Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po poeti, sicerlfl.30kr V Ljubljani v sredo 5. augusta 1857. Najvcčje potrebe našega kmetijstva. Govor gosp. prof. dr. Hlubek-a v vélikem kmetijskem zboru na Dunaji 15. maja 1857. ( Po predgovora, v kterem je gosp. govornik od kmetijskih drnžb, njih pokliča in njih delavnosti govoril in razlo- u»«,*., .a^i žil, kako naj se obnašajo in kaj naj počenjajo, da so kme- višje vlade podpírané, tijstvu svoje dežele v korist, je začel tudi od tistih potreb govoriti, kterim kmetijska družbe, če bi še tako rade, se jim mora pomoč blizo na roke dati in posojilnice morajo takošne biti, da ne poznajo le zemljiša tistega kraja, temuč da so jim znani tudi Ijudje, kteri potrebujejo dnarja na posodo. Take posojilnice bi bile poddružnice hranilnic (špar-po deželi razkropljene, po potrebah osnovane in od kas) Ne bom se spušal v nasvete, kako naj bi se osnovale ne V • morejo vstreči, in kterim le vlada našega cesarja in gospoda zadostiti zamore. i fe take poddružnice; reči pa moram, da se tem potřebám za more le s tem pomagati, ako visoko vladařstvo to reč tako Te potrebe želim ob kratkem razložiti nadjajoč se, da me bo slavni zbor profesor na dalje terpežljivo poslušal; saj nismo na Danaj prišli napravi, da bi se sirotinski dnarji v hranilnične govori gosp. poddružnice stékali ali pa se napravile sa m os toj ne po 9 kratkočasili, ampak zato 9 da bi se kase sirotinskih dnarjev v vsaki deželi, da bi se da tem pogovorimo, cesar je vpeljalo umertvenje po soj il in določile gotove pravila, po kterih se imajo cen iti posestva, ktere hoče povzdigo kmetijstva potreba; zapustili smo svoj dom in se kmetovavec zastaviti, — da bi se poštnina pri pošiljanji v stolno mesto podali, da bi svojemu vladarju, ki je tako šparkasnih bakvic zavolf upisovanja odrajtanih činžcv in krepak v lavnih djanjih, tadi djansk pokazali, da za edino, močno in premožno Austrij mar umertvenih zneskov znizala, in pupilarna ali sirotinska var nost čez nepotrebno ne napanjala, ampak le kar je prav. bdelovavcom njegovega velikega cesarstva zivo Da je res potreba očitna, da bi se poštnina za po-Poglavni stebri, na ktere se kmetijstvo opira, sta delo wiljanje šparkasnih bukvić znižala. se lahko vidi iz enega in kanit česar pa nam najbolj pomanjkuje, je, da de samega izgleda, ki ga hočem iz Stajarskega povedati. Ako lavcov manjka in pa za gospodarstvo pctrelnega úcarjo; áe čp^rkasne bukvice iz gori omenjenga naména pošiljajo to poslednje se očitno vidi iz tega, da toliko kmetij pride da se posojilo od 100 gold, v 36 letih izbriše, bode poštnina če stanuje kmet, postavimo, 16 milj od Gradca (na priliko na kant potrebi naselnikov nočem govoriti tudi od 9 9 tega ne, da bi potreba bilo, da bi se tudi tistih 23 dní dělalo, kteri so od sv. cerkve preklicani prazniki, in da bi se ob času velike potrebe tudi vojaki rabili za kmetijske delà, ampak le zastran kapitala (dnarja), ki ga kmetovavec 9 za svoje gospodarstvo potřebuje, hocem omeniti, da skor ni dežele v Evropi, v kteri bi kmetovavec tako tezko dnarja oa posodo dobival kakor v našem cesarstvu. Ta težava pa je od tistega časa najhuja postala, odkar > t i d s k i dnarji (Waisengelder) ne ostajajo vec v v Slovenjem Gradcu), v vsem skupaj znesla 116 goldi-narjev, tedaj za 16 goldinarjev več kakor se je kmetu posodilo. To tedaj kar sem za polajšanje vsega tega nasve-toval, da bi kmetovavci za svoje gospodarske potrebe vpri- hodnje lože in blizo doma dnarja na pósodo dobivali ena poglavnih želj v pripomoć kmetijstvu. (Dal. si.) je