razbitja nam sovražnih moči.
Ko je izbruhnila vojska, je bila naša mladina predmet najbesnej-šega preganjanja. Bila je duševno pripravljena nanj in prenašala ga je z junaštvom, katerega ne bi bili pričakovali v mladih dušah, ki so se šele nedavno potom velikih notranjih bojev prerile do velike misli o svobodi.
V	njenih vrstah ni bilo nobenega izdajalca m slabiča in omah-ljivca. Morili so jih kot zveri, zaničevali kot pse, vlačili po je čah, zmerjali po časopisju, bili so izvržek naroda, a ta mladina ni klonila duhom tudi v onih težkih časih in ni izgubila nade, da pride dan vstajenja in plačila.
Vtaknili so jih v vojaško suknjo in gnali na fronto kot živali v mesnico. Zaznamovani s črnim znamenjem P U (politično nezanesljiv) so bili postavljeni na najnevarnejša 'mesta in v prvi vrsti plačevali krvni davek bodoči jugoslovanski državi. Kdor je pa mogel, je ubežal čez fronto k nasprotniku, vstopil v jugoslovansko ali v češko legijo ali v ententne armade ter se po tujem svetu borili za svojo domovino. Sedaj se vračajo ti razstavljeni voli in si pripovedujejo drug drugemu, kako so merili svet od Arhangelska do Sinajske puščave, o<l VLsdivo-stoka do Pariza in človek strmi in občuduje ta ogenj, ki kipi v mladih srcih. Preteklost slovenskega plemena je mračna in umazana. Boril se je vedno samo za svoje zatiralce. Najsvetejša točka slovenske preteklosti je epopeja, katero je v tej svetovni vojni pisala jugoslovanska mladina s svojo krvjo po tujih bojiščih.
Kdor je ostal doma in se je nahajal na svobodi, je istotako z vsemi močmi delal za veliko dobo, katero je v duhuN Videl prihajati. Mladina je v prvi vrsti skoraj izključno širila med narodom idejo jugoslovanske vzajemnosti, nosila na svojih plečih eelo breme in nevarnost agitacije, pazila stalno, da voz ni obtičal ali se zvrnil s ceste.
Vse to je delala jugoslovanska mladina popolnoma nesebično. Zavedala se je, da kadar bo treba žeti sadove njenega dela in krvi,'bodo nastopili drugi možje,' morda
celo taki, ki so bili še včeraj in danes zjutraj nasprotniki zedinjenja Jugoslovanov, katere je bilo treba šele polagoma in z vetikim trudom pripraviti za našo idejo.
Preobrat, ki se je izvršil, je v prvi vrsti in skoraj edino usluga jugoslovanske mladine, njeni agitaciji v domovini in po deželah entente. Na to delo je lahko ponosna in uspeh, katerega je doživela, ji mora biti najlepša nagrada in priznanje.
Dosegli smo veliko, tako veliko, da bi si v začetku vojske komaj zamogH sanjati. Imamo svojo državo, imamo zedinjeni narod, imamo priznanje v družbi narodov. To vse je nekaj tako velikanskega, da navadni državljan, ki tako rad godrnja po oštarijah, ne more niti v polnem obsegu razumeti važnosti teh pridolptev. Vendar je delo še zelo nepopolno in pred nami stoji velika, samo V glavnih obrisih postavljena stavba.
Jugoslovanska mladina, ki je s takim navdušenjem in požrtvovalnostjo gradila stavbo jugoslovanske države med in pred vojno, mora nadaljevati svoje delo, dokler ne bomo imeli popolnoma izgotov-Ijene in opremljene palače.
Tri reči so v sedanjih časih najbolj pereče in ob enem take, da lahko sodeluje cela jugoslovanska mladina z isto edinostjo in vnemo, kakor je delovala doslej za izvršitev jugoslovanske ideje.
1.	Vcepitev in poglobitev jugoslovanske državne misli. Avstrijska državna misel, katero so ubijali našemu ljudstvu z vsemi sredstvi tekom stoletij, je izbrisana Iz duš nepovratno. V duše našega ljudstva pa ni pronikla še dovolj jugoslovanska državna misel. Tako so ostale te duše politično prazne, dovzetne za bolj*eviško agitacijo, ne za ideologijo boljševizma, ampak za njegove najgrše izrastke. Naloga naše mladine bo, da vsak y svojem okrožju neprestano širili poglablja med sodržavljani jugoslovansko državno misel in zavest. To še ne pomeni, da se moramo navduševati za to ali ono državno obliko, ali pa celo za neko gotovo vlado in še manj za vse odredbe dotične vlade. Kakor ima Francoz brez razlike na-ziranja in strank globoko vcepljeno zavest francoskega državljanstva, tako mora biti tudi pri nas. Tudi najskrajnejši demokrat, ki bi rad odpravil vse državne meje in organiziral človeškd družbo po svobodnih občinah, mora priznati, da je to zaenkrat še program bodočnosti. Zaenkrat bo človeška družba še organizirana po državah in to državno misel je treba vcepiti in poglobiti v duče ljudstva.
2.	Osvoboditev naših zasužnjenih bratov. Kakorkoli izpade določitev meja, bo še znaten del našega naroda ostal pod tujim go-spodstvom. Preje smt bili sužnji vsi ali skoraj vsi, sedaj bomo imeli za lepo življenje sposobno državo, toda znali smo v naprej, da se vsi ideali ne bodo dali naenkrat uresničiti. Pod laško tiranijo bo ostal lep kos naše domovine in našega naroda. Pod Grčijo ostane lepa pelagonska ravnina s 300,000 prebivalci naše narodnosti, poleg tega bomo imeli manjše drobce med Nemci in Madžari. Jugoslovanska mladina, ki se je s tako požrtvovalnostjo borila za osvobo-jenje naroda, se tudi ne more mirno odreči tem pokrajinam in priznati ropa, ki se je izvršil po načelih srednjeveškega državnega egoizma.
3.	Boj za socialno svobodo našega ljudstva. Ne zapišem besede "demokracija", kajti to besedo /c rabi dandanes vsakdo in je postala kot figovo pero, s katerim se pokriva osebna sramota. "Demokrat" je dandanes Hindenburg in Viljem Hohenzollern, Karolyi, Czernin in nadvojvoda Jožef. Pri-hodnjost ima socializem in vsaka država, ki bo hotela biti trdna, bo morala biti zasnovana na socialnih načelih. V novi državi SHS. mora novi red tudi popraviti stare socialne krivice, ki so se godile našemu narodu. V tem oziru smo bilf dosedaj mirni in tihi. ker smo s. zavedali s celim ljudstvom, da j v trenutku naše najvažnejše vpr* šanje ureditev mej. Kakor hitrt pa pade ta odločitev, bo vstalo tu di naže ljudstvo, speča vojska kra lja Matjaža in zahtevala ne sami narodnih, nego tudi socialnih pra* vie. Ako dobro rešimo socijalno vprašanje, bomo tudi najbolje poglobil? državno misel in -ust varil i predpogoje, da pri priliki rešimo zasužnjene brate.
Te tri točke bodo velike smernice političnih bojev in razvojev
prihodnjosti. Nas dom moramo zgladiti gori do pročelja. Naša mladina se ne more obesiti bojnega ščita, ki je tako čist in slaven, na steno- ter si poiskati udobnih službic aH celo udati lenuharske-rau življenju. Poseči mora v življenje, pričeti z novo agitacijo od duše do d.iše za našo državo, naše zasužnjene brate in naš kmečki in delavski proletariat.
4'Straža" 23. maja.
Neka) praznih izgovorov.
(Rev. J. Plaznik.)
(Konec.) Kako bi se vsi ti spovedali vsak teden, posebno še, če je cerkev oddaljena? Edini čas, katerega imajo, je nedelja. V nedeljo se morda ne spoveduje, morda jih že vse polno čaka pri spovedniei. Ali bi mogli čakati. Med onimi, ki so pred njimi, so še nekateri, kateri se še spovedati ne znajo, ne poznajo grehov, tako traja pol ure, predno eden -opravi spoved. Ali bi mogli duhovniki vedno spove-dovati, da ne bi zanemarjali svojih dolžnosti! Zato je treba, da se vpelje stara navada: Čim pogostejše sveto obhajilo, tem redkejša spoved. Pojdi pogumno in brez strahu k svetemu obhajilu, kadar si gotov, da nisi storil smrtnega greha in si tešč. Zato sklenimo ta odgovor z učenim Trassinettijem: "Ni treba iti k spovedi vsak teden, če hočeš iti k sv. obhajilu vsak dan. Navada sicer je hvalevredna, četudi ni potrebna."
Zakaj bi pa vsakdanja spoved ne bila tako koristna, kakor vsak danje obhajilo?
Med tema dvema sploh ni primere. Kristus je ustanovil zakrament svete Evharistije v hrano onim dušam, ki hočejo živeti v njegovi milosti, v obrambo vsakdanjih napak. Iti k svetemu obhajilu ni le potrebno, ampak zapovedano, ker tako zapoveduje cerkev, ker tako pravi Zveličar: "Ako ne boste jedli mesa Sinu božjega, ne boste imeli življenja v sebi." Nekateri ljudje nemarajo storiti več, kakor je zapovedano. Vsak za sebe. Če kdo noče prijateljstva z Jezusom, ga ne more nihče siliti.
Zakrament svete pokore je bil ustanovljen, ne v hrano našim dušam, ampak, da zdravi smrtne rane, katere jim je zadal greh. Zato pravi sveti Tomaž, da "ni potreben vsem dušam, ampak samo o-nim, katere je ranil smrtni greh, kakor je telesno zdravilo potrebno onim, ki so nevarno bolni." Drugim je ta zakrament koristen, kakor pravi tridentinski cerkveni zbor, "ker je koristno obtožiti se malih grehov pri spovedi." Vsaka spoved je podobna novi kopelji v predragoceni krvi Jezusa Kristusa. Vendar bi bila dnevna spoved skoro škodljiva. Vzrokov je več. Prvič: nekateri ljudje bi potem zanemarjali svoje družinske dolžnosti; drugič: spovednik bi se bavil samo s pobožnimi dušami, ne imel bi pa časa za velike grešnike; tretjič: ker bi take spovedi prinesle nemir. Spoved mora bjti kratka, brez vsakega nepotrebnega govorjenja in ne prepogosta, če ne, škoduje spovedniku in spove-dancu.
Tudi tedenska spoved ima lahko take posledice. Zato je najboljše, da gredo oni, kateri gredo k svetemu obhajilu pogostokrat ali vsak dan, vsak drugi ali tretji teden k spovedi. Pojdi pa k svetemu obhajilu vselej, kadar si pri sveti maši, če si še tešč in nimaš smrtnega greha, neglede nato, ke daj si bil pri spovedi. Hudobni duh vedno išče, kedaj bo dobil vhod v našo dušo. Zato je treba, da jo čuva Vsegamogočni.
Ko je Jezus množico nasitil na čudovit način, mu je vse sledilo. Ko pa je začel govoriti o čudovitem kruhu, so ga vsi zapustili. O tem kruhu ljudstvo tudi sedaj ne mara dosti vedeti. Prejmejo ga enkrat na leto iz navade in še tedaj tako mlačno, da ne morejo občutiti sadu tega kruha. To je njihova stara navada; drugi se pa zgovarjajo, rekoč:
Kako bi ga večkrat prejel, ko delam male grehe vsak dan.
Malega greha se moramo tudi varovati. Tudi mali greh žali Boga; duša se mora očistiti malih grehov v vicah, predno more iti v nebesa. Mali greh neizmerno raz-žali Boga. Sveta Terezija je rekla: da bi rajše hodila po ognju celo svoje življenje, kakor, tla bi se en krat videla mali greh.
Mali greh nas sicer ne odvrne
od Boga, vendar nas napravi manj drage Bogu. Četudi delaš male grehe vsak dan, zato se pa še ni treba bati tega kruha, zavoljo katerega so Judje zapustili Jezusa. Zmota obstoji v tem, da nekateri mislijo, da je sveto obhajilo samo za tiste, kateri celo malih grehov ne delajo. Namen pogostega svetega obhajila je to, da se nam odpuste mali grehi. Sveta Cerkev uči po tridentinskem cerkvenem zbora, da Jezus želi, da verniki prejemajo sveto obhajilo v obrambo malih napak. ,
Zavoljo tega uče sveti očetje, kateri so gotovo duhovni vodje, da naj ravno zavoljo tega pogosto pristopamo k svetemu obhajilu, ker pogosto grešimo. "Ker vsak dan grešiš," pravi sveti Avguštin, "pojdi vsak dan k svetemu obhajilu." "Vzemi svojo nedolžnost n oltarju; kar Se grehov tiče, je dovolj, da niso smrtni."
Ze pred njim je pisal sveti Ambrož; "Ta vsakdanji kruh se jemlje kot zdravilo zoper vsakdanje slabosti." Kaj je vsakdanja slabost, kakor mali greh." K temu še dostavlja: "Ranjenec išče zdravila. Mi smo ranjeni, ker smo grešniki; zdravilo je v nebeškem in častitem zakramentu." Sveti uče-nik pravi sam: "Jaz, ki vedno grešim, moram vedno imeti zdravilo."
Sveti Izidor uči: "Če nima kdo takih grehov, da bi bili vredni izključitve, to je smrtnih grehov, tak človek bi se ne smel zdrževati vsakdanjega zdravila, telesa Gospodovega." Sveti Hilarij izraža isto mnenje: "Bati se je treba, da, kdor poredkoma prejema sveto obhajilo, bo pogubljen, ker je Je zus Kristus rekel: "Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega, ne boste imeli življenja v sebi"."
Iz tega vidimo, da to ni noben izgovor, češ, vsak dan delam male grehe. Človek bi se moral bati postajati vsak dan slabši zavoljo malih grehov. Bati se je treba, da človek ne oslabi vsak dan in tako resno ne oslabi. Kdor pa dela dela male grelie vsak dan, bo polagoma zabredel v velike. Sveta Evharistija ima moč zmanjševati male grehe in nas varovati velike rane smrtnega greha.
Naj nikdo, torej, ne napravi prostovoljnega malega greha, da tako ne rani ljubečega srca Jezusovega.
Veliko ljudi se iz gotovega vzroka sramuje iti k svetemu obhajilu, rekoč: "Ker delam vsak dan male grehe, kaj bodo pa ljudje rekli? Ali ne bom dajal pohujšanja?"
Tako pohujšanje bi bilo le malo. Ravno to bi moralo človeka na-peljavati, da bi se varoval tudi malih grehov. V tem sploh ni ni-kakega pohujšanja, če človek stori kak mali greh in pobožno sprejme sveto obhajilo. Nobenega pohujšanja ni, če pride zdravnik k bolniku vsak dan, če bolnik rabi zdravilo vsaki dan. Tako tudi ne more biti pohujšljivo, če greš k dušnemu zdravniku vsak dan in sprejme« vsak dan duševno zdravilo zoper vsakdanje slabosti, to je, male grehe.
Nekatere ljudi res ni mogoče razumeti, vedno pravijo: "Poglej tega človeka, kolikokrat gre k obhajilu, pa zmiraj o komu kaj govori, se ne zna premagovati, itd. •Poslušajmo, kaj pravi učeni Tras-sinetti: "Ali je res, da nepopolne duše dajejo pohujšanje, ker gredo večkrat k svetemu obhajilu? Zdi se mi, da pohujšanje prihaja od tebe, ki učiš, da je za pogosto in dnevna sveto obhajilo treba velike svetosti. Po tvojem nauku delajo napačno in zlorabljajo najsvetejši zakrament oni, ki nimajo one popolnosti, katere ti zahtevaš. Uči rajši s svetimi očeti in tridentin-skim cerkvenim zborom, da je sveto obhajilo prepovedano samo o-nim, kateri imajo smrtne grehe na svoji vesti, ne pa male grejie, ka-
tere sveto obhajilo eeio izbriše. Na tak način bo pohujšanje izginilo.
O kakem pohujšanju govoriš?, Ne poznam drugega pohujšanja, kakor tako dejanje, katero kdo stori prostovoljno in s tem provz-roči, da njegov bližnji greši. Ali je mogoče, da bi kdo dajal bližnjemu priliko grešiti, če gre k svetemu obhajilu v svoji nepopolno-
sti?"	"
Slišali smo torej odgovore. Boj-mo se rajše, da ne bomo dajali slabega zgleda s tem, da ne prejemamo najsvetejšega zakramenta. Ta zakrament pomeni zdravje za dušo in telo ter varuje človeka pred duševnimi nesrečami. V njem se ozdravijo zla, zatro strasti, skušnjave zmanjšujejo. V njem dobimo milosti, vera se nam utrdi, u-panje pomnoži in ljubezen vz-plamti.
Zato mi ne bomo šli stran od Jezusa, ker ne smejo biti za nas pretrde njegove besede. Okrepčani bomo ostali z njim v trpljenju in v smrti.	*
ZAHVALA.
