NO. 211 AM€MCA^ FOR61GN IN U f!T.F.VRT,AND OHIO. THURSDAY MORNING. NOVEMBER 1. 1962 ^rrrrTi'tr T -V \Tr\T T 'V’ Indija je zauslavila kitajsko prodiranje Položaj na vzhodnem delu bojišča je za Indijce še vedno težaven, novo kitajsko napredovanje ni i kiju-oeno. NEW DELHI, Ind. — Indija je dobila zadnje dni nekaj orožja in streliva iz velike Britanije in Kanade) kmalu pa ga bo tudi iz Združenih držav. Mejnim stražam, ki so doslej zadrževale kitajski vdor preko meje, so se sedaj pridružile redne armadne enote. Te so s krajevnim proti-napadom ustavile kitajsko prodiranje na vzhodnem delu bojišča. S topništvom podprte čete so Zasedle kraj Jang, ki leži kake štiri milje vzhodno od važnega središča Towang. Na ta sektor s° poslali Indijci tudi nekaj tankov, ker je tam kitajski pritisk najmočnejši. Obrambne postojanke Indijcev v smeri preti dolini Bramaputre so na bli-Zu 10,000 čevljev visokem prelazu Se. Druga Novi grobovi Joseph Stanko V torek zjutraj j e doma na 6131 St. Clair Ave. umrl 71 let stari Joseph Stanko, rojen na Poljskem. B i 1 je samski in nima tu nobenih sorodnikov. Mrs. Magdalena Krempasky oskrbuje pogreb. Ta bo jutri dopoldne ob 10:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob enajstih, nato na pokopališče Kalvarija. Sen. De Gaulle osla! na krmilu Francije Macmillan zagovarja postopanje Amerike Opozicija v parlamentu je postavila vprašanje, ali se je Amerika posvetovala z Anglijo, predno je nasio-pila v k u b a n s k i krizi ali ne. ^es sveMii svet zašel p&dpiraii indij® v borbi s komunistično Kitajsko ZDRUŽENI NARODI. N. Y. — Indijski predsednik Nehru je osebno pisal državnim poglavarjem vseh držav na svetu, da protestira proti kitajskemu vde-!ru na indijsko zemljo. Večje LONDON. Vel. NBru. Nna-.države js obenem prosil za pe- Ijica Elizabeta je v prestolnem Zmanjšana podpora volivcev režl]a svabodni svel novlm De Gaullu obeta Franciji negotovo politično vreme. P°teka precej dalje proti jugu. glavnem se je bojišče na vz-odnem delu ustalilo z izjemo srednjega odseka, kjer so Kitaj-c’ včeraj malenkostno napredo-Vab. Doslej delajo Kitajcem pri Prodiranju še vedno večje teža-pokrajina in vreme kot in-‘jske čete. V nekaj dneh upa-Kb da bodo te dobile potrebne ° i epitve, da bodo sposobne za-U&taviti pričakovahi nov kitajski fiapad, k0 dobe Kitajci sveže euote in material iz ozadja. Ta zahodnem odseku so In-ijci priznali umik iz Dentčoka, 1 loži okoli 300 milj jugovzhod-Po od Srinagarja, glavnega me-? a Kašmirja. Pokrajina na za-n0du je gorata in težko prehod-.a’ zat° ni mogoče računati na .e^P Področju na kake večje vo-^ske operacije razen, če se Ki-0Jci odločijo za splošen napad Pa Indijo. * oirJen zahodne vojaške v fom°či zmanjšujejo Indijo so prišle šele prve ,°siljke angleške vojaške pomc-tem ko se zastopniki in-^ 6 vlade v Washingtonu še ^ enijo o tem, kaj trenutno zJ. °-lj P°i;robujejo in kaj jirn hi r,U/:enG države morejo takoj ha 1^- .Tl',dij°- da se do zahod-a pomoč začela kazati bojišču v kakih 10 dneh. ndijski vladni krogi skušajo 'tien indijske prošnje za voja- vat' ^°mo^ na zahodu zmanjše-h *’ P°udarjajo še vedno svojo Piedeljenost v boju med ko-[Pumistienina vzhodom in svo- ston'^u! ■ svet°im- Indijski zate k-'1 .'^e P°dpiral sprejem rde- in tajske v Združene narode za predlog tudi glasoval. Ne- PARIZ, Fr. — Predsednik republike je včeraj objavil, da bo ostal na svojem mestu kot predsednik republike kljub temu, da ni pri ljudskem glasovanju njegov predlog dobil pričakovane večine, ampak le' nekaj nad 02 obrambna črta odstotkov vseh oddanih glasov. KARANTENA0BN0VUENA! Združene države so danes zjutraj obnovile karanteno Castrove Kube in jso/ali bodo v nekaj urah obnovile tudi nadziranje oporišč za rakete na Kubi. — U Tant se je vrnil z/vsem (svojim spremstvom z obiska pri Castru, ne da bi dosegel kak uspeh. — Mike jan na poti na Kubo. WASHINGTON, D. C. — Glavni tajnik Združenih narodov Tant se je sinoči vrnil s Kube z vsemi svojimi spremljpevalci, ne da b, dejansko dosegel kak uspeh. Svoje spremljevalce je prvotno nameraval pustiti na Kubi, da Stališče Združenih držav v ku-likih vojaških transportnih le-j bi organizirali nadziranje odstranjevanja ruskih raket in banski krizi in ostro obsodila tal. napolnjenih z orožjem. Na j atomskega orožja s Kube. Castro na to ni pristal, “dokler kitaiski napad na Indijo Pred- podoben način so postopale , ZDA ne izpolnijo njegovih zahtev,’ med katerimi je ame-sednik vlade katere misli in Francija, Nemčija, Avstralija,'riška ukinitev vojaškega oporišča v Quantanamo zalivu. Ca-predloge prestolni govor vsebu- Kanada itd. Tudi naša dežela|strove upiranje dogovoru Kennedy-Hruscev je privedlo je, je parlamentu še posebej po- bo poslala orožje kar z letali; bo'Združene države do nagle obnove karantene in letalskega hvalil ameriško odločnost ki le v Indiji že koncem tega tedna. | nadziranja Kube. Napetost, ki je od nedelje sem popustila, ocnost, je, ^ ^ ^ potegnil pakis‘an,lje začela zopet naraščati kljub Tantovemu poročilu, da bo- Super-Muenchnom”. |ki je z njo v sporu o Kašmirju; do ruske rakete po “zanesljivih virih” odstranjene z otoka moč v orožju. Prva se je odzva-zasedanja parlamenta podprla •^nSJBa’ ic Pndcda pui ,\e govoru ob otvoritvi jesenskega Ker je ostalo sorazmerno veliko volivcev doma) je glasovalo za De Gaullov predlog dejansko le okoli 47 odstotkov vseh volivnih upravičencev. Notranji minister je objavil, da je glasovalo za De Gaullov predlog skupno 13,053,234 volivcev. proti 7,964,478, skoraj eno tretjino volivnih upravičencev pa Je ostalo dorpa. Votivni izid kaže, da De Gaulle nima več tako trdne opore v narodu, kot jo je imel do nedavnega. Pri tem seveda ne smemo pozabitij da so se dejansko vse politične stranke povezale in nastopile proti njemu skupno. Njegov boj s političnimi strankami se je dejansko komaj dobro začel. Ta mesec bodo volitve v narodno skupščino. Ta bo lahko De Gaullu povzročala težko glavo, če bodo njegovi nasprotniki dobili pri volivcih toliko opore, kot sedaj izgleda. Tekom debate o prestolnem Idrzavam’ 50 Pos^a 1(3 01 ^ govoru je predsednik delavske |ZS izfazd s|rak’da hi I'Dija ule- stranke Gaitskell, ki je vodnilc 2nda rahdi oiožje tudi piuL opozicije, povprašal predsedni- nJemu- Poznavalci indijsko - kitajske fronte trdijo, da se bo kmalu pokazalo, da Indiji ne manjka samo orožja, ampak tudi dobrih prometnih žil. Indija ni nikoli poskrbela za dobre ceste in železnice do severne meje. Indiji bo tudi kmalu zmanjkalo izvež-banih čet. Vojni minister Krišna Menon ni dosti skrbel za vez-banje. Tako je prišlo' do tega, da je Indija poslala vse iz/e-ba-ne čete na mejo proti Pa Vanu, proti Kitajcem pa poš' 1 n*.-izvež.bane novince. y s ka vlade Macmillana, če je a-meriška vlada britsko pravočasno obvestila o svoji nameri in se z njo o tem tudi posvetovala. Macmillan je odgovoril, da se je to zgodilo, pa je moral na kraju priznati, da je zvedel za ameriško odločitev le 14 ur pred predsednikovim govorom ameriški javnosti. Iz tega priznanja je očitno, da o kakem “posvetovanju” ni bilo veliko govora, da je dejansko Kennedy Mae-millana le obvestil o svoji odločitvi. Predsednik vlade Macmillan je dejal da je bil tak’postopek' opravičljiv z ozirom na .z-redno nevaren položaj in na nujnost ter brzino ukrepov. Kitajski napad na Indijo ni obsodila samo vlada, ampak prav tako tudi opozicija. Obe sta za vso podporo, ki jo Velika Britanija Indiji more nuditi. Pretekli teta mta mti tecite i?a Ksibo WASHINGTON, D. C. — Vodilni uradniki naše administracije -priznajo, da so morali se pretekli teden misliti tudi na potrebo, da naše čete vdevejo na do jutri. Skušnja je vodnike Združenih držav prepričala, da ne morejo na besede vodnikov Sovjetije dati prav nič, važna so le dejanja. Vojaške priprave za morebitno zasedbo Kube zato niso bile ustavljene, ampak tečejo dalje. Brez mednarodnega nadzora nad otokom rdeči rakete danes lahko “odstranijo”, jutri pa jih zopet postavijo na svoja mesta in naperijo proti ZDA. Dokler vlada na Kubi komunistični režim, ki je povezan s Sovjetsko zvezo, se Združene države ne morejo čutiti varne! Mikojan na poti na Kubo MOSKVA, ZSSR. — Danes zjutraj je odletel od j tod s 15 spremljevalci prvi podpredsednik vlade Sovjetske zveze Ana-staz Mikojan. na Kubo. Na poti tja se bo za 24 ur ustavil v New Yorku, kjer se bo sestal s Kuz-necovom in ostalimi ruskimi zastopniki pri Združenih narodih. Mikojan gre h Castru, da ga za sprejem dogovora Zdravniki so v preteklih mesecih že ponovno štrajkali. ko ni bilo ustreženo njihovi zahtevi po višjih plačah, stalnosti njihovih služb in boljši opremi. Vodstvo bolnišnic je uvedlo posebno službo za opravljanje najnujnejših poslov. Komunisti so hoteli izvesti med tem splošno stavko v Milanu v protest smrti mladega študenta tekom prokubanskih demonstracij, štrajk je le deloma uspel. Kubo in tam uničijo vsa opoii- pripravi šča, rakete,, bombe in bombnike. Kennedy-Hruscev in ga potola-Alžiriia išče poti do pod- Administracija je namreč stala ži ter pripravi za nadaljevanje i-* AmofiLw* Preh izbiro: ali sedeti mirno in sodelovanja s Sovjetsko se naprej čakati, ah spraviti vso WASHINGTON, D. C. — Al-'zadevo pred varnostni svet ZN žirsko vlado je hudo zadelo, ko in pred Organizacijo ameriških je zvedela, da se vlada ZDA no- državj ali začeti z blokado in le-podpiranju talsko kontrolo nad Kubo ali pa Turek škili le čez mejo ce več pogajati nove republike. Zato je hitro'preiti kar naravnost v invazijo.'nijo. KARS, Tur. Dokaz spretno- Slpremenjia smer svoje politike. I Administracija se je po dol-sti in junaštva za turskega voja- J^akor hitro je Hruščev rekel, da gem premišljevanju odločila za ka v tem delu meje proti Sov-j^Q popustil v kubanski krizi^ je blokado in zračno kontrolo, ki jetski zvezi je ruska vojaška o- gja aižhska hvala ne samo Hru- pa mora hitro pokazati učinke, zvezo. Castro je ponosen na svojo revolucijo in je po naravi velik zaletel. Rusi ne marajo, da bi kalil njihove vode. Mikojanova 'naloga je Castra spraviti na li- deja, ki jo naj bi bil vojak iz maknil kakemu ruskemu vojaku onstran meje. Vojak, ki take odeje nima, ne velja za vrednega in sposobnega borca. h 'Vev ^e Proš*asil stanje splošne Za dez£d°, ni pa prt-skih - '('a,'s^0 rednih diplomat- vezi. 'Jsl, da sanj v . Javnost je zagotav-se je Indija zbudila iz - stvarnost. y™bir2nimyomine ie bil kot drža® mo. Spre"t V ščevu, ampak tudi Kennevu. kajti drugače ji mora takoj sk-Ni bilo lahko za alžirske levi-Jditi invazija. Kennedy je men-čarje spremeniti njihove politike, da v svojih pismih na Hrušče-toda dolar je končno vendarle,va precej jasno govoril le o dolar in več vreden kot alžirski!skrajnih alternativah, ni se pa socijalizem. 'pri tem vezal na noben čas. Zdravniško osobje v bolnicah Rima štrajka RIM, It. — Zdravniki, strežnice in drugo osobje rimskih bolnišnic je začelo v ponedeljek 5-dnevni štrajk v podporo svoji zahtevi po višjih plačah in boij-kih delovnih pogojih. V Kremlju še ni reakcije na preokret v kubanski krizi Dočim samo ponavljati, kar je vedela n ost za kubansko polomijo. Pre-jsredi novembra glavni odbor kc- ~ — — i — 1 *'101 1 11 01 1 1.' 