de želi. Edine posojilnice, ki so po letu 1848 še ostale, so hra Zito io kruh nilnice (sparkase). Ni mi treba na dolgo in široko dokazo vati, da hranilnice, kakoršne so dan današnji, niso v stanu Ljudska omika stoji v ozki zvezi z obdelovanjem po lja in s sejo žita. Vsak narod, kteri se je precej od začetka kmetijstvu z dnarjem dostojuo pomagati. One se še niso v z poljodelstvom pečati začel, je v kratkem času višjo stop- poddružnice razdelile, še ne objemajo vseh krajev svoje njo omike dosegel, kakor oni, kteri si je s lovom ali z ži- dežele. so skor le za glavne mesta, in nimajo še do dan- vinorejo vsakdanji živež dobival. i Visoka stopnja omike starih Gerkov in Rimljanov nam današnjega dné nobene prave, od zvedenih moz poterj podlage za t tistih reči, za ktere se pri njih poso- jasno dokazuje, kako neobhodno potrebno je poljodelstvo jila išejo. Kdor tedaj pri njih dnarja na pósodo išče, mu glede na duševni napredek vsakega naroda. Kmetijstvo delà mora prav biti kakor koli mu cenivci samovoljno njegovo cloveka mirnega in navdaja ga z ljubeznijo proti domovini posestvo cenijo, in dokaj dnarja mora včasih še pred po- njegovi; pastirstvo in lov pa delata cloveka divjega in ne- obtesanega, pa tudi storita, da mu ni veliko mar za domovino, ker tak človek le tje ide, kjer je zverine in paše do- trositi, preden le kaj malega na pósodo dobi Vse te potrebe so bile tudi na visjem mestu spoznane; osnovali so tedaj zastavnico ína Dunaji, ktera ima kmeto- volj. Ravno tako se je godilo s starimi narodi; nekteri so vavcom z dnarjem pomagati, toda ne manj kakor 5000 gld. se precej poljodelstva poprijeli, ter so s tem svoje blago na pósodo dajati stanje in omiko utemeljili. Većina pa narodov poprijela se Al s to napravo ni našim potřebám dosti pomagano; je lova in pastirstva, ter je tako v vsem zaostala. tista silna velika množica kmetov ? kterih celo [premoženje Ne dá se dvomiti, da najperva hrana ljudem bilo je ne more od te dobrote celó sadje. in da še le pozneje so korist in dobroto žita spo skupaj ni 5000 gold, vredno, nič doseći, in vendar bi treba bilo, pred vsem na potrebe teh malih posestnikov gledati. Tem pa ne more pomagati ni znano. znavati in ga za hrano upotrebljevati zaceli; kadaj? nam nobena posojiln na Dunaji, in če bi jo tudi modrost Basnoslovje starih Gerkov nam pripoveduje, da je Ce Salamonova na noge postavila; ako se hoče tem pomagati, res najpred v Sicilii, potem pa v Atinjah ljudi žito po 240 znavati in ee ga posluževati učila, v tein, ko je svojo hčer > kratkem času so ob rekah in potokih mline staviti začeli. Proserpino iskala, ktero ji je bil Pluto ukradel in v svoje pod- Rimljani so leta 50 pred Kr. mline na vodo napravljati za-zemeljsko domovanje zavlekel. Latine pa je Evander okoli celi. Pod vladarstvom cesarja Augusta je že samo v Rimu leta 2740 pred Kr. rojstvom žito sejati in za hrano priprav- 300 pek bilo ljati naučil. ki so svoje lastne pekarije in mline imeli Ali naše verle slovenske gospodinje, Pod vladarstvom ravno tega cesarja so tudi mline znajo lep in delati začeli okusen kruh peči, da malo kje tako, naj nikar ne mislijo 50.000 na sapo Sedaj je število mlinov v našem cesarstva da so žene pred kakimi tri ali štiri tavžent leti tako kruh Vunanja slika kruha pri starih narodih bila je zeló ne pekle, kakor ga one sedaj pečejo. V početku so ljudje si- zveršeua in nerodna, pa tudi okus ni bil tako prijeten. ka rovo zernje vživali, kakor jim ga je polje darovalo. Turki kor je sedaj. Berž ko ne je bil hleb nizek, ker so ga na V se