Plače ameriških vojakov niso najboljše.
Washington, D. C. — Splošna sodba, da je ameriški vojalk najboljše plačan, je krivična. Iz poročila generalnega štaba posnemamo, da zaslužijo vojaki v Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji več, kakor pri nas in sicer za vsak činovni razred. Tako dobiva n. pr. tkorporal (desetnik) v avstralski armadi $7190 na mesec, v Združenih državah pa samo $36.—
Velika je pa razlika med francoskim, japonskim, italijanskim in ameriškim prostakom v zadevi plače. Ameriški prostak ima $30 mesečno, francoski pa samo $1.50, japonski 78c, italijanski pa 58c.
POSKUSITE
naše solatno olje, drugače ne bo-dete nikdar vedeli, kako dobro da je. Prodajamo ga na galonco v vsaki množini.
IVAN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 3073.
Srčna zahvala č. g. Rev. J. Plazniku, za krasen in plemeniti poduk in srčnost o prejemanju sv. zakramentov (sv. spovedi in so obhajila) v njegovem lepem članku :' Nekaj praznih izgovorov,'' z dne 23. julija v "Glasilu" naše slavne Jednote.
Koliko tolažbe nam daje ta krasen verski članek osobito nam, ko moramo biti v bolnišnicah. Prisiljeni smo vedno na postelj in ne moremo hoditi v cerkev. V "Glasilu" smo že čitali toliko lepih in izpodbudnih razprav izpod peresa Rev. J. Plaznika. Torgj iskrena Vam hvala častiti nam gospod Plaznik. Le krasite še tako naprej naš list "Glasilo" s svojimi krasnimi vrsticami. Hvaležni Vam či-tatelj in član K. S. K. J.
Frank Gaspari, Pisano na postelji v Lakeside bolnišnici, pri Cleveland, O., dne 29. julija 1919.
STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOlVr CHICAGO, ILL.
Staro čez 10 let. Prvo, najstarejše in največje slovensko društvo te vrste v Chicagu. Posluje v navadnih prostorih na 1854 W. 22nd Place, vogal So. Lincoln St., vsak torek zvečer. Izdaja nove serije vsak prvi torek meseca oktobra, januarja, aprila in julija.
Posojuje denar po 6 procentov od sto 11a hiše, ali zastavljene delnice.
Vrednost ,ali imetje društva
dne 30. junija 1919: Posojenega na hiše in zajamč. delnice.............$106,450.00
Odlašanja imajo slabe posledice.
Želodčne bolezni in neprilike ne smemo smatrati za malenkostne. Dosti nevarnih slučajev s tragičnimi konci bi se lahko izognili, če bi bolniki ne odlašali z uživanjem pravega zdravila. Ime tega zdravila je obče znano. O tem zdravilu se hvaležno izraža na tisoče žensk in mož, ki so zopet za-dobili zdravje samo s tem zanesljivim preparatom. Tukaj navajamo zadnje ,ali najnovejše iz med teh priznalnih pisem: "New York, 20. julija 1919. Zelo sem zadovoljna s Trinerjevim ameriškim grenkim zdravilnim vinom. Jaz ne bom rabila nobenega drugega zdravila več. Tudi vse 0-sebet katerim sem to vino priporočila zatrjujejo, da je Trinerje-vo ameriško grenko zdravilno vino najboljše zdravilo. S poštova-njem Marija Mulač." — V resnici ne morete dobiti boljšega sredstva za slab okus (slast) glavobol, zabasanost, nervoznost, splošno
slabost itd. Vsled tega zahtevajte v lekarni samo Trinerjevi eliksir, in nič drugega, ki daje hitro in
zanesljivo odpomoč pri revmatiz-mu, nevralgiji, izpahkih, oteklinah, itd. — Joseph Triner Company, 1333—43 So. Ashland Ave.
Chicago, 111. (Adv.)
THE FIRST NATIONAL BANK
(PRVA NARODNA BANKA.) CHISHOLM, MINN.
je velika, zanesljiva in močna banka. Naš kapital je $100,000. 00; naše premoženje miljon in
pol dolarjev. Vsaka vloga, še tako velika je varna pri nas, nobena premajhna; da bi je z veseljem ne sprejeli. Vaš rojak, Jacob Os-bolt, vam bo šel v vseh bančnih opravkih na roko; pridite do njega. MI POŠILJAMO DENAR V VSE SLOVANSKE KRAJE. Banka je odprta dnevno od 9. do 3. v soboto zvečer od 1. do 8. ure.
Neplačane delnice . Liberty bondi . . . Varčevalne znamke Društvena oprava . Zavarovalnina . i . Ročna blagajna . .
2,248.33 700.00 84.20 255.00 16.28 2,424.43

Ali ste že naročili?
Ali ste že naročili nedavno izdane poezije prvega ameriškega slovenskega pesnika Ivan Zor-man-a? Vsak zavedni rojak, vsaka slovenska hiša bi morala imeti doma ta novi književni biser. Knjiga velja samo $1.25 s poštnino vred in se naroča pri: Ivan Zorman-u, -6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Skupaj . ........$112,178.24
Uradniki: John Zefran, predsednik. Anton Gregorich, podpredsednik. Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. PI. — Telefon: Canal 7130. John Ter-selich, blagajnik.
Nadzorniki: Anton Gregorich, Anton Kremc-sec, Martin Senica, Frank Grill, Maks Omerzel, A. Batisteg in Anton Banich.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Tem potom naznanjam slovenski javnosti v Ameriki, da sem odprl v New Yorku svojo agencijsko pisarno za
PAROBRODNE LISTKE (ŠIFKARTE) IN ZA DRUGE, V TA DELOKROG SPADAJOČE POSLE.
Ob tej priliki se vsem rojakom, brez razlike, kar naj topleje priporočam. Vsi posli bodo pod mojim osebnim vodstvom in zato vsakomur zagotavljam najboljšo postrežbo.
Ako nameravate potovati v stari kraj, ali, ako imate kake druge opravke s starim krajem, ali, ako rabite kako pojasnilo v tej ali oni zadevi, obrnite se name in jaz bom skušal po svojih najboljših močeh ustreči Vam.
Moje geslo je: TOČNA IN POSTEN A POSTREŽBA ZA VSAKOGAR.
Priporočujoč se še enkrat ostajam udani
LEO. ZAKRAJŠEK
70 — 9th Avenue,	New York, N. Y.
Novo podjetje.
Slovencem v Milwaukee, Wis., občeznani rojak Leo Zakrajšek se je preselil nedavno v New York, N. Y., kjer je otvoril na 70—9th Ave. svojo agencijsko pisarno za parobrodne listke in za druge, v ta delokrog spadajoče posle. Cenjene čitatelje opozarjamo na njegov današnji oglas in to tvrdko vsem najtopleje priporočamo.
Žrtve nemških barbarov.
Washington, D. C. — Vojni department poroča, da je umrlo v minuli vojni na Francoskem 756 ameriških vojakov vsled sovražnikovega napada s strupenim plinom.
Dalje je došlo v ta urad uradno poročilo, generala Pershinga, da se je letos, dne 31. julija nahajalo onstran morja še 98,497 ameriških vojakov. Predno dospejo vsi ti domov, bode preteklo še nekaj mesecev.
Belgija odobrila mirovno pogodbo z Nemčijo.
Bruselj, 8. avgusta. — Danes je poslanska zbornica soglasno odobrila mirovno pogodbo z Nemčijo. Zaeno je bil tudi sprejet dodatek k tej pogodbi glede vojaške konvencije, kakoršnega so priporočile Francija, Združene države in Anglija. ■
KAJ VAM JE POTREBNO. BERITE V LASTNO KORIST.
Pošiljanje denarja.	*	.	_ ,	.
Po John Nemeth State Bank, katera ima zvezo z banko t Zagrebu, morete poslati denar v staro domovino. Potreba in reve.cina je velika. Zahtevajte cenik. Za denar se Vam garantira.
Krone so sedaj zelo po ceni. Kupite krone na bančne nakazn.ee v John Nemeth State Bank. Zahtevajte, da se Vam vse glede teh nakaznic natančno razlozu Vložite dolarje v banki na knjižico.
Pošljite denar na John Nemeth State Bank, ker dolar ima samo tedaj vrednost, ako Vam nosi tudi gotove odstotke. Denar dobite nazaj kadar hočete.
ZANIMIVA NOVICA. Vsaki, kateri je poslal denar domov, na j^ tako j pošlje svoj naslov in številko nakaznice. John Nemeth State Bank je dobila iz kraja bančne knjige in poštna potrdila, ter jih hoče razposlati po pošti.	•
Ako hočete potovati domov, ne zapustite delo, ampak pišite na spodnji naslov,
da se Vam stvar razlozi.
JOHN NEMETH
1957 SECOND AVE.,
STATE BANK.
NEW YORK, N. Y.

—-—--- ".....~.	.......... M
......... .—--"I
ANTON NEMANICH &
IOO2K2 N. CHICAGO ST.	JOLIET, ILLINOIS.
Slovenci In Hrvati «rom	razU*nimi trgovskimi Po-
To je ena najstarejših firm za pošiljanje denarja v staro domovino m katera po
djetji že 30 let v Joliet, 111.	f	, M ircmhil
Mi Vam damo svojo osebno garancijo za Vaš denar, da se ne bo izgubil.
Zdaj/ ali do nove cene Vam pošljemo v Vašo domovino.
Izrežite ta kupon in ffa poiljlt« nam.
100 Kron za............$ 4.00
1000 Kron za............$39.00
5000 Kron za............$190.00
10,000 Kron za............$370.00
Za večje svote pišite za posebni cenik.
Slovani! Ne dajte se nagovarjati od ne poznanih oseb ali firm. ter jim zaupati svoj teiko prisluženi denar ter se pozneje kesatl; ampak obrnite se na svoje ljudi ki vam brez dvoma jamčijo za svojo golventnost in ki so poznani med Slovenci ftirom Amerike 1
Anton Nemanich & Son, Joliet. 111.
Poiljite mi brezplačno Vaše cene denarja vsak teden.
Moje ime je:
Naslov:
Mesto:
.Država:


- ■ •,:i, i. ,■■>......
11 orooM 01 > o t It < <	.....
13. AVGUSTA 1919.
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1961 West 22nd Place, Chieago, IU. Telefon: Canal 2487.
Naroča iaai
Za člane, na leto................$0.96
Za nečlane .....................$1.50
Za inozemstvo ..................$2.00
OFFICIAL ORGAN of the
BRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
ltftl Weet 22nd Place, Chicago, IU. Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Memburo, pur year..........$0.96
For Nonmembera ...............$1.50
For Foreign Countries...........$2.00
fel
Listnica uredništva.
Zvesti Slovenec, Joliet, 111.
V svojem pismu se tako junaško šopirite in udrihate po "Glasilu pa nimate niti toliko poguma, da bi se s polnim imenom podpisali. Uboga Slovenija, če bi imela sa mo take junake!--
Če vam ni bila zadnja, iz staro-krajskih listov ."Slovenca", Domoljuba", in "Jugoslavije" posneta vest o prehrani na Koroškem po volji, naredite protest in ga pošljite listom v Ljubljano Vprašajte jugoslovansko vlado glede nerazdeljitve živeža tudi po drugih krajih in protestirajte glede draginje. "Glasilo K. S. K Jednote" nima pri tem ničesar določati, ker izhaja v Ameriki.
Pravite, da je sedanja jugoslo vanska vlada 9-kTat slabša, kakor je bil poprejšnji avstrijski cesar F. J. — Če je ibilo pod bivšo, gnilo avstr. vlado res? tako dofbro, čemu ste ji pa pokazali hrbet in šli v Ameriko? Ali ste čitali v zadnjem "Glasilu" poročilo o velikanski manifestaciji v Ljubljani 27. okt. 1918? Slovenci so imeli F. J. tako radi ,da bi ga bili te daj obesili, če bi jim prišel v ro ke. — Naslednik F. J. živi sedaj v Švici z nakopičenimi milijoni Pišite mu. Morda potrebuje ko ga, ki mu bi lizal pete in snaži črcjjije? Kolika sreča in čast bi bila to za vas!--
Vaš dopis smo poslali nekemu listu v Ljubljano, da bodo rojaki v stari domovini znali, kake čud ne domoljube? in zveste? Sloven ce imamo še vedno tukaj v Ame riki!
v*	*	*
"G. N." je pisal pred nekaj dnevi sledeče: "Ker nismo dose-daj niti od predsedstva niti od duhovnega vodstva dobi1 i nobenih potrdil glede naše brzojavke, za-moremo z mirno?! vestjo konšla-tirati, da sta K. in Š. res izključena?! iz K. S. K. J."
Baj gaš, ta je pa lepa! Kaj si ti sanjavi uredniki vse predstavljajo? Kje pa imate zapisano, ali kako morete pričakovati, bo Vam glavni urad K. S. K. J. pošiljal take neresnične brzojavk*1? Kdaj je pa postal "G. N." glasilo K. S. Jednote? — Čemu trosite neresnične vesti v javnost? Le preči-tajte še enkrat ves zapisnik minulega zborovanja gl. odbornikov, pa baste uvideli resnico. Ako nam dokažete, da je bil na minulem zborovanju gl. odbornikov kak član res izključen iz K. S. K. Jednote, bomo dali brezplačno celo stran oglasa za Vaš list, eno stran za šifkarte, eno pa za kron-ce. Lepa ponudba kaj ne? Upamo, da boste ono lažnjivo vest preklicali, če imate le še kaj značaja in gentlemanskega poštenja! Kaj bi Vi rekli, če bi prinesel danes kak list neresnično in lažnjivo vest: da je "G. N." odvzet permit, ali da je neka privatna banka na robu propada? — S častikrajo ne boste nikdar prišli daleč!
e e •
Dne 26. junija t. 1., ali pred 7 tedni je "G. N." priobčil na prvi strani senzačno vest, da je bil nek ameriški Slovenec v Parizu? imenovan v neko narodno zastopstvo. Istočasno mu je urednik "G. N." tudi posvetil fulminanten članek v pozdrav in slovo. Čakamo in čakamo trenotka, ko bo ta list prinesel že belgrajsko poročilo, ali govor tega narodnega zastopnika.
kojega prihoda pričakuje ljudstvo j v domovini tako nestrpno. Menda ni ta zastopnik nevidno, kot kafra odpotoval v domovino? Pa ste či-tatelj zopet potegnili! — Ta zastopnik živi še sedaj v Chicagu, in bo odpotoval šele tedaj, ko se jo njemu zljubilo. Ubogi narod doma pa nestrpno pričakuje iz Amerike rešenika! Morda bo šel v domovino šele 1. 1925, ko bo po zatrdilu "G. N." zopet izbruhnila v Evropi vojna. Pa ne bo nič, ker se ta velmož preveč »boji vojne, idor se hitro odzove klicu domovine, se dvakrat odzove.
e e e
V	št. 173 "G. N." smo čitali na 3. strani neko ganljivo pismo iz Trbovelj, V tem pismu prosi nekdo, tu v Ameriki živečo svojo mater sledeče: "Prosim Vas tudi, če bi mi mogli kaj pomagati, ker bi si rad kakšno obleko napravil, pa nimam denarja; delati pa tudi ne morem, ker sem vedno bolan, odkar sem bil v vojni."
V	ravno isti številki na II. strani pa priporoča urednik "G. N. sledeče: "Svojcem in prijateljem
stari domovini pošljite neke vrste razglednice. Stanejo 5c komad.''
Ali naj zdaj ta mati pošlje 500 razglednic za $15.00, da si bo njen sin v domovini sešil papirnate hla če in obleko ? Ubogo ljudstvo, če se boš moralo z razglednicami preživljati in oblačiti, ker ti gotovi napredni uredniki niti skorjice kruha, ali kake obleke ne privoščijo, ampak samo legalno (lagal-no?) svobodo. Saj še vedno udrihajo po "kištarjih".
URADNO NAZNANILO.
O POTNIH USTIH ZA ODPOTOVANJE V STARO DOMOVINO.
Zadnje Čase sem prejel več vprašanj, kako se imajo društveni uradniki (ice) ravnati pri izdaji potnih listov v staro domovino odpo-tujočim članom in članicam. V odgovor in v pojasnilo navajam
sledeče:	.
Ako želi član ali članica Odpotovati v staro domovino, naj se
zglasi pri tajniku (ici) svojega društva in prosi za potni list. Plačati mora vnaprej vse asesmente in prispevke sa dobo časa, ko želi imeti potni list izdan in veljaven.
Društveni (a) tajnik (ica) izpolni potni list, ki se navadno rabi in pošlje istega na glavni urad v potrdilo. Ko je potni list v glavnem uradu potrjen, se zopet vrne na društvo.