1 Iti i 1 1 O 1' 1 i r* 4* 1 A >1 --v VN 4-ri »vi »T f 'Y CLEVELAND, O. — se ves svabodni svet veseli, da že preje. Hruščev ni absoluten vzame naj jo tisti, ki je to idejo jmunistične partije in tam vteg-je Kennedy s svojim odločnim gospodar v Kremlju, je sicer p - spravil na dan in jo prodal rezi- nejo pasti izjave, ki bodo posvs-nastopom preusmeril kubansko vi med enakimi, toda njegova mu. Razumljivo je, da se bOjtile v kremeljsko temo. Krivi krizo na pot mirne rešitve, v ne obvelja zmeraj in povsod. Se očetovstva branila vsaka struja proroki gredo še dalje. Trdijo, Moskvi kar ne morejo priti do zmeraj obstoja v vodilni plasti v komunističnem vodstvu, naj- da se bodo na zasedanju giavne-satpe. še zmeraj hvalijo Hrušče- ruskih komunistov močna stru- bolj seveda Hruščev sam. Ne ga odbora dogajale take stvari, va kot modrijana, ki je rešil s ja, ki se ne strinja ne z uradno grozi mu morda nevarnost, da da bodo spravile v dvom celo svojo politiko mir in nas obva- obsodbo Stalina ne s sedanjo bi radi tega padel, vendar pa do- obisk maršala Tita, ki ga priča-roval atomske vojne, kar so za- rusko politiko napram Kitajski, bro ve, da bo njegova akcijska kujejo začetkom decembra. čeli delati že v nedeljo zjutraj, poleg nje je tudi struja, ki želi svoboda veliko manjša, ako bo Po njihovem vzgledu hvalijo odločnejšo zunanjo politiko m nanj padla odgovornost za Kubo. c*>.0U©Y V remenski prerok pravi: °blačno in malo toplej-■ Najvišja temperatura 50. Da bo Kremlj v še večji zadregi, je poskrbela vojna med Indi- Hruščeva tudi vsi ostali “tova- ni zadovoljna z “mirnim sožit-j Dasiravno krožijo po Moskvi jo in Kitajsko. V Moskvi niso riši” po svetu in njihovi sopot- jem” s kapitalističnim svetom, razne govorice, kdo naj pre- niki, toda za ponavljanjem že tako kot si ga Hruščev zamišlja, vzame odgovornost, nima nobe- tolikokrat premletih slavospe-j Samo po sebi se sedaj postav-'na med njimi videza verjetno-vov se še zmeraj skriva vpraša- Ija vprašanje, kdo je bil stvar- sti. Treba se je oborožiti s po- je indijski Nehru nje, kako to, da je Hruščev tako nik ideje, da je treba na Kubi tnpežljivostjo in čakati na raz- njim. Ali je treba mislili, da se bo ves svobodni svet postavil na indijsko stran in pri tem čisto pozabil, kako malo sodeloval z sedaj tudi nepričakovano hitro menjal postaviti oporišča za rakete na voj dogodkov v Kremlju Neka- Kremlju pozabiti vse, kar mu je taktiko, ko je moral vendarle srednje daljave in tja celo posia- teri upajo, da bo prišlo kmalu.'na sitnostih napravil Peiping, in dobro vedeti, da jo bo svobodni ti atomske bombe in raketne Računajo namreč, da Lo sedaj podpreti Mao-Ce-Tunga? To bi svet takoj spoznal kot političen glave, ko jih Rusija vendar ni Kremlj zaostril berlinsko krizo, pornenilo zmag0 kitajske struje poraz. poslala niti v satelitske države, da čim preje zabriše sledi kuban- S tem vprašanjem se največ ki jih ima pred nosom. To ske. Drugi zopet mislijo, da je peča tudi tuja diplomacija v vprašanje je postalo tem bolj treba počakati, da mine obletni- ru> za Hruščeva pa vsaj novo za-Moskvi, toda ne najde mu pra- pereče, ker bo treba najti neko- ca oktobrske revolucije. Po vega odgovora. Zaenkrat more ga, ki naj bi prevzel odgovor-[obletnici se bo namreč sestal Zadnje vesti ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Kuba bo vrnila truplo maj. R. Andersena, pitata U*2 letala, ki je bilo v soboto “pogrešeno” nad Kuho. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je sam prevzel obrambno ministrstvo, Krišno Menona, ki ga javno mnenje in parlament dolžita krivde za indijske poraze v boju s Kitajci, pa je postavil za ministra vojne produkcije. WASHINGTON, D. C. — Združene države so obljubile Indiji vso vojaško pomoč in bodo še danes z letali začele voziti v Indijo lahko pehotno orožje, prevozna sredstva in naprave za zveze. Ameriška letala bodo pomagala Indiji spraviti na mejo tudi potrebne vojaške o-krepitve. OXFORD, Miss. — Vojaška policija je našla včeraj na kampusu univerze v moški spalnici poleg one, v kateri spi črnec James Meredith, avtomatično pištolo, vojaško puško in nekaj granat. Tekom preiskave so sc študentje zbirali, vendar do izgredov ni prišlo. WASHINGTON, D. C. — Združene države so od začetka kubanske krize ustavile vsako pošiljanje blaga v komunistične dežele, tudi v Jugoslavijo. HONG KONG. — Uradno glasilo Kitajske komunistične partije ostro napada Hruščeva, ker je pristal na ameriško zahtevo po odstranitvi raket in atomskega orožja s Kube. WASHINGTON, D. C. — V oktobru je število brezposelnih v ZDA padlo izpod 3,500,000 in je najnižje v zadnjih treh letih. Skupno je v vsej deželi brez rednega posla 5.5 odstotkov celotne delovne sile. Skupno je redno zaposlenih v vsej deželi 68.900,000 ljudi. Iz Clevelanda in okolice Zapovedan praznik— Danes so Vsi sveti, zapovedan praznik, jutri pa Verne duše, ko se spominjamo in molimo za svoje drage. Briley obljublja— Kandidat za zveznega senatorja J. Briley obljublja, da bo imel v Clevelandu posebno pisarno za svoje volivce in druge državljane, če bo izvoljen v Senat. Briley je republikanski tekmec sen. Franka J. Lauscheta. Žalostno sporočilo— Polde Zupančič z 20851 Ar-oor Ave. v Euclidu je dobil iz Slovenije sporočilo, da mu je tam umrl 80 let stari oče Anton Zupančič z Jecera pri Trebnjem. Zapustil je doma ženo Frančiško, hčer Mici Uhan, sina Lojzeta, v Minnesoti sina Antona, tu pa poleg omenjenega tudi bratranca Ignaca Zupančiča in sestrično Ano Lah. Rokoborba— Nocoj ob 8:30 bo v Areni zopet velik nastop rokoborcev. Nastopili bodo vsi znani stari “kanoni”. Zadušnica— V soboto ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antonijo Fidel ob 11. obletnici smrti. Odprtje Lakeland odložene*— Odprtje Lakeland avtoceste vzhodno od E. 160 St. je odloženo za nedoločen čas. Dela na odseku E. 185 St. — Lloyd Rd. še niso končana. Amerika ne be dajala vojaških tajn Angliji LONDON, Vel. Brit. — Ko so pretekli teden obsodili Williama VassaUa zaradi izdajanja vojaških skrivnosti angleške admi-niralitete Rusom, so v krogih vodstva britanskih oboroženih sil začeli priznavati, da je bilo tam v zadnjih letih odkritih toliko vohunov, da imajo Združene države prav, če so skoraj ukinile izmenjavo tehničnih pridobitev in vojaških tajn. Anglež je bil znani fizik Fuchs, ki je izdal Rusom skrivnost atomske bombe, angleška diplomata sta izdala ameriške načrte in sklepe o vodstvu vojne na Koreji, ko sta .pobegnila v Sovjetijo, drugi vohuni, ki so jih izsledili v povojnih letih, so preskrbeli Rusom drugo vojaške skrivnosti. v glavnem komunističnem odbo drego, ako že ne poraz v okviru mednarodnega komunizma. Vino varuje pred debelostjo! NEW YORK, N.Yj — To je ugotovil zdravnik Giorgio Lolli v New Yorku, ki j? preskusil vse načine, kako naj ljudje huj-šajo> ne da bi trpeli pri tem na svojem zdravju. V ta namen je nabral 35 debeluharjev in jih po pet tednov dal na preskuš-njo. Z vsemi dovoljenimi sredstvi jih je skušal razdebeliti, najboljše uspehe je dosegel z vinom, ki so ga njegovi bolniki smeli piti samo enkrat na dan in sicer pri večerji. Izgubili so na teži nad pol odstotka tedensko, pri vporabi diugih sred- WASHINGTON, D. C. — Mrs. štev in metod pa komaj dobre-F. J. Lausche je včeraj po >bi- £a četrt odstotka, sku sen. Franka J. Lauscheta Dr. Lolli pravi, da>bo s po-v bolnišnici dejala, da bo ta po skusi nadaljeval. Upamo, da mu vsej verjetnosti moral ostati v |kandidatov za preskušanje ne bolnišnici nekako dva tedna. b0 manjkalo. KTA-n Ameriška Domovina 'VI.• lu—■IO/V«l 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for G months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. dejo zmeraj svoje poslušavce med podjetniki, ki zgubijo'va> ^er “Komu cvete v maju glavo. Tako vidimo, da borze stvarno nihajo gori in doli cvetJe'’ (Tomc Matija), Meša-brez vsake prave orijentacije. Vsak padec seveda lahko služi kot povod za napoved pomladanske krize. Je povrhu še polno drugih znakov, da se gospodarstvo ne razvija tako, kot,bi vsak želel. Neuresničene želje so pa najnevarnejši sovražnik za trezno sodbo. Ne dajmo se torej begati še zadnje dni volivnega boja, ko bo agitacija skušala doseči nove vrhove. Po volitvah se bo politično nebo hitro zjasnilo, naj zmaga kdorkoli. Obračun zmag in porazov bo obe stranki verjetno pustil tam, kjer sta bili po zadnjih volitvah 1. 1958. Čudež bi bil, ako bi se ameriški volivec zbudil iz političnega spanja in prekrižal račune obema strankama. To ni njegova navada, kar je pokazal že obema Rooseveltoma. To verjetno ne bo spremenil Kennedyu na ljubo. BESEDA IZ NARODA 83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 211 Thurs. Nov. 1, 19G2 Siavlje slovenske cerkvene glasbe v ŠHlevelandu Proti koncu volivnega boja Ko začnemo šteti dneve do volitev, je znamenje, da je volivni boj dosegel svoj vrhunec, da so se vsi kandidatje in njihovi agitatorji od Eisenhowerja do Kennedya navzdol izčrpali, da volivne bitke postajajo zmeraj manj zanimive. Sicer pa, ali je bil dosedanji volivni boj res interesanten? Ako sodimo po obeh glavnih voditeljih tega boja, ne bi mogli dati ravno pritrdilnega odgovora. Volivni boj se je namreč vrfil okoli shodov in izjav bivšega predsednika Eisenhowerja in sedanjega predsednika Kennedya, ki sta streljala drug na drugega z večjih ali manjših daljav. Eisenhowerjeva vnema za volivni boj je mnoge presenetila. Niso verjeli, da se bo vrgel vanj s tako ihto. Še takrat, ko je sam dvakrat kandidiral, ni pokazal tako vroče želje po političnih bitkah. Ali je šele sedaj, ko je šel v pravi pokoj, dobil veselje do politike? Morda. Ali je podlegle vplivu svojih republikanskih prijateljev, ki vidijo v njem edini političen kapital, ki vleče nevtralce na republikansko stran. Vsekakor se je res potrudil, da pomaga republikanskim kandidatom, posebno svojemu nekdanjemu podpredsedniku Nixonu, ki kandidira za guvernerja v Kaliforniji, da bi pozneje lažje še enkrat kandidiral za predsednika, toda še ne 1. 1964, kot je sam izjavil. Je še mlad, lahko čaka, da Kennedy odigra svojo vlogo do 1. 1938. Eisenhower ne spada med udarne politike, zato njegovi govori ne vlečejo tistih, ki iščejo v politiki samo senzacije. Mož hoče biti stvaren, vendar pa ga je parkrat zaneslo,, da je krepko udaril po svojih demokratskih nasprotnikih. Ali bo to kaj zaleglo, bomo videli na votivnih rezultatih. Udaren bi moral biti predsednik Kennedy, ki je tekom boja za predsedništvo pokazal, da je rojen ameriški politik z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Vendar njegova udarnost ni prišla zmeraj do izraza. Praviloma je govoril zelo zmerno in imel tudi dosti razlogov za tako taktiko. Z zunanjo politiko se ni mogel ravno bahati. V tem pogledu se je položaj spremenil šele v začetku preteklega tedna, ko je nastopil odločno na Kubi in koncu tedna dosegel cilj. Udarnosti ni mogel pokazati v obrambi svoje notranje politike. Kot mlinski kamen mu je viselo okoli vratu dejstvo, da je bil Kongres na papirju v rokah demokratske večine, v resnici pa je v njem vladala znana konservativna koalicija južnih demokratskih in republikanskih kongresnikov. Kako naj takemu Kongresu kaj očita, ko ga je iz taktičnih razlogov moral tekom dveh let velikokrat pohvaliti? Kennedyu ni preostalo drugega, kot da se izmika vsemu osebnemu udrihanju po republikanskih nasprotnikih in da jih celo nevidno gladi z rokavicami, kajti nič ne ve, ali ne bo tudi v novem Kongresu odvisen od njihove dobre in slabe volje. Voditelja obeh političnih strank nista torej mogla dati volivnemu boju tistega razmaha, kot bi ea rada. To so poskusili deloma popraviti posamezni republikanski in demokratični voditelji druge vrste. Ni se jim pa ta posel posrečil, akoravno so bili republikanci kot opozicija že sami po sebi na boljšem glede kritike, demokratom pa je šla na roke Kennedyeva administracija. Demokratje so hoteli volivce prebuditi iz politične apatije z napihovanjem berlinske krize. Organizirali so pa to akcijo tako nerodno, da jim ni nihče verjel, da bomo do Božiča imeli čisto gotovo novo “veliko” krizo zaradi Berlina in da je radi tega treba, da je vsa Amerika strnjena za Cleveland, O. — Ob petdesetletnici svojega obstoja je Slovensko katoliško pevsko društvo kvene glasbe in med drugim omenil tudi, da je ob proslavi 500-letnice ustanovitve Ijubljan- “LIRA” pri sv. Vidu obdarovalo skie škofije v Ljubljani v stolni-vernike z izbranim koncertom, ci poslušal dovršeno podan kon- ki je bil v nedeljo, 28. oktobra, oib 4. popoldne v šentviški cerkvi. 