dandanašnji sirovo žito hrustajo, in prav dobro se jim vadno lomili, ne pa rezali, kakor ga mi sedaj režemo, prileže. Navadno ga pa pražijo, kakor pri nas kavo, in ga nekterih krajih Štajarske na meji hervatski še dan današnji potem jedó. Sv. pismo nam pričuje, da še ob časih, ko je navadno iz prosene melje neki čisto nizek kruh pečejo, kte- naš Izveličar na svetu živel, so judje sirovo zernje po nji- rega ne režejo, ampak ga lomijo: Ime temu kruhu je: vah vživali. Ko je namreč naš Gospod in Izveličar s svoji- „Jerpica ali krajnska potica. u zi mi ucenci preko polja šel, in ko so oni lačni bili, so si -m tno klasovje tergali in ga vživali; ker se je pa to v saboto Koliko vrednost ima žito za nas, se vidi iz tega, da y zgodilo, so farizeji itd. Žito praziti je zeló stara navada si jed iz njega pripravljati. Rimljani so iz začetka sirovo zernje kuhali, in so ga potem jedli, kakor mi sedaj rajž jemo. Pozneje pa so začeli nekteri narodi, med ktere tudi Rimljani spadajo, žito v možnarjih tleči in drobiti; ta drob so potem kuhali in si neko kaši podobno jed napravljali. Berž ko ne so po tem načinu tudi stari Slovani žito vživali, kar iz tega vidimo, da še sedaj vsi narodi slovanski kašo med všemi jedmi najbolj ob-rajtajo. Kakor sedaj mi ječmenovo in proseno kašo jemo, tako so naši predniki kašo pripravljeno iz razlicnih žit jedli. Da je nekdanjim Siovanom kaša najdražja iu najpoglavitnija akoravno se ga v Austrii na leto blizo 247 milijonov vagánov pridela, se ga še vendar precej veliko iz tujih dežel k nam dovažati mora, da nam ni treba brez kruha biti. A. K. Cestnikov. Sese navade in narodne pripovedke Slovencov bistriški okolici na Notranjskem. (Dalje in konec.) Proti gojzdu naprej gredé se vsak hip zagleda kaka v zemljo pogreznjena dolinica v podobi kotla. V teh doliui-cah zelenijo njive in posebno krompir povračuje kmetiču jeci bila, se vidi iz sledečih narodtii'h prislovic: "'Čeh pravi: njegov trud. V plitviši taki dolioici je drevje nasajeno, ovce y> Kaša mati naša." Slovenec: „Kaša je otročja paša. u Poljak: „Kasa v nedelje, kasa v ponjedjaljek; my do školy ? imajo namrec v nji kožaro, zaženejo pastirji tù sčm. Ob hudi vročini in v noči jih kaša za nami; my do domu, kaša za nami." (t. j. ni dneva Gojzd se pa zmiraj iu vsako leto dalje odmikuje in brež, kaše). Madžarji so Slovakom sledečo gnjusno poslovico vfako Ieto Ie boU redek iu ga je manj. Ni se pa temu cu- se pomisli, koliko milijonov lemoninih dilic se vsako „Kaša nem étel, zavoljo njihove Ijubezni do kaše izmislili; Tôt nem ember (t. j. kaša ni jelo, Slovak ni človek). Kruh ima vendar veliko prednost pred kašo, kajti on služi večini ljudi za najpoglavitnijo hrano telesa. Zato pa tudi Slovenec že od nekdaj kruh kakor narboljši dar ne-beški spoštuje in se srečnega čisla, če kruha ne strada. On tudi vsako drobtinico kruha, ki mu je z rok padla, skerbao pobere, jo poljubi in pospravi, da konca ne vzame ; zraven pa pravi: „V vsaki še tako mali drobtinici prebivlje sv. Duh." Ker se tukaj ravno o kaši in kruhu govori, naj pristavim še neko pripovedko, ktero so mi moja mati večkrat diti, ako leto od tod v Terst pelje. . * . —, Vernimo se zopet k popisu šeg ali običajev bistriških Slovencov, navadno le Bistričanov imenovanih, ker zdaj ni naš namen kraja opisovati. V postu, ki ga tù k or i z em *) imenujejo, se ne nahaja pravili : Neki hlapec je službe iskal. Přisel je do perve hise in je poprašal gospodinjo : „kako pri vas kašo hladite?" Ona mu je odgovorila: „na okno jo postavimo." Hlapec re- nie znamenitega, samo