Tajniki (ice) morajo na potnih listih natančno označiti datum, do kedaj je potni list veljaven, kakor tudi vse vnaprej plačane
asesmente in prispevke,
Potni listi v staro domovino odpotujočim članom in članicam se ne morejo izdati za več nego sa dve (2) leti. Po preteku dveh let prestane biti dotičiiik član društva in Jednote, če se med tem časom ne povrne zopet nazaj v Združene države ameriške.
Za člane in članice, ki imajo kako neozdravljivo bolezen, in hočejo potovati v staro domovino, velja tole pravilo:
Član, ki ima kako neozdravljivo bolezen, za kar mora predložiti od dveh zdravnikov potrjeno spričevalo svojemu društvu, ter želi potovati v staro domovino, da si podaljša življenje in izboljša zdravje, ostane član K. S. K. Jednote do smrti. Plačati mora vsako leto naprej vse društvene upravne in Jednotine asesmente. Potni list naj se takemu članu vsako leto obnovi. Tak član je opravičen samo do posmrtnine."
Priporočam, da se predstoječe vpošteva tako od društev, kakor tudi od članov, ki nameravajo odpotovati v staro domovino. V vsakem slučaju je treba ravnati v smislu Jednotinih pravil člen XXI., točka 141, stran 59 in dostavki k pravilom točka 141-A, stran 5-6. Društveni tajniki (ice) se prosijo, da si to navodilo iz "Glasila" izrežejo in shranijo za potrebno informacijo.
Za glavni urad K. S. K. Jednote,
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, III., 7. avgusta 1919.
FOREIGN LANGUAGE GO VERNMENTAL INFORMATION SERVICE JUGOSLAV BUREAU 6 W. 48 ST. NEW YORK, N. Y.
ŠOLE ZA AN ALFABETE.
Zanimanje, ki vlada za šole za analfabete, in rastoče število o-nih, ki jih obiskujejo, je razveseljiv znak ambicije za izobrazbo in amerikanizacijo med tujci po Združenih državah. V tem pogledu, kakor v mnogokaterih drugih, so tujci pijonirji.
Glasom poročila, ki ga je prejel Raymond F. Christ, ravnatelj za državljanstvo v naturalizacija skem uradu, Department of Labor, so glede števila obiska Ita lijani na prvem mestu (1499), Poljaki na drugem z 1294 in Portugalci na tretjem s 684, dočim prihajajo Amerikanci še le na četrto mesto s 639 dijaki. Za njimi so Francozi s 637 dijaki.
"Zanimivo je — pravi Mr Christ — da pred ustanovitvijo šol za tuje analfabete, ni bilo ni-kakih šol, v katerih bi se mogel rojeni Amerikanec v poznejših letih življenja učiti pisati in či-tati, ako je bil zamudil to priliko v svoji prvi mladosti. A videl je zanimanje tujcev za šolo za a nalfabete in to je vzbudilo in navdušilo tudi njega. Te šole dokazujejo tudi, da ni nikdo prestar, da bi se ne naučil anglešči ne. Ni meje v starosti, saj imamo dijake do šestdesetega leta sta rosti in čez. In ti napredujejo tudi."
Poročila "Department of Labor" izkazujejo, da je bilo koncem junija 2237 občin, ki so nu dile šolsko priliko za analf&bete Teh šol je bilo skupaj 12.000 Vlada je sodelovala potom brez plačnega zalaganja učnih knjig in izdajanja spričeval.
Povprečno traja šolska doba le štiri tedne s tremi kurzi na teden, vsak po dve uri. So dnevne in večerne šole. Skoraj vsaka narodnost sveta je zastopana v teh šolah in med vsemi vlada navdušenje, tako da redkokedaj kdo izstopa, potem ko se je vpisal v šolo.
Od 15.874 vpisanih dijakov 11. 854 so bili moški. Kar se tiče starosti, je bilo 6,059 dijakov v starosti od 18 do 31 let, 3698 od 31. do 50 let, 352 od 51 do 60 let in je bilo celo 85 moških in 46 ženskih, starih čez 60 let.
Število dijakov slovanskih narodnosti je bilo navedeno v sledečih nekoliko nejasnih skupinah :
Avstrijski Poljaki 41, Čehi 15, Bulgari 10, Bukovinci 1, Hrvati 20, Čeho-Slovaki 61, Poljaki 1294, Moravci 1, Rusi 292, Ruski Poljaki 28; Rutenci 1, Srbi 22, Slovani (Slovenci) (?) 167, Slovaki 4, Ukrajinci 13.
ONIM, KI NISO ČLANI K. S. K. JEDNOTE V PREMISLEK.
Povej mi natančno, koliko časa boš živel, in povem ti natančno za koliko svoto se zavaruj.
Ako je tvoj prijatelj član K. S. K. Jednote, to ne pomaga tvoji družini.
Ako umrješ danes, — v kakšnem stanju bodeš zapustil svoje drage?
Gotov si samo današnjega dne, včeraj je minulo; ne veš, boš li živel jutri ali ne?
Ko zadnjikrat podaš roko svoji ženi, glej da ji izročiš certifikat K. S. K. Jednote za $1000.00.
Pomni, da vse kar je človek vreden je ono, kar zapusti ob času svoje smrti.
Materina ljubezen je že mnogokrat primorala ubogo vdovo, da je žrtvovala dušo in telo za svoje otroke. Očetova ljubezen, bi morala preprečiti tako žrtvovanje.
Nikdar ne moreš pravilno končati, če pravilno ne začneš.
Bo li tvoja vdova oblečena, kakor je bila oblečena tvoja žena?
Trden si kakor hrast in misliš, da imaš še dosti časa postati član K. S. K, Jednote, ker meniš, da ne boš kmalu umrl. Toda pomisli, koliko tvojih prijateljev in sosedov, ki so bili tudi trdni kakor ti in so mislili kakor ti — si že ti spremil k zadnjemu počitku! Ali misliš, da si ti posebna izjema ? Danes meni, jutri tebi! —
Dragi ro.iak! Prcčitaj to in pomisli. Odloči se takoj in pristopi v društvo in K. S. K. Jednoto. S tem bo pomagano tebi in tvojim dragim.
Josip Zalar, gl. tajnik.
- o -ione R 24 $1000.00. Sprejeti 10. julija 1919. -na Ratkovič, rojena 1895, K.
Društvo šteje 143 ^anov(ic)-	City, Kans. Cert. št.
K društvu sv. Veronike st. i1 o gloo0j00. Sprejeta 13. julija 8905, Agnes Jakovac, rojena 1890, R. 28, $1UW.W. api^f« ^
1919. - DruStvo šteje 89 članov(ic)	' g906f Fran.
K društvu sv. Ane št 120 v	20 julija 1919. >
čiška Gershman. rojena 1885, K. M,	» j
Društvo šteje 160 članov(ic).	Ir0nW00di Mich. Cert. št. 8007,
Mar£ %££XS£. K K^SO Sprejeta 23. juHja m,
"^Kdr^StlsO v Cleveland, O. Cert.8908; Jos* Planfnšek rojena 1903. R. 16, $1000.00. Sprejet. 20. juhja 1919. -
157 v Indianapolis, Ind. Cert St. 8909,
gtefa^a Cel! rojena 1902, B. 17, $500.00. Spleta 6. juhja 1919.
Društvo šteje 42 članov (ie).	Rql0
K društvu sv. Alojzija št. 161 v Gilbert, Mm Cert st. 891U,
FrančiškuVerbieh, rojena 1898, R. 21, $1000.00. Sprejeta 25. julija
1919. — Društvo šteje 16 članov(ic).	,
K društvu sv. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland O. Cert st. 8911, Mary Maloverh, rojena 1887, R. 33, $500.00. Sprejeta 7. julija
1919. — Društo šteje 194 članov(ic).
K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh Pa Cert. st. 8912, Johana Bartalic, rojena 1879, R. 40, $1000.00. Sprejeta 13. julija 1919. Društvo šteje 84 članov(ic).
Suspendovani člani zopet sprejeti.
K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, O. Cert. št. 4268, Louis Tekaučič, R. 24, $1000.00. Zopet sprejet 5. julija 1919. — Društvo
šteje 482 članov (ic).
K drušfvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. st. 656.,,
Alois Galle, R. 24, $1000.00 Zopet sprejet 15. julija 1919. Društvo stejo
315 članov(ic). \	_	,f.
Kdruštvu sv. Petra št. 30 v Cleveland, Mich. Cert. st. 4146, Mihael Miheiich, R. 23, $1000.00. Zopet sprejet 13. julija 1919. — Društvo šteje 219 članov(ic).	^ x _ ft_„
K društvu Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. st. Michael Spišič, R. 24, $1000.00. Cert. št. 13475, Michael Kurinsky, R. 26, $1000.00. Cert. št. 5620, Stefan Andreško, R. 44, $1000.00. Zopet sprjeti 6. julija 1919. — Društvo šteje 153 članov(ic).
K društvu Vitezi sv. Florijana št. 44 v So. Chieago, IU. Cert. st. 19792, Math. Floridan, R. 36, $1000.00. Zopet sprejet 6. julija 1919.
Društvo šteje 219 članov (ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helena, Mont. Cert. st. 18980, Josip Rebek, R. 25, $500.00. Zopet sprejet 13. julija 1919, Društvo šteje 51' članov (ic).
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Iron Mountain, Mich. Cert. št. 18531, Joseph Videt^ich, R. 39, $1000.00. Zopet sprejet 6. julija 1919.
Društvo šteje 53 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. Cert. št. 5881, Joseph Klemene, R. 38, $1000.00. Zopet sprejet 14. julija 1919. — Društvo šteje 161 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. št. 15859, Anton Keržič, R. 24, $1000.00. Zo pet sprejet 20. julija 1919. — Društvo šteje 128 članov (ic).
K društvu sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111. Cert. št. 18510, Jos. Skriha, R- 33, $1000.00. Zopet sprejet 28. julija 1919. — Društvo šteje 112 članov(ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 19901, John Domonowski, R. 38, $1000.00. Zopet sprejet 16. julija 1919. — Društvo šteje 99 članov (ic). •
K društvu sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 21253 Joseph Gevič, R. 27, $500.00. Zopet sprejet 20. julija 1919. — Društvo šteje 72 članov (ic).
Gosposke gospodinje se nauČe marsikaj od služkinj; česar pa nočejo naravnost priznati.
PREMEMBA ČLANOV IN ČLANIC.
Pristopili člani.
K društvu sv. Štefana št. 1 v Chieago, 111. Cert. št. 23062. Steve Zakoyes, rojen 1887, R. 32, $500.00. Sprejet 5. julija 1919. — Društvo šteje 229 članov(ic).
K društvu sv. Janeza Krst. št. 14 v Bute, Mont. Cert. št. 23063, John Mihelič, rojen 1874, R. 45, $1000.00. Sprejet 23. julija 1919. — Društvo šteje 185 članov (ic).
K društvu Marija Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. Cert. št. 23064, Anton Nemanič, rojen 1895, R. 24, $1000.00. Sprejet 17. julija 1919. — Društvo šteje 278 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 55 v Crested Butte, Colo. Cert. št. 23065, John Soya, rojen 1901, R. 18, $1000.00. Sprejet 11. julija 1919. — Društvo šteje 90 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. št. 23066, Johu Lavrič, rojen 1888, R. 31, $500.00. Cert. št. 23067, Frank Gasperlin, rojen 1878, R. 41, $500.00. Sprejeta 5. julija 1919. — Društvo šteje 128 članov(ic).
K društvu sv. Antona Pad. št. 71 v Crabtree, Pa. Cert. št. 2306b, John Gustin, rojen 1888, R. 31, $1000.00. Sprejet 6. julija 1919. — Društvo šteje 20 članov(ic).
K društvu sv. Antona št. 72 v Ely, Minn. Cert. št. 23069, Steve Rukovina, rojen 1889, R. 30, $1000.00. Sprejet 3. julija 1919. — Društvo šteje 86 članov(ic).
K društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert .št. 28070, John Bosanac, rojen 1895, R. 25, $1000.00. Sprejet 10. julija 1919. — Društvo šteje 143 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. Cert. št. 23071, Frank Zupančič, rojen 1896, R. 23, $1000.00. Sprejet 20. julija 1919. — Društvo šteje 47 članov(ic).
K društvu sv. Jeronima št. 153 v Cannonsburg, Pa. Cert. št. 23072, Vincent Kukic, rojen 1903, R. 16, $500.00. Sprejet 17. julija 1919. — Društ vo šteje 69 članov (ic).
K društvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 23073, Louis Poštek, rojen 1884, R. 35, $1000.00. Sprejet 13. julija 1919. — Društvo šteje 84 članov (ic).
Pristopile članice.
K društvu sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 8897, Rosalia Boyanc, rojena 1903, R. 16, $1000.00. Sprejeta 21. julija 1919. — Društvo šteje 93 članov (ic).
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 46 v New York, N. Y. Cert. št. 8898, Frances Pauli, rojena 1886, R. 33, $500.00. Cert. št. 8899, Mary Ulcar, rojena 1879., R. 40, $500.00. Sprejeti 13. julija 1919. - Društvo šteje 42 članov (ic).
K društvu sv. Antona Pad. št. 71 v Crabtree, Pa. Cert. št. 8900, Susanna Guštin, rojena 1887, R. 32, $500.00. Sprejeta 6. julija 1919. — Društvo šteje 20 članov (ic).
K društvu sv. Antona Pad. št. 72 v Ely, Minn. Cert. št. 8901, Jo-hana Glinšek, rojena 1886, R. 33, $500.00. Sprejeta 3. julija 1919. — Društvo šteje 86 članov (ic). /
K društvu Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 8902, Veronika Heskij, rojena 1889, R. 30, $1000.00. Sprejeta 27. julija 1919. — Društvo šteje 154 članov (ie).
K društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 8903, Katarina Bosanac, rojena 1897, R, 22, $1000.00. Cert. št. 8904, Magdale-
Suspendovane članice zopet sprejete.
K društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 3279, Amalija Gale, R, 24, $1000.00. Zopet sprejeta 15. julija 1919. — Društvo šteje 315 članov(ic).
K društvu sv. Petra in Pavla št. 30 v Calumet, Mich. Cert. št. 2867, Marie Miheiich, R. 19, $1000.00. Zopet sprejeta 13. julija 1919. — Društvo šteje 219 članov(ic).
K društvu Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 5111, Frences Spišič, R. 23, $1000.00. Cert. št. 2002, Marija Andreško, R. 43, $500.00.. Zopet sprejeti 6. julija 1919. — Društvo šteje 153 članov (ic).
K društvu sv. Jožefa ?t. 56 v Leadville, Colo. Cert. št. 2749, Cecilia Klemene, R, 37, $1000.00. Zcpet sprejeta 14. julija 1919. — Društvo šteje 161 članov (ic).
K društvu sv. Barbare št. 97 v Mount Olive, 111. Cert. št. 4132, Magdalena Trgovčič, R, 42, $1000.00. Zopet sprejeta 6. julija 1919. Društ vo šteje 20 članov (ic).
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 5969, Mary Domonowski, R. 27, $500.00. Zopet sprejeta 16. julija 1919. Društvo šteje 99 članov(ic).
K društvu sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 8018. Anna Vegi, R. 27, $1000.00. Zopet sprejeta 20. julija 1919. — Društvo šteje 72 članov (ic).
K društvu Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. št. 8870, Amalija Verščaj, R. 31, $500.00. Zopet sprejeta 9. julija 1919. — Društvo šteje 64 članov(ic).
K društvu Marija Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans. Cert. št. 7741, Frances Hiblar, R. 34, $1000.00. Cert. št. 7895, Katheri-ne Hiblar, R, 16, $1000.00. Zopet sprejeti 6. julija 1919. — Društvo šteje 23 članov (ic).
Prestopili člani.
Od društva sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert. št. 20,000, John Merkun, R. 35, $1000.00. Prestopil 13. julija 1919. Prvo društvo šteje 93, drugo 271 članov(ic).
Od društva sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York. N. Y., k društvu sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. št. 22888, Ignac Zaje, R. 26, $500.00. Prestopil 16. julija 1919. — Prvo društvo šteje 42, drugo 128 članov (ic).
Od društva Marije Sedem Šalosti št. 50 v Allegheny, Pa., k društvu sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa. Cert. št. 7757, John Gosar, R. 50, $1000.00. Prestopil 17. julija 1919. — Prvo društvo šteje 278, drugo 16 Članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., k društvu sv. Barbare št. 74 v Springfield, 111. Cert. št. 17315, Louis Verhovc, R. 28, $1000.00. Prestopil 13. julija 1919f — Prvo društvo šteje 161, drugo 52 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., k društvu sv. Štefana št, 1 v Chieago, 111. Cert. št. 13976, Rev. Kazimir Zakrajšek, R. 30, $500.00. Prestopil 5. julija 1919. — Prvo društvo šteje 128, drugo 220 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., k društvu Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. Cert. št. 12498, Jakob Osbold, R. 18, $1000.00. Prestopil 13. julija 1919. — Prvo društvo šteje 194, drugo 127 članov (ic).