'Kakor zgodovinarji ugotavljajo, so že v zgodnji krščanski dobi peli dele sv. opravila in prav gotovo je tudi slovenski človek s sprejemom krščanstva verska čustva svoje pevske duše začel izlivati v cerkveno petje. Stoletja je narod in skladatelji, ki so iz njega izšli, gro-madil umetnine slovenske cerkvene pesmi in je s skladatelji najnovejše dobe (H. Sattner, Foerster, Stanko Premrl, in posebno Matija Tomc i. dr.) dosegla visoko umetniško stopnjo. V lepem nagovoru, ki ga je imel msgr. Baznik, župnik pri cert slovenskih cerkvenih pesmi izbrane iz dob vse od srednjega veka pa do danes. “Liri” je v svojem kakor v imenu vseh duhovnikov in faranov častital ob zlatem jubileju in se ji prisrčno zahvalil za njeno zvesto delo v cerkvi. Nato je za uvod mešani zbor zapel Foersterjev Slavospev sv. Ceciliji. Pesem je koncertnega značaja in jo je mešani zbor s spremljavo na orglah vzneseno zapel. Solo del sta peli gčna. Budanova (sopran) in ga. Var-šek (alt). Gčna Budanova višine z gotovostjo obvlada in oba glasova sta se harmonično usklajala. Umetnine naših skladateljev sv. Vidu v cerkvi pri koncertu, so v izvedbi Lire zvenele osva-je poudaril, da ima največ. za-'jajoče in človeka priklenile na-slug za tako močen razvoj slovenske cerkvene glasbe -- pireu-vsem ustanovitev Cecilij anpke- se s tako močjo, da skoraj ni bilo mogoče verjeti, da je posameznih ' •’lov in vsega koncerta ga društva v Ljubljani 1. 1877 in že kone> pa orglarske šole v Ljubljani, Celju in Mariboru. Tam so se šolali slovenski ^organisti, ki so ni zbor, orgle in solo ga. M. Sek-ne. Moški zbor se je odlikoval v Kimovčevi, a najbolj sta osvojili abe Tomčevi. Natu sta v Čast Evharističnemu vladarju in Marijinemu vnebovzetju sledili skladbi začetnika slovenskega oratorija P. H. Sattnerja “Evharistični tron” in “Vijemo ti vence,” obe za mešani zbor in orgle a v prvi, je solo del lepo pela altistka ga. J. Varšek. V tej lepi pesmi je skladnost zbora, orgel in mehkega alta solistke bila od vseh pesmi najlepše izražena. Sledila je Mavova “Marijino rojstvo” za ženski zbor, ki je oi-la izredno občuteno podana. Prošnja v teh časih k Mariji za varstvo je bila s Premrlovo preprosto, a mogočno “Dobrotno nam ohrani dom in rod” in s Košnikovim načinom nekoliko spremenjenih tempov prve tretjine, zelo živo podana. Nato je sledila pesem St. Premrla “Kristus Kralj” kar je bilo primerno, saj je to siavlje bilo na nedeljo Kristusa Kralja. Sam koncertni del je zaključila Poigra Matije Tomca v duru na or-glah) v kateri se je odlikoval Lado Lempl. Nato je sledil Blagoslov z Najisvetejišim. Pred blagoslovom samim je mešani zbor zapel dosedaj tu še neznani dve Tomčevi enostavni skladbi “O salu-taris hostia” in “Tantum Ergo”! Po blagoslovu pa je mešani zbor “zaključil s pesmijo iz 17. stoletja, angleškega skladatelja Eberla “Glory to Christ the King.” To pesem je zbor prav tako skrbno in lepo izvedel kakor slovenske pesmi sporeda. Pripomnil bi pa, da se je ta pesem čeprav iz 17. stoletja, prav tako uskladala v visoko raven in zgradbo vsega sporeda, ki so ga sestavljale pfe'smi skladateljev novejše dolbe. To more biti v do- “Viso z. rij o tema krije” (Ma- kaz, da je cerkvena pesem že tija Tomc, Adventno in božično dobo so n^„Ji opele adventna za prišli tudi v Ameriko in tu vo- mešani zbor, “Pastirska igra” (Stanko Premrl). Skladba za orgle. “Teko nam ure svete” (Mav Alojzij). Mešan zbor, orgle in bariton solo J. Dovjak. “Kaj bi dala” (Matija Tomc), Božična za ženski zbor. “Le spi” davno pred svetno dosegla svojo dokobčn® umetno obliko in u-metniški izraz. Zbor je dosegel pod vodstvom pevovodje g. M. Košnika s tem koncertom odličen uspeh. Vloženega je bilo mnogo truda, ki je bil lepo poplačan. Vidi se, j da zbor obvlada pevsko-tehniko. (Premrl Stanko), Božična za kar je pevovodji gotovo dalo mešani zlbor in orgle in sopran solo — ga. Marija Sekne. Težko je reči, katera točka je bila boljše, katera slabše zapeta, omenil bi pa najlepšo slovensko božično pesem, “Le spi” (St. Premrla), v kateri se je zbor odlikoval, prav tako pa je ga. Sek-netova ogrela s svojim ljubkim dili slovensko cerkveno petje v slovenskih farah. Koncert novejše slovenske cerkvene glasbe je izvajal pevski zbor Lira (ki šteje danes 26 članov) pod vodstvom M. Košnika, na orglah pa je sodeloval kot gost organist Lado Lempl iz Parme. Koncert je slonel za ogrodju cerkvenega leta, ki se deli v Advent, Božično, postno dobo s Kristusovo smrtjo in Vstajenjem, v pcvelikonočno ter pobinkoštno dobo. Naslonitev na cerkveno leto je bila izredno posrečena misel, ki je omogočila zliti izbrane pesmi jmeihikim sopranom. Močno drain orgelske skladbe v trdno ce- matično je učinkovala Mavova 'znali uskladiti in prilagoditi za-loto, ki je zapustila zlasti kot “Teko nam ure svete” in sonor- htevam zborovskih skladb, glasbena zgradba nepozaben, ni bariton g. J. Dovjak je obvla-| Ob tem zlatem jubileju je iz-naravnest mogočen vtis. Zdi se'dal vso cerkev in segal v dušo. šla posebna spominska knjiga, mi, da je pevovodja g. Košnik | Za prehod v postno dobo je [ki jo je uredil prof. Janez Sever in njegovi sodelovalci — vložil Lado Lempl zaigral Ivana Oc-jin v njej zbral precej važnih veliko truda in tehtanja v se-,virka “Jutranja zvezda,” sklad- podatkov iz zgodovine “Lire.” stavo sporeda, kajti le redko se bo v A molu. Moški zbor je na- Preberite to spominsko knjigo, posreči iz posameznih točk, ki so to učinkovito zapel “Kdo je, ki Podatkov iz nje ne bom ponav-jih zložili različni skladatelji, pod oljkami krvavi pot poti,” Ijal. ustvariti tako harmonično, no-: (Komel Emil — iz Gorice), nato | Dodal bi, da se nam je z izva-tranje uravnovešeno celoto s La- je pa sledila lepa, velikega dra- janjem skladb na orglah na tem ko globoko in sveto vsebino, matičnega učinka Mavova pest m koncertu, predstavil nov sloven-Prepričan sem, da je bilo verni-j“Na oljski gori,” ki je bila od ski organist Lado Lempl, ki je kom lahko scdelc-vati z vso dušo vseh najboljše podana. Odliko- dokončal orglarsko šolo v Celju, večjo možnost, da je dosegel v izvedbi ponekod težkega sporeda (kakor v “Teko nam ure svete.” Kdo je ki pod oljkami . . .” in “Povelikonočna”) tako visoko raven. Solistke ga. J. Varškova, ga. M. Seknetova gčna. C. Budanova in solist g. J. Dovjak so močni samostojni pevci, ki so svoje lepe glasove Kulturna kronika lih posnetkov, zbranih v dolgih letih gorništva. Iz njih se zrcali avtorjev temeljni odnos do planin: lirično doživljanje narave, primarno čustvovanje krajinarja, ki odkriva nedotaknjene in nedotakljive lepote gora. V vseh slikah prevladujejo kristalno čisti prelivi svetlobe in sence, narava v svojih prvobitnih oblikah. Iz bogatega slikovnega gradiva je avtor izbral 104 fotografije in jih motivno razvrstil v devet poglavij: Pogled na Julijce, Predgorje s Karavankam^ Bohinjski kot, Od Baške grape do Krna, Trenta, Od Kanina do Mangarta, Planica, Vršič in Krnica, Martulj,ek) Krma, Vrata in Triglav. Z obema rokama podpišem, kar pravi založnica: “Knjiga o Julijcih je v celoti taka, da jo bodo z občudovanjem in ljubeznijo jemali v roke vsi ljubitelji našega gorskega sveta.” V knjigi je zapisano, da jo je Lojzka Schweiger prevedla v angleščino. Ne vem, če se angleški izdaja že dobi, in ne, kje. Bojim se pa, da bo v prevodu knjiga zgubila nekaj tistega pesniškega vzdušja, ki veje iz originala. Tujcu naslednje reče-nice, pa naj bodo še tako spretno prevedene, pač ne morejo pomeniti isto kot nam: “Oblaki, razpršite se,” “Sredi samotnih sten,” “Na Gorenjskem je flet-no,” “Pa po gorah je ivje,” “O-kameneli zanos domovine.” Kdor se nikoli ni plazil po nevarnih grebenih za planikami in ne ve, kaj te alpske rože slovenskemu fantu pomenijo, bo težko razumel; zakaj jim Čop daje ime “Zapeljivke.” Pa če utegne beseda v prevodu zgubiti nekaj na učinkovi- Jaka Čop: “Svet med vrhovi” Slovenski gornik Jaka Čop je izdal knjigo o Julijskih Alpah z naslovom “Svet med vrhvi.” U-vod ji je napisal dr. Miha Potočnik, opremil pa Vlasto Kopač. Založila jo je Državna založba Slovenije v Ljubljani. Prijatelj mi jo je poslal iz domovine. Redko katere knjige sem bil kdaj tako vesel, kakor sem pričujoče. Tri stvari občudujem v njej, pa ne vem, katero bi bolj cenil: ali čudovito krasoto naših goraj ali spretnost fotografa, ki je znal to lepoto vjeti med čarobnimi igrami sonca in senc ter oblakov, ali duhovitost, ki mu je za vsako sliko narekovala pesniško besedo. “Knjiga je eno tistih del — tako jo predstavlja založnica — ki presega po svojem značaju okvir običajne, svojemu vsebinskemu namenu izdane publikacije. “Svet med vrhovi” pomeni obogatitev naše alpinstične literature in s tem bo knjiga izpolnila svojo osnovno nalogo. Hkrati pa pomeni tudi neposredno pričevanje o čudežnih lepotah slovenskih gora; to je pričevanje o enkratnih in neponovljivih igrah senc in svetlobe, o lepoti skalnih vrhov, potepuških oblakov, soncaj samotnih borovcev, kamnitih poti, zrcalnih odsevov alpskih jezer, megle' v tesnih dolinah in sedlih — na kratko: to je pričevanje o naši zemlji, kakršno po- znajo le tisti zaverovanci, ki jo tosti, slika ne bo. Ta pa je gla-zmeraj znova odkrivajo z očmi vna. Ona bo za nas “kot zlatih in srcem gornikov. S tem pa je knjiga prevzela še drugo po-1 slanstvo: posredovanje naših gorskih lepot tujini.” “Svet med vrhovi” predstavlja izbor Čopovih najbolj uspe- dni spomin, ki kliče na planine,” tujcu bo Pa naše “zemlje lepoto odpirala in — čudo za čudom — zaveso prirode odstirala.” Rev. Franc Blatnik, SDB. pri koncertu in s čustvi moliti val se je mešani zbor, orgle in in sicer vse tri letnike v enem svojim predsednikom. Hruščev bi jo bil menda rad imel želin čutiti vso veselo dobo rojstva pa g. J. Dovjak. Kakor je Mav letu — popreje se je sam učil — sedaj, pa jo je radi ameriških volitev odložil na november-[Odrešenika in s tesnobo v srcu predvsem melcdik je v tej sklad- in ki je v begunstvu dve leti štu-december. Stvar ni vlekla in ne vleče. Nihče ne razume, v opremljati Odrešenika na Oij- bi nenavadno dramatično znal diral glasbo v Rimu in nato de-čern naj bi obstojala nova “velika” kriza, saj Hruščev do-!sko goro in zopet izlivati vsa na- izraziti vso globino Zveličarje- loval v Argentini, dokler ni pri-bro ve, da s krizo ne bo pregnal naših čet iz Berlina in zaupna in pobožna čustva v vega trpljenja. šel v Ameriko, kjer je že dve nam iudi ne zabranil dostopa do Berlina, če hoče to do- Pe£mih, ki so bile posvečene Skladba Ivana Jobsta (daru- leti organist v Parmi pri Cleve- Seči, mora Že prešteti svoje atomske bombe, ki bi jih lahko |^ateri božji. — Ta zgrajenost Vit organist in pevovodja ter landu. Upajmoj da se bomo mo- poslal na Ameriko in Evropo. Na kaj takega Hruščev ne sporeda v glasbeno celoto je po skladatelj v žireh)) ki jo je do- gh njegovega igranja na orglah misli; njegova “nova klasa” ni namreč pripravljena, da m°jem bila največja odlika te- bro izvedel na orglah Lado Še veseliti. Z gotovostjo