to, da o poli posta „babo zagajo". (0 Kurantu govori vši sem tudi to omenil). Porodniki pravijo otrokom: „Idite gledat, kako bodo o poldne babi vrat prepilili." Otroci radovedni grejo gledat, da bi to pilenje vidili, pa zamudijo kosilo. Stari ljudje pripovedujejo, da je enkrat to pilenje resnično bilo. Naredili so namreč veliko slamnato ženo in so jo prepilili. Kakor sem že enkrat v ne-kem listu „Novic" omenil, če: je to podoba Zime. Nobenega praznika ne obhajajo Slovenci v bistriški tukaj ni služba za-me," ter odide. Pride do druge hiše pa zopet-popraša : „kako pri vas kašo hladite ?;ť Odgovorijo 55 okolici tako slovesno, kakor ravno Veli k ono č, ki jo u z em 5? mu: „vode prilijemo. imenujejo. Ta beseda menda pomeni toliko kakor „iz zime // . - é i • fm* u 1 CC Tudi tukaj ni služba za-me cc 55 55 odgovori hlapec in gré dalje. Pride do tretje hiše in ravno tako popraša: „kako pri vas kašo hladite?" Odgovorijo mu: kruha v njo nadrobimo." Tukaj je služba za me — veselo uzklikne hlapec, ter se koj pogodi s gospodarjem in nastopi pri njem službo. Rimljani dolgo niso vedili, kaj je hleb (kruh). Se le konec zime". Ze dolgo pred se vse pripravlja za veliki dan. Véliko saboto se pišejo pirhi, jagnjeta koljejo, pleča ku- hajo iu pogače pečejo. Otroci, ki že komai tega dné čakajo, dobivajo nove oblačila in porodniki si prizadevajo kar narbolj morejo jih razveseliti. Ko] ee zarja velikonoenega jutra napoči, je že okoli leta 400 pred Kr. rojst. so počeli iz melje testo delati in iz testa hleb peči, kar so se od gerčkih pekov naučili. Ko so naši predniki kruh peči začeli, jim je bilo treba melje. To so dosegli po razuih potih. Nekteri so si žita nasi-pali v možnarje, ter so ga tako tolkli kakor mi sedaj ore-he za potico tolčemo ; drugi so dva plošasta kamna vzeli 5 vse na nogah. Vsak ima nekoliko pirhov v roki pa se igrajo za-nje. Osobitost tega dné je to, da pravijo, da ee ne spodobi jesti, ko je solnce že zašlo, zato v vsaki hiši že po peti uri povečerjajo. Po večerji gredo dekleta te ali une vasi na kak grič ter sedé prepevajo temu dnevu pristojne pesmi. Vse se veseli neskončno veselega dneva. Solnce je palo za milost božjo in tako se konca resnično slovesno so med nje žita nasipali, ter so gornji kamen po spodnjem praznovan r> uzem cc vertili tako dolgo, dokler ee zito ni v raeljo (moko) epreobernilo, kakošne Iz tega so napravili pozneje žermlje (Handmuhlen) še eedaj revnejši kmetje v naših krajih imajo. j Kakor povsod pok Slovenskem tako tudi tukaj večer hribih gorijo kres i. Ta navada je zelo stara časov. Nekteri terdijo, da eo ti ognji pred Ivanjo po nrioin g in izvira iz poganskih Mitridat, kralj poatski in bitinijanski, je pervi premišljevati začel, kako bi bilo mogoče, da bi voda mliue gonila. Njegovo premišljevanje je imelo dober vspeh in v spomin turških roparskih vojsk. Ko so Turčini ee bližali, so r> Korizem" iz latinske besede quadragesima in iz laske quare s i m Pis 247 namreč po hrihih nakopičili derv in germade zažgali. To je znike veselo preživeli. Prosim jih pa tadi, naj nabírali slo tako berzo naprej iu je bilo taiu> vse uredjeno, da se je pripovedke in pesmi po dezeli. Draga domovina nasa ima bipoma po celi deželi doznalo, od kje da se bližajo Tarki, dosti lepega; če se pa to berzo ne zapiše, bi se utegnilo al jih je veliko ali malo itd. Al to je kriva misel, —kresi pozabiti. Z Bogom! ~ so veliko stařeji ko turške roparstva. . Janez Bile, Bistričan, ucenee 6. gimn. šole. Koren besede sem u JJ k r e a a" je v glagolu „kresati", wkre in kresilo der Feuerstahl, kakor ime boga ,,Pe runa" v „peri m", „pere ti", „perec ogenj" kadar je koža člověkova rudeča in ga peče. Odtod tudi znana Ozir Istri pre šičja bolezen „pereč ogenj •AC Razvaline na iztočni strani Učke. Med Plominom in Kozljakom je neki precej visok in na Opomniti še moram pri ti priložnosti, da tukaj, kadar zapadni strani zavolj strašne stermine neprehodljiv grič, naj- ee od svet ni kov govori, se ne reče, na priliko, „o sve- južueji ogranek gore ričke, na kterem se vidi pod samim tem Petru", „o svetem Jurii" bom to ali uno storil, ampak verhom nekoliko zidovja in obokov okolo neke šupline; pa- o Marti- stirji pravijo, da je od ondot skoz včrh prodor (tunel) na o Petrovi", v • • nji u V o Jur j e vi", » o Miholji" 71 itd. Duhovo sem zato izpustil, ker ni nic posebne izhodno stran brega. Nekoliko niže od onega prodora, eno uro nad Beršecom, je včrh imenovan Gradac, kjer se še ga o tem prazuiku. S temi versticami sem častitim bravcom imenitniše praz- nekoliko starega zida najde. nike celega leta pri Bistricanih naznanil. Med mitiškimi osebami so tukaj najbolj zuane sledeče: jah Male pol ure od Lovrana na jug iz ceste Medve-, kjer se potok izpod Učke po Lovranski Dragi v morje 1. Okodlak. Od okodlaka pripovedujejo stare basni, da izteka, se vidi na desni strani tega potoka neka visoka pride ponoči in spijočemu člověku kri spije. — 2. Kurant, sterma pecina, in v njej vhod v velike podzemeljske jame, Bog pijancov sem ze v njem se dosti pripoveduje; neko pravlico v kterih se najdejo znamnja delà cloveskih rok. Te jame se niso ho- imenujejo Oporica, iu Lovranci pripovedujejo, da so se ,,Novicah" razglasil Pravijo tudi, da ga tli v nebesa uzeti ; on pa je bil pameteu ; • 1 • v v — svoj vergel je berž cc svojem meh poteže kovački. onde v davnih časih Ijudje pred vojsko poskrivali. Dobre pol ure od te Opori ce na sever, in debelo uro nad Lov-Pravijo tudi, da je Kure v mescu in da zmeraj ranom je verh s podertiuami, ki se imenuje K nj ez gr a d. plajš za vrata rekoc: „Kdo mi ce kaj, zdaj sem na 4. liojenice ali Vile, velike bele žene, ki člověku v vseh stvareh pomagajo. težka debela žena. ki se člověku z vso močjo na persi use 5. Mora*) V vse te kraje prihajajo bližnji in daljni zaklade kopat. J. V. de m-ga tako dolgo tlači, dokler ga ne umori. Žegnanje cerkva imenujejo tukaj „op a silo". Marsi kter bravec si bo mislil: od kod to ime opasilo? Razjas niti mu tedaj hečem Novičar iz avstrijanskih krajev Pravil mi je stari mož, da še dobro pomni, ko Iz loške doline. 1. aug. D—n. Res veselo mora biti za vsacega prijatla šolstva in vsacega rodoljuba, ako bere so cer in sliši, kako da po Krajnskem šolstvo napreduje, kteri Ie koliko razume, kaj dobrega so šole, in kaj da so za omiko ljudstva, za požlahnjenje serca in za izbistrenje uma. Povsod zavoljo tega šolstvo širijo, ga zboljšujejo, nove šole na i kev na ta dan s konopom, kakor* cloveka, ki mu je god opasali. Zato je še navada, da rećejo, kadar gredo komu god vosčit, „gremo ga vezat". Pri mertvih imajo tii ravno take navade, kakor po dru- pravljajo in dozdanji slabi stan nekterih učnikov zboljšujejo. gih krajih Krajnskega. Ko zvejo, da je v ti ali v kaki To je pravo! - Radostno prebiraje gosp. Praprotnikov popis „Ljudsko drugi hiši kdo umerl, pridejo zvečer sorodniki (žlahta) m bivši prijatli mertvega. Sede za panjem se razgovarjajo in šolstvo na Krajnskem u 9 r> sem najdel male fare s šolo, sred da za povečerek kroži večkrat hleb fermento vega«) kruha nje fâre z dvěma učnikoma. Toliko bolj me je zalilo in bokal vina. Ko se je že noč nagnila in zvezde so zaha- Ložka velika fara, ktera šteje blizo 5000 duš, kjer je čez jati jele, gré vsak na svoj dom počivat. 300 za šolo ugodnih otrok, ima le eno sobo za šolo in le enega učenika. So sicer šolarji tako razdeljeni, da jih kakih hladno zemljico. Posebno ženske cvilijo brez mére. Ko so 80 zjutraj, drugih 80 pa popoldne v šolo hodi, ali kje so ga pokopali, se vernejo vsi in gredó v kako kerčmo si spi- Drugi dan sprejmijo vsa rodbina in prijatli mertvega v u rat žalost s Kurantovim sadom. Osmi dan so vsi h kosilu povabljeni ter praznujejo „osmino Pustimo zdaj mertve in poglejmo kako oni slovenski jezik govore. Bistričani kakor se oni edino imenujejo, imajo do- pa ostali drugi, ki ravno tudi potrebujejo šolskega poduce-nja in olíke za človeštvo potrebne? Kaj pa nedeljska šola? Žalostno povem, kar sem iz ust tukajšnega učitelja sam slišal, da dokler so nedeljski učenci in učenke skupaj v šolo hodili, jih je še nekaj prišlo, potem pa ko so bili 8ti čerk ali pismenk, kterih njih sosedje ne poznajo in še razdeljeni, da so fantje posebej in dekleta posebej v odlo-težko izgovarjajo, kakor: horvaški c, skoraj v vseh bese- čenem času smeli v šolo hoditi, so skoraj vsi iz šole ostali. dah kjer imamo mi c, n. p pec nos duh rug ziku u izgovarjajo kakor ů, pa ne v vseh besedah, n. p izgovarjajo skozi Taki razvadi v okom priti, bi se pač morale ojstre strune y klobuk. o večkrat kakor u, n. p. Bug Bog » napeti! Kaj da je vzrok slabega stanu šolstva pri nas in kako ga zboljšati, ne bom govoril, saj vedó gospodje, kte- rog Se dokaj malih razlockov imajo v svojem je- rim je šolstvo izročeno, to sami, kaj je storiti, čeravno je včasih sila težko; jez le toliko rečem sploh, da dobra sola mora imeti pervič dobrega učnika; učnik mora v vseh re- kterih drugi Krajnci, ce so ravno samo pol ure od tu kaj rojeni; izgovoriti ne morejo S tem sklenem ta svoj sostavek in obljubim častitim ceh svetilo biti šolskim otrokom; spoštovan mora biti od bravcom, da jih bom se bolj soznanil z národními pesmami otrok in od staršev. in s pripovedkami, kakor sem že enkrat rekel, ako mi Bog rati, da so skerbni zato, kar se v soli ucijo Dalje morajo stariši ucnike podpe- da z učnikom ljubo zdravje dá, da bom mogel o letošnjih šolskih praznikih, vred hvalijo in grajajo, kaznujeje in obdarujejo svoje otroke ki pa se v Reki mesec kasneje, kakor drugod začnejo po- po zasluženji. Bodi Bogu milo! da marveč so stariši zoper-tovati po svoji domovini. Spotoma pozdravljam vse svoje ne- niki učnikov in šolstva, in da tako podirajo kar se v šoli kdanje ljubljanske součence in jim želim, da bi šolske pra- zida! Nam pa je treba še enega učnika, ker samo eden ne more toliko učencov in učenk v redu imeti in jih ne more Koren ti besedi je ravno umoriti (latinske Parcae). Pis. s popolnim vspehom učiti. Ali bi ue bilo prav, ako bi go **) Pri nas se koruza sploh „fermenta" (po laškem for men tone) imenuje Pis. spod bénéficiât tudi v šoli učili, in da bi se jim letna plača zboljšala, ker imajo zdaj pač pičle dohodke? Zraven tega so duhovni najboljši vodniki šol, ker je navadno vsa njih skerb v dobro keršanske izrejo otrok obernjena. Dalje Dam časnikarji so zaceli govoriti od břemen, ki se imajo naložiti je treba večjega šolskega poslopja. Kaj pomaga zdaj otro- časnikom našega cesarstva, kakor od stempeljna na vsak ke v šolo morati, če je pa šolska soba premalo prostorna list in da razglase in oznanila bojo smeli samo vládni časniki donašati. Nadjamo se, da vse to je le prazna govorica. Maršal Radecki se je 30. dan p. m. že precej dober preselil v Milan; pred odbodom iz Verone je podařil siro- 27. dan p. ro. je světli nad in otroci nimajo kje biti! Od šv. Trojice pri Slatini na Stáj, 31. jul. y da nam še v štirnah vode Saša je pri nas tako velika zmanjkaje; turšica se saší, otave ne bo na bribih nič y na mašnim napravam 1200 lir. ravninah pa malo, repe in ajdine sejati nemoremo, ker je pre- vojvoda Mak s v Bruselji poroko obhajal s princesnjo Ka- V tem, ko po toliko terdo za orati. Ćeriček že veselo poje, ker se nadja dobrega rolino, hčerjo kralja belgiškega. vinca 9 pa malo ga bo, kei se štrigla. Jabelk, hrašk in ore krajih zatiruje vročina in soša vse y terpijo mraz po nekte hov bo dosti, pšenica je lepa, pa ni je veliko, ker je bila rih krajih našega cesarstva; tako je v Borszegu (topli redka. Janez Šarman, žap cah na Erdeljskem) skozi 4 tedne neprenehoma dezevalo in Iz Inipolce 2. ang. J. K. Pri nas se je vkljab velike 20. julija je bila slana; po Ceskem razsaja večkrat toča na Nemškem je 27. dan p. m. po nekterih krajih potres bil lz Indije se še nič gotovega ne vé, kako gré An- y suse ozmine, razun rezi, ki je pod velikim snegom pognila, obilno naželo, merve smo le malo, otave pa sploh nič ne bomo dobili, ker je od velike vročine vse vsahnilo. Za ajdo smo težko orali, in vsejana ni shajala. Vse po hladném dežji gležem. — 4. dan t. m. je poslala angležka vlada 6 milijonov gold, srebra v Kino in Indije. — Franeozke-mu poslanců v Carigradu je došel od njegove vlade ukaz, ali žali Bog! dež se v ne- naj zedinjen s poslanci praske, rusovske in sardinské vlade hrepení, kar začne 23. jalija proti eni ari se oblačiti, in v veselje cele okolice deževati, kih trenatkih v debelo toco s hudim nalivom premení, terja od turške vlade, da zaverze volitve v Moldavi in razorane njive odere, proso, ajdo, koruzo, oves, deteljo, krom- odstavi kajmakama Bogojides-a ; ako tega saltan nestori, pir in grojzdja polno tersje po vinogradih hudo poklesti. naj zapustí poslanec Carigrad. Vsa pozornost Francozov Vlekla se je uima od Im polce cez Studenec, Za u- je obernjena sedaj na porotno sodbo, ktera se bo začela v ratce, Roviše, Planino, St. Duh naprej proti Raki Parizu naprej (6. dan t. m.) zoper tište vjete 3 Talijane (Ti- do Kerke. baldi, Bartolotti in Grilli), ki so obdolženi zakletbe zoper Iz Ljubljane. Včeraj smo vidili pri našem akade- življenje Napoleonovo, pozneje pa zoper Mazzini-ta, Ledru miskem malarji gosp. S troj-u ravno doděláno podobo Rollina, Masarentia in Campanella, kteri prosti živi jo v Lon svetlega našega kneza in škofa gg. Antona Alojzja donu. Wolfa tako izverstno v obrazu zadéto, da ne more bolja Cesar Napoleon je přišel 29. dan p.m. iz toplic nazaj v Pariz. Tudi car rusovski Aleksander se je biti, in v vsem drugem tako krasno doverseno, da to naj- 28. dan p. m. iz Be rol i na vernil v Petrograd domu. novejše delo našega domaćega mojstra radi očitno pohvali- p<> želji kneza černogorskega je vlada avstrijanska velela mo. Premilostljivi Gospod sedé, v škofovski opravi in oven- bivšemu predsedniku starašinstva černogorskega Ju riju tedaj v ve- Petrovič-u, da se ima za stanovitno v Za da r preseliti, in čani z vsemi slavnimi redi, na stolu; podoba je liki razmeri izpeljana. Ker je gosp. Stroj tako prijazen, da ž njim tudi njegov unuk Krsto Masanov. -- Po stari gerdi -ma vf m ď% ivi n n it ni /I n 1 /\ ti a Ir n rr A i n tr a m* »Vk n li/k n/\ v\ AriA^n a _ ____ 1 • _ î ^ ^ * ^ l^fâZ j^Q y ^ r? /v m ^ « ** ma a^a^IS m \ T t rad vsakemu