Od društva sv. Jurija št. 100 v Sunnyside, Utah, k društvu sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn. Cert. št. 2451, Matija Pogorele, R. 33, $500.00. Prestopil 21. julija 1919. — Prvo društvo šteje 8, drugo 106 članov (ic).
Prestopile članice.
Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., k društvu sv. Ane št. 120 v Forest City, Pa. Cert. št. 3370, Neža Zidar, R. 31, $1000.00.
K« S« K«
T7
Jednota

Uttunuvljena v Jolietn, m. dne 2. aprila 1894. Inkoryx.rirana v Joliet a, driavi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI USAD: JOLIET, ILL, Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. avgusta 1919 skupna izplačana podpora $1,682,539.37.
Od društva sv. Jožefa št, 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 8433, John Petkovšek R 18, $1000.00. Cert, st: 22597, Ignatz Jesenovec, R. 18, $1000 00 Cert. št. 1440, Anton Rabsel, R. 29, $1000.00. Suspendovani ic ' 1910' — Društvo šteje 181 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y. Cert. št. 1300, Frank Kucler, R. 24, $500.00. Suspendovan 20. julija J1919. — Društvo
Šteje 128 članov (ic).	.
Od društva Vitezi sv. Mihaela st. 61 v Youngstowni, Ohio. Cert. st.
I9390 Mihael Valičevič, R. 31, $1000.00 Cert. št. 20639, Melhior Žarko vičR 28 $1000.00. Cert. št. 22540, Sandor Penič, R. 28, $1000.00. Cert. št. 22131 Jurij Spenjak, D. 31, $1000.00. Suspendovani 20. julija
1919 Društvo šteje 100 članov(ie).
Od društva sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa. Cert. št. 21595, Joseph Biščan R 25 $1000.00. Cert. št. 17859, Marko Obeliš, R. 26, $1000.00
GLAVNI TJBADNIKI:	■	......
Začasni gl predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Puehlo, Colo. pprt St 17320 Jacob Skradski, R. 19, $500.00. Suspendovani 27. ju-
L^^f^lJ^	St., Joliet, lil.	i Društvo šteje 103 člane (ice),
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Aibe, 620—10 St., Waukegan, III. PoohlaSdenec: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L Vrhovni idravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago 8t.. Joliet, 111
NADZOBNI ODBOB: w*ip Dnnda, 704 North Baynor Ave., Joliet, Tli. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa* Frank Fran««, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.	5
POBOTNIODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda. Mont Geo. Flainik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa Anton Gregorich, 2112 W. 23rd 8t., Chicago, 111.
PBAVNIODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Buss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo.
lija 1919. — Društvo steje
(»d društva sv. Jurija št. 73 ,v Toluca, 111. Cert. št. 19844, Adolf, Babinski, R. 30,, $1000.00. Suspendovan 16. julija 1919. — Društvo
£teje 40 članovic).
Od društva Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. Cert. st. 20643, John Mraz, R. 32, $1000.00. Suspendovan 20. julija 1919. —
Društvo šteje 174 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija st. 52 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 8552. Rosie Žantar, 1t, 37, $500.00. Suspendovana 21. julija 1919. — Društvo šteje 79 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 1037, Anna Rabsel, K. 31, $500.00. Suspendovana 15. julija 1919. —- Društvo šteje 181 članov (ic).
Od društva Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. št. 5778, Milku Valičevič, R. 2$ $1000.00. Cert. št. 8391, Barbara Penič, R. 23, $1000.00 Cert. št. 8288, Barbara Speknjak. R. 29, $1000.00. Suspendovanc 20. julija 1919. — Društvo steje 100 članov (ic).
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich. Cert. št. 7722, Maria Učevič, R. 19, $1000.00. Cert. št. 5042, Maria Žu-gel, R. 28. $1000.00. Suspendovani 20. julija 1919. — Društvo šteje 24 članov (ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. Cert. št. 7633, Hotujcc Marija, R. 31, $1000.00. Suspendovana 20. julija 1919. — Društvo šteje 114»članov(ic).
Od društva sv. Ane št. 185 v New York, N. Y. Cert. št. 2991, Johanna Mevžek. R 44, $1000.00. Suspendovana 13. julija 1919. — Društvo šteje 74 članov (ic).
Od društva sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. št. 5153, Anna Bolt/.', R. 16, $1000.00. Cert. št. 5355, Anna Kolenc, R. 23, $1000.00.
Od društva Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. Cert. št. 8093 Cert. št. 6323 Lucia Lazar. R. 24, $1000.00. Cert. št. 3218, Johanna Anton Pire, R. 33, $1000.00. Suspendovan 27. julija 1919. — Društvo Mikolieh, R. 2^, $1000.00. Cert. št. 5496, Johanna Benedik, R. 24,
UBEDNIK ' * GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj ne pošiljajo na glav-	,< .	R 9A.
nega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene John Govednik, R. 16, $1000.00. Lert. St. LM6% Matn. JVraiJ, It.
šteje 70 članov (ic).
Od društva št. 83 v Fleming, Kans. Cert. št. 17668, Jožef Mausser, R. 36. $1000.00. Suspendovan 15. julija 1919. — Društvo šteje 33. čl.
Od društva Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich. Cert. št. 21913, Čop Matija, R. 50, $250.00. Cert. št. 7976, Čop Josip J., R. 39, $500.00. Cert. št. 17339, Vičevič Alojzij, R. 18, $1000.00. Cert. št. 8100, Komadina Florijan. R. 19, $1000.00. Cert št. 237, Žugel Ivan, R. 19. $1000.00. Cert. št. 16358 Pintar Vladimir, R. 19, $1000.00. Suspendovani 20. julija 1919. — Društvo šteje 24 članovic)
$500.00. Suspendovane 28. julija 1919. — Društvo šteje 92 članov(i<-).
Od društva sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. Cert. št. 7939, Katarina Ujči*. R 30, $1000.00. Suspendovana 6. julija 1919. — Društvo šteje 47 članov (ic).
Od društva Marije Pomagaj št. 119 v Rockdale, 111. Cert. št. 882(5, Mary Kastclec, R. 18, $1000.00. Suspendovana 21. julija 1919. Društvo šteje 38 članov (ic).
Od društva sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio. Cert. št. 8503, Rosic Kočevar, R. 18. $1000.00. Cert. št. 5429, Karoline Strauss, R. 22,
vp«ti. ra^Tin naznanila, oglase in naročnino pa na: NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, HL
"GLASILO K. S. K. JED-
Od društva sv. Antona Pad. št. 87 v Joliet, 111. Cert. št. 18866, $1000.00..Cert. št. 2239, Johana Capuder, R. 24, $500.00. Suspendovana
20. julija 1919. — Društvo šteje 64 članov (ic).
~ r I ~ 4291.
$1000.00. Suspendovana 10. julija 1919. — Pr. šteje 112 članov (ic).
Od društva sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mich. Cert. št. 17958, Frank Florijan, R. 28, $1000:00. Cert. št. 18656, Anton Troha, R. 31, $1000.00. Suspendovana 20. julija 1919. Društvo šteje 36 članov(ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa. Cert. št. 8770, Geo. Adlešič, R. 18, $500.00. Cert. št. 16310, Nick Težak, R. 20, $500.00. Cert. št. 19084, John Hotujec, R. 34, $1000.00. Suspendovani 20. julija 1919. — Društvo šteje 114 članovic).
Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. Cert. št. 20092, Frank Zurman, R. 25, $1000.00. Cert. št. 20093, Joseph Krašo
Prestopila 20. julija 1919. — Prvo društvo šteje 271, drugo 160 članov (ic).	~	.
Od društva sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., k društvu sv. bare št. 74 v Springfield, 111. Cert. št. 5805, Helena Vehovc, R. 27, $1000 00. Prestopila 13. julija 1919. — Prvo društvo šteje 161, drugo 52 članov (ic).
Od društva Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. št.8870, vcc, R. 27, $1000.00. Cert. at. 9607, Frank Virant, R. 35, $1000.00. Cert. Amalija Verščaj, R. 31, $500.00. Prestopila 22. julija 1919. — Prvo St. 21306, Louis Arko, R. 28, $500.00. Suspendovani 13. jftlija 1919. — društvo šteje 64, drugo 121 članov (ic).	Društvo šteje 127 članov (ic).
„ . •	"	Od društva sv. Barbare št. % v Mount Olive, 111. Cert. št. 9960	..	u i T - d o«
Suspendovani clam.	Ivan Szislawski, R. 33, $1000.00. Cert. št. 10829, John Levstik, R. 28, Barbara Adamič, R. 35, $500.00. Cert. st. /486, Helena Levacic R. 3S,
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, lil. Cert. št. 18628, Joseph 1 0Q Suspen(lovaua g juijja 1919. - Društvo šteje 20 članov(ie). $500.00. Suspendovani 20. julija 1919. Društvo steje <2 članov (ic). Horvath, R. 30, $1000.00. Cert. št. 3514, John Kukar, R. 22, $1000.00.) ()d društva sv jožefašt. 103 v Milwaukee, Wis. Cert. št. 20239. Od društva Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis Cert. st Cert. št. 15805, Paul Mikoletič, R. 33, $1000.00. Cert. št. 22584, Ralph/ .lost,ph Malellšek, R. 16, $1000.00. Suspendovan 22. julija 1919. - i 7428, Ana Ribič. R. 17, $500.00. Cert. št. 7683, Marija Potočnik, R. 20, Nemanich, R 1«, $1000.00 Cert. št. 222, George Tajčman, R. 19 $1000. ] >ru$tvo gteje gg članov (ic).
Suspendovani 26. julija 1919. — Društvo šteje 384 članov(ic).	j ()d društva sv. Družine št. 109 v Aliquippa, Pa. Cert. št. 19687,
Od društva Vitezi sv. Juriju št. 3 v Joliet, 111. Cert. št. 19330, Ij0uis (<erželj, R. 19, $1000.00. Cert. št, 19527, Josip Hribar, R. 37. Martin Skof, R. 25, $1000.00. Cert. št. 779, Blaž Čulik, R. 33, $1000.00. $1000.00. Cert. št. 18490, Anton Verščaj, R. 35, $500.00. Cert. št. 19640 Suspendovana 14. julija 1919. — Društvo šteje 147 članov(ic).	j0hn Kocjančič, R. 42, $500.00,-Suspendovani 30. junija 1919. — Dru-
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn. Cert. št. 468 Stvo Steje 35 elanov(ic).
Od društva y\ Martina št. 126 v Mineral, Kans. Cert .nt. Johanna Dolenc. R. 30, $500.00, Suspendovana 20. julija 1919. — Društvo šteje 14 članov (ic).
Od društva sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111. Cert. št. 4523, Rose Blenkuš, R. 22, $1000.00. Cert. št. 8588, Lillian Warshek, R. 18, $500. Cert. št. 5226, Anna Keržič. R. 22/ $500.00. Cert. št. Anna Drolc, R. 26, $500.00. Suspendovaue 27. julija 1919. Društvo šteje 69 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. Št. 8586, Rose Urh, 17. 30, $500.00. Suspendovana 26. julija 1919. — Društvo šteje 99 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 871."», Frances Plut, R. 21, $500.00. Suspendovana 20. julija 1919. — Društvo šteje 95 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 7554.
Anton Videtič, R. 24, $1000.00. Suspendovan 13. julija 1919. — Dru stvo šteje 104 člane (ice) .
Od društva sv. Družine št. 5 v La Salle, 111. Cert. št. 18119, Matija
Od društva sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio. Cert. št. 17930, Josip Morel, R. 35, $500.00. Cert. št. 22810, Jurij Bucsko, R. 29, $1000. Čert. št. 21311, Joseph Uičič, R. 28, $1000.00. Cert. št. 20619, Ivan
Culjan, li. 22, $1000.00. Cert. št. 4067 Frank Tomšič, R. 31, $500.00. j Hardi. R. 26, $1000.00. Cert. št. 17227*Anton Okolish, R. 19, $1000.00.
Suspendovana 23. julija 1919. — Društvo Steje 144 članov(ic)..
Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. Cert. št. 21505, John Prosen, R. 17, $1000.00. Suspendovan 25. julija 1919. — Društvo šteje 482 članovic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111. Cert. št. 17133, Mihael Kolenc, R. 21, $1000.00. Cert. št. 19261, Joseph Majer, R. 18, $1000.00. Cert. št. 22618, Jacob Tomsich. — Suspendovani 28. julija 1919. — Društvo šteje 105 članov (ic).
Od.društva sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. Cert. št. 22347, Jo
21756, Marko Vajakovich, R. 26, $1000.00. Suspendovan 20. julija 19J9. — Društvo šteje 50 članovic).
(M društva sv. Barbare št. 23 v Bridgeport, Ohio. Cert. št. 5184, Frank Capuder, R. 24, $1000.00. Suspendovan 13. julija 1919. — Društvo šteje 38 članov(ic).
Od društva sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 4009, Jernej Oberstar, R. 26, $1000.00. Cert. št. 21537, Anton Buli, R. 29, $1000 Cert, št, 22846, Peter Madronič, R. 29, $1000.00. Cert. št. 19531, Jožef Milavec, R. 32, $1000.00. Cert. št. 18344, Jožef Zupane, R. 33, $1000.00. Cert. št. 20599, Paul Maričič, R. 33, $1000.0. Cert. št. 6048, Anton Legat, li. 42, $500.00. Suspendovani 7. julija 1919. — Društvo šteje 482 članovic).
O d društva sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 8690, John .Jelenič, R. 21, $1000.00.* Cert. št. 21200, Anton Zbačnik, R. 25, $1000.00. Cert. št. 21201, Anton Laurič, R. 26, $1000.00. Cert. št. 21950. Frane Turk, R. 23, $1000.00. Suspendovani 27. julija 1919. — Društvo šteje 315 članov(ic).
Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. Cert. št. 17039. Jos. Gazvoda, R. 18, $1000.00. Cert. št. 17018, Geo. Grabrijan, R. 19, $1000. Cert. št. 8796. Geo. K. Kotze, R. 23. $1000.00. Cert. št. 11687, John Iller, R 26, $1000.00. Cert. št. 4285, John Kadjan, R. 32, $1000.00. Cert. št. 20676, John Sterk, R. 44, $500.00. Suspendovani 13. julija 1919. — Društvo šteje 219 članov (ic).
Od društva Marije Device ššt. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 1956:J. Geo. 1 vanušič, R. 19, $1000.00. Certe št. 19702, Joseph Černas, R. 19, $500.00. Cert. št. 20719, Frank Radanovič, R. 21, $1000.00. Cert. št 22558. Paul Skrbeta, R. 32, $1000.00. Suspendovani 6. julija 1919. -Društvo šteje 153 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 39 v Riggs, Iowa. Cert. št. 1827, Jaeo!> Skala, K. 49, *1000.00. Cert. št. 10949, ^eter Rosman. R. 32, $1000.00 Suspendovan 20. julija 1919. — Društvo šteje 14 članov(ic).
Od društva sv. Barbare št. 40 v Hibing, Minn. Cert. št. 16546, Martin Viršek, R. 16, $1000.00. Suspendovan 21. julija.,1919. — Društvo šteje 106 članov (ic).
Od društva sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa. Cert. št. 22653, Anton Matejčič, R. 25, $1000.00. Suspendovan 17. julija 1919. — Društvo
šteje 135 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont. Cert. št. 21340, John Domitrovich. R. 42, $1000.00 Suspendovan 15. julija 1919. -• Društvo šteje 120 članov (ic).
Od društva sv. Alojzija št. 47 v Chicago, III. Vert. št. 16509, Jacob Sleik R 18 $1000 00 (Vrt. št. 16398, Josip Osterman, R. 26, $500.00. Certe št. 15542, Mijo Vule, R. 27, $1000.00. Cert. št. 1*514. Marko Ma-rinič, R. 38. $1000.00. Suspendovani 22. julija 1919. — Društvo šteje C»9 članov (ic).
Od društva Marije Sedem Žalosti st. 50 v Allegheny, Pa. Cert. št. 22806 Josip Žagar, R 37, $1000.00. Cert. št. 15848, Nikolaj Trempuš. R. 31, $1000 00. Cert. št. 17540, Peter Panija, R. 29, $1000.00. Suspen dovani 13. julija 1919. — Društvo šteje 278 članov (ic).
Od društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Iron Mountain, Mich. Cert. št. 21344, Mihael Ditrich, R. 24, $1000.00. Suspendovan 6. julija 1919. Društvo šteje 53 članov (ic).
Cert. št. 18518,-Peter Tanerk. R. 37, $500.00. Suspendovani 20. julija 1919. — Društvo šteje 47 članov(ic), >
Od društva sv. Martina št. 126 v Mineral, Kans. Cert. št. 9853, Martin Dolenc, R. 29, $1000.00/Suspendovan 20. julija 1919. — D>u-štvo šteje 14 članov (ic).