ob- tvega svoje blagostanje radi negotove atomske vojne, brez;§a koncerta. iLempl, nas je dvignila v samo vlada orgle in občuteno pesre- nje pa Hruščev ne more ničesar opraviti. Tudi njegova: Spored je tako obširen, da je diktatura pozna svoje meje. Sicer pa: Hruščev bo prazno- ncm°gcče opisovati vse posame-val sedaj oktobrsko revolucijo, potem bodo zborovali vo- zne točke. Uvod so bile Premr- dilni organi njegove komunistične diktature, potem ga obišče Tito. Ne bo torej dosti časa za berlinske avanture. Da to drži, se vidi po tem, da je komunistični režim v Vzhodni Nemčiji odložil parlamentarne volitve kar za celo leto. Republikanci so si izbrali za svojo tarčo naše trenutno gospodarsko stanje, ki se da s kratkimi besedami označiti kot doba brez konjunkutre in brez krize. To jim seveda ne gre v račun, zato so strokovnjaki na gospodarskem polju, ki se nagibajo na republikansko stran, začeli govoriti o gospodarski krizi tekom prihodnjega leta. Ne bo sicer velika in nevarna, bo pa vendarle. Fake napovedi naj- love Variacije na škroupovo pa peško himno. Premrl je dano Veliko noč. “Ves svet se danes duje vsebino skladb. veseli”, Mihelič Silvo (Sklaua-1 Ko sem doživljal ta izredno k-telj živi v Senju). Mešani zbor pi koncert slovenske cerkvene in orgle in lepa “Povelikonoč- glasbe se mi vsiljuje misel, da na” (Mav Alojzij) za mešani smo LIRI pač nehvaležni. Pe-glasbeno temo v različnih po-[zbor in orgle so nas prepeljale deset let petja, vstrajnih vaj, navijanjih izrazil v novi sveži iv Marijin mesec maj. pedeset let garanja zato, da bi harmoniji. Lado Lempl se nam j Sledile so štiri šmarnične p e- vsi skupaj izkazovali Bogu lep-je predstavil s to skladbo kot smi in sicer “Majnik” (Matija šo čast, pa nam za petdesetletni-izvrsten umetnik na orglah. .Tomc) “Ženski zbor, Orgle, solo eo ona podari tako lep koncert. Zatem je msgr. L. Baznik v §a- M- Sekne. “Pojte zvonovi” Pa vse prizadevnosti njenih č:r-kratkem govoru pojasnil ver- (Dr. Kimovec Franc) za meški n°v niti ne vidimo ne. Koliko nikom, ki so napolnili veliko šentviško cerke^ važnejše iz zbor. “že slavčki žvrgolijo” pozornosti izkazujemo drugim (Pavčič Alojizij) mešani zboi, pevskim skupinam, ki morda zgodovine razvoja slovenske ccr-|01'gle, sopran solo gčna Budano- Pibede kvečjemu en ali dva koncerta na leto. Lira nam ga prireja vsako nedeljo — 52 na leto in še na razne praznike. Pa se v resnici res zmenimo za njeno plemenito prizadevnost in delo? Poglejte sliko sedanjega zbora. AH se vam ne zdij da manjka prve vrste, v kateri bi morali biti sami mladi pevci pod dvajset let. — Ali bo slovenska cerkvena pesem mogla slaviti svoj 75-letni jubilej in stotega!? Jože Sodja. Glasbena Matisa vabi na konserl JOHN PERENČEVIČ Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Spored ne obsega nobene celotne opere, kot je bilo to običajno v preteklih letih, ampak le njihove odlomke. Podani bodo zbori in solo iz La Traviate, Cavallerie rusticane, Mignon, Fausta, Nabucco, Trubadourja in Aide. Imeli bomo priložnost poslušati naše znane soliste kot AnU Safred, Cecilijo Valenčič) Carolyn Sudan, June Price, Eileen Ivančič, Edvarda Kenika, Franka Bradača, Johna Perenčeviča in druge. Glasbena Matica deluje med nami že dolga leta. trudila se je vedno za ohranitev slovenske naredne in umetne pesmi, P3 gojila pri tem . tudi operno glasbo. Od leta do leta nam je podajala iz bogastva svetovne glasbe. Podprimo jo, da bo D mogla vršiti tudi v bodeče! Vstapnice so naprodaj pri članih zbora, v Jo Ann slaščičarn' v SND na St. Clair Ave. in pr* A. šublju. Za rezervacije kličite EX 1-8538! Na svidenje v nedeljo! E. Safred Gružsbui večer na EDI I1ENIK CLEVELAND, O. - NEW YORK, N.Y. — Ne^-yorški odsek SAVE bo priredb v soboto, 17. novembra 1962, v slovenski c e r k v eni dvoran' “Družabni večer na Osmi”. PP' pr avl j en bo pester program 5 plesom. Vsi iz bližnje in daljne 'okolice ste iskreno vabljeni! | Prepričani smo, da boste pP;' [živeli prijeten večer v dcm3cl družbi. Na svidenje 17. novem' V nede- bra zvečer na Osmi! Ijo, 4. novembra, ob pol štirih popoldne vabi Glasbena Matica slovenske rojake in rojakinje na svoj jesenski koncert pod vodstvom g. Antona Sublja v Newyorški odsek SAVd — Okoli pol milijona ljudi je v Združenih država v umobolnicah........... PAVEL HEYSE: Steklar iz Murana Opazil pa je in to mu je dajalo poguma, da je bil on v Lojzetovih očeh nekaj izrednega; “najslavnejši sin Benetk”. Dobil je pač venec iz doževih rok. To pa je bilo Zerlioneju sveto. Vseeno pa ni smel zidati na to prednost. “Zerlione me sicer globoko občuduje in bi dal tudi življenje zame, da bi ga meni rešil. Je že nekaj! A kakor hitro bi videl v meni izdajalca, bi me naznanil ali pa mi celo še meč porinil v srce ... Previdnost torej!...” In vendar se ta poskus ne snie zavleči, kajti vsak trenutek bi se lahko znašla pred Gualterijem. “Jutri začnem,” je rekel Janez in legel v Bresti ji k počitku. V Za petami Utrujen od dolge poti, je Janez Bocaro trdno spal, dokler ga ni njegov tovariš ob Prvem svitu potolkel po rami. Odprla sta okno: zunaj j e lilo kakor iz vedra. Zares zoprno vreme! Lojzeta to ni nič motilo. “To je nadležno tudi oni-Pia dvema, ki ju iščeva!” Zavila sta se tesneje v plašče in odjezdila proti Milanu. Tistega jutra je po raznih vsakdanjih besedah Janez Prvič omenil Gualterijevo ime in začel vedno bolj v ostrih besedah obžalovati n j egov 2ločin. Sprva je začutil vtis, dn bo kmalu prodrl s svojim Načrtom pri Zerlioneju. Ta je namreč pritrdil, da se mu zde kakor Janezu, beneške postave zares nekoliko preostre *n da je prostost povsem Prazna beseda. Tudi je pristavil, da so kazni prehude, četudi je bil beg sramoten in Podel, žrtvovati življenje za trgovski uspeh beneškega mesta, to je vendar nekaj straš-Pega! “Sicer pa, moj dragi Zerlione!” je začel Janez, upog-Pjen nad žival in ves ovit v Plašč, ki ga je varoval pred Vetrom z dežjem, “če dobro Premislimo . .. Govorim seve-^a> da se pač govori... če °bro premislimo, se moramo yprašati — seveda je to na-Cemo vprašanje — če ni v tej obsodbi nekaj, kar bi lahko jjšl° čisti pravici... In če aJ° meščanu ukaz, kakršne-^a so dali nama na primer, ] e ne tirajo naju proti svoje- lastnemu prepričanju v 'ekoliko preveliko vnemo ...” Govoril je počasi in pretr-^ano; veter mu je še olajše-al^ ta načrt... Skrivaj je ežikal na Zerlioneja, ki je ^azljivo poslušal, a ničesar azumel, sicer bi ne odgovoril dobrotno: Brez dvoma, brez dvoma, omeniti Janez Bocaro! Sicer w naJu to nič ne briga! V ^ 0k0liščinah nimava midva ^ akih zahtev, kaj ne? Mid-a veva samo to, dali so na-a ukaz in midva ga izvrši- '"‘ To je vse!” “P rav imate, popolnoma ziM' ^erll°ne! Jaz sem izra-če]0?, načel°- Prav samo na- tn to sem mislil tudi jaz, peniti Bocaro!” ,anez je molčal. a danes se že ne drznem / Re-elect Frances P BOLTON p0R CONGRESS, Bult0" ,0f Congress Committee i k ,„K'?n"h 1 Sim* Cti.mm.iii J JMlh St fuclid 23 tl izreči več besed,” je pomislil. “Od te strani ne bo mogoče več napadati, moram poiskati kaj drugega!” Bila je pač prva zguba. A zato ni treba še zgubiti zaupanja ! “Kar me pa sili v teh razmerah v to, je čas.” časa pa je bilo še zadosti. Ob treh sta prišla v Milan. Dež je prenehal in spet je sonce sijalo na pot. Lojze je postajal nemirnejši. “V tem velikem mestu bova imela velike težave, da najdeva spet njun sled!” In res sta pri pozvedovanju stratila več kot dve uri časa, pa nista ničesar zvedela. Tudi do začetka poti v Novaro sta se podala, ker sta mislila, da je Gualterio krenil proti Piemontu, pa tudi tu ju ni nihče videl. “In vendar nista ostala v Milanu!” je mrmral Lojze sam s seboj. K sreči pa sta končno naletela na moža, ki je nesel vodo. Ta jima je povedal o dveh vitezih, ki sta vprašala po “Starih vratih”. Bilo je nekoliko čudno sicer, a po bližnjem popisu obeh oseb ni bilo dvoma, da sta bila Gualterio in Holandec, ki sta šla zjutraj tod mimo. “In kam drži ta pot,” je vprašal Lojze. “V Pavijo!” “Pavia! Kaj pa naj to pomeni?” “Dobro! Gresta torej proti jugu?... Tega sem se že v začetku bal. V Genovi hočeta stopiti na ladjo! Da le prideva še o pravem času ... Najbrž sta spala v Milanu to noč in danes zvečer bosta v Genovi. Na vsak način morava biti že podnevi v Paviji. Tam se nekoliko oddahneva. Zamenjava konja in na vse zgodaj oddirjava do Genove ;.. Morava! Sam Bog nama porrtagaj!” Janez pa je mislil medtem: “Da! Bog nama pomagaj! Da bi le stopil Gualterio srečno na ladjo! če bo Gualterio bežal po morju, se bova tudi midva morala vkrcati. No, potem imam Zerlioneja več dni poleg sebe!” Po zelo trudapolni ježi in kratkem odpočitku v Paviji sta prispela kmalu popoldne v Genovo. Gualterio in Holandec sta se pravkar vkrcala na ladjo. Novico sta zvedela od dečka, ki je sedel na stopnišču v pristanišču. Že prej pa sta poprašala pri pomorskem kapitanu. Ta jima je povedal, da je kakih dvajset ladij odplulo iz pristanišča, pa da mu ni mogoče vedeti, kateri ljudje so bili na krovu. Kajti tu je na tisoče ljudi raznih narodnosti in stanov in potniki nosijo večinoma enake obleke. Ta deček pa je vedel nekaj več. “Počakajta, žlahtna gospoda! Ali ne iščeta dveh mož, ki sta imela veliko silo? Eden je govoril v našem jeziku, drugi pa je mrmral v neznanem narečju.” “®eveda! Da!” “Eden je visok, močan, s sivo brado in žalosten ...” “Da.” “Drugi p a, mlajši, bolj podoben neumnemu vinskemu trgovcu kakor pa vitezu ... Mislil sem, da se bo zgrudil, ko je včeraj stopil s konja!’ “Tako je!” “O teh dveh vam pa jaz še več lahko povem!” Zmagoslavno se je ozrl okoli sebe po mornarjih in finančnikih, ki so vse tri obkrožili. Cleveland, O. — Naročnike in bravce lemontskega slovenskega nabožnega mesečnika Ave Maria je novembrska številka tega lista, ki smo jo prejeli pred nekaj dnevi) zelo in prijetno ižne-nadila. Prisrčno se zahvaljujemo Lemontu, da smo prejeli v njej poleg drugega lepega branja zlasti tudi celotno poročilo o veličastni proslavi tako za ves slovenski narod pomembnega jubileja, kot je 500-letnica ljubljanske škofije, danes — čast Bogu in hvala sedanjemu sv. očetu — že nadškofije. To poročilo smo sicer brali pred ča Posebna izdaja poročila o'13™*61’’ ki ima sv°j urad na 6419lskega katoliškega pevskega dru- ljubljanskem jubileju s' clair Ave cleveland 3 ° V pogovoru sva sprejela ponudbo g. Kollandra, da bova spremljala potnika iz New Yorka do Ljubljane. Skupina bo potovala z ladjo Queen Elizabeth, ki odpotuje iz New Yorka dne 5. junija 1963. To bi bila preprosta skupina, pri kateri ne bi bil nihče vezan na kake izlete ali na čas vrnitve. Vsakemu bo na prosto dano, kako dolgo želi kje ostati. Veliko je takih rojakov, ki radi potujejo z ladjo posebno zato, ker imajo dovolj časa. Komur pa je čas omejen, lahko potuje z letalom. Tudi v tem slučaju priporočava vsakomur, da se obrne na potniško pisarno Kol- som v AD, vendar je tam izha-|lander, kjer Vam bosta sam g. jalo, kar je razumljivo, v krajših Hollander ali pa njegova žena ali daljših odlomkih; sedaj pa 'prijazno pojasnila vse zadeve ga imamo skupaj in v priročni potovanja. obliki, da ga lahko shranimo. In | Več rojakov se je že priglasi-kar je zraven drugega še prav ]0, drugi še čakajo. Opozarjava, posebno važno: poročilo je v AM da je glavno to, da se čimpreje bogato ilustrirano z izvirnimi rezervira boljše prostore na la-fotografijami, napravljenimi ob dji, dokler so še na razpolago, proslavi v Ljubljani, kar po- ge bi se premislili, dobite povr-večuje in upravičuje njegovo njen0 vse kar ste naplačali. posebno izdajo. Uredništvo AM Kdor bi čakal