to svoje delo pokaže in ker mu bo se posebno navadi pisejo „ v e r z e j o mesarji v Via ljubo, ako jih veliko pride ogledat podobo ljubijenega naše- hobrezji vsako leto na sv. Jakoba dan z ondašnjega turna ga kneza, ktera bo še kakih 14 dní pri njem ostala,bodo to živega kozlića, kterega z godbo peljejo do cerkve. V novico gotovo tudi mnogi gospodje po dezeli radostni sli- čast Vlahobrežanom moram povedati piše dopisnik šali. Nekdaj so na Dunaji in okoli Dunaja bivajoči le malo gledavcov, razun neumuih otrok, je prišlo gledat to Krajnci navado imeli, da so praznik svojih domaćih cer- neusrailjeno mučenje uboge živine, nad kterem sv. Jakob kvenih patronov vsako leto na določeni dan slovesno obba- gotovo nobenega dopadajenja ne more imeti. hajali. Leta 1705 so naprosili takrat slovečega cesarskega __ pridigarja patra Abrahama a Santa Clara, da jim je pri ti priiožnosti (30. augusta) pridigoval. In res jim je napravil v nemškem jeziku pridigo, ktera jim je, ker opisuje tudi slavo krajnske dežele, tako Žalostěn starček dopadla, da so jo na Kaj, starček! žali te tako. Da britke solze točiš, Da svojo sivo si bradó, In blede lica močiš? Dunaji natisniti dali. Naslov njeni se velí: „Narrabo mira-bilia tua. Ich will deine Wunder erzehlen. Psa lm 70.w in natisnjena je pod napisom: „Redliche Red' fiir die kraine-rische Nation.u Gimnazijalni prof. gosp. Al. Egger je to pri nas Ie malo znano pridigo bral v enem letošnjih zborov ljublj. zgodovinskega družtva in jo v posebnih bukvicah natisniti dal tudi za prodaj. Kar se bo skupilo, je določil gosp. profesor zakladu, kteri je nameDjen v podporo ubozim učencom v ljublj. giranaz. šolah. Nadjamo se, da pridiga se sama po sebi, zraven tega pa tudi blagi namen bota pri- Da svojo sivo Kaj, starček! žali te tako. Da britke solze točiš. Da svojo sivo si bradó, In blede lica močiš? Verstnike štejem svoje vse Lahko na ene perste; Vsi drugi so pomerli ze, Ki bli so moje verste. Oči me že zapušajo; Sem gluh in slab, okoren, Noge mi kaj ne služijo Tako sem vès nboren. y Kaj, starček ! žali te tako Da britke solze točiš, bradó vabila obilo kupcov knjižici, ktera se v bukvarnici Klein majerjevi in Bambergovi dobiva po 12 krajc. In blede lica močiš? Kaj. starček ! žali te tako, Da britke solze točiš. Da svojo sivo si bradó, In blede lica močiš? Novičar iz raznih krajev Ker se je poslednji čas zavolj davka, ki se ima naložiti na Ko tuj samotno se živim, Zaveržen od mladosti; Preveč se ji na svetu zdim. In starec vès priprosti. Skerb i me j duša in telo Se imate ločiti y Kaj tamkaj na pravici bo. Ne vémo mi soditi. v ze belo peso, iz ktere domace fabrike napravljajo cuker, veliko govorilo od teh fabrik, naj povémo, da takih fabrik Kaj. starček! žali te tako. Kaj, starček! žali te tako Da britke solze točiš, našem cesarstvu sedaj ravno 100, namreč na Marskem Da svojo sivo si bradó, In blede lica močiš? Je v V y in Slezkem 41, na Ceskem 34, na Ogerskem in Erdeljskem 18, v Galicii 4, v doljni Avstrii 2, v zgornji pa eaa. Nadjati pa se je, da bo takih fabrik čedalje več in da se bo v ta namen čedalje več bele pése přidělovalo, ako se bo le fabri- kam domačeca pridelka polaišalo njih stanje. — Nekteri Da britke solze točiš, • # Da svojo sivo si brado, In blede lica močiš? Saj vćš, kako se mi godi, Kdor je vsem na poti ; Pri metli za-nj prostora ni, Ne za pečkom v koti. Oh starček! to zastonj ne bo, Kar moraš tù prestati; Od sveta li jemlješ slovo, Se v bolji kraj podati! Odgov vrednik : Dr. Jaoez Bleiweis Natiskar in založnik : JoŽef BldZIlik «