Od društva Marija Svetega Rožnega Venca št. 131 v Aurora, Minn. Cert. št. 16887, Štefan Jovanovič, R. 23, $1000.00. Crt. št. 22028. Josip Filipovič, R. 25, $1000.00. Cert. št. 22084, Josip Senič, R. 27, $1000.00. Cert. št. 21673, Louis 'Serkič, R. 28, $1000.00. Cert. št. 22763, Geo. Došen, R. 29, $1000.00. Cert. št. 22610, Valentin Ravnikar, R. 39, $1000.00 Suspendovani 28. julija 1919. — Društvo šteje 126 članov(icv* Od društva sv. Roka št. 132 v Frontcnac, Kans. Cert. št. 10667, G as pa t Leskovič, R. 21, $1000.00. Suspendovan 25. julija 1919. — Društvo šteje 65 članov (ie).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn. Cert. št. 22773, Anton Urh, R. 48, $250.00. Suspendovan 26. julija 1919. — Društvo šteje 99 članov(ie).
Od društva sv. Cirila 111 Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. št. 18250, Jernej Germ, R. 20, $5000.00. Cert. št. 19131, Frank Glažar, 1?. 26, $500.00. Cert. št. 21930, Frank Kregel, R. 42, $500.00. Cert. št. 20974, Nikolaj Szulopata, R. 40, $500.00. Suspendovani 22. julija 1919. Društvo šteje 121 članov (ie).
Od društva sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. št. 2829, Josip Plašča r, R. 25, $500.00. Cert. št. 22164, Milan Plaščar, R. 38, $500.00. Suspendovana 13. julija 1919. Društvo šteje 36 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 20936, Anton Travnik, R. 20, $1000.00. Cert, št. 22874, Joseph Plut, R. 25, $500.00. Suspendovana 20. julija 1919. Društvo šteje članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 21982, John Adamič, R. 39, $500.00. Cert. št. 22633, Ant. Kolar, R. 22, $500. Suspendovana 20. julija 1919. — Društvo šteje 72 članov(ic).
Od društva sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. št. 20273 Jakob Cernetič, R. 31, $500.00. Crt. št. 21671, Stanislav Verhovec, R. 16, $500.00. Suspendirana 6. julija 1919. Društvo šteje 69 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija št .161 v Gilbert, Minn. Cert. št. 22837, Geo. Umalek, R. 40, $1000.00. Suspendovan 20. julija 1919. — Društvo šteje 16 članov (ic).
Od društva sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 22536, John Stanj gar, R. 32, $1000.00. Cert. št. 22880, Peter Novosel, R, 29, $1000.00. Cert. št. 23058, John Modric, R. 45, $250.00. Suspendovani 21. julija 1919. — Društvo šteje 84 članov (ic).
Suspen do vane članice.
Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert. št. 159, Elizabeta Mačak, R. 36, $500.00 Suspendovana 26. julija 1919. — Društvo šteje 384 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 4 v Tower, Minn. Cert. št. 288, Frances Videtič, R. 18, $500.00. Suspendovana 13. julija 1919. — Društvo šteje 104 člane (ice).
Od društva sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. Cert. št. 5066, Maria Ivancz, R. 23, $500.00. Crct. št. 1963, Anna Herzig, R. 44, $1000.00. Suspendovani 20. julija 1919. — Društvo šteje 152 članov(ic).
Od društva sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich. Cert. št. 4247, Marija Ritmanič, R. 29, $1000.00. Suspendovana 20. julija 1919. Društvo šteje 50 članov(ic).
Od društva sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. Cert. št. 1679, Katarina Rom, R. 22, $500.00. Cert. št. 2717, Marie K. Kotze, R. 24, $1000. Suspendovani 13. julija 1919. Društvo šteje 219 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 39 v Riggs, Iowa. Cert. št. 1278, Ana Skala, R. 33, $500.00. Cert. št. 3002, Marija Rosman, R. 32, $500. Suspendovani 20. julija 1919. — Društvo šteje 14 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont. Cert. št. 21340, Jessie Domitrovich, R 33, $1000.00. Suspendovana 15. julija 1919. — Društvo šteje 120 članov (ic).
$500.00. Suspendovani 9. julija 1919. — Društvo šteje 64 članov (ic).
Od društva sv. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 8334, Maria Petrovčič, R. 17, $500.00. Cert. št. 8758, Maria Wider-wol, R. 17. £500.00. Cert. št. 8803, Jožefa Ermakora, R. 25, $1000.00. Cert. št. 8758, Angela Widerwol, R. 20, $500.00. Cert. št. 8547, Frančiška Klernenčič, R. 33, $500.00. Cert. št. 8^-70. Maria Gorše, R. 21, $1000 00. Cert. št. 8545, Maria Hiljaš. R. 25, $500.00. Cert. št. 8469, Anirela Goršc, K. 19, $1000.00. Cert. št. 8645, Smolič Terezija, R. 40. $500.00. Cert. št. 8030, Anna Petrovčič. R. 21. $500.00. Cert. št. 8204. A i<"ela Mihelič, R. 19, $1000.00. Cert. 3t. 8047, Neža Matjašič, R. 29, $10*K).00. Cert. št. 8252. Anna Peric. R. 30,.$1000.00. Cert. št. 8059, NVžn Palčič. R. 34, $500.00. Cert. št. 982, Maria Znidaršič, R. 34, $500.00. Suspendovane 22. julija 1919. Društvo šteje 194 čianov(ic).
Od društva Marije Pomagaj št. 164 v Eveleth, Minn. Cert. št. 8087, Pavlina Hilar, R. 20, $1000.00. Cert. št. 8088, Maria Skrabe, R. 22, $1000.00. Suspendovani 22. julija 1919. Dr. šteje 43 članov(ie).
Odstopili člani.
Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert. št. 18522. Anton M ©die R. 17, $1000.00. Cert. št. 19655, Frank Polenik. R. 18, $500.00. Odstopila 1. julija 1919. — Društvo šteje 229 članov(ic).
Od društva Vitezi sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111. Cert. št. 19329, Joseph Željko, R. 22, $1000.00. Odstopil 26. julija 1919. — Društvo šteje
147 članov (ic).	.
Od društva sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa. Cert. št. 1357/, Stefan Usnik. R. 16, $1000.00. Odstopil 15. julija 1919. — Društvo šteje 62 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 45 v K. Helena, Mont. Cert. šl. 16603. Frank Strainer, R. 20, $1000.00. Odstopil 13. julija 1919.
Društvo šteje 51 članov(ic).
Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 6629, Mihael Urbančie, R. 19, $1000.00. Odstopil 15. julija 1919. — Društvo
šteje 181 članov (ic).
(Ki društva sv. Janeza Krst. št. 60 v Wenona, 111. Cert. st. 22914, Ivan Pirman, R. 16, $1000.00. Odstopil 21. julija 1919. — Društvo
šteje 53 članov(ic).
Od društva sv. Alojzija št. 88 v Mohawk, Mi«h. Cert. št. 20<80,
Joseph Frieelj. R. 34, $1000.00. Odstopil 31. julija 1919. — Društvo
šteje 36 članov (ic).
Od društva sv. Družine v Aliquippa. Pa. Cert. št. 20309, Matu«
Braton, R. 30, $500.00. Odstopil 19. julija 1919. — Društvo šteje 35
^an°Od društva sv. Jožefa v Bridgeport, Conn. Cert. št. 22572. Jožef Sobočan, h. 40, $500.00. Odstopil 20. julija 1919. — Društvo šteje
72 članov (ic).
Odstopile clamce.
Od društva sv. Janeza Krst. št. 11 v Aurora, 111. Cret. št. 5514, Mary Sivoka R. 20, $1000.00. Odstopila 6. julija 1919. — Društvu
šteje 65 članov (ic).
Od društva Marija Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. Cert. št. 4746,
Rose Stražišar, R. 24, $1000.00. Odstopila 31. julija 1919. — Društvo
steie 189 elanov(ic).
Od društva sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. št. 8500, Rose
Goršie, R- 20, $1000.00. Odstopila 11. julija 1919. — Društvo šteje 00 članov (ie).
Od društva sv. Genovefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. št. 6272, Mary Rolih, R. 25, $500.00. Odstopila 29. julija 1919. — Društvo šteje 92
tla" Od društva Marije Pomagaj, številko 121, Little Falls, N. V.. 7907 Rose Mrlak, R. 17, $500.00. Odstopila 13. julija 1919. — Društvo
šteje 49 članov (ic).	.
01 društva sv. Ane št. 127 v Waukegan, 111. Cert. št. Jennie l"er-
ček k 17. $1000.00. Cert. št. 8434, Alojzija Vončar, R. 21, $1000.00.
Odstooili 27. julija 1919. — Društvo šteje 69 članov(ic).
Od društva sv. Družine št. 136 v Willard, Wis. Cert. št. 5953,
Frances Dolenc, R. 29, $1000.00. Odstopila 6. julija 1919. — Društvo
šteje 67 članov (ic).
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. št. 8508 Mary Glažar, R. 23, $1000.00. Odstopila 22. julija 1919. —
Društvo šteje 121 članov (ic).
Od društva sv. Jožefa št. 148 v Bridgeport, Conn. Cert. št. 8413, Barbar 1 Sobočan, R. 32, $500.00. Odstopila 20. julija 1919. — Društvo
šteje 72 članov (ic).
0(1 društva sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 6279, Ama-
lia Andolšek, R. 19, $500.00. Cert. st 8717, Johanna Jeršin, R. 30,
$500 00 Odstopili 20. julija 1919. — društvo šteje 65 članov(ic).
«L
Od društva Kraljica Miru št. 167 v Thomas, W. Va. Cett. št. 8649, Marv Lahajnar, R. 20, $500.00. Cert. št. 8647, Anna Lahajnar, R. 18.
$o00.00. Odstopili 28. julija 1919. — Društvo šteje 13 članov (ic).
- • f (•
~ Ialočeai člani.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 8 v Joliet, 111. Cert. št. 22115: Joseph Jema, R. 22, $100X00. Cert. št. 21881, John BoStjančie, R. 29. $500.00. Izločena 28. julija 1919. — DrušJtfo Šteje 105 članov(fe).
Od društva sv. Roka št. 15 v Alleghenv, Pa. Cert. št. 18043, Joseph Godina, R. 29, $1000.00. Izločen 20. julija 1919. — Društvo šteje 152 članov(ie).
Od društva Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 16083, John Hudiščak, R. 30. $1000.00. Izločen 6. julija 1919. — Društvo šteje 153 članov (ic).
Ialočena članica.
Od društva sv. flenovefe št. 108 v Joliet, 111. Cert. št. 7906, Rcs< Hočevar, R. 22, $1000.00. Izločena 28. julija 1919. — Društvo šteje 92 članov(ic).	' • • -	*
Zvišali zavarovalnino.
Pri društvu Kraljica Miru št. 167 v Thomas, W. Va. Cert. št. 8654, Frances Baraga, R. 36, z $500.00 na $1000.00. Cert. št. 8699, Mary Vogrin, R. 44, z $500.00 na $1000.00. Zvišali 14. julija 1919.
Znižali zavarovalnino.
Pri društvu sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111. Cert. št. 1547. Joseph Spelič, R. 41, z $1000.00 na $500.00. Znižal 27. julija 1919.
Pri društvu sv. Jurija št. 733 v Toluca, 111. Cert. št. 18603, John Rošič, R. 18, z $1000.00 na $250.00. Znižal 30. julija 1919.
Pri društvu sv. Roka št. 113 v Denver, Colo. Cret. št. 15053, Anton Pečjak, R. 44, z $1000.00'na $500.00. Znižal 10. julija 1919.
Pri društvu sv. Družine št. 151 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 8750. Frances Oarbais, R. 47, z $1000.00 na $250.00. Znižal 6. julija 1919.
JOSIP ZALAK, gl. tajnik.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
KRANJSKO.
Umrla je v Ljubljani hišna posest niča g. Marija Čik, roj. Dem-ša r.
Umrl je na Dunaju g. dr. Kari Dernovšek iz Kandije, prokurist avstrijske banke.
Dr. Kari Dernovšek se je rodil 1 .1875 na Raki na Dolenjskem. Dovršil je pravne študije na dunajski univerzi. Vstopil je v državno službo pri finančni upravi, in do leta 1905 služboval v fi-načnem ministrstvu, odo koder je prestopil k Anglo-banki. Veljal je za izredno nadarjenega in vestnega strokovnjaka v narodnem gospodarstvu^ osobito v davčni upravi in bančnih poslih. Živo in iskreno je ljubil svojo domovino in v bolestnem hrepenenju ji je hotel služiti po najboljših močeh.
OLAffTLO Krfi. K JfflttttypB.
zbirke v denarju za vzdrževanje vojaških grobov monariškemu superiorju Dragotinu Kokalju ni še nič znanega, ker je ta urad sprejel šele mescce marca tega leta.
Izpred
ljubljanskega porotnega sodišča . - Okoli 7000 kron vrednega vola sta ukradla. Prva porotna raz prava dne 23. maja je veljala Josipu Miklavčiču in Blažu Jugovi-cu, ki sta bila obtožena, da sta u-kradla v noči 15. aprila t. 1. posestniku Pavlu Demšarju v Val-terski vasi okoli 700 kg težkega, nad 7000 kron vrednega vola, ki sta ga odgnala preko Škofje Loke do Gaštaja. Ponudila sta ga mesarju Hafnerja, rekoč končno,
da sta ga kupila na Primorskem
Prezgodnja njegova smrt je veli- jza ^500 kron ali sta sc lovila v ka izguba za narod., ki po.rebujc svoilh b^edali. Razpravi predse-veščih in navdušenih delavecv. du->e Predsednik dei. sodišča di\ Dolga mučna bolezen sa je drža- j papež, obtožbo zastopa prvi la na Dunaju in poslednje mesece i	pravdnih Bežek. Obto-
v bolniški postelji, dokler ga nijzenca priznavata ^vojo krivdo.
rešila tiha smrt. Pokojni je bil zet. g. Sukljeta, čegar edino hčer je bil poročil leta 1902. Zapušča vdovo in šestero otrok. Bodi pre-blagemu pokojniku tuja zemlja lahka, dokler ni mogoče prepeljati njega truplo v domomačo prst. Blag mu spomin!
Iz Ihana. Dne 21. junija je u-mrl 21 let ni mladenič P. Hribar vsled rane. ki mu jo je zadal z nožem neznan človek brez namanj-sega povoda. Bil je miren in pošten značaj. Več kot dve leti je bil v vojski, iz katere se je vrnil čil in zdrav. Mislil je uživati veselje mladosti, a žalibog je posegla vmes roka zlobneža in pretrgala nit življenja. Vse ga je milo-valo.
Umrl je na Logu pri Brezovici
g. Frane Rus .
Umrla je v Novem mestu dne 19. junija g. Antonija Handler, vdova finančnega nadpaznika stara 54 let. Najpočiva v miru!
Imenovanja pri sodišču v Ljubljani. Oficijalom je imenovan Franc Petrovčič; oficijantinjam pa Julijana Arh. Kanclisti so postali: Alojzij Breskvar, Ivan Bud nar, Anka Čerček, Josip Čeroi-vee, Emil Gril, Hrovat Viljem, Karel Jezernik, Avguštin Juh, Frančišek Kuštrin, Angela La-pajner, Oljšak, Ivan Robida, Viktorin Stegnar, Ivan Šemrov, Toresanič. Tudi pri pokrajinskih sodiščih je imenovanih mnogo ofi-eijantov. Imenovanja slug se bo kmalu izvedelo.
Vojaški grobovi v Ljubljani. Od strani mornariškega superior-ja g. Dragotina Kokalja kot vodje katastralnega urada vojaških grobov se nam sporoča: Že pred tedni je odločilo štacijsko poveljstvo sporazumno z vojaškim stavbnim uradom, da se bodo kakor vsako leto tudi letos temeljito uredili posamezni vojaški grobovi pri Sv. Križu kakor tudi pri sv. Krištofu, kjer so pokopani protestanti in mortiamedanci. Z delom se prične prihodni teden, kar je dozdaj zabranjevalo slabo me. Vojaških grobov v Ljubljani je 65.40. Od teh se jih mora popraviti 170. Za poprave je določeno 15 ljudi, ki bodo celo poletje zaposleni. Glede na svoječasne
Miklavšič je bil obsojen 11a 14 mesecev težke ječe in Jugovic 11a 12 mesecev težke ječe.
Poskus eni roparski samomor.
Ivan Gašperin, rojen leta 1902, v Študoru, se je dne 11. aprila t. 1. pridružil Antonu Poljansku,« ki je napravil izlet ob Bohinjskem jezeru. Zvabil je Poljanška do ceste, češ, da si bosta ogledala neko električno napravo. Kacih sto korakov od ceste je Gašperin u-strelil dvakrat na Poljanška, ki je zadet padel 11a tla, vendar pa je še vstal in se branil s kamenjem proti Gašperinu ,ki je pt>-tem še streljal nanj, pa ga ni več zadel. Gašpcrid je star 17 let. Pravi, da se je zbal Poljanska in zato streljal. Porotniki so vprašanje glede roparskega umora zanikali, potrdili pa vprašanje o težki telesni poškodbi. Gašperin je bil olrsojen na 3 mesece zapora.
Z borze na Vrhniki. V Vihteli-čevi gostilni na Vrhniki so se zbirali prekupčevalci blaga, ki je bilo vtihotapljeno čez demarkacij-
sko črto. Franc Francescin in ne
f
ka Marija Pahor sta ukradla ne ki gospej v "tej veliki borzi" nahrbtnik z blagom, a se jima "ta kupčija" ni posrečila. Preiskava se je izvedla proti njima "11a prostih nogah". Pafrorjeva se j^ med tem "preselila" in ušla pravici, Francescina tudi ni bilo, k razpravi, dasi mu je bilo vabilo dostavljeno. V njegovi nenavzoč-nosti je obsodilo sodišče Francescina v dva meseca težke ječe.
Odpovedal se je mestnemu občinskemu od'boru, v katerem je bil dolgih 30 let — g. Maks Bruner, občinski svetovalec, v Novem mestu.
Petdesetletnica. "Narodna čitalnica" v Črnomlju slavi letos petdesetletnico svojega obstanka. Proslava se je vršila 13.. julija.
Finžgarjeva "Veriga" (dramska igra) je ravnokar izšla in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena K 5. oziroma z draginjuko'-dokiado vred K 5.50.
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Po Zaslugi Jadranske banke, oziroma njenega ravnatelja Avg. Praprotnika, so seda j odkupljene in združene sledeče tovarne: Toeniesova, Žabkarjeva
in Samasova. Iz vseh se je napravila delniška družba Strojnih to-varen in livaren.
Vseučiliška vest. Za dekana medicinske fakultete v Zagrebu je izvoljen za šolsko leto 1919— '30 javni redni profesor Slovenec dVBoris Zarnik. Za prodekana bo profesor dr. Miroslav pl. Ca-čkovič.
Popolno vseučilišče v Ljubljani
je zagotovljeno! Otvorijo se vse falkutete (modroslovna, pravo-slovna, zdravniška, bogoslovna in tehniška). Ženiljedelska oddelka pa bodeta v Bel gradu in Zagrebu.
Mažaron Tkalec ujet. Murske "Straža" poroča: Jugoslov. vojaštvo je ujelo znanega prekmurskega renegata, nadporočnika Tklaca, ki je uganjal težka nasil-stva nad našim ljudstvom v Prek-murju in Mcdžimirt-ju ter se je navsezadnje izneveril tudi ma-žarskim boljševikom pa pobrisal z državnimi tisočaki čez mejo Tkalcc je zaprt v Mariboru. — Kakor smo poučeni mi, ta vest ne odgovarja popolnoma resnici, ker se Tkalec nahaja v Ljubljani v zaporu.
Stanovanjska beda. Sprejeta je odredba, da smejo v ljubljanskem stanovanjskem okolišu bivati od sovražnih inozemcev le oni, ki na posebno prošnjo dobe od deželne vlade dovoljenje za bivanje. Vsakdo, ki se hoče 11a novo naseliti v ^Ljubljano, mogel bo to storiti le 11a podlagi posebnega dovoljenje le takim, ki morajo iz priznano važnih razlogov bivati v Ljubljani. O prošnjah bode odločal poseben za to sestavljen komite.
8000 kron dolga na esebo v Avstriji. — Mirovni pogoji, ki so bili predloženi Nemški Avstriji, da jih podpiše, so vzbudili splošen polom v Avstriji. Posebno glasni so protesti avstrijskih finančnih krogov. Vsi trdijo, da mora biti Avstrija v nekaj tednili popolnoma kankerotna, če se mirovni pogoji ne oblažijo.
Bivšemu avstrijskemu cesarstvu, kakor je obstojalo pred vojno, so zavezniki naložili 30,000.-000.000 kron vojne odškodnine, in poleg tega znaša avstrijski vojni dolg pred vojno in tekom vojne 38.000.000.000, tako da je Avstrija dolžna vsega skupaj 68.-000.000.000 kron. Od te svote mora Avstrija plačati sama 70 procentov, ostalih trideset procentov plačajo deloma Poljaki, Ceho-Slovaki in Jugoslovani. V Avstriji pride na vsako glavo 8000 dolga in na vsako družino 40.000 kron. Dr. Friedrich Adler se je izjavil: V gospodarskem oziru je ta mirovna pogodba naša smrt. Naša država se je spremenila v kolonijo in izjaviti se moramo bankerotnim .V zavezniških kro-gih ni nobenega upanja, da bi kaj odnehali napram Nemški Avstriji.
ŠTAJERSKO.
Umrl je na Sladki gori, Šmarje pri Jelšah, župnik Martin Kranje.
Umrl je 2. julija v Mogojnici pri Celju po dolgi mučni bolezni g. Andrej Munih. Pokojnik je bil časnikar. Več let je bil urednik "Edinosti' 'v Trstu. Pred vojsko leta 1914, je začel 11a lastne stroške v Trstu izdajati list "Jugoslavija", v katerem je odločno nastopil za naše narodne interese. Vsled tega je bil list zelo po-. gosto konfisciran in je moral prenehati izhajati. Po pričetku vojske je bil Munih občinski tajnik v Dolini pri Trstu, kjer se je neki večer izrazil, da simpatizira z Rusijo. Orožniki so ga ovadili ter je bil vsled tega od vojaškega sodišča obsojen na štiri in polletno je-eo. V samotni celici v Karlauških ječah je pretrpel kazen do amnestije. Ko se je vrnil iz zapora, je bil tajnik S. K. Z. v Mariboru, na kar je pred božičem t. 1. prevzel uredništvo ljubljanske "Jugoslavije". Pred nekaj tedni je odšel 11a dopust vsled bolezni, kateri je sedaj podlegel. Nakopal si je bolezen v ječi. Žrtev starega avstrijskega režima. Blag mu spomin!
Detomorilec. V zapore celjskega sodišča so pripeljali rudarja Franca Kumpergerja iz Trbovelj, ker je sredi decemba t. 1. vrgel pri Zidanem mostu v Savo svojega nezakonskega otroka, 4 leta starega, katerega je imel z Angelo Jaklič in ki, mu ga je ta prinesla na dom, češ da na j ga on
"Slov. Narod" je bil obtoženi in domnevani morilec topničarskega poročnika Widmajerja Štrukelj opuščen, ker ni bilo zadostnih dokazov za nameravani umor. Pri glavni razpravi se je Štrukelj zagovarjal z amnezijo, to je,, luševno nezavestjo od trenutka, :o je WMmajer pričel nanj streljali. Nji gov zagovornik dr. Ra->oc je na podlagi tega zagovora tavil predlog na preložitev o-bravnave v svrho preiskave ob-toženčevega duševnega stanja po '.dravnikih izvedencih. Temu predlogu je porotno sodišče v Mariboru ugodilo. Zdravniški izvedenci so potrdili obtožencev zagovor na amnezijo in umora obtoženi Štrukelj je bil te dni brez nadalj-ne javne sodnijske obravnave izpuščen ix preiskovalnega zapora.
Zveza vojnih invalidov naznanja, da jc umrl član tovariš Sim-čič Josip v Gaber je pri Celju, kateri je šele 14 dni kot zavedeni član deloval v prid šele osnovani organizaciji. Pogreb njegov se je vršil dne 19. junija 1919 popoldan, katerega udeležila se je tudi deputaeija zveze in z kratkim zadnjo čast. Z isto priložnostjo je nagrobnim nagovorom, izkazala podala gospi umrlega prvo podporo od 100 K.
Pod državno nadzostvo so postavljeni Ivan Friedl, lastnik hotela "Meraiy" in lekarnarji Al. Sirak, Viktor Savost. Friderik Prull in V. Konig, vsi v Mariboru. Za Fried.elnwega nadzornika je imenovan Štefan Zaklan v Mariboru, za nadzornika lekarnarjev pa magister Ivan Vidmar v Zagrebu, llica št. 64.
Nov odvetnik. G. dr. Fr. Ros iz Hrastnika je napravil nedavno odvetniški izpit ter se naselil 1. julija kot odvetnik v Laškem trgu. Laško z okolico dobi v njem marljivega narodnega delavca.
Maribor se preoblači v slovensko obleko. Do 1. julija morajo vsi trgovci, obrtniki in sploh vsa javna in privatna podjetja imeti slovenske napise, sicer zapadejo kazni. Veselo je opazovati kako po vseli ulicah slikajo in obešajo slovenske napise. Sicer pa se na cestah ne sliši še dosti več slo-venske govorice kakor pred preobratom.	• •
Dovolitev za nakup žita. Peter Majdič paromlin v Celju je prejel dovoljenje, da sme nakupiti v Vojvodinji 50 vagonov pšenice in 25 vagonov koruze.
$4.00
POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI!
Nikdar preje niso bile cene kroncam tako nizke, kakor ravno sedaj. Pomagajte svojim dragim v stan
domovini.	.	,	,
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu.
K. 100.— VELJA SEDAJ SAMO $4.00.
Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja od "Vlade in Federal Reserve Boarda'. ✓ Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba .
JOSIP ZALAR, Joliet, III.
POZOR ROJAKI!
Prodajam vožne listke za potovanje v staro domovino, ter pošiljam denar v stari kraj.
Jaz pošiljam denar v staro domovino že 25 let, in dosedaj ni še nikoli noben rojak izgubil niti centa skozi mene, in tudi jamčim, da ga zdaj ne bo.
ROJAKI! PAZITE, KOMU IZROČATE SVOJ TEŽKO PRISLU2ENI DENAR!
Sedaj pošiljam denat po sledečih cenah: 100 Kron za.. $ 4.50 I 600 Kron za. . $22.50
200 Kron za . .$ 9.00 300 Kron za. .$13.50 400 Kron za. .$18.00
1000 Kron za. $44.00 2000 Kron za. . $88.00
Joseph Scharabon & Co.
314 Manhattan Bldg. — Duluth, Minn.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvena pravila, liino izdelana puma, kuverte, vabila in vstopniee za veseliee, ali kake drupe tiskovine, obrnite ■e na največjo slovanako linijsko tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island A ve., Chicago, 01.
Ta Vam bode izgotovlla vse tiskovine v popolno zadovoljnoet glede cene, topnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjiiice za člane in član ice, ^izdelane v malem lepnera formatu in 'trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla-gajuike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodotvo članov, da se ima na podlagi teb pol lahko veduo natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
C?- Ka zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenih ■tiskovin na ogled brezplačnol
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska *4Glasilo K. 8. K. Jednote".
redi. Stvar je prišla na dan, ker
je Angela Jaklič od nje^a tudi še j manjaribus. O, miseria pozneje zahtevala aliittentaeije. | venduta per macaronib
Umor poročnika Widmajerja j binjerji so petje poslušali in sll-— brez zadoščenja. Kakor poroča,šali, toda ukreniti niso hoteli ni-
PRIMORSKO.
LAHI SO OBESILI 24 SLOVEN CEV V TRSTU.
List "Straža" z dne 7. julija, poroča sledeče o italijanskih grozotah ki jih počenjajo Italijani v Trstu :
Jesenice, 7. julija. Begunci i/ Trsta, ki so skrivaj prišli čez gore, pripovedujejo, da so Lahi v Trstu obesili na javnem trgu 21 slovenskih* voditeljev in štiri slovenske žene. Nesrečneže so osumili da pripravljajo upon Narodni Dom in Ciril-Metodovo šolo so zažgali. Trpljenje naših bratov na Primorskem pod laškim jarmom je nepopisno.
Kako se godi interniranem v Sardiniji. Prihajajo vesti od jugoslovanskih internirancev v Sardiniji, ki pričajo, da so nameščeni večino v krajih, jer razsaja malarija ali v malih gorskih pastirskih selih, kjer nimajo ne poštenega ležišča ne hrane. Od svojega bivališča se smejo. oddaljiti največ 3 kilometre, zvečer od 8. uri morajo biti vsi na svojem mestu. Pisma, ki jih pošiljajo, so s strani cenzure močno črtana, tako, da se ne da docela dognati, kako slabo se jim godi in kaj vse morajo preti-peti, zatp, ker so Slovani.
Zabavljica pred nosom karabi-njerjev. Znano je, da pravi Trža-čani, čeprav, italijanske narodnosti, že od nekdaj v,obče ne gledajo radi niti "matere" Italije, niti njenih sinov, ki so jim vedno odnašali in jim še odnašajo najboljše zaslužke kar izpred ust. Tako gledajo Trzačani tudi sedaj s strahom v prihodnjost in se boje 'mi-zerije\ ki jih bredvomno čaka, Če bodo gospodarili po Trstu M regni-coli". Svojemu nezadovoljstvu «0 že začeli dajati duška. Te dni so tržaški težaki prepevali v neki gostili)! pred nosom karabinjerjev smešno zabavljieo na Lahe, ki si hočejo pridobiti zakrknjena tržaška srca 2 makaroni in malovred-niin rižem: Cantemo un de pro-fundis al risotus, che non piu
o earne,
venduta per uiacaronibus. Kara-

TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovcnsko-tarvaftka
MLEKARNA
1818 VV. 22nd Street
Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, Blovensko-hrvaš ki mlekar
Stiodi
/trijtrnvSj c
Do danes je bilo izdanih 1796 Potnih Lister (PA$OZZV
Preskrbim Potni Xist PaŠOŠ
Rojakom po celi Ameriki. Pišite na
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Ameriko in Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA	POZOK!!!
LOSTI" ŠT. 50. K. S. K.. J„	___
N. S. PITTSBURGH. PA	| ' .	. „ _	, , .
ltojakom ,ki zele doma delati hmelovec, naznanjamo, da so naši zastopniki, pri katerih se dobe "Puritan Malt Extract" sledeči: za Herminie, Pa. Anton Zomik; Moon Run.- Pa. Frank Maček; De
ima svojo redno mesečno ..jo „ako	T11'	Benkše, Gilbert,
drago nedeljo v mesecu ▼ Kranjsko Minn. Leo Ivukarj. Springfield. Slovenskem Domu, 57 in Butler St., 111. John Underwood; Chicago.
Pittsburgh, P«.	j HI. John Tomažič, vogal \V. 22.
Uradniki za leto 1919:	I St. in Lincoln St.; Smithton, Pa.
Predsednik: John Mravintz, 1107 Jos. Rcdisek; Wiclk lLaven, Pa. Haslage Ave.)TN. S. P^hurgh.^Pa. | Anton Radišck: Crested Butte.
Colo.; Matt Stajduhar. Iščejo se
I. tajnik: Frank Trempus. 5146 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij GreguraS, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh.
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan .en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu,spadajocem h K.
S. K. J. se oljudno vabijo? pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite a« igo-raj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri »obratu John Golobic, 5621 Carnegie Ave., Pitta-burgh, Pa., isti dan ko zboli ki ravno tako zopet ko osdravL
še nadaljši zastopniki.
M. Mladič, J. Verderbar, Co. %	2603 So. Lawndale Ave.
Chicago, 111.
Marija Sluga
1828 W 22nd SI. Chi caoo, 111»
Telephone Canal 4730
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA »
se uljudnti priporoča alo-v<*n<ikim in brvsAkfni It* nam in OKfukim Slovenkam.
a?
česa, menda iz strahu pred "pe-
tenšdo", kar pomeni med trža-šk«A ljudstvom-pretep.
fckaniranje županov in geren-tov na «isedenem ozemlju. Lahi se silifo fcoje moških "ha zasedenem ozemlju, zato Vodijo nad njimi naravnost že smešno kontrolo. Danes jih kličejo na zglaševanje sera, jutri pa tja, tako da nimajo ubogi ljudje nikjer in nikdar miru. Načeli so vtikati naše fante celo že v vojaške uknje in jih goniti po Italiji. Županom in geren-tora so naprtili osebno odgovornost za vsakega moškega za slučaj* če bi kdo pobegnil. . .
Grešnje v naših Brdih, ki 30 svoj čas donasate Brtc^m tako lepe dobičke, nimajo,kar gospodari tam Lah, nobene cene, ker ni kupcev.
Topove in municijo še vedno gromadijo po zasedenem ozemlju Lahi. Karabinjerjev in vojaštva mrgoli povsodi. Komu neki hočejo imponirati s tem?
Pismo iz Opatije. Ljubljanski dopisni urad je prejel i1 Opatjc-Voloskega nastopno pi'smo z dne 28. maja t. 1.: Ne moremo več prenašati nasilstev tukajšnjih rene-gatov, podpiranih po italijanski oblasti. Vsako nedeljo prirede zabavo ali izlet, spojen kajpada l demonstracijo. Tako so minulo nedeljo imeli izlet v Moščenice.
V Napadli so gostilničarja Jedriško v Med veji ker je imel v svOji go-stihti' i sliko Wilsonovo. Vračajoči se v Volosko so demonstrirali z neprestanimi kriki proti Wilsonu in pro'ti nam: "Abbasso scavi, ta-taloviči, -Čic •i, barbari! Pri Narodnem domu v Voloskem so vpili: "Abbasso il Din-Don!" Spremljali in ščitili so jih karabinjerji, mi pa smo morali vse to mirno gledati in molčati. Pri demonstracijah jim je vojaška godba na razpolago. Preden so se razšli, so* še enkrat pokazali svoje divjaštvo. Sneli šo desko odvetnika dr. Cer-varsja in jo zagnali v morje. — V nedeljo nameravajo za proslavo praznika "dello Statuto" obhajati bakhanalije; vojaki in vsako dekle v spremstvu vojaka bode irnela prost ust op. Za to zabavo jim bo na razpolago ves, park in nasip v Opatiji. Na plakatu je podpisan odbor, med katerim fi-gurira tudi ime Čeha inženirja Venceslava Setinskega, ki je kot občinski inženir moral narediti
KOKOŠKO.
t Profesor Janez Scheinig. Šele po zavzetju Celovca smo zvedeli, da je dne 3. maja t. 1. umrl v Celovcu vpok. profesor in šolski svetnik Jariez Scheinig. Pokojnik je bil rojen v Borovljah 1. 1851, ter je do vpokojitve poučeval na celovški gimnaziji. Bil je zaveden Slovenec, dasi se v politiko ni vmešaval; mnogo je storil dobrega za slovenske dijake. Izdal je "Narodne pesmi koroških Slovencev" »ter sodeloval svoječasno pri pri "Kresu'', pozneje pri Mohorjevi družbi in drugod. Blag mu spomin!
Vidov dan v Celovcu je praznovala samo tukajšnja jugoslovanska posadka na skromen način. Božjo služ-bo je opravil na dvorišču jezuitske vojašnice vojni ku-rat Škerjanc, ki je imel tudi nagovor na vojake. Izpočetka je bilo nameravano, praznovati ta praznik na slovesen na^in v stolni cerkvi, toda škof je opozoril tukajšnjega komandanta, da je Vidov dan obenem tudi dan u-morstva bivš. avstr. prestolonaslednika Ferdinanda in da se občinstvo, ki ne ve, kaj pomeni Vidov dan, moglo vsled tega razburjati. Poveljnik polkovnik Mi-lenkovič je "te razloge upošteval ter odredil, da se vsa slavnost o-meji na božjo službo na dvorišču vojašnice. Vsled tega se slavnosti tudi slovenski uradniki niso mogli udeležiti.
Celovec. Dne 2. julija je prispel semkaj iz Celja in marširal skozi Celovec celjski pešpolk. Celovča-ni so kar strmeli nad vzorno discipliniranostjo naših čet in so se čudili, odkod imamo toliko vozov (traina) in vojnega materi-jala.
Celovec. (Tnt^rniranci). Na večkratno intervencijo pri anten-tni komisiji v Celovcu so Nemci izpustili gdč. Arnejc Fani, Arnejc Kffti in Schaffer Adelo, ki so sej srečno vrnile iz dva meseca trajajoče internacije. Vsi drugi so ostali še v Mmuendu in se jim zelo slabo godi.
Klagenfurter Nachrihten se i-menuje nov nemški list, ki je začel izhajati v Celovcu. Izdaja ga konzorcij, odgovoren urednik pa nm je g. Wissmann. Tiska se v tiskarni družbe sv. Mohorja. List bo izhajal večkrat na teden. Velikovec. (Ustanovitev slo-
Na štrajku. Velike izpremembe.
Pesmi o suši.
Spoštovani g. urednik:—
— Zdaj, ko živimo v splošni dobi št raj kov, sem jo pa tudi jaz kar za 7 tednov potegnil. Kdo naj bi vedno garal in delal, osobito sedaj, v dobi počitnic? Počitnice, ali "vakejšn" so za počitek, ne pa za delo. Minule počitnice so mi pa tudi nekaj zalegle, ker sem se za celih 7 funtov zredil, ali povprečno 1 funt na teden. Prav zaradi tega sem pa kvital s počitkom, ker sem se bal, da bi ne postal predebel; hlače so mi iže tako za 2 palca čez pas preozke, da sem jih s "komalastiko" "uštu-
naerte za razne paviljone; tako soj renske čitalnice.) Dne 28. junija ga brez njegove vednosti uvrstili t j smo ustanoviH siovensko či-v odbor. Šivajo se zastave, ki jih iah- 7l) ^winil™ ip irhrnn
bodo ponoči od sobote na nedeljo izobesili na naših hišah, mi pa bomo morali molčati. Ali to ni mogoče preprečiti. Rotimo vas, da
talnico. Za predsednika je izbran kanonik Š. Kotnik. —Pobegli hujskači in Nemci se zopet vračajo, postali so 'zadnje čase precej pohlevni. Upajmo ,da se bodo
storite vse korake, da se to pre- 5fafioma sprijaznili z Jugoslavijo
preči ako je le mogoče, ker mi nc l)i mogli preboleti tega, da se na naših hišah vije neprijateljska zastava. Na vsak način javite Amc-rikancem, Angležem in Francozom, da se je vse to, kar se je pri nas storilo, počelo proti nasi volji, sedaj samo one ženske, ki so izo-sedaj samo one enske, ki so izobesile italijansko zastavo. Take in enake stvari se gode pri nas. Vrženi iz vlaka. Na progi od Bujno Grožnjana sta se vozili dve kmetici. Seveda nista znali italijanskega jezika in sto govorili hrvatski .Poslujoči karebinerji so jima zabranili govoriti hrvatski. Ker tega nista hoteli storiti, so jih "kulturni" in "civilizirani" karabinerji vrgli iz drdrajočega vlaka. Ubogi ženski sta se pri padcu zelo poškodovali. Kako naj se tak bruvalni čin oibsodi? Pa naj ljudstvu ne zavre kri?
Tržaški pristaniški promet po propadu Avstrije. "Lavoratore" hra 1918, do utaja 1919. V tem razdobju je prispelo v tržaško lu-objavlja statistiko pristaniškega prometa v tržaški Inki od novem-ku 716 parnikov s «70.985 tonami blaga, 17.490 civilinimi in 48.259 vojaškimi potniki, 12.171 vojaki in 72 :377 vračajočimi se ujetniki.
V	tem času je bilo v tržaških ladjedelnicah popravljanih 90 parnikov s 279.054 tonami prostornine.
V	teh šestih mesecih se je v tržaških javnih skladiščih izkrcalo vojnesra in drugega materijala za 49.415 kvadratnih metrov.
Industrija in obrt v Trstu. Razmere našega Trsta so prav žalostne. Luš-čilnica riža, tovarna lino-leja, rafinerija petroleja, stiskalnica olja stoji. — Ladjedelnice imajo materijala za nekaj dni. Stavbna dela popolnoma^ počivajo. Obrtnik se lahko gre izpreha-jat, ce ni preveč lačen. Doma-č delavec po lahko premika zrak, ker italijanski delavec iz regne mu dela s svojo skrobno zahtevo konkurenco.
in se bodo lotili skupaj z nami resnega gospodarskega dela za pov-zdigo in procvit naše države in tu d i za svojo lastno korist.
VESTI IZ BELGRADA.
Ogrski bankovci po 5 in 10 K.
Po naredbi gospoda finančnega ministra 1. broj 1472 z dne 30. maja 1919 je prepovedan uvoz zgoraj navedenih bankovcev v 0-zemlje kraljevine Sirbov, Hrvatov in Slovencev in prejemanja takega denarja kot plačilno sredstvo v privatnem in javnem prometu.
Večje število poljedelskih strojev nabavi, naše trgovinsko ministrstvo v Ameriki. Razdelilo jih
bo v krajih, ki so med vojno največ trpeli.
Narodno predstavništvo v Bel-gTadu je kakor mlin brez vode; ne dela nič. Zadnje dni se je celo godilo, da ni imel predsednik niti toliko gradiva, da bi sestavil dnevni red. Največkrat so pa seje tako slabo obiskane, da predstavništvo niti sklepčno ni. In vendar potrebuje država smoter-nega dela tako nujno kakor žejni vode.
Srbski umetnik Milan Jovano-
vič je izreden talent naše Jugoslavije. Učil se je sedem let pri mojstru Ševčiku na Dunaju. Odkar obstoji mojstrska šola goslar-jev na Dunajski akademiji, je on prvi, ki je v mladosti 14 let lani dovršil to šolo in dobil državno diplomo z najvišjo odliko. V zadnjih šestih mesecih je živel v Parizu in se še naprej učil pri profesorju Remyju. Koncem letošnje koncertne sezone je kot 15 letni umetnik priredil v Parizu tri iz-borno uspele koncerte v dvorani Salle Gaveau in žel toliko priznanja občinstva in kritikov, da takšnega v dobi 15 let doslej naj-brr še nikdo ni dosegel. Več kritikov imenuje Milana mladega Pa-ganinija sedanje dobe.
moral s kati".
Zanaprej bo pa t vse drugače, Zdaj, ko smo si ustanovili nus peper repo rterji iz, Čik Aga svojo lastno unijo, bo pa treba zavihati rokave in delati. Kontrakt smo naredili samo do Novega leta. Kar se tiče plače, bo še precej ali right, samo če se je bodo naši "bossi" držali. Lestvico imamo narejeno od strani, od vrst, stavkov, besed, zlogov, črk in pik, vse na podlagi 13, ali 26 m. Račun od tega pisma Vam pošljem koncem meseca, ko bo vse zmerjeno in prešteto. Če bo svota previsoka, bomo pa kaj "zglihali". Pomnite, da dandanes ne dela nihče zastonj ; celo mačke se zastonj ne praskajo.
— Minulih 7 tednov se je svet za toliko izpremenil, da Vam ne morem vsega opisati. No, saj o tem gotovo tudi sami veste. S 1. julijem je postala naša Amerika prava saharska puščava, kar se tiče opojne pijače, vina, ječmovca in "njega". Zdaj nam pa namera vajo temperenčniki še tobak prepovedati? A j Beč Jur lajf, da je dandanes na Turškem vse drugače, kot pa v Ameriki. Tam ga še vedno cukajo in kadijo fini turški tobak. Jaz sam bi jo proti Turškem odrinil, pa se preveč bojim širokih rdečih hlač muzel manov, polumeseca in pa žensk. Pravijo, da mora imeti na Turškem vsakdo cel regiment žensk. — Kam bi pa prišel ž njimi v današnji draginji, ko se človek še sam težko preživi. Pa tudi teple bi me vedno in me kregale. Zatorej bomo ostali raje pri starem.--
Nedavno sem srečal na nekem kornerju dva naša rojaka. Prvi, Žorč, je rekel svojemu tovarišu: "Si li opazil velikanski preobrat po salunih, odkar je zavladala suša, ali "draj"?
Majk mu na to odgovori sledeče: "Seveda. Navadno smo bili pred sušo "okrogli" samo tost ran bare, zdaj so pa oni za baro." Teh besed nisem dobro razumel; pa bo menda že res, kakor sta ona dva rojaka govorila.
O salunih se meni sedaj samo še sanja, kako smo ga včasih cukali. Samo enkrat sem bil nekje, pa sem zahteval kozarček "near" ječmenovca. Stvar mi je pa tako škodovala, da sem moral' hoditi 3 dni k doktorju. Ta kozarec me je veljal celih $3. Never egen! sem si mislil. Rajši pijem vodo in posneto mleko, kakor pa to barvano brluzgo, ki še za v črevlje ni dobra.
Hvala Bogu! Grozdje je že na prodaj. Zdaj ga bo treba par ga-lonc narediti. Nihče mi ne sme prepovedati prešati grozdja, ker itak ne postane iz njega takoj vino, ampak mošt, ali "grep žus." Grozdja bom naročil iz Kalifornije in Ohajo celo karo, pa ga bom s cizo okoli vozil ter prodajal. Biznes je biznes. samo da kaj nese.
Od 8. t. m. so se v Čik Agi tudi štrit kare in Ela vetri podražili.
Ko sem se oni dan peljal na East 62.' cesto sem imel sarrio en nikelj denarja pri sebi. Kij si misfit* 9
Ali mi ga ni oni konj duh t ar nazaj vrnil in zahteval 7e. Tako sva se prepirala in pričkala nekaj časa, da sem se peljal kakih 10 blokov zastonj. Potem sem mu pa rekel, da naj me pelje samo do 50. St. za 5c in ne do 62. Pa vša se za enkrat uglihala, pa še trena-fer sem dobil. Ždaj je pa na kft-rah vse drugače. Če nimaš še 2 centov poleg niklja, pa te ne vzame na karo in revež se mora š s "štefleten" karo naprej premikati. Da, res! Srečni so lastniki ata mobilov, katerim ni treba nič karfera plačevati. Jaz pa še čakam, ko bodo enkrat ero pleni po $25.00 pa si bom enega kupil. Manj nevarni za vožnjo so ero-pleni, ker ne moreš zadeti ž njimi v kako karo, ali brzojavni drog. V zraku tudi ni treba z rogom pi-skati, ker ni kornerjev.
— Zdaj, ko živimo v dobi splošne suše, tudi ne smemo več peti znanih veselih zdravic, ampak vse bolj te žalostne. Tukaj Vam pošiljam tri znane predelane pesmi za objavo, katere zdaj v našem sekšni doma žingamo. Naj jih žagajo še po drOgih naselbinah, če jim drago:
NEZVESTA.
(Poje se ganljivo, žalostno in počasi.)
Oj Amerika, kaj si. strila, Da s suhači držat' greš? Si gostilnam vrat zavila; Kaj je "draj'\ zdaj dobro veš, Koljkrat kapljica je vina, Bila mi pomoč edina. In si rekla: "Zdaj ga pij! Pa kozarec spet nalij!"
Zlatih časov več nc pomniš. — §c pred julijem jih vem. Tak' povej, zakaj prelomiš Mi svobodo, potlej grem. — Oh, kako sem se Jaz spekel, Ker ga nisem še bolj vlekel. Spravil vina dost' na dom! — Z vodo "troštal" zdaj se bom.
Čez vse sem te, "pajnek" ljubil, Kvoder zanj sem večkrat dal. Mislil sem: ne bom te zgubil. —
"Žinžerale" mi je ostal.--
Rajtala si bit' nevesta, Pa postala si nezvesta; Ko lr še moral vodo pit, Pojdite se vsi solit!
NAPITNIOA.
(Poje se precej zadostno.)
Ze dolgo nismo pili ga, Vinčcka, ječmenovca. Zdaj, o bratje pijmo pa Mehkega in sadjevca.	'
Primi bratec, primi bratec kupico, Pa vrzi jo, pa vrzi jo pod mizico!
KJE SO?
(Ganljivo, počasi in jokajoče.)
Kje so moje kupice,
Mojga srca ljubice,
s
pisane 111 zale* žlahtno so žvenkljale?
Je mokrota šla od nas, Vzel jih suše hude čas, Vzel jih suše hudi čas!
Kje je moja utica, miza obložena? Tam je >bla galončica, polna in
spletena! Zdaj sovrag razbil je njo, Piti moram le vodo Piti morarri'le vodo!--
S pozdravom, vdani Vam
Mike C.
JOSIP LIKAR
umetni, dekoracijski in cerkveni slikar se uljudno priporoča čč duhovščini in cerkvenim odborom za slikanje in preslikan je cerkva renoviranje oltarjev in vseh, v to stroko spadajočih del.
• Po 26. letnih študijah in praksi pri raznih, znanih cerkvenih sli karskih tvrdkah v stari domovini ter tudi v Združenih državah, sem se odločil opravljati za naprej to obrt na lastne roke.
linam na razpolago različna prižnalna spričevala, ki jamčijo moje solidno delo.
Obrise, načrte in risbe naredim na zahtevo brezplačno.
Dalje se priporočam slovenskim Čitalnicam, Narodnim Domom in društvom za izdelovanje gledali ških odrov, zastorjev in kulis tako tudi slik za društvene za stave.
Obrnite se na domačega umet nika, ki Vas zagotavlja, da boste najboljše postreženi. Pišite za po jasnrla na:
Josip Likar, 2638 So. Lawndale Ave.
Chicago, 111
1 ■	1	*
WM
Denarne pošiljatve
—: za
KRATO, imimi HRVATSKO SLAVONIJO, BOSNO
pošilja po pošti in kablju pod nato garancijo.
DANAŠNJE CENE:
Kron 100............$ 3.75
1,000............ 36.00
10,000 ........ 355.00
STATE AND SAVINGS BANK
1936-37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS.
Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.
NOVICA!
NOVICA!
Iz pravega pristnega hmelja in PURITAN MALT EXTRAKTA si vsak lahko naredi doma 6 galonov najboljšega hmelovca za $1.50. Poskusite enkrat, da se prepričate. Natančna navodila pošljemo z naročnino. Naročnina za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z naročnino vred pošljite money order, bančni Ček ali draft. —
-Iščemo zastopnikov.-
Vse pošiljatve se naj naslovijo na
M. Mkdtč, J. Verderbar Company
2S*3 So. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. <nn. inc.)
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo čpekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačuj.mo na hranila« uloge
SLfiiBfi;
po
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Nua bfrnka je pod nadzorstvom rlade Združenih drier in clenica federelnege rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo seaaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar ▼ staro domorino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3* pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150.000.00.. Prebitek $360.000.00.
Emil Bachman inc.
2107 So. Hamlin Ave.
CHICAGO, ILLINOIS.
Največja slovanska tvomica dni-Stvenili zastav, znakov, regalij, kap, uniform in drugih druStv. potrebščin. Se toplo priporoča cenj. društvom K. 8. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas fn dobro boste postreženi
m
MINERS STATE BANK.
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet mogoče pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DR2AV. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod strogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas absolutno varne.
Za pojasnila nam pišite v slovenščini.
:: ZNAMENJE ŠTIRIH ::
Londonska povest. Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
(Dalje.)
"Cel božji dan sem delal v tej obleki," je odgovoril, prižigajoč
si smodko.
' Kalotje me že predobro poznajo. Mogoče mi je le še preoblečenemu stopki na bojišče.
Ste li dobili mojo brzojavko?"
"Dobil, zato sem prišel," je odgovoril Jones.
44No kakšne uspehe ste že dosegli?"
44 Prav čisto nobenih. Dva ujetnika sem moral izpustiti, proti o-stalima dvema ni nobenih dokazov." '
44Xie ne de. Namesto teh dobimo kmalu dva druga, če me le hočete ubogati. Čast imate lahko sami, ee hočete. — Sedaj pa na delo, kakor bom jaz določil. — Ste I i zadovoljni?"
"Popolnoma, če mi le pomaga-,et da dobimo te ptičke."
44 Dobro tedaj. Naprej moram imeti policijsko ladjo — brzopar-nik — mora čakati ob sedmih ob Westminsterskih stopnjieah.
44To se lahko zgodi. Brzoparnik skoro vedno čaka tam, vsaj eden; da-bo pa še bolj gotovo, bom telefoniral."
"Dalje moram imeti dva krepka moža, ako bi se zločinci hoteli upirati."
"Dva ali pa trije vas bodo ča-kjtli v ladjici. Še kaj?"
"Če vjamemo tičke, dobim v pe tudi zaklad. Polovica tega zaklada gre po vse i pravici neki gospici; izgovorim si torej kot polt > j, da se cel zaboj takoj izroči mojemu prijatelju doktor Watso-nu tukaj, ki ga ponese z največjim veseljem gospici, da ga ona prva odpre, ali ue, gospod Watson.?"
"To bi mene zelo veselilo!" sem odgovoril jaz .
"To bo težko šlo," je rekel Jones. zmajavši z glavo, "toda vsa stvar je v neredu in morali bode-♦ lint eno oko zatisniti. Dobro, odprla naj ga bo gospica. potem se pa bo moral zaklad izročiti policiji do sodnijske preiskave.''
"Seveda. To se lahko zgodi. Vendar imam na srcu še en r>ogoj. in ta je: Ko vjamemo tiče, moram sak način z 44malim" Jona-par besed na samem govorici. Potiovor se bo sukal o čisto postranskih rečeh. Upam toraj, da ne boste proti temu ;saj naju lahko dobro zastražite, da vam ne bo več ušel."
"No, naj bo, saj imate tako celo stvar vi v rokah. Kar se tiče 44malega" Jonatana, se mi sploh Še sanja ne, da je na svetu. Če ga že vjamete, ne vem, zakaj bi vam kdo stavil zapreke, da se z njim pogovorite."
Tako je odgovoril državni policist Jones.
4 4 Glede tega smo torej vsi enih misli?" je vprašal Holmes.^
"Popolnoma; želite li še česa"' je vprašal Jones.
44Samo to še, da z nami kosite. V pol uri je kosilo pripravljeno. Preskrbel sem ostrig in par divjih petelinov, zraven pa še neko dobro vrsto belega vina. — Gospod doktor, povejte gosporu Jo-iH su, da imam velike zasluge tudi kot umen gospodar.
deseto poglavje.
Smrt Andamanskega otočana.
Naše kosilo je bilo živahno. Hol-
še nikdar
Driska
jt poletna potoiba, ki izhaja iz raznih vzrokov. Mnogokrat ima «v°ja vzroke vsled vživanja nezrelega sa- J dja ali zelenjave. V vsakem slučaju \ je to znak mizerije, ki je bolestna t in ne prijetna. Ustavite jo. Rabite J
Several
Diarrhoea Remedy
(Severovo Zdravilo zoper drisko). J Njena vrednost je preiskuSena v < zdravljenju driske, coiice, poletnih J potoib, želodčnih krčev in raznih " notranjih neredov. Dobro je za o- , ♦ troke in odrasle. Cena 50c in £c davka. Naprodaj v vseh lekarnah. Odklonite imitacije.
W. F. SEVERA CO. QEDAf? RAPIDS, 10

ljeni. Kočija čaka pred vrati; na ročil sem jo za pol sedmih."
V vestminsterski ladjestaji smo našli mali parnik že pripravljen, Ilolmes ga je natančno ogledoval
4 4 Se li da po čem spoznati, da je to policijska ladja?" ^
44Po zeleni luči ob strani."
44Potem jo takoj odstranite."
Ta mala izprememba je bila h tro izvršena; vkrcali smo še na ladjo in odvezali vrvi. Jones, Holmes in jaz smo sedeli v zadnjem delu ladje. En uslužbenec je bil pri krmilu, drugi je bil pri strojih dva močna poilicista pa sta stala na krovu.
44V katero smer?" je vprašal Jones.
44Proti Toweru. Recite jim, da naj obstanejo nasproti Jakobsono-vi ladjestaji."
Pokazalo se je, da je bila naša ladja zelo urna.
Dolge vrste obloženih čolnov, mimo katerih smo bliskoma dirjali, so se nam zdeli, ko da bi čisto mirno stali. Ves zadovoljen se je smehljal Holmes, ko smo prehiteli neki parnik ter ga pustili daleč za seboj.
"Če pojde tako dalje, mitfim, da nam ne more nobena stvar na reki uiti," je pripomnil.
4 4 Tudi jaz sem teh misli, in gotovo je malo ladij, ki bi nas mogle prehiteti," je izpregovoril Jones.
"Dohiteti moramo "Auroro", ki je na glasu kot izvrsten brzoparnik ; to ne bo kar tako lahko. No, sedaj pa naj vam povem, gospod doktor, kako se mi je godil' danes, ko sem se sam napravil na pot."	Kogar veseli kupiti farmo, naj
In HoJmes je začel pripovcdo- takoj piše za pojasnilo in naj me-vati:	ni naznani, kako farmo si želi ku-
želite farmo?
Samoumevno je odgovor, da.
Vpraša se prvo vsakdo: Kje, v katerem kraju dobim najboljšo zemljo iu pod kakšnimi pogoji?
Zatorej Vas vabimo, da se z zaupanjem obrnete do nas za natančnejša pojasnila.
Mi imamo več lepih in dobrih farm in obilo neobdelane zemlje.
Gotovo imamo farmo, katera se bode vam dopadla.
Naša zemlja je ležeča v krasnem in enem najrodovitejših o-krajev dežele Wisconsin.
Prodajamo na lahke odplačilne obroke.
per ola land, co.
Crandon, Wis.
Pišite slovensko!
pozor rojaki!
4 4 Da bi potolažil nejevoljo, ki s? me je bila polastila vsled neuspeha, sem se vrgel na tisti kemični
n> a h mi
piti.
Jaz imam na prodaj več farm od 40 do 1200 akrov velike. Jaz razkroj, kakor veste. Neki slaven. imam gotovo farmo na prodaj, državnik naš pravi, da razlika mi- kakoršno si želite kupiti s poslop-ka, to je, da je izprememba pri;jem, da kar lahko začnete kmeto-delu najboljši počitek. In prav j vati.
ima. Ko se mi je posrečil poskus z Prodajam farme in neobdelano ogljikom, sem se lotil zopet Šolto-! zemljo po nizki ceni in na lahke ve zadeve, ter premišljeval celo j odplačilne obroke, stvar iznova. Moji dečki so iskali j Ne kupite nikjer farme, dokler na obeh straneh reke, pa zastonj, si ne ogledate farm, katere imam Ladje ni bilo v nobenem pristani- i jaz na prodaj. Če to storite, si bo-šču, v nobeni ladjestaji in se tudi j ste gotovo prihranili precej de-ni vrnila domov. Da bi jo bili po-'narja. Pišite na naslov:
topili, se mi je zdelo neverjetno To sem vedel, da mora biti "mali' Jonatan precej premeten, to je po kazal posebno s tem, da je nepre
Ignac Česnik, Willard. Wis.
V najem
______imam lokal (store), 26 črevljev
neboma opazoval Jerneja" Šolto in; širok in 85 črevljev dolg v Jolie-kdaj bo našel zaklad. Ko je prišel j tu, 111. na vogalu Chicago in Ohio v London, si je gotovo najel kako! Str.
skrivališče, odkoder je prežal na zaklad. Predvsem je moral skrbeti, da je kolikor mogoče svojega tovariša prikrival očem ljudem, kajti ta je bil kot Indijec z otokov Andamanskih tak, da bi bil vzbujal splošno pozornost vselej, kadar bi se bil prikazal na ulicah. Oba sta prilezla iz skrivališča gotovo le v temni noči in sta morala paziti, da sta prišla še pred svitom zopet v varnost. Po izjavi gospe Smith pa je bila ura že tri proč, ko so dobili ladjo. Uro pozneje je bil že dan in mnogo ljudij je bilo na nogah. Iz tega sem sklepal, da niso daleč. Smitha sta dobro plačala, da bi molčal, njegovo ladjo pa sta pridržala za zadnji beg in hitela z zakladom v svoje skrivališče. V eni izmed poznejših noči sta naj-brže v krilu črne teme dospela do kake ladje pri Gravesendu, kjer sta bila brezdvomno že prej vse
Zelo primeren prostor za mesnico, trgovino z obleko (Clothing store) ali za kako drugo trgovino.
Več pove:
Anton Nemanich, 1000 N. Chicago Str. Joliet, 111.
Kaj pa ladja? Te vendar nista lončar-! vzela v svoje skrivališče."
nies je bil zidane volje;	| ■
ga nisem videl, da bi bil izvrstno j pripravila za odhod v Indijo a
zabaval goste. Govoril je o najraz-| pa Ameriko ličnejših predmetih, o pasijonskili1	— 1
igrah, o srednjeveškem lončarstvu; o najimenitnejših goslih, o| "Prav lahko. Vendar "Auro-budizmu na otoku Cejilonu, o boj- ra" nj mogla biti bogve kako danih ladjah bodočnosti in sicer vse ieč, čeprav je ni bilo mogoče vide-to tako premišljeno, kakor da bi fi. Zamislil sem se v položaj 44ma bil vsako stvar posebe študiral, lega Jonatana", prevdarjal, kaj bi Njegova sedanja živahnost in ša- j storil mož, kakršen je on. Ladjo ljivost je bila pravo nasprotje po-
ZANIMANJE NAJDE!
V ličnih zvezkih izhaja roman "Milijonska Nevesta" ta teden že v 13. zvezku in stane zvezek samo 12c s poštnino.
Kdor ljubi lepo čtivo, sedaj ko nastopijo dolgočasni večeri, si to čtivo lahko naroči pri rojaku:
JOSEPH TOMIC, 2424 So. Harding Ave., Chicago, 111.
bitosti prejšnjega dneva
Jones je bil izven svoje službe zabaven družabnik in kosilo mu je
nazaj poslati ali jo zadržati v kaki ladjestaji, bi pomenilo toliko, kot policiji zasledovanje olajšati. Kako je mogel torej ladjo skriti, pa
šlo v slast. Tudi jaz sem bil vesel; jo vendar obenem pri rokah imeti veselila me je misel, da smo blizu v slučaju, da bi jo rabil? Premislil zaklada; pa tudi Holmes me je bil sem, kaj bi storil jaz v njegovi kp-spravil v dobro voljo. Nobenemu/ži. Po mojih mislih je ostala sr izmed nas niti na misel ni prišlo mo ena rešilna pot: izročiti ladje med ob'edom, kaj nas čaka. Ko je kakemu izdelovatelju ladij z nabilo že vse z mize pospravljeno, je j ročilom, da izvrši kakšno neznat-pogledal Holmes na uro ter napol- no popravo. Tako bi prišla ladja v nil tri čase z vinom.	varno lad jest a jo in bi bila skrita
"Eno čašo za uspeh naše ekspe- pri tem pa bi jo v par urah lalik« dicije. In sedaj je čas, da gremo, zopet dobil, če bi jo rabil." Imate li pištolo, gospod doktor?"j 44Saj zdrava pamet pravi, da
"Samo star samokres na polici. "Vzemite ga vsekakor s sabo. Dobro je, če »mo na vse priprav-
mora biti tako," sem pripomni jaz.
(Dalje prihodnjič.)
Kila umori 7000 ljudij na leto.
Sedem tiso« oseb umrje na leto IS— kilo.—tako se glasijo namreč mrtvaški listi. Čemu T Ker so nesrečniki sami s«b« zanemarili, ali se pa niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vstal utrganja, ali kile. Kako je pa i Vami? Ali se tudi Vi zanemarjate ■ tem, da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obveza je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne poruši. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. C« so preveč stisnete s obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi: taka obveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo najvot prehrane.
Veda in umetnost je pa iznalla način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakd% M nosi sedaj kako obvezo, ail pa« »*»tr kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozv&no PLAPAO metodo, ki jo najbolj I umetna, logična in uspeina pri domačo-t mu zdravljenju kil«. Ta način j« i« svo> tovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar jo tesno k telesu pritisne, ■• ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika ni« ne teži. Ta blazinica je mehka kot tarn et, lahka pri noinji in po ceni. Rabita jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako j« mogoč« ustavljati naravnim potom odprtino uf (kile) da Vas isto n« bo vedno Pošljite svoje ime in naslov ft« _ na naslov: PLAPAO CO„ Block 3297, St. Louis, M o., da Vam polijemo ZASTONJ na ponkutnjo Plapao in i trebna navodila.
Prodajam
SlFKARTE
Za najhitreje, najsigumejše in največje parobrode vseh prekmorskih črt — osobito za
Cunard In francosko progo.
riAnn« pošiljam v stari kraj po najnižjih dnevmh kurzih J^CIlrtl s posredovanjem najsigurnejših denarnih zavodov.
JOHN ZVEfINA, 1726 S. Racine Ave. YO*al 18. ceste
M. V. SKVARCA, poslovodja.	rmrarn III
Telefon: Canal 4503.	CHICAGO, ILL.
Za pošteno poslovanje jamči moja 25 letna uspešna skušnja v tej trgovini. Pišite glede kretanja parnikov, pridobitve potnih listov (posov) in vožnih cen.
POZOR1 POZOR!
Izšel jfe novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu).
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi.
Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju.
Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.,
New York, N. Y.
vsa po-
SAMO IZKUŠEN NOTAR
Vam zamore urediti Vaše posle v starem kraju. Za izdelovanje pooblastil, kupo - prodajnih pogodb, vknjižb, izbrisov, potrdil, obveznic i. t. d. se vedno obrnite na mene. MOJA PRAKTIČNA IZKUŠNJA VAM JAMČI DOBRO
DELO.	" #
Varujte se slamnatih modrijanov in mazaeev! Pojasnila glede potovanja v staro domovino dajem brezplačno.	v
ANTON ZBAŠNIK, Javni Notar, $
soba 102 Bakewell Bldg.,	V
Corner Diamond and Grant Sts., Pittsburgh, Pa. ♦ (Naslov na domu 5633 Butler St.) j>
1


ri
Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
8koro le 30 l*t se Trinerjeva zdravila nspeino rabijo z največjim ranpanjem. A to tudi Tadi pravega Taroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in iislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ve« plačevati ca potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji ▼ okom priti Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno - Grenko Vino
torej ima tako zanpanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lekt m prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreniniee ter krasno žareče rudeČe vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slabo?e, kakor tudi v želodčnih neprilikah. ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in otage delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite 3« ▼ vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in otek zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša ;lin itd., tudi za drgnenje živce
itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE BO DOBILA TBJNEEJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZ8TAVAH: GOLD MEDAL—BAN FRANOISOO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovljena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ŽE BO LET
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno sknpno premoženje, ali imetje znaša nad _ | $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v po- j j sebnem zaščitnem skladiu
Naložite torej Vaše prihranke v	\ . L \
NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO UETff.
Narasti« obresti si pillitno pripisujejo k glavnici, Oql ali pa Izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. *>7i/
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
Joliet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".
396