do zadnjega, bi nam je s tem zelo ustreglo. moral vzeti tak prostor na ladji, V Lemontu pa so s tem v zve- kakršen bo takrat še na razpo-zi storili še nekaj drugega do- lago. Zato ne odlašajte in pri-brega: ker so vedeli, da bo mno- javite se za to naše skupno po- štva “Lira,” se tako v svojem jimenu kakor tudi v imenu vseh drugih še živih ustanovnikov m ustanovnic Lirinega pevskega zibora, ki smo, hvala Bogu, še pri življenju, prisrčno zahvalim sedanjim pevkam in pevcem Lire za prisrčno počastitev, kakor smo jo bili deležni preteklo nedeljo ob proslavi zlatega jubileja naše tako nam ljube “Lire.” Obenem izrekam sedanjim Lira-nom prelepo zahvalo tudi drugih pevk in pevcev Liranov, ki so se bili za nami ustanovniki uvrstili v Lirin zbor, a danes niso več aktivni pevci in pevke, katere ste ravno tako kot nas prelepo počastili na nedeljskem banketu pri Sv. Vidu. V imenu nas obojnih: hvala Vam! Vroča želja nas vseh je: še dolgo dolgo prepevajte prelepo našo slovansko pesem — cerkveno in svetno — Bogu v čast in našemu narodu v ponos! Bog živi “Liro”! Josephine Hafner. gokateri od nas to poročilo želel poslati temu ali onemu po svetu, ki nima AM, zato so natisnili te številke nekaj več. tovanje. Prosiva, da pokličete naju na telefonski številki AT 1-7776 ali pa g. Kollandra na HE 1-4148. Kdor bi to rad storil, naj takoj' Povej,te najino ime, da se bodo piše v Lemont, 111. P. O. Box 608. Številka velja 30 centov; poštnina je vključena. Storimo to hitro, ker odvečnih izvodov ni veliko. Janez Sever. Obisk Slovenije v letu 1963 Cleveland, O. — Veliko je nas Slovencev, ki smo tu že več let, pa se še nikoli nismo vrnili v rodne kraje in obiskali domače vasi in mesta ter drage sorodnike, ki neprestano čakajo, kdaj bo kdo prišel, dokler smo še vsi skupaj pri zdravju. Midva sva se odločila, da obiščeva Slovenijo prihodnje leto. Obrnila sva se na najstarejšo potniško pisarno August Kol- vedeli ravnati zaradi števila prostorov na ladji. Ker imamo upanje za svetovni mir, naj vas to ne straši, saj je še dovolj časa za odhod. Da bi le ohranili ljubo zdravje, pa odločite se kmalu, ker je tako boljše za vas in za potniško pisarno. Ce veste za koga, ki namerava prihodnje leto potovati v stari kraj, mu priporočite, da potuje z nami. Hvala lepa. Anna in Jacob Jesenko 3567 W. 61. St. Cleveland 2, Ohio. Zahvala Cleveland, O. — Podpisana Josephine Hafner, ustanovna članica svetovidskega Sloven- Rojak Charles F. Ipavec kandidira za mladinskega sodnika CLEVELAND, O. — Senkler-ski slovenski rojak Charles F. Ipavec smatra, da mora mladinsko sodišče posvečati posebno pozornost prevzgoji mladih ljudi, ki so zašli na napačno pot, in jih ne le kaznovati za njihove pregrehe. Kandidat je bil rojen 1921 v Sloveniji, pa se s svojimi starši preselil leta 1928 v Združene države. Po enem letu življenja v Pittsburghu se je družina preselila v Cleveland. Obiskoval je farno šolo pri Sv. Tomažu Ak-vinskem, nato Cleveland East High School, bil pri vojakih tekom druge svetovne vojne, pa nato končal pravne študije na Cleveland-Marshall Law School. Leta 1943 se je poročil z Ruth A. Wagner iz South Euclida, s katero ima enega sina in eno hčer. Družina živi na 2924 Fair-mount Blvd. Charles F. Ipavec je prijazen, potrpežljiv in ljubezniv človek, kar je potrebno za človeka, ki so Mehi so ripht ando/i.so mfimhinpf v. • AMERICA’S ONLY Fj light smooth fire- :. the Strah Brewery Co. Detroit 26, Michiganj jnaj ima opravka z mladino, je pa tudi preudaren in nepristranski, kar je potrebno za sodnika. Vsem rojakom in rojakinjam ga v volitev toplo priporočamo. SDK. ------o----- Slovenskim tretjeredni-kom in tretjerednicam v Clevelandu Cleveland, O. — Iskreno Vas vabimo, da se za gotovo udeležite naše tridnevnice, ki bo pri fari sv. Lovrenca v Newburghu v dneh 16., 17. in 18. novembra t. 1. Vodil jo bo p. Alojzij Madic, OFM iz Lemonta, 111., ki ga poznate kot dobrega govornika in navdušenega patra za tretji red. Letos je 30-letnica, kar je bila ustanovljena v Clevelandu slovenska tretjeredniška skupščina. Želimo jo obhajati v prvi vrsti z duhovno obnovo vseh nas in s pritegnitvijo še drugih naših rojakov in rojakinj v vrste tretjega reda. Ne ustrašite se merebitnih vremenskih nepri-lik in kakih drugih težav! Pokažimo, da je naša clevelandska slovenska tretjeredniška skupščina še vedno močna in delavna ter zato sposobna še dolgega življenja! Ob tej priliki, t. j. po končani tridnevnici, bo sprejem novih udov in udinj našega reda. Samo po sebi se razume, da prisrčno vabimo tudi vse nečlane in nečlanice 3. reda, da se v kar se da velikem številu udeleže naše tridnevnice. — Lepo prosimo, opozorite drug drugega na to našo tridnevnico in dajmo prav vsi pridno poagitirati, da bo udeležba pri njej res kar je mogoče častna. — P. Alojzij bo uporabil, to priliko, da opravi vizitacijo naše skupščine! Vas vse vdano v duhu sv. Frančiška pozdravljamo: Predsednica: Mrs. Marija Hoge, Tajnica Mrs. Frančiška Petrich, Voditelj: Rev. Julij Slapšak. -----o------ IfalijanskE petrolejski car se smiino ponesrečil MILAN, It. — Enrico Mattel, načelnik vladne Petrolejske družbe ENI, ki je zlomil mednarodno načelo o delitvi dobička v pridobivanju petroleja v tujih deželah na osnovi 50:50 in začel uvažati cenen ruski petrolej v zahodno Evropo na jezo petrolejske industrije svobodnega sveta, se je v solboto smrtno ponesrečil z letalom na poti iz Sicilije v Milan. Z njim je naše smrt William McHale, glavni dopisnik a m e r i škega tednika “Time” v Rimu. E. Mattei je bil star komaj 56 let. Italijansko petrolejsko industrijo, ki je bila čisto na tleh ob koncu druge svetovne vojne, bi moral po naročilu vlade likvidirati. Mož se je med tem lotil iskanja naravnega plina. Ko je v tem uspel, se je vrnil na iskanje petroleja. Odkrili so ga na več krajih v Siciliji. Mattei se je nato domenil z Iranom o izkoriščanju petroleja v tej državi Srednjega vzhoda in ji ponudil 75 odstotkov čistega dobička namesto dotlej običajnih 50. Ko je Sovjetska zveza začela ponujati po nizki ceni svoj petrolej v Evropi, se je Mattei takoj domenil z njo in ga začel kupovati v velikih količinah kljub vsem protestom zahodnih petrolejskih družb in vlad. ---------------o------ Nov toplomer? “Sedanji toplomeri za ugotavljanje telesne temperature bodo kmalu iz mode,” zatrjuje izumitelj novega termometra dr. Moeller. Toplomer tega nemškega zdravnika je pravzaprav majhen elektronski aparat, ki ga je treba vzeti za eno samo sekundo v usta in že natančno izmeri teles- Ženske dobijo delo Iščem žensko da bi varovala otroka, poln čas ali delni čas. Katero zanima, naj sporoči na A.D. urad. no temperaturo. Zdravnik je uporabil poseben oksid, v katerem se električni upor spreminja odvisno od temperature. MALI OGLASI Nič neplačila Naprodaj je enodružinska 7-sobna hiša na 7613 Aberdeen Ave. Prazna, se lahko vselite. Prodaja lastnik. Pravi kup. Kličite SK 2-3770. -(213) Sobe oddamo 4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St. (X) Če želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 V najem Oddamo 3 neopremljene, na novo dekorirane sobe, zgoraj, spredaj, eni ženski ali dvojici Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (x) Soba v najem Oddamo spalno sobo moškemu. Si lahko sam kuha. 1027 E. 61 St. HE 1-6671. ____________(x) Stanovanje oddamo Oddamo 5-sobno stanovanje, zgoraj, za $40, na 1043 E. 70 St. Telefon EX 1-2356. — (212) Pohištvo naprodaj Električni štedilnik, Wes-tinghouse Hladnik, krajna mizica, koktajl mizica, naslonjač in talna svetilka. Kličite IV 1-6782. (212) Sobe v najem 5 sob oddamo v najem. Vprašajte na 1087 Addison Road. —(211) IMAMO NAPRODAJ MNOGO VSAKOVRSTNIH H I Š NA RAZLIČNIH MESTIH V CLEVELANDU, EUCLIDU, NA RICHMOND HGTS,, V MENTORJU itd. — po različnih cenah. IMAMO PA TUDI RESNE IN SOLIDNE KUPCE Z GOTOVINO ZA NAKUP HIS. Zato, kadar KUPUJETE HIŠO ali pa jo PRODAJATE, obrnite se z zaupanjem na nas in boste vedno TOČNO IN ZANESLJIVO POSTREŽENI! KNIFIC REALTY 820 East 185. Str. IV 1-9980 (Thurs. X) Sobe oddamo štiri neopremljene sobe oddamo mirni odrasli družini. V Collinwoodu. Kličite 681-8142. (1,5 nov.) V najem Oddamo 5 sob spodaj. Preproge in garaža. E. 172 in Grovewood. Kličite EN 1-2258. — (212) Stanovanje oddamo 5 neopremljenih sob in kopalnica, spodaj, lepo deko-rirano, plinski f u r n e z, na Hecker Ave. Kličite UT 1-7064. (213) Oddamo 4 velike sobe s kopalnico, zgoraj, na novo dekorirano, stranski vhod, sprejmemo otroke, prazno 15. nov., najemnina $50. Kličite 391-9358 ali 946-2050. — (1,2,5) Sobe v najem V najem oddamo 3 prostorne sobe s kopalnico spodaj. Vprašajte na 1249 E. 61 St. (212) Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL. NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 1542« .Waterloo Rd. IV 1-2237 Michael A. Feighan res zasluži vso našo podporo HON. MICHAEL FEIGHAN Cleveland, O. — Kong. Michael A. Feighan kandidira ponovno v Kongres v 20. okraju v Ohio, ki ga tam zastopa že skcro dve desetletji. Ves čas je bil vesten in preudaren zakono-davec in vestno študiral, vsako ■vprašanje je temeljito pretehtal, predno se je odločil, kako bo glasoval o njem v Kongresu. On je danes eden najboljših poznavalcev komunističnega imperija, sovjetskega, kitajskega, pa tudi Titovine. Kot je bil Feighan v javnih vprašanjih vedno preudaren, vesten in nepristranski tako je rad pomagal in pomaga vedno, kjer le more v okviru zakonov. Celi vrsti slovenskih ljudi je pomagal urediti težave pri njihovem ih njihovih sorodnikov prihodu v Ameriko in v vrsti drugih vprašanj in prošenj v zvezi z zveznimi oblastmi. Pokazal se je iskrenega in ustrežljivega prijatelja Slovencev. Z vsem svojim delom v preteklosti si je zaslužil vso podporo, ki mu jo moremo dati. Glasujmo sami zanj, pa pridobimo tudi prijatelje, da ga bodo pri volitvah podprli! v torek, 6. novembra, AD Taka pohvala mora biti zaslužena Carney predložit $1,800 vredne nepremičnine za neobdavčljive AH vam je kdaj padlo v glavo, da morda trpite po nepotrebnem in da bi se morali boljše počutiti? Če so sloviti Tatra zeliščni čaji pomagali mnogim drugim, bi tozadevno mogli pomagati tudi vam. Tu navajamo le nekoliko tipičnih izvlečkov iz več tisoč pisem iz vse Amerike: — “Sem že 76 let eter. Dolgo časa sem bil bolan in poskušal sem vsamogoča zdravila. Toda le ta, presenetljivo dobro delujoči čaj, mi najbolj pomaga .... Vaši zeliščni čaji res zaslužijo pohvalo. Veliko sem trpel zaradi zaprtja in me je to, skupno z bolečinami v kolenih, posebno v zimskem času, zelo vznemirjalo. Tatra čaj št. 1 in Remolek čaj št. 3 delujeta pri meni čudovito in odkar jih zauživam, se dosti boljše počutim . . . Vaš čaj stane samo $ 1 za zavitek, a jaz ga ne bi dal niti za $ 1000... Skoro neverjetno je, koliko mi je vaš Tatra čaj št. 1 že pomagal. Pokazal sem ga mojemu zdravniku, kateri je dejal: “To je zelo dobro in ne more vam škodovati'* . . . itd." Ne odlašajte, naročite nekaj čaja takoj — še danes — in zadovoljni boste, da ste to storili. • ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost nervoznost, glavobol? Če so te neprijet nosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali od stranite, če temeljito očistite svoje telo Ir da drugi organi delujejo pravilno, Zavitel TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št, 1, ca skodelic, $1,00 • as PECTORAL — PRSNI ČAJ it, 2. Znan stvena mešanica najboljših zelišč za za olajšan je kašlja, ki Je vzrok pre hlada. Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00 asa REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št. 3, Zna menite formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših llndch za njen naravni in nalil učinek; zavitek $1.00, • e a EMA 7 LA ZELIŠČNI ČAJ št. ♦. Prireje* Iz tekom razdobij preizkušenih zelišč, k Jth evnijo še iz starih časov za njih ko ristoi učinek pri krvi in čiščenju: '.zavitek $1.00 • • • RENEX ZELIŠČNI ČAJ it. 8. Izvratea zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi za radi njegova zdravstvene in prirodne di* brotc. Ni odvajalen. Zavitek $1,00. • • • Vsak zavitek čaja stane $1,00. ŠEST ZA VITKOV, KATEREKOLI VRSTE ra $5.00 12 za $10.00. Pri vsaki ikatljl Čaja dodajte 10c za poštnino, 15c za Kanado, 25c druge dežele. Navodilo za uporabo na Vsakem zavitku. Naročilo naslovita takole) Tatra Company, Dept, 1C Box 60, MorrUville. Pa. . • ■p -• # m CLEVELAND, O. —Okrajni auditor John J. Carney, demokrat, ki ponovno kandidira na isto mesto okrrajne uprave, je predložil, naj bi bilo prvih tisoč dolarjev davčne vrednosti nepremičnin neobdavčljivih kot je neobdavčljivih prvih $600 dohodka vsakega davkoplačevalca. Predlog je vsekakor pomemben in vreden vse podpore. Pripomogel bo posebno lastnikom enodružinskih hiš in domov do znižanja davka. Carney je predlog stavil državni zakonodaji že lani, pa ga je republikanski načelnik odbora poslanske zbornice za davke zavrnil, ne da bi ga sploh dal v razpravo. Carney je izjavil, da bo takoj po volitvah stopil v stike s poslanci in senatorji okraja Cuyahoga in jim svoj predlog stavil znova v obravnavo in podporo. Okrajni auditor Carney je prijatelj Slovencev. Bil je večkrat med nami na naših prireditvah in ima v svojem uradu zaposlenih tudi več slovenskih rojakov in rojakinj cot: Mildred Collins, Edvarda Kotnika, Donno Mlakar, Frances Dehler in Hinkota lObeta. Vsi ti so polni hvale o Car-neyu in ga vsem rojakom ;oplo priporočajo v volitev pri volitvah prihodnji torek, novembra! L.V. ------o----- Ray T. Miller se priporoča v ponovno izvolitev v senal razne druge organizacije. Sodimo, da je vreden tudi vse naše podpore. Kandidira znova v državni senat za polno dobo 4 let! SDK Guv. M. DiSalle išče podpore Bomo dobili enolen svetovni koledar! štiri enaka tromesečja, v navadnem »eden, v prestopnem letu pa še drug dan brez imena. Le malokdo zna takoj odgovoriti na vprašanje, katerega dne v tednu je prišel na svet. Nič čudnega: letošnje leto se je začelo s ponedeljkom, prihodnje se bo s torkom, Novo leto 1965 bo (zaradi prestopnega leta 1964) v petek. Dan rojstva je torej treba šele izračunati; pri Koliko preprosteje bi bilo, če bi imelo leto 364 dni! To je ravno 52 tednov, zato bi bili mnogi računi znatno lažji: prvi januar bi bil vedno istega dne, na primer v nedeljo, drugi v ponedeljek itd. Času, ki ga Zemlja potrebuje za pot okoli Sonca, seveda ni mogoče ukazovati, so- tem si lahko pomagamo z “več-Irazmemo lahko pa je ustrezne-nimi koledarji” vendar bi brž- Ije razdeliti leto na mesece in kone marsikdo izgubil potrpljenje, preden bi izračunal “svoj dan.” tedne. Pri sedanji razdelitvi bolj mislimo na tradicijo kot na smotrnost. O primernejši razdelitvi leta so razpravljali ze pri Društvu narodov med obema vojnama, še več razprav pa je bilo pri ZN po letu 1945. Posebna komisija je sestavila predlog, ki naj bi ga CLEVELAND, O. — Michael DiSalle je ameriški javnosti, posebno pa še ohij-ski znan že dolgo, izkazal se je kot sposoben vodnik mestne uprave v Tolidu, bil v času korejske vojne zvezni direktor cen in zadnja štiri leta guverner države Ohio. Sedaj se znova poteguje za to mesto. Njegovo delo v preteklih štirih letnih je pokazalo, da je DiSalle sposoben, vesten in delaven javni uradnik, ki se ne boji zamere posameznih skupin, če smatra da je kak ukrep potreben za splošnost. Pri zadnjih volitvah pred štirimi leti je bil izvoljen z veliko večino, ker se je izjavil proti od republikancev predloženi uzakonitvi “pravice do dela”. Ves čas se je kot guverner izkazal za prijatelja delavstva. Zato ga to pri volitvah tudi podpira. DiSalle je sin priseljencev iz Evrope, zato pqae.bno dobre razume težave in potrebe priseljencev in njihovih otrok. Tudi v tem pogledu je tekom svojega guvernerstva pokazal veliko razumevanja in dobre volje. Vsem rojakom g a toplo priporočamo v volitev v torek, 6. novembra. Ne pozabite nanj, kot ni on pozabil na vas! SDK -------o------- Ubogi zakonec “Tristo kosmatih, ločil se bom od žene, tako ne more naprej. Pomislite — vsak večer gre iz kavarne v kavarno, celo v krčme zahaja.” “Kaj, toliko pije?” “Pije ne, ampak mene išče.” Jp 'V m m mm. 1 ; X Michael V. DiSalle Predsednik Kennedy pravi: Pod vodstvom guvernerja DiSalla je Ohio v zadnjih štirih letih napredoval. On je v tem času vodil zgledno, pošteno in nepodkupljivo državno administracijo. Ohio je gospodarsko napredoval. V teh letih se je premaknil s petega mesta na drugo mesto med industrijskimi državami Zveze. Napredoval je na polju izobrazbe in na polju socialnega skrbstva in jaz želim izreči posebpo priznanje Miku DiSalli: za njegovo delo v prid duševno bolnih in zaostalih otrok. Vse to je storil guverner DiSalle za Ohio. Senator Frank Lausche pravi: On je pogumen, stopil je v borbo, o kateri je mislil, da je važna za vso našo javnost, čeprav bi utegnil iz iteh bojev iziti ranjen in poškodovan. Želim mu dati priznanje za stanovitnost v ciljih in neomahljiv odnos ter namen služiti ljudstvu Obija. Citizens Committee to Re-elect Governor M. DiSalle. — E. A. Stowell, Direc. Blacklist, O vse dežele proučile in poskrbele, da bi prodrl v miselnost ljudi. Kakšno bi bilo leto po tem predlogu? Razdelili bi ga na šti- stanovanjskem bloku ozuoma v ii tromesečja, katerih vsako bi imelo prvi mesec 31, naslednja dva pa s 30 dnevi, torej skupno 91 dni oziroma 13 tednov. Me^ seči januar, april, julij in oktober bi se začeli v nedelje. To bi dalo skupno 364 dni, zadnji dan pa bi bil brez imena; v prestopnem letu bi bil še drug poseben dan po 30. juniju. Prednosti takšne razdelitve ni malo. Med drugim bi lahko za mnogo let vnaprej izdelali šolske koledarjej lažje delo bi imele tudi tiste tovarne, ki se na primer avgusta zapro, tako da gredo vsi zaposleni hkrati na dopust. Novost bi poenostavila poslovanje v trgovin^ prometu in drugih dejavnostih, zlasti še, ker bi tak koledar veljal za ves svet, če bi ga sprejele članice ZN. Francozi in stanovanja Povprečni Francoz raje živi v etažnem stanovanju kakor pa v družinski hiši, v čemer se precej razlikuje od Nizozemca, Nemca, Britanca, Belgijca in Američana. Po podatkih ministrstva za graditev stanovanj so v Franciji zavzemale družinske hiše v minulih petih letih le 30 odstotkov novogradenj. Ustrezni odstotki: v Zvezni republiki 47, na Nizozemskem 54, v Veliki Britaniji 58, v Belgiji 66 in v ZDA 85. Kupujte pri nas in prihranite MRAMOR’S ima do 28. novembra tele cene; DEL MONTE SPECIALS: CATSUP 5 steklenic 99c PEAS No. 303 Cans Whole Kernel CORN No. 303 Cans Cream Style CORN No. 303 Cans Whole BEETS No. 303 Cans Sliced BEETS No. 303 Cans Whole GREEN BEANS No. 303 Cans Sliced GREEN BEANS No. 303 Cans Out GREEN BEANS No. 303 Cans 5-99c 6 - 99c 6 - 99c 6 - 99c 6 - 99c< 4 - 99c 5-99a 5 - 99c DEL MONTE FRUITS: PEACHES No. 303 Cans 5 - 99o PEARS No. 303 Cans 4 - 99c Chunk PINEAPPLE No. 2 Cans 3 - 99c Crushed PINEAPPLE No. 2 Cans 4 - 99c Sliced PINEAPPLE No. 2 Cans 3 - 99c Sliced PINEAPPLE No. 2 Cans 2 - 75« FRUIT COCKTAIL No. 303 Cans 4 - 99c FRUIT COCKTAIL No. 2 Cans 3 - 99c PEACHES No. 2 Cans 4 - 99© 46 oz. JUICES 3 Cans 99c Strictly Fresh MEDIUM EGGS 3 Dozens 99c CAMPBELL SOUPS TOMATO SOUP 9 Cans MEAT SOUPS 6 Cans VEGETABLE SOUPS 7 Cans 99c 99c I Motts APPLE SAUCE, 35 oz., 3 Jars ! Motts APPLE SAUCE, 15 oz., 6 Jars Regular TIDE Giant CHEER Angela Mia OIL NESCAFE, 10 oz. Jar 99c CRISCO 3 lb. Can Fresh-Lean-Meaty Bob Evans SPARE RIBS — Lb. 39c 99o 99c 27c 75c $1.79 $1.09 79o MRAMOR’S Fine Foods 6710 St. Clair Ave. Tel. HE 1-7769 DAJEMO DISCOUNT — BREZPLAČNO DOSTAVLJAMO NA DOM. EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLID RE 1-8187 ELECT.. ROBERT W. CHAMBERLIN JUDGE of COMMON PLEAS COURT Unexpired Term Ending Jan. 4, 1967 “WELL QUALIFIED” . . . Citizens League Robt. Miller, Chm., 10114 Baltic Rd., Cleveland 2, Ohio. HRR Ilf ■ ■ CLEVELAND, O.— Bay T. Miller Jr. je doslej 10 let v državni glavni skupščini, 6 let je bil v poslanski zbornici, 4 v senatu. V tem času se je pokazal kot sposoben, vesten in nepristranski narodni zastopnik in zakonodajalec. Na splošno je Ray T. Miller zastopal in podpiral zakone in proračunske predloge, ki so v skladu z moderno dobo in njenimi potrebami na podr roč ju šolstva, socialnega skrbstva in prometa. Raya podpira okrajna organizacija d e m o k r atske stranke, prav tako pa tudi delavske unije AFL-CIO ter T ;-r-r- .............. Iga v \. m 11 m mT ■Mii V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA Frank Kranjc ki je izdihnil svojo blago dušo 1. novembra 1961. < Ni več tiste lepe sreče, ko si skrbel za nas ljubeče. Pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj! Nikoli Te ne bomo pozabili, in vedno bomo Te ljubili. , Čeprav v hlaidhem grobu spiš, , v srcih naših Ti živiš! i Žalujoči: MARY KRANJC, soproga ANNA KRANJC, VIDA BRINOVEC, JEAN DEUTSCH, hčere vnuki, vnukinje, zet , in sestra ANTONIJA BRANISEL Cleveland, O., 1. novembra 1962. ( J %] ENOSTAVNEJŠE! >— Ollen .Roviine, prodajalec preprog <>C<>OC<>C*4><><><>O<>C<><><><>OC<*C>C>$><>O<>O>€-C>C<>C>OC><>C>0C<>O<><><>O>C>C>C><>C> La Salle, Illinois. — V tukaj- ski rodovi. Postojanko so pred šnem bližnjem državnem parku dolgimi leti, ko so tod bivali le Starved Rock, ki je ameriški jav- samo Indijanci še oblegali so-nosti dobro znan radi njegove vražnd rodovi toliko časa, da so slikovite lege in oblike nad reko'jih izstradali in mnogi so od la-Ulinois, se je vršila koncem sep. kote poginili. Odtod ime tembra velika slavnost, katere Starved Rock. So se udeležili nekateri Indijanci iz raznih krajev Amerike. Slavnost v duhu Indijancev je vodil indijski poglavar (Chief) “White Eagle” (Beli Orel) iz Wisconsin Dells, Wisconsin. Poglavar “Beli Orel” je starejši “verski vodja” Indijancev; Win-nelbago rodu. Starved Rock je zgodovinska postojanka in nekdanje naselje Indijancev, “Starved Rock” (La-jtako visoko s plastjo vrhu druge, čen kamen), to ime je dobil iz ča$ov, ko so se spopadali in borih med seboj nekdanji indijan- Radi omenjenih zanimivosti je pozneje postal ta kraj zanimiv izletni kraj za premnoge Amerikance. Je res lep slikovit kraj. Iz nižine, po kateri se pretaka reka Illinois ne daleč južno zapadno od mesta Ottawa, kjer je sedež okraja La Salle, se kakor magična stena dvigajo sive skalej ki zgledajo, kakor da jih je nekdo tam zgradil John h!. Briley želi v zvezni senat CLEVELAND, O., — John M. Briley, industrijec in odvetnik iz Toleda, je republikanski kandidat za zveznega senatorja v Ohio. Njegov demokratski tekmec je sedanji senator Frank J. Lausche. Briley je letošnjo pomlad prepotoval Evropo in bil celo v Sovjetiji, da bi se podrob-nejše seznanil z vprašanji mednarodne politike. Na Volivnih shodih razlaga pomen Skupnega trga za Združene države, poudarja važnost svobodnejše mednarodne trgovine in se zavzema na splošno za republikanske Politične nazore v domači Politiki. Volivce zagotavlja, da bo zvesto glasoval z republikanci v senatu, če bo seveda izvoljen. R.O. Robert Taft je sposoben kandidat Cleveland) O. — Robert Taft, pokojnega senatorja Reber:a v aLa, se je izkazal v ohijski dr-Zavrb zbornici kot pošten in sposoben zakoncdajavoc in javni jmadndk. Pri sedanjih volitvah andidira za zveznega poslanca ! Ongrosnika) na splošno v dr-Zavi Ohio. Kandidat je po poklicu odvet-in je član Taft, Stettinius Hollister odvetniške pisar-v Cincinnatiju. V volivni rbl je vseskozi poudarjal P ošne potrebe dežele in pese-Jd Ohia, se zavzenal za odločno .° :tiko proti Sovjetski zvezi n komunfctiičnemu osvajanju, Pa vedno znova poudarjal vred-n°st svobode in potrebo po nje-11 odločni obrambi doma in v svetu. F. L. s plastmi sivega kremena. Raziskovalci pravijo, da je to nastalo iz vsedlin iz pra-pra-dav-nih časov. Segajo ti časi v tisočletja ali milijon-letja nazaj — kdo ve? Ampak vsedline so tam in tvorijo slikovite kame-nite stene. In tu se je vršila v nedeljo 23. sept. velika slavnost. Pričela se je pa že v petek preje, ko so začeli prihajati sem razni izletniki in posetniki. Vsako popoldne so vprizarjali razne indijanske nastope, kot plese in druge prizore. Poglavarju “Beli Orel” se je vse tako dopadlo, da je rekel, da se morajo taki sestanki in taki prizori letno prirejati za naprej. Poglavar Sine, ime pomeni “Chief Walks With the Wind” (Poglavar hodi z bur j o in sapo) je na to slavnost povabil iz osrednje zapad-nih držav Indijancev, iz 14 raznih indijanskih rodovj katerih je prišlo več sto. Drugih belih izletnikov pa je obiskalo ta kraj več kakor 50,000 tekom treh dni, kakor govori poročilo o tej proslavi. Upravitelj gostišča orne. n j a, da je bil tak naval izletnikov, da jim je parkrat zmanjkalo raznih predmetov za jedila in da so morali iz bližnjih mest stalno dovažati s trnki razne jestvine, da so mogli postreči gostom. Starved Rock, to je tista izletniška točka, kjer so bile pred lanskim ubite pri neki votlini tri ženske iz chicaškega predmestja Riverside. Zločin je izvršil kakor so sodno ugotovili Weger, ki zdaj sedi v državni kaznilnici v Stateville pri Joh-etu. Sojen pa je bil le radi umora ene izmed tistih treh žrtev, za dve pa ima še odgovarjati m proces radi teh bo v prihodnjem januarju na Okrajnem sodišču v Ottawa., Za umor prve ali ene je bil Obsojen v dosmrtno ječo. Kaj ga čaka za umor ostalih dveh, ki ste bile istočasno ubite s prvo, pa bo odločil sodni proces v januarju. Tako nekaj o tem “Starved Rocku” (Lačnem kamnu), ki je tudi mnogim Slovencem dobro znani kraj, posebno pa tem, ki bivajo po tej okolici, saj mnogi hodijo v tisto okolico na lov na race, zajce in drugo tako divjačino. Poleti pa na izlete in razne zabave. * KRIŽIŠČE DVEH VELE-CEST to je 51. in 80. ceste, ki se križata na severni strani od našega mesta, bo dobilo moderno gostišče ki bo nosilo ime “Holiday Inn Motel.” Odkar so zgra-dili cesto štev. 80 in tu moderno obsežno križišče, ki ima vhode in izhode v ob: ceste, gre tu skoči velik promet z auti, truki in drugimi motornimi vozili. Vozniki in potniki se bodo tu ustavljali za okrepčila, za prem -č;šča, za nabavo gasolina, itd. In nadarjena moža za business to sta Charles Ramenofsky in Ab Klein sta dobila “franchise” f (dovoljenje in pravico), da bosta tu postavila gostišče z vso moderno opremo, ki bo nudilo vse-vrstno postrežbo, ki jo bo kdo zahteval. Novi časi nam prinašajo nove občevalne zveze po novih modernih auto cestah in okrog teh je vsepovsod več in več za business ugodnih krajev, ki so za tiste, ki se na business razumejo “zlate jame.” O yes, Amerika je še polna “zlatih jam,” samo treba jih znati najti! i * ČAS VSE POPRAVI — VSE POZDRAVI. — Ne daleč od tu v malem mestecu, sta slavila neki mož in žena petdesetletnico zakonskega življenja. Znanci so jima priredili malo gostijo. Lepo so se zabavali in zraven so se pogovarjali o starih časih. Na gostiji je bil tudi neki znanec jubilantov, ki je vode^ kako sta se jubilanta v mladih letih na tem svetu našla in spoznala med seboj. Bil je slučaj tak, kakoršnih je bilo nekdaj več, pa jih je tudi še zdaj veliko. Mladi fant je zalezoval mlado dekle, ki je služilo pri neki gospodinji. Dobrikal se ji je, jo Re-elect Frances P BOLTON FOR CONGRESS Bdlton for Congress Committee Kenneth J Sims. Chairman 293£ 2Mth §f , Euclid 23. 0 VOLITE ZA Frank R, P0K0RNY STATE REPRESENTATIVE in izkušen zakonodajalec PRIPOROČAN OD: • Cleveland Plain Dealer e AFL-CIO • Ohio Civil Service Employees Assn. • Brotherhood of Locomotive Engineers • Cosmopolitan Democratic League • Cuyahoga County Democratic Executive Committee • Citizens League X Frank Irene Kleppel, Sec’y. 11012 Buckeye Road hvalil kako je lepa in kajpada, dekletu se je to dopadlo in se je odločila: ta-le bo zame . . . Fant ji je obljubljal, da jo bo poročil, le njo) le njo, ali pa nobene! Pa časi so se spreminjali tudi takrat, kakor se sedaj in fant se je odločil, da bo boljše, če ne skoči še v zakonski kurnik. Toda kako se izogniti obljubi. V tistih časih so take obljube držale, kakor “kreparski cveki” — sodišča so jih upoštevala in druge oblasti. Fant si je pa mislil, a kaj, na vlak bom smuknil, pa se bom odpeljal v svet in končana bo ta afera. Večer preje pred dnevom, ko je mislil “ismukniti” na vlak je pa svoje prijatelje malo “potrital” in enemu njegov sklep razodel. Ta pa je še isti večer drugim zaupal to tajnost in še isti večer je prišla ta tajnost tudi na uše-zaljubljene neveste. Ta je povedala to svoji gospodinji ta pa hitro policijskemu načelniku v mestu, ki je bil pa kaj strog mož postave. Svojemu pomočniku policaju je ukazal, da mora prihodnje dni strogo paziti pri dohodu in odhodu vsakega vlaka, ki bo vozil skozi mesto. Tako je naredil. Drugo jutro res fant, na katerega so zdaj pazili, primaha z malim kovčekom na postajo, kupi vozni listek, pri-piha vlak in ko je mislil, da vstopil vanjj ga prime za ramo policaj in nagovori: “Fant, nikamor ne boš šel, kakor le z menoj. Odpeljal ga je na policijski urad. Tam mu je najprvo naredil primerno priai-go policijski načelnik iz sosedne sebe pa je vstopil mirovni sodnik, ki ga je najprvo ošvrknil s srepimi pogledi, nato pa mu prebral istočasne postave in da če ni takoj pripravjlen reči svoji nevesti enkrat za vselej “DA”!, ga bo dal zapreti za dolgo, dolgo! Fant je en čas mencal, nato prizna, da je res obljubi^ da bo dekle poročil. V istem hipu je dospela na urad nevesta in z njo tista njena podjetna gospodinja in mirovni sodnik ju !je zvezal enkrat za vselej, čez par tednov sta se še v cerkvi poročila in zdaj sta slavila petdesetletnico. Na slavnosti ga je o tistem dogodku opomnil njegov znanec, če se spominja kako je bilo? “Seveda se spominjam, kaj se jne bi? Ampak, kar prav 'e bil. Žena mi je bila dobra žena vseh petdetset let, rad io liimam, zadovoljen sem ž njo. Veš, ne bi bil prav naredil če bi jo bil takrat “pobrisal,” kakor sem nameraval.” In ti “zlata nevesta,” ti pa nam povej, kako je prišlo do tega, da si se zaljubila v tega-le “zlatega ženina”? “Hm, dopadel se mi je, pa na dušo mi je znal pihati, da sem lepa kakor rožica in da njegova moram bit, če ne da ne ve kaj bi naredil. Pa sem rekla če tako, pa bom in tako se je zgodilo . . . Pozneje sva se enkrat malo po-kregala, saj veste malo pokre-gat se tudi ne škodi, da ni preveč dolg čas, pa sem mu rekla: Metlo bom vzela, pa te bom kar zapodila! On pa je dejal, tisto pa ne, tudi če s kanonom prideš, ne grem. Takrat saj veš sem mislil iti, zdaj pa ne grem, preveč te imam rad!” Ta zlati jubilej so lepo proslavili in se lepo zabavah, ki bi ga pa nikoli ne bilo, da ni ženi še kot fant, dal dekletu besedo. In pa seveda, če bi ne bilo odločne gospodinje, policaja in sodnika! Pozdrav vsem! Matevž. silikonske ploščice in tam puščajo svoj strup. Ploščice so take tanke, da čebela zlahka izvleče svoje želo. Potem ko “daruje” strup, je zelo lačna. Preden pridobijo gram uporabnih snovi, morajo pripraviti z električnimi sunki okoli deset tisoč čebel do tega da oddajo strup v silikonske ploščice. Električni sunki za čebele Čebelji strup ni le zdravilo proti revmatičnim boleznim, temveč tudi pripomoček pri medicinskih raziskavah. Ker je ta strup mogoče pridobivati le s smrtjo čebel — čebela si po piku iztrga želo — je angleški čebelar Palmer izdelal po daljšem razmišljanju aparat, ki oddaja na čebele lahne električne impulze, pod učinkom katerih živalce pikajo v Everyone is talking about SETH TAFT for State Senator Everyone is talking about SETH TAFT Including the Following Distinguished Clevelanders Who Earnestly Ask That You Vote for Him on November 6. Joe Dolesch Frank A. Polk Fred Gonda Gertrude Polcar Edward Hu'sa Walter Rutenski Rose Kudravy Joseph Llhlir Ralph J. Perk Joseph V. Vondrasek Everyone is talking about SETH TAFT for State Senator Sponzorirano od Non-Partisan Citizen’s Committee for Seth Taft for State Sen ator, Dr. T. Keith Glennan and Alfred A. Benesch, co-chairmen. 12805 Shaker Blvd. Nagradite zvesto javno službo IZVOLITE PONOVNO Frank J. LAUSCIi D, S, SENATOR “Neustrašen ljudski borec” Lausche for Senator Comm., Carter Hotel, John Elder, Mgr. fciu.&S6erJ . VOTE TUESDAY, NOVEMBER 6TH for the man on tho job...who KNOWS tho job RETAIN AS MAYOR X RALPH S. LOCHER DEMOCRAT t-ochtr for Mayor Committee. Bronia J. Klementowicx. Secretary. 16S9 Merl Avenue. Cleveland. OMa NE SAMO V (BENETKAH, TUDI V — MOSKVI — Slika kaže jato golobov, ko se spušča na Sovjetski trg v Moskvi, kjer jih meščani in obiskovalci mesta prav tako navdušeno krmijo kot Benečeni in obiskovalci Benetk na Markovem trgu. Sodišče, ki ndhekje žensko za sodnico voli>e za Aifia EiizaM FOR JUDGE OF JUVENILE COURT « Starost: '2 et ° z.cušena ' dvetnica • Bivša asistentka državnega praver.ika • Bivša uradnica in zastopnica IUE-AFL-CIO IZOBRAZBA: študij psihologije — pravo in jeziki Mladostniki, ki se pojavijo na Mladinskem sedišču, potrebujejo žensko razumevanje in simpatijo. X Mia E!izab«:h MIAN0 f.L ANO for Judge Com;:iittcc—Mia. Violet Szabo, Ch.—H024D Jackson K., Ch. Fh!U MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči. Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. ^ ^ _ RENE BAZIN: OSAMLJENA “Poslušajte, mati”, je zategovala besede, “ne bi bila prišla k vam, če bi vam morala samo bridkosti prizadevati. Saj nisem hudobna, vas nimam v slabem spominu in, čeprav nisem več pobožna —” “Tudi nikoli bila nisi!” .. čeprav sem marsikaj pozabila, mi je vseeno žal, da odhajate. Pomagam vam s tem, dr vas dosti zgodaj obveščam ... Se nameravate ustavljati?” morala grozno skrivnost razodeti svojim štirim tovarišicam, ki jo čakajo in nič ne slutijo. ‘ Kaj naj mu odgovorim?” je skoraj nerada vanjo silila Uršula Magre. “Kaj boste storili?” Stara žena je zamahnila z roko, kakor bi hotela reči: ‘Molči!’ Potem pa je zbrala vse sile in se. oglasila: “Najprej moram sosestram povedati ...” Stopila je po mali govorilnici Sestra Justina je dvignila ra- in vzela svetilko. Zoper njeno 1 voljo ji je srce pod spuščenim pajčolanom bridko plakalo. Ur- mena: “Presneto! Če bi le mogla!” “Ne smete se.” “Kaj praviš?” “Naročil mi je, naj vam rečem, da se nikar ne ustavljajte. Je pač zakon tak. Rekel mi je-Če nas prisilijo, da nas pride'tilko proti vratom, svoj ubogi več, bodo delale hrup, odkla-1 stari, s solzami obliti obraz pa njam vsako odgovornost in naj-'je obračala v drugo stran in ga šula M'agre je šla za njo. Sltrašno jo je imelo, da bi nuno v spomin na nekdanje dni poljubila Pa si ni več upala. Odšla je po stopnicah, nuna je vzdignila sve- brž bodo tudi materino hišo v Cermont-Ferrandu zaprli, če pa lepo na tihem same od sebe odi- skrivala. Vežna vrata so se zaprla za dekletom. Roka, ki je dvigala dejo, s tem rešijo svojo materino svetilko, se je spustila niže, se-hišo in kdo ve, če jim v prihod-'stra Justina pa je brez prič jc-njem šolskem letu ne bodo do- kala na temnem hodniku in v volili, da spet učijo, vsaj tiste, ki topli sapi, ki se je spuščala O'1 bodo odložile redovno obleko... stopnišču. Povešala je glavo in Vlada bo upoštevala njihovo do- solze so padale na kamen, ki ga bro voljo ... Vidite mati, ta- je okrušil pesek in ga shodile kole mi je povedal.” noge učenk. Tako močna je bila. Čakala je na odgovor, pa je tako odločno je znala vladati čakala zaman. Sestra Justina ]e svoje srce, zdaj pa se ni in ni zdaj vedela, da novica ni iz trte mogla premagati. Čutila je, da zvita. Gledala je zid pred seboj kolena so se ji tresla pod težko obleko; v duhu je videla redovnice, kako stopajo po treh stopnicah dol na trg, okrog njih jokajoče deklice, zapuščene razrede, zaprašene celice. Ni mogla razumeti, kako je vse to mogoče. Uršula je spet rekla: “On pravi, da je najbolje, če takoj odpotujete, jutri ali pojutrišnjem, lepo tiho in brez kakega obvestila ... Materina hiša —” Sestra Justina je vstala. Na obrazu so ji ostale gube, ki jih je izorala kruta novica. Med žalost na njenem licu pa se je mešalo še nekaj drugega: srčna st;. ska, da mora sama podpisati smrtno obsodbo svoje šole: zavest, da mora kot prednica obsodbo pripraviti; strah pred trenutkom, ki je tako blizu, ko bo CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE “PALATINE — BY OWNER Two-bedroom brick ranch. Wall to wall carpeting. Gas heat. 16x22 A-I garage. Screened patio. Concrete drive. Near church, school, shopping and transportation. — Only-Si 8,000. — 232 S. Oak St. Call FL 8-0079. (211) VIC. LARAMIE & NORTH AVE. BY OWNER Tan brk. Octogan bungalow. Near schls. and chrchs. liv. rm. 22x16, firepl., din. rm., tile kit. and bath. 2 large It. bedrms. Enc. porch., Ige. b^mt. Double gar. Spac. attic. Lot 30x125. — By appt. 637-0199. (211) MUST SELL — OWNER TRANSF. TO GERMANY Low down pymt. GI loan can be assumed. 2 bedrms., full fin. bsmt. Gar. W/W crptg. drapes, garbage disposal. Nr. Schls. & transp. 7650 OGLESBY — SA 1-5510. (212) ADDISON — IMMEDIATE POSSESSION, 3 bedroom bi-level, finished recreation room, 1*6 baths, rock bottom reduction, $18,500. — Glenn Vlasak, TWinbrook 4-9055 or LAwrence 9-5649. (211) INCOME PROPERTY ON NORTH AVE. Cor. 27 APTS. Modern 2’s, 3’s, 4’s; Good renting location. Lot for tenant parking. Income over $21,000; A-l condition. Price 5X. Owner sacrifice: Must retire. ALbany 2-1743. (211) bo omedlela, in morala se je nasloniti na zid. Sestre, ljube nedolžne sodelavke so tamle, le komaj nekaj metrov proč, ona pa jim gre rušit njihov globoki mir, radost, vse življenje ... Od zunaj je jasen in mlad glas — spoznala je sestro Hedvigo — prodrl semkaj, kjer je stara žena trpela smrtni boj vseh drugih sestra. Je li mimo nje zbežalo življenje ali pa jo je naravnost in nenadoma zajela milost? Sestra Justina je postavila svetilko v levo na hodniku, na njeno običajno mesto, upihnila plamen ter se CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BY DISABLED Owner, $13,900. 3 bdrms., Ige. liv. and din. rm., sep. by open staircase, 1% baths, plenty closet space, gas heat, large cor. lot, fruit treas. 18x22’ garage, 18x 100’ black top drive. Near Mid lothian. FU 8-4529. (212: WESTCHESTER — BY OWNER Lg. 2 bedrm. brk. ranch, Crptd. liv. din, area, tile bath, Ige. cab. kit. att. gar. Jalousie porch, thermopane wind, gas ht. cehtral air-cond. Walk to conveniences. $22,500. 920 Suf folk. FI 4r9^54. (213): OWNER TRANSFERRED — 5 ROOMS, 2 BDRMS. Ranch. Full basement, attach, gar., gas furnace, $11,000 or best offer. 815-385-3788. (2J1) HILLSIDE — BY OWNER Bedrm. brk. 9 yr. old. Side dr., gar., patio, wire fence, fin. full basement, gas heat, nice loc. $22,500. Call LI 4-0475. (211) OAK FOREST — Mod. 2 bedroom Ranch, 8 yrs. old. Deluxe livin.gnn. Lge. kit. formica work area. New built-ins. Lge. utility rm., 2 car gar. Lot 100x300. Close to everv-thing. Owner $16,900. SK 5-6799. (213) BUSINESS OPPORTUNITY BOOK STORE FOR SALE BY OWNER Approx. 20,000 books. Good working stock. Mostly out of print. 65% non-fixtion. Premises avail. HI 7-6432 A.M., ST 8-3691 EVES. (212) kakor prej sem grede pritipala do vrat na dvorišče. Skozi mirno noč je pihljala sapica. Štiri sestre pa so se sprehajale naprej. Obojega so se veselile: počitka in pokorščine. Nobena stvar ni kalila njihovega pokoja: nobena beseda, nobena slutnja, niti najrahlejša ne, saj so vedele, da sestre Justine zato tako dolgo ni, ker ubožci včasih svoje reve in nadloge razlagajo na dolgo in široko. Šum mesta je počasi pojenjaval, saj se je delo ustavilo. V zraku je bilo manj prahu in sapice so zdaj pa zdaj prinašale vonjave daljnih senožeti. Tedaj pa se je na koncu dvorišča prikazala sestra Justina in roke je imela sprostrte v obliki križa. Mislile so, da se šali, in so stekle proti nji. “Naša mati! Vendar ste prišli! Kako dolgo vas ni bilo!” Ko pa so pritekle bliže, so kljub šibki nočni svetlobi nekai zaslutile, kajti obličje sestre Justine je bilo spačeno od bridkosti in roke niso bile sprostrte zanje, ampak naj bi pomenjale križ. “O moje uboge drage hčerke, otročiči moji, prišla je nad nas ura trpljenja!” Sklenila je roke, pogledala sestro Paskalo, ki je prva pritekla do nje, v obraz in krepko povedala: “V tednu dni nas bodo pregnali!” Njene štiri tovarišice so jo obdale in še jim je na ustnicah drhtel smehljaj svidenja. Potrebovale so nekaj časa, da se jim je novica zarila v srce. A povsod je prodrla prav na dno njihovih duš, bolj vajenih trpljenja ko druge, ker so imele več ljubezni. Nobena ni kriknila, pač pa so zdrgetale, mrmrale besede in z njimi klicale Boga, svojo moč in pribežališče; čela so se sklonila, roke so se zbližale, veke so se zaprle nad prvo solzo, ki so jo skušale zadržati. Plah glas je rekel: “Moj Bog, usmili se naših punčk!” Bil je glas sestre Daniele. Sestra Hedviga je dejala: “O naša draga, ljubljena hiša!” In sestra Paskala je vzdihnila: “Joj, kaj bo z menoj, ko ne bom več imela vas!” Sestra Leonida je pogledala ,na svpjo nikelnasto uro, ki jo je fosila za pasom, in naglo odšla. Odšla je prek šolskega dvorišča,.njene tovarišice pa so dvignile glave in vse hkrati vprašale: “Mati, ali je to sploh mogoče? — Ali nam niso izjavili, da je naša šola v skladu z zakonom? *— Kdo pa vam je to povedal? — O, hitro nam povejte: imamo kaj upanja? Ali moremo kaj ukreniti? Kaj želite, naj bi storile?” Sestra Justina pa je na zunaj ostala kakor brezčutna, ker je videla same zbegane obraze. Po- vesila je oči, da ne bi videla njihovih solza in mladih ustnic, drhtečih kakor pri starih ženah potem pa je rekla: “Otročiči moji, mnogo bomo morale moliti; to je najvažnejše, ker je božje. Kar človeško delo zadeva, pa nameravam jutri pisati —” Zapel je zvonec v šestih razmaknjenih znakih. Bil je zvon, ‘samostanskih pravil’. Sestra Justina je isti hip umolknila; sestre so se postavile v vrsto, Paskala kot najmlajša na čelo, in vrnile so se v hišo. Začel se je veliki molk, ki naj bi trajal do osmih naslednjega dne. * # :Ji Uršula Magre je bila že daleč. Stanovala je pri svojem ljubčku blizu konice polotoka Perrache med Saono in Rodanom. Vračala se je k njemu sporočat, kaj 'je opravila. Grizla si je rdeče ustnice; ni ji bilo ravno hudo, pač pa jo je jezilo, da se je morala vmešati v zadevo izgona in da je morala tako od blizu gledati bridkost stare nune. Če bi jo kdo silil, naj še enkrat gre k sestram sv. Hildegarde ih tam prebije še eno tako četrt ure, bi se gotovo uprla. Fargeat naj gre sam, če hoče; kaj bodo ženske opravljale moške posle, ta bi bila lepa! Že je pripravljala besede, ki jih bo rekla, kako jih bo rekla in s kakšnimi kretnjami. Jeza je bila v njeni trdi hoji in v ponašanju rožnate in zlate glave, ki je z njo mimo razsvetljenih prodajaln grede privlačevala predrzne, potuhnjene ali pa bla- ženo občudujoče poglede moških, kakor podgana, oči žareče, nos Mnogi so jo prepoznali. Mnogi so jo tudi nagovarjali: “Oho, lepo dekle!” Hodila je po sredi ceste, se šobila in grdo držala ter nikomur odgovarjala. Mlad, ubožen fant je ves utrujen prišel po cesti s šopom na pol zvenelega in zmečkanega jasmina, ki ga ni mogel prodati. Vpil je: “Okin-čajte se! Okinčajte se! Slamo en groš! Ves šop samo en groš!” Od utrujenosti se je opotekal kakor kar pijanec. Srečal je Uršulo. Ko je prišel mimo nje, je! zavohal vonjave, puhteče od nje, | in že je bil naenkrat lyonski po-1 tep: “Tebi pa se ni treba kinčati, lepa si in dišiš lepo!” Od srca se mu je zasmejala. Precej je pc-j stala še lepša, kar čutila je. Minila jo je vsa nejevolja in pozabila je na tujo bridkost, ki jo je dotlej težila. Nadaljevala je svojo pot ob Rodanu, kjer so milijoni zvezd kopali svojo svetlobo v grgrajočih kalnih vodah, i Prišla je ‘domov’ v drugo nadstropje. Prav ko je stopila v kuhinjo, je neki možak v hlačah in telovniku — suknjič je zaradi) vročine slekel — vprasnil vžigalico ob oknu, kjer se je hladil. Imel je trideset let, obraz (Dalje prihodnjič.) ---------o------ ošiljen, brke pokonci in lase nazaj. S prižgano svečo se je približal Uršulinemu obrazu, ko je vstopila. Njegov drobcani obraz je nekoliko zardel, razumete, a klobuk.” nemirne oči, ki so se dosti boli | l(pa kaj to mene briga!„ pogosto spreminjale kakor pnv , Uršuli Magre. pa se kar plesale'. °' .te 1,0 “ V.galo - moja , , ° . . ,, izena je namreč pravkar sla k Gorje “Eh, Miha, smiliš se mi . . . Moja žena je pravkar kupila nov od radovednosti in veselja. tvoji na obisk!” Re-elect Frances P BOLTON FOR CONGRESS Bolton for Co NAGRADITE SKUŠNJO Za dobro vlado izvolile ponovno RAY T. MILLER, JR STATE SENATOR (4-Year Term) DEMOCRAT ENDORSED BY . . . Cuyahoga County Democratic Executive Committee Cleveland Press — CIO-AFL — Citizens League Volitve, 6. novembra Ray T. Miller, Chairman. 15970 S. Park Blvd., Shaker Heights PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. or ~»— STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: ROUND STEAK 89 c Ib. VEAL RIB CHOPS 79 C Ife. PORK Slender Chops 79 C Ib. BEEF STEW 69 C Ib. VSI VABLJENI NA Pred-volitveni SHOD DEMOKRATSKEGA KUMA 32. VARDE V PETEK 2. NOVEMBRA 1962 ob 8:00 uri zvečer V SLOV. DELAVSKEM DOMU na WATERLOO RD. Razpravlja c važnih političnih vprašanjih in predlogih Glavni govornik: Župan RALPH S. LOCHER Mestni odbornik JOHN A. FAKULT OKREPČILA - ZABAVA - NAGRADE DOROTHEA SKELLY, tajnica JOSEPH F. MUZIC, preds. ! JOS. ŽELE IN SINOVI | = POGREBN IZAVOD = 6502 ST. CLAIR AVENIJE Tel.: ENdlcott 1-0583 = COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo hmiiimiimiiiiiiimimiiiMiiiiimiiimmmiiimiiiimiiiiimimimmiiimiiiiiimiii' Za dobro vlado E PONOVNO IZVOLITE DEMOKRATA Anthony F. NOVAK STATE REPRESENTATIVE Glavne volitve 6. novembra 1962 || m II i S? S TL': m i it ANTHONY F. NOVAK I Anthony F. Novuk for State Koprene,i-tative Committee—Anthony Klir, 531# Warremiville Center Rd., Maple Heights, Ohio. Priporočen za ponovno izvolitev od Cleveland Press Cleveland Plain Dealer Democratic Executive Committee AFL - CIO Cosmopolitan League i 2*5 Us | I 8 I §2 i |s i I ^ ray a nevesta I Poročni dan naj bi bil najsvetejsi, naiveselejši in najlepši dan Tvojega življenja P ‘ročna vabila, s katerimi boš >v ii ia k teinu velikemu dogodku svoje v h Pnike, pn jatehe in drage znance, so • ■a j ver je važnosti Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna ra/nai-ila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne postrežba uslužna. m 1 p P T-: | s? sl i p S g i 1 § g I S sl Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio