Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy 1 line lOcent, 1 column x 1" $1.40
sLo\)ensl<A
JUNAKI, SPITE MIRNO V BOGU!
V	GOZDOVIH DALJNIH, V
KRAŠKIH JAMAH,
V	TEHARJAH, V KOČEVSKEM
ROGU . . . NAŠ ROD ŽIVI PO VAŠIH RANAH.
Dušan: Mrtvim junakom.
(Mlado Brstje, štv. 2.,) maj 1946.
FOR A FREE SLOVENIA
LETNIK V. VOLUME V.
TORONTO, 30. MAY 1955
ŠTEV. 5 — NUMBER 5
Branko Belisan:
večen v cl/etninju
Pod tožnim lokom lip in mrtvih borov, v črnini dveh solza in žalnih smrek beli se morje žalostnih šotorov kakor obrežje suhih, divjih rek.
Glej pod drevesom sinjega junaka! Trepetajoči ognji mu žare v očeh, iz žil udarjajočih pesem plaka in išče med junaki miren smeh.
Od samostanskih sten že ura bije, v sopari rdeči hropejo obrazi .... Joj, smrt, smrt med sencami tam straši . . .
Nemir čez bela krila v mraku lije, razjeda hlad teles kot trepetlik; Tišina. V blondnjah skrvavel je krik
Po proglasitvi slovenske države v okviru Jugoslavije ' dne 3. maja 1945, na Taboru v Ljubljani, katero so oklicale bivše slovenske stranke, so se dogodki razvijali z bliskovito naglico. Vsa zagotovila vodilnih" osebnosti predvojnih strank, da je vse „v najlepšem re-
ZA BOLJŠO VLADO
Na nedavnem zborovanju v Buf-falu, N.Y., ki je obravnavalo življenje v občenstvu, je predavatelj M. Rapp povdaril, da sta dve stvari, ki sta danes v družbenem življenju najbolj potrebni, resno zanimanje za skupne zadeve in pogum odločitve.
V današnji družbi, ki je tako or-ganizatorno prepletena in v kateri prihajajo vse bolj in bolj do.', veljave organizirani bloki, so mno- du", in da je .zapadni svet pravilno poučen o slovenkih problemih", so se izkazala za prazno utvaro. Naivnost Slovencev se je ponovno pokazala v kaj žalostni luči. Jaltski sporazum, ki bi moral biti znan vsem slovenskim političarjem v emigraciji, je nedvomno določal izročitev vseh protikomunističnih borcev komunističnemu - Titovemu režimu. „Voditelji" v domovini bi morali o tem voditi račune in se dosledno teh računov tudi držati. Narod je verjel v zagotovila, da je „vse v redu" in tako doživel svoje prvo veliko razočaranje.
Od 27. maja do 31. maja so bili transportirani v Titovino slovenski protikomunistični borci. Cvet Slovenije! Zavedni, junaški in dosledni slovenski možje in fantje. Zlo bi lahko bilo mnogo manjše, če bi ne bilo zopet slepe vere v ,za-padne zaveznike". Zadnje dni maja bi morali na pohod v smrt še civilisti. Povelje je bilo že izdano. Kdo naj popiše strah, zaprepašče-nje in razočaranje, ki je tiste dni vladalo v Vetrinju na Koroškem?
DESET LET SOLE...
gi prepričani, da posameznik tudi v še preostalih demokratičnih državah nič ne pomeni ali vsaj ne toliko. hi pod"igi poedincev za korist skupnosti doprinesli kake uspehe.
Vsakdanje življenje dokazuje, da je temu res v veliki meri tako. Toda krivda ni v toliki meri na sistemu, na organizaciji družbe kot na brezbrižnosti poedincev, ki svojih demokratičnih pravic ne izkoristijo. Občni zbori društev, sestanki delavskih organizacij, nomi-nacijski sestanki za imenovanje kandidatov za razne javnopravne službe in podobno kažejo, da se jih udeležuje le neznaten odstotek upravičencev. Še celo pri državnih volitvah, kjer je udeležba sorazmerno po navadi še največja, o-stanejo tolike množice doma, da bi volilni rezultati gotovo izgledali mnogo drugače, če bi vsi volili.
Tragično vsakdanje izkustvo je, da se v družbi uveljavijo slabi ljudje s sebičnimi in mnogokrat celo prevratnimi cilji takoj, brž ko se dobri ljudje umaknejo v ozadje.
V demokratičnih državah so si zato ljudje sami krvi, če nimajo vlade, kakršne si želijo. Ko bi vsi pravočasno izkoristili vse možnosti vplivanja, ki so jim dane, bi kmalu izginila večina škandalov iz družbenega življenja. Samo zabavljanje in kritiziranje ne pomaga veliko, še manj seveda splošne trditve, da je vsak politik lopov in podobno.
Gibarfje Kristonoscev je postavilo program dvanajstih točk, ki bodo zagotovile dobro vlado, če se jih bodo vsi držali. 1.) Išči informacije glede javne u-prave pri zanesljivih virih.
2)	Moli za vse, ki so v javnih službah.
3)	Vzpodbujaja osebe, ki imajo dober značaj in sposobnosti, da prevzamejo mesta v javni upPavi.
Edino nebeška Mati v zgodovinski vetrinjski cerkvi ve, kaj se je takrat dogajalo v srcih Slovencev. Zavest, da je bila slovenska narodna vojska izdana, in da naj gre isto usodno pot še ostala množica Slovencev, je bila porazna.
Zasluga slovenskega zdravnika, primarja dr. Valentina Meršola je, da se to poslednje tudi v resnici ni zgodilo. Njegovo posredovanje je uspelo, če si kdo drug lasti to zaslugo, vara narod! Voditelji so takrat odpovedali. Bridka, toda potrebna ugotovitev!
Ob odhodu iz Slovenije, 6. maja sem v dnevnik zapisal sledeče: „Za Slovenski narod se pričenja zgodovinska preizkušnja. Zrelosti izpit! Kdo ve, kako ga bomo prestali? Narod v celoti, voditelji in posamezniki ..."
Po „edinstvenem narodnem plebiscitu", ko je velik del Slovencev bežal iz domovine pred „osvoboditelji", se je v resnici pričela za Slovence v domovini, pa tudi za slovenske emigrante, zgodovinska šola. Trda šola politične prevzgoje po taboriščih na Koroškem, v Italiji, v Nemčiji in drugod. Nekaj dni po prihodu na Koroško, na nikoli pozabno Vetrinjsko polje, kjer smo taborili kot nekdaj Izraelci pod milim nebom, sem ponovno v dnevnik zapisal: „Bog nas je po-
(Nadaljevanje na drugi strani.)
SOVJETSKI CIUI
Eden vodilnejših komunističnih osebnosti (v 1. 1949 je bil predsednik Varnostnega sveta OZN) Dimitrij Manilski je izjavil 1. 1930:
„Oboroženi spopad med komunizmom in kapitalizmom je neizbežen. Danes seveda še nismo dovolj močni za napad. Naš čas bo dozorel v dvajsetih ali tridesetih letih (1950—1960, op. ur.) Da bomo zmagali, moramo izrabiti presenečenje. Buržuje je treba uspavati. Zato bomo začeli z največjim doslej znanim gibanjem za mir. Začeli bomo z elektrizirajočimi uverturami in nezaslišanim popuščanjem. Kapitalistične dežele bodo v svoji neumnosti in dekadenci veselo sodelovalne pri lastnem uničenju. Poskočile bodo, da imajo zopet priliko za prijateljstvo. Kakor hitro pa bodo popustile v svoji pazljivosti, jih bomo zdrobili s svojo stisnjena pestjo."
Kdor koli še upa na resnost in iskrenost sovjetske mirovne ofenzive, naj si navedeno izjavo Ma-nilskega še enkrat prebere.
• Katoliške bolnišnice v Kanadi
so dobile uradni „moralni zakonik". Zakonik je predpisala hierarhija. Glavna tvorca zakonika sta duhovnika J. Paquin, S.J., iz Mon-treala in Lucius Barnett iz Toron-ta. Načela so sicer vedno ista, toda znanstveni napredek vpliva na praktično zdravljenje. Tako so n. pr. pred nekaj leti smatrali zdravljenje s penicilinom za nekaj izrednega in bolnik ni bil dolžan, da se pusti zdraviti z njim. Sedaj pa je postal redno zdravniško sredstvo1 in se mu ilioia vsak boku k oou-vreči, če ga zdravnik predpiše.
4)	Preštudiraj volilne kandidate, zlasti njihovo preteklost.
5)	Udeležuj se imenovalnih konvencij.
6)	Nastopaj na javnih zborovanjih in izrazi svoje mnenje tako glede kandidatov kot tudi glede političnega programa.	\
7)	Preglej, kako je v preteklosti glasoval predstavnik.
8)	Prigovarjaj drugim, naj gredo volit.
9)	Pomagaj pri propagandi za kandidata, za katerega si se odločil, kakor tudi pomagaj, če potrebno, da bodo ljudje mogli na volišče.
10)	Smatraj zakonito politično u-dejstvovanje kot moralno dolžnost do Boga in do družbe.
11)	Na vsak način izrazi pri volitvah, koga imaš rajši, če noben kandidat ne odgovarja tvoji želji.
12.) Brez ozira na stranko glasuj samo za take kandidate, ki jamčijo, da hočejo ohraniti od Boga dano dediščino svobodne in ustavne vlade.
Vsakdo se mora po svoji vesti odločiti, za koga bo glasoval pri vsakih volitvah, do katerih je upravičen. Toda demokratična oblika vladavine bo mogla ostati živa samo tako dolgo, dokler bo vsak po-edinec svojo voljo izrazil vedno, kadar koli se mu nudi prilika, zlasti seveda pri imenovanjih kandidatov ter pri volitvah.
Ko bodo poedinci pramagali svojo brezbrižnost do javnih zadev, se bo našlo tudi zadonstno število poštenih ljudi, ki se bodo brez ozira na višino plače in druge u-godnosti posvetili javnim službam.	dreš
NA GRADU.
NA UMIKU
MATI PRECISTA
Vsa čista in brezmadežna stoji Marija pred nami, ki smo po svoji naravi grešni. Sama vsa čista želi, da bi bili čisti tudi mi, ki nas je Jezus s svojim trpljenjem očistil in odrešil. Iz lastne žalostne izkušnje vemo, kako se vzbujajo slaba nagnjenja v nas in nas z neko temno silo vlečejo v greh. Sodoben svet je poln vabljivih mikov, ki slaba nagnjenja močno razvnemajo, da je nevarnost še večja. Marsikje je ozračje, kakor zastrupljeno z grešno počutnostjo, z besedo, sliko in tiskom draži spolno slo. Ni jih malo, ki se ji vdajajo tako nezmerno, da v njej duševno in telesno poginjajo.
Nečistost Marijo, prečisto Mater, žali, po človeško bi rekel, da jo boli. Saj je med njeno lilijsko čistostjo in človeško nečistostjo neizmerna razlika, globok prepad, ki ga samo močna božja milost more premostiti. Brezmadežnemu Srcu Marijinemu moramo nuditi zadoščenje za grehe nečistosti ravno s pobožnostjo prvih sobot.
Čistost je nežen cvet. Kdor ga hoče ohraniti, ga mora skrbno varovati in zelo paziti najn. Lahkomiselnost in radovednost sta dostikrat
This is Slovenia
NA VRBSKEM JEZERU.
For the 10th anniversary of the liquidation of thousands of Slovenian anticommunists by Tito communists we reprint part of the findings of a Canadian newspaperwoman Miss Mary Grebenc, who visited the native land of her parents, Slovenia. Report was published in the Northern Daily News (Kirkland Lake), the Herald (Montreal) an in excerpts in the Ensign (Montreal).
Hill of Death
„A gaunt, three-carpeted «hill in northern Yugoslavia, where thousands were mercilessly slaughered allegedly on orders from a man who is now one of Tito's top cabinet ministers, today stands as a grisly monument to fear.
„The hill should have been just another hump in the mountain-ridged land some 75 kilometers north of Ljubljana, capital of Slovenia.
„But the villager» nave a name for this particular ZI• — „The Hill of Death".
„While Tito serenades the west with hints of liberalizing his country, this symbol of monstrous sadism has the effect of cold water on the enthusiasm of villagers living within its reach of terror.
„For this, say the villagers, is the cemetery of some 30.000 to 50.000 persons antagonistic to Tito's rule.
„Here, for three weeks in 1945, the nights rocked as the hill was dynamited repeatedly until the smell spread for miles and the bodies were churned into the earth.
„An ancient, toothless woman bound in rags gazed reflectively at the hill.
„I couldn't sleep at nights," she recalled. „1 used to get up and listen to the explosions. They came one after another. We know of only one or two who escaped".
„In the surrounding villages, the hill had become a lasting reminder against indiscretion. Few ventured to speak of it. But calm in the knowledge that she had not much time anyway, the ancient one spoke quietly, freely, about its grim history.
„You can't hide this. We shall always remember what it stands for", she said simply.
„1 knew people who disappeared up there. Always it was those who opposed our „Little Boy", she spoke without bitterness, but used the phrase villagers use when they insultingly refer to Tito.
„Many of them were persons who had escaped to Austria and Italy" she continued. „When they were told they could come back and nothing would happen to them, they believed it. It is difficult for a Yugoslav to leave his home", she added in explanation.
„Most of those who came back were taken to the hill.
„Night after night, the lorries came. Sometimes they shot the people first, sometimes they didn't bother. And the explosions went on. We thought it would never end."
„1 asked if it was possible the slaughters had been instigated by renegade hoodlums of Tito's party, as private vengeance. She looked at me pityingly.
„That's what they're saying now, isn't it? We aren't positive yet, but we have enough proof to believe the man who gave the order is ... " The name had a shocking effect.
„This man, by whose reported command thousands died in
one unbelievably cruel, utterly useless massacre _ is now
trusted member of Tito's cabinet. He appears frequently at international gatherings to represent Tito. The people call him „the worst swine of all".
„The Hill of Death was far from the only ominous symbol clouding this area.
„Nearby is another hill, this one a mysterious prison. Civilians are kept from it by barbed-wire fencing, and venture into the area under risk of being shot down by one of the heavy cordon of well-armed soldiers.
„The villagers know of one man who has escaped. He said it was a prison for political opponents sentenced to lenghthly or life imprisonment for their opinions."
krivi, da človeku že v zgodnji mladosti uvene ta dragoceni in lepi cvet. Marsikateri živi v razmerah in okoljih, v katerih njegovo čistost ogroža cel zbor sovražnikov, ki so se zakleli, da ga bodo potegnili za seboj v greh. V naših udih gori ogenj
poželenja: če pustimo, da se raz-vname, nam neusmiljeno požge cvetje čistosti. — Marija prečista nam je v teh nevarnostih pomočnica. Ona zna pravilno ceniti vrednost čistosti. Pri njej najde razumevanje vsak ki se težko bori zoper po-(Nadaljevanje na drugi strani.)
DESET LET SOLE...
(Nadaljevanje s prve strani.)
slal v trdo šolo. Bog daj, da bi se iz sedanjega trpljenja tudi kaj naučili za bodočnost, za tisti čas, ko se vrnemo zopet nazaj v svobodno domovino."
Te dni obhajamo desetletnico obstoja te šole. Šola še vedno traja in bo trajalo za slovensko emigracijo tako dolgo, dokler ne bo izpolnjeno naše hrepenenje, naš veliki cilj: Svobodna Slovenija! Svobodna, suverena slovenska država! Premnogi se niso in se tudi ne bodo odrekli upanju, da bodo smeli nekoč zopet stopiti na sveta slovenska tla, namočena in pognojena z mučeniško krvjo slovenskih sinov in hčera, padlih v borbi proti komunističnemu brezboštvu.
Iz domovine smo odhajali obremenjeni s predsodki in napakami preteklosti. V trdi šoli, kamor nas je božja Previdnost poslala, naj bi te robove, ki so do krvi žulili medsebojne slovenske odnose, izbrusili. V tujini naj bi, tako si vsaj predstavljam poslanstvo te zgodovinske šole, spoznali svoje osebne, svoje narodne in naše skupne strankarske napake. Ta šola, imenujmo je šolo DEMOKRACIJE, naj bi izoblikovala in preoblikovala to našo najnovejšo emigracijo, ki je večjega in zgodovinskega pomena, kakor je bila slovenska emigracija pred in po prvi svetovni vojni. Prvo lahko imenujemo emigracijo „boljšega kruha", drugo pa „emigracijo političnega poslanstva". Ta nova emigracija naj bi bila v tujini glasnik v domovini stiskanih1 in od komunizma bičanih bratov in ' sester.
Še globji je pomen te šole DEMOKRACIJE! Ob dotiku z drugimi narodnostmi naj bi spoznavali vrline drugih narodov, zlasti pa naj bi dojemali, v čem je bistvo resnične demokracije, na kater-i je bolehalo pred vojno in med vojno slovensko javno življenje. Priznajmo: v slovenskem političnem življenju nismo poznali prave demokracije. Niti v naši vodilni slovenski stranki ne!
Na smeh mi gre, ko se spominjam nazaj v dobo pred drugo svetovno vojno. Imeli smo obilico različnih organizacij, verskih, prosvetnih in političnih. Po nekod je bujno cvetel duh „voditeljstva" m slepe pokorščine vodstvu brez v-sakršrne kritike. To kar pravilno velja za Cerkev in njene nauke, so hote ali nehote, kdo ve, prenesli tudi na ostale organizacije. Nekje, to mi je še dobro ostalo v spominu, so učili: „če tvoj predpostavljeni premakne stol, ne izprašuj zakaj. On že ve, zakaj je to storil in zakaj je to potrebno" . . .
Kaj sledi iz takega početja, pač lahko spozna vsakdo, kdor ni slep. Slepo uboganje .voditeljev", .čredni ljudje", ki bodo šli brez vsake misli za tistimi, ki so se povzpeli na ta ali oni način do vodilnih položajev. Množica brez volje in cilja, množica, ki je dala svoj razum v zakup sleparjem Komunisti so zahtevali od svojih .vernikov" isto. V protikomunističnem taboru ni bilo mnogo bolje.
Deset let šole . . . Pogled nazaj! Kakšna je bilanca? Smo se li Slovenci v emigraciji kaj v tej trdi šoli prevzgoje in preizkušnje naučili?
Nekaj že! Spoznali smo v tej dobi, da je naša narodna bodočnost zasigurana le, če dosežemo svojo svobodno slovensko državo. Toda ne tako, da bi imeli zunanjega ministra v Beogradu in bi se vozili naši „narodni zastopniki" na posvete tja doli čez Donavo, ampak tako, da bo narod sam doma, v Ljubljani, odločal kaj hoče in kaj noče! Pot do tega spoznanja je bila dolga in težavna. Tisti, ki so to narodnostno načelo oznanjali in bili radi tega velikokrat osmeše-ni, imajo danes zavest, da so bili na pravi poti in da so svojo narodnostno nalogo v emigraciji vsaj do neke mere izpolnili. Cilj še ni dosežen, čaka nas še mnogo dela in velikih žrtev. Bodočnost bo pokazal, če smo že dozoreli v tej zgodovinski šoli DEMOKRACIJE, ki priznava vsakemu narodu enake pravice.
če smo sposobni kaj samokritike, potem pa moramo iti vase m priznati, da še „cvetejo" med nami lastnosti, ki nam niso v čast. Površen pregled čez preteklost in sedanjost kaže, da se v bistvo demokracije, mislim predvsem na duha krščanske demokracije, ki ceni človekovo dostojanstvo in osebnost nad vse, nismo dovolj poglobili, kaj šele, da bi priličili našemu slovenskemu javnemu življenju, ki se odigrava med namim v emigraciji. Preidem tiste redke, ki še sanjajo o .Jugoslavijo" in menijo, da „izven Jugoslavije za Slovence ni življenja" (Domovina, glasilo Slov. Demokratske stranke, Božič 1954). Ustavim se rajši pri tistih, ki še danes, po desetih letih slovenske narodne tragedije niso doumeli, da ima vsak poedinec pravico misliti z lastno glavo in se po svoje organizirati. Bistvo demokracije ie prav v tem, da se ljudje organizirajo po skupnih pogledih in ciljih in da smejo te poglede, v kolikor niso za družbo škodljivi, tudi izvajati.
Kaj naj rečemo o takih le poja-
SOVJETI PRIŠLI NA OBISK V JUGOSLAVIJO
Zapad je doživel zopet neprijetno presenečenje, ko so objavili v Moskvi in Beogradu, da pridejo vrhovni predstavniki SSSR na obisk v Jugoslavijo. Vsa Titova zagostav-ljanja, da hoče ohraniti dosedanjo neodvisnost ter prijateljske odno-šaje z Zapadom, menda kljub temu ne bodo povsem pomirila njego-vin zagovornikov na Zapadu. Značilno je tudi, da bo ta sestanek pred sestankom vrhovnih predstavnikov štirih velesil. Sovjeti hočejo očito zopet postaviti Zapad pred izvršeno dejstvo. Ni si namreč mogoče predstavljati, da bi SSSR poslala vrhovne predstavnike države in komunistične stranke v sorazmerno majhno državico, če ne bi imeli zagotovil, da bodo njihove zahteve sprejete. Pri komunistični lokavosti je seveda mogoče, da bodo resnični dogovori ostali javnosti prikriti in da bodo podpisali kako na zunaj povsem nedolžno zvenečo prijateljsko pogod bo (ki bo pa tudi izvotlila pomen balkanskega pakta, sklenjenega predvsem kot obrambno sredstvo pred napadom od kake satelistke sovjetske države), toda dejansko se bo vpliv komunistične centrale odslej tudi v Jugoslaviji še bolj vidno uveljavljal. Prebivalci Jugoslavije se lahko pripravijo na še huj še čase, Zapad pa se bo znova lahko prepričal o resničnosti pregovora, da volk menja sicer dlako, nravi pa nikdar.
fKri slovenska je za vpila...'
vih med Slovenci, da se ena skupina proglasi za ,edino pravilno" in drugo črni kot narodu škodljivo Kako naj ocenimo tiste, ki z denun-cijacijami želijo uničiti politično drugače misleče protikomunistične Slovence? Kako naj označimo delovanje tistih, ki svoj vpliv zlorabljajo in mešajo verske in politične pojme? „Naš, „nenaš", to najdeš še danes v političnem slovarju slovenskih strankarjev in po tem kriteriju si sojen. Ali ne zaboli slehernega poštenega Slovenca, če zve, da se je razšlo neko pevsko društvo, ki ni bilo dovolj „einšaltano" po želji gotovih krogov, ki bi radi imeli vse v enem kalupu?
V vprašanju, kako pojmujemo kršansko demokracijo, bi morali premnogi od Slovencev v emigra ciji dobiti - nezadostno. Pod plašč „slovenska skupnosti" bi radi z silo zgrnili vse in mislijo, da store za narod „dobro delo", če zahtevajo, da vsi mislijo politično tako, kot mislijo nekateri, danes pač že redki, ki so prespali dobo od leta 1945 do danes.
Gremo v drugo desetletje naše politične prevzgoje. Upajmo, Bog daj, da bi v tej dobi prišli do spoznanja resničnega bistva krščanske demokracije.	Mirko Geratič
Folk Dances of the Homeland
No. 5 in the series - Rumania
Sär&
POPULARNI VERIŽNI PLES ZA MOŠKE
Sarba spada med najbolj priljubljene plese v Romuniji. Je zelo živahen in ga po navadi plešejo moški. Plesalci polože roke na rame svojega soseda in predstavljajo tako dolgo, krivuljasto linijo. Ta hitri in energični ples traje pogosto po celo uro. Tempo postane včasih tako hiter, da zmoti celo godbenike, ki ples spremljajo, čeprav je Sarba moški ples, se včasih pridruži tudi nekaj deklet. V tem primeru se vijugasta veriga spremeni v zaprti krog, v popularno kolo.
Narodni plesi kot tudi druge oblike ru-munske kulture, ki so jih nedavni priseljenci prinesli v Kanado, bodo nedvomno mnogo pomenili v bodočem kulturnem razvoju vaše nove domovine. Mislite na to, kadar se spominjate domovine.

OID VIENNA
V obeh Amerikah, pa tudi v Avstraliji, Zapadni Evropi in zlasti še v slovenskih obmejnih pokrajinah narašča število zavednih Slovencev, ki se živo zanimajo za slovensko obrambno zvezo, brez Katere nam prej ali slej grozi smrt v ljudi Koroški, zibeli slovenstva, na sinjem Primorskem in v emigraciji. Vsi tisti, ki so pogledali 50 let nazaj in 50 let naprej in vsaj malo poznajo složno in sistematično raznarodovalrio delo tujcev, vedo, da more slovensko peščico rešiti edino - le prav tako složna in sistematična narodna obramba. Vsakdo, ki ga je rodila slovenska mati in se boji naše narodne smrti, čuti, da bi se mogli in morali vsaj na enem področju složno združiti vsi svobodni demokratični Slovenci - v narodni obrambi.
Zato se 'največ odmevov glasi:
tine, da se ideja širi od ust do ust in g. Pavle Homan poroča, da je zlasti med preprostim narodom zanjo veliko navdušenje, manjka samo nekoga, ki bi zagrabil in stvar vodil. Dr. Leskovar, urednik Novega Sveta in sposobni predsednik Slovenskega radijskega kluba v Chicago, zatrjuje: „Zapisali ste, kar smo čutili vsi". G. Zdravko Novak, zaslužni obrambni delavec iz Clevelanda, ki je sam razposlal n.id sto brošur, uporablja iste besede kot g. Mirko Geratič, predsednik SNZ v Chicago in jezuit Jakob Ži-bert v Rimu: „Vaša obrambna ideja je odlična". In profesor S. J. je svoječasno zapisal v AD: „Silna naloga, vredna vsega idealizma!" V Argentini se je osnoval krožek, ki je začel s publikacijo obrambnih zvezkov in skupina iz Avstralije obljba: „Naša prva ljubica bo obrambna zveza." Kmet
POGREB KOMUNISTIČNIH ŽRTEV
„Že zdavnaj bi jo bili morali imeti (obrambno zvezo)!" Zato je res, kar sta zapisala pionir Andrejček v AD in Rev. Anton Merkun, nekdanji plodni pomočnik Janeza Ev. Kreka, v posebni brošuri, da zamisel vžiga in bo vžigala vse zavedne Slovence", zato smemo verjeti z gospodom pisateljem Mau-serjem, da bo končno tudi dozorela in prodrla.
Tudi izkušeni slovenski politiki zamisel pozdravljajo. Dr. Cvetko Gregorič, bivši slovenski načelnik ministerstva za socialno politiko, zdaj begunec v Ameriki, nam piše 25. marca t.].: „Prečital sem z velikim zanimanjem I. in II. del Vaše publikacije „Smrt ali življenje". Navdušen sem za Vašo idejo. Potrebna je, da se vstvariti." G. Rudolf Lukež, bivši višji računski inšpektor, k! je vse življenje pobijal korupcijo, pravi: „Prva in najpotrebnejša osnova vsega je složna obrambna organizacija". In mladi akademik Franci Medved nam piše, da je razdelil brošure in da vlada za zamisel v Biwabiku veliko zanimanje. Gg. Lobnik, žnidar, Borštner in drugi pišejo iz Argen-
MATI PRECISTA
(Nadaljevanje s prve strani.) želenje in zahteve pokvarjene narave. Ona sicer ni trpela zaradi skušnjav, a v svoji deviški čistosti bolj razume usodno nesrečo izgube čistosti.
Prav zaradi tega zaupljivo bežimo v njeno varstvo, kolikokrat čutimo, da je naša čistost v nevarnosti. Mati je in sočustvuje z našo slabostjo in je pripravljena nam izdatno pomagati, če le res hočemo njeno pomoč sprejeti. Gotovo je, dokler v skušnjavi Marijo na pomoč kličemo in se njej priporočamo, ne bomo padli, zakaj, nikdar še ni bilo slišati, da bi bila koga zapustila, ki je v njeno varstvo pribežal, njo pomoči prosil in se njeni priprošnji priporočil. Mati prečista ima usmiljenje s tistimi, ki so izgubili čistost, pa žele vstati; vedno je pripravljena s svojo priprošnjo pomagati, da se grešnik dvigne, očisti in si čednost čistosti zopet obnovi in jo v bodoče skrbneje varuje. Ne zametuje nobenega, ki resno želi iz greha vstati. Veseli se ga, kakor je Jezus rekel, da se angeli v nebesih vesele vsakega grešnika, ki se spoko-ri. Velika tolažba in moč je v tej resnici.
Materi prečisti priporočajmo našo mladino v njenih nevarnostih in bojih za čistost. V tujini in domovini je ogrožena bolj kot kdaj v rednih razmerah. Papež Pij XII. je v zadnjih letih pogosto pozival vernike, naj molijo za čistost mladine in naj vsi, ki imajo opravka z vzgojo, vzgajajo otroke in mladež k čistosti. čist rod v cvetu stanovske (zakonske in izvenzakonske) čistosti, je Marijin rod.
t GREGORIJ ROŽMAN škof ljubljanski.
pionir iz Kanade piše: „če ne bodo kaki koritarji spet vsega razdrli, zdaj verjamem, da se bomo vseeno obdržali, če bomo skupaj di žali." In mladenič z Gorice, ki študira v Turinu, nas vse vspodbuja: „Hitite, da ne bomo prepozni!" Odmeve in nasvete, ki se še stalno množe, bo morda ob priliki kdo uvrstil v razpravo: „Narod govori".
Glede ilustrativne metode, ki jo je treba vztrajno kristalizirati, sem se bal, ker je v marsičem nova. In vendar je vžgala tudi ta. Nisem še sicer doslej čital pravilnika Lige, toda iz poročila o njenem občnem zboru povzamem, da je Liga sama vsaj v gotovih točkah danes po desetih letih obstoja osvojila isti način, ki sem ga v omenjenih brošurah predlagal za obrambno zvezo. Nevem še sicer, če je dr. Krek iznašel kaj podobnega ali boljšega tudi v pogledu nadzorstva financ in strankarskega ravnovesja, ki je potrebno za vsako vsenarodno organizacijo, vkljub temu pa paralela, čeprav samo delna, izpričuje, da je tudi v predlagani obrambni metodi vsaj nekaj močnih točk.
Pojavi se zdaj vprašanje, ki nam ga je takoj po Liginem občnem zboru poslal prijatelj iz Clevelanda: ,Ali se s osvojitvijo Vašega (ali podobnega, op. p.) ogrodja za Ligo v pogledu obrambne organizacije kaj spremeni?" Kot doslej, ne želim odgovoriti v imenu te razvijajoče se organizacije, ampak podati samo eno izmed mnenj o njej in za njo. Najprej ozadje. Potrebo Ligine reorganizacije sem skupaj s tistimi, ki so pošiljali „nasvete, s katerimi bi mogli tlakovati ceste", tudi jaz čutil. V nekem pismu glavnemu tajništvu sem omenil, da bom ob prvi priliki vrgel svoje tozadevne misli na papir in jim jih poslal v pretres. Dvakrat mi je glavni tajnik odpisal, da ni misliti na kakršno koli reorganizacijo Lige. Edino ta sprememba bo, da se bo Liga posvetila izključno dobrodelju in ne bo posegala v obrambo, čeprav taki poskusi tudi v preteklosti niso bili nikoli v imenu Lige, ampak v svoj-stvu privatne ali javno - politične osebe prizadetega. To je bilo še pred prvo objavo obrambnega načrta. Tudi Ligin funkcionar iz Clevelanda mi je podobno odpisal in o obeh sem prepričan, da sta bila iskrena. Toda zdaj se je pojavil in prodrl dr. Krekov navdih o reorganizaciji Lige.
V bodočnosti smemo pričakovati dve tendenci: bodisi k združitvi obeh področij, dobrodelnega in obrambnega, v eni sami organizaciji, bodisi k posebni neodvisni organizaciji za vsako področje. Stvar je silno važna in zasluži, da o njej vsi razmišljamo in končno demokratično odločamo. Tu je za začetek nekaj skromnih mnenj:
Za zdrušitev govore, se mi zdi, v$aj naslednje točke:
1.) Nevarnost je, da bi javni ali zakulisni voditelji ene organizacije smatrali drugo za svojo kon-kurento in ji nagajali, kar bi se
obema organizacijema in celemu narodu "bridko maščevalo.
2.)	Združenje bi preprečilo du-plikacijo administrativnih stroškov, čeprav je možno, da ena sama organizacija brez uspešne kontrole opozicije sama potroši za administracijo več, kakor bi drugače dve.
3.)	Ljudje laže prenesejo eno moledovanje kakor dve, čeprav smemo verjeti, da se bo z dvigom njihovega soodločanja in sonadzor-stva, ki bo verjetno večje v slučaju ločenih področij, dvignilo tudi njihovo zaupanje in navdušenje za vse dobro in istočasno njihova pripravljenost na žrtve, ki bodo v resnici rodile sadove.
Proti združenju obrambnega in dobrodelnega področja govore vsaj naslednje točke:
1. Različni namen narekuje različno organizacijo in često različno metodo delovanja.
2. V slučaju združenja bi bilo skoraj nemogoče začrtati črto ločnico med dobrodeljem in obrambo in je nevarnost, da bi stalno trpelo dobrodelje na račun obrambe ali obramba na račun dobrodelja.
3.	Administrativno bi se tako povečala nevarnost zmede in zlorab. V obrambi se zlahka vodi odkrito javno knjigovodstvo: koliko, preko katerih oseb in v katere podrobne namene, kar lahko vsakdo primerja z imenikom celotnega članstva, kjer najde tudi svoje ime in s končno vsoto vse članarine in vseh izdatkov. Kontrola je stalna in vsena-rodna. Doslej smo sličali, da zaradi občutljivosti prejemnikov itd isto ni možno v dobrodelju. Nevarnost je, da bi se tako tudi v obrambi izgubila preglednot nad dohodki in izdatki in tej nevarnost še pridužijo takoj nove nevarnosti.
4.	V obrambi zagovarjamo stališče, da vsaka krajevna postojanka (obrambne ali v zvezo včlanjeno društvo) sama izvoli svoje zastopstvo v skupni vrhovni obrambni odbor ali parlament, medtem ko imam vtis, da je v dobrodelju le en sam ožji vir delno ali v celoti pripravil listo in na, njej samo vključil osebe iz različnih krajev, ki so lahko vse hvalevredne, niso pa nujno iste, kot bi jih izvolile za svoje zastopnike krajevne postojanke in verjetno ne nudijo potrebnega ravnovesja med „šahisti", nevtralnimi in opozicijo, ker „šahisti" v svojem interesu poskrbe, da opozicija, zlasti še če na vseh dejansko odločujočih mestih, izpade. V obrambi, če naj bo uspešna, ne zadošča samo videz decentralizacije, ampak je potrebna dejanska decentralizacija, raznovrstnost in ravnovesje.
5.	Liga je vlagala denar tudi v v nepremičnine in če bi prišlo do združenja z obrambo, bi vladala najbrž razdvojenost glede posesti, katere resnični lastniki so Ligini darovalci preteklih let, oziroma reveži, katerim so svoje darove namenili.
6.	Isti ljudje so lahko zmožni in navdušeni za dobrodelje, a nezmožni za obrambo, ali zmožni in navdušeni za dobrodelje, a nezmožni in mlačni za obrambo, ali zmožni m navdušeni v obrambi, medtem ko vrše dobrodelje privatno. Dobro dobrodelno vodstvo je lahko brez potrebnih kvalifikacij za široko vsenarodno obrambno delo, ali obratno. Cilj pa mora biti demokratično izvoliti najboljše obrambno vodstvo na čelo obrambe in najboljše možno dobrodelno vodstvo na čelo dobrodelja. To je mogoče le, če sta področji ločeni.
Razmišljajmo, delajmo, poglejmo realnosti in nalogam naravnost v obraz! Gre za velike reči, za zvi-šene cilje, ki morajo biti sveti vsakomur, obstoja pa tudi nevarnost temnih, usodnih senc. Samo v kolikor bomo Slovenci v svetu znali ceniti in braniti svojo pravico in dolžnost do svobode združeni v sodelovaijju, soodločanju in sonad-zorstvu, samo v toliko smemo pričakovati v bodočnosti večjih uspehov v dobrodelju, pa tudi v obrambi našega ogroženega narodnega življenja, kar ljudi Bog daj!
Edi Gobec, 4214 Maryland,
St. Louis 8. Mo., USA.
Din 600 za $1,- Narodna Banka. Dostava v 14 dneh, poština $1.50 Paketi - Kolesa - Stroji Karte za ladje ter letala
Bled Travel Service
6113 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO
ED SLOVENCI
IZ T0R0NTA
Policija dobiva stalno pritožbe zaradi trobi jen ja avtomobilstov zlasti v bližini bolnišnic. Po navadi so to avtomobili, ki spremljajo novoporočence. Policija opozarja vse, da je tako počenja-nje kaznjivo po zakonu o prometu na glavnih cestah in da bo kaznovan vsakdo, ki ga ne bo upošteval. „Robert R. Kerr", inšpektor, Trafic Division, Toron-to Police.
•	Ontarijska vlada je odobrila
spremembo pravil slovenske zadruge v Torontu, da sme odslej posojati članom do največ $2.000,-Doslej je bila najvišja dovoljena vsota posojila na člana $1.000. Mesečno poročilo za konec aprila izkazuje $67.977.90 vlog in $47.015.77 posojil, članov je bilo 257, izposo-jevalcev pa 74 .
•	V Kanadi bo prihodnje leto ljudsko štetje. Zaradi hitrega po-rastka prebivalstva statistike kfnalu zastarijo, zato bo štetje ponovljeno, čeprav je od zadnjega preteklo šele pet let. Štetje bo zaposlilo 15.000 ljudi. Slovenske organizacije v Torontu so vložile prošnjo na vlado, da bi bili Slovenci upoštevani kot poseben narod. Ker so podobne prošnje vložili tudi drugi narodi in so prav v zadnjem času Ukrajinci dobili dovoljenje, da vpišejo na svoje prošnje za državljanstvo kot svojo državo Ukrajino in ne SSSR, je upati, da bo prošnji ugodeno.
•	Pretekli mesec je bila društvena aktivnost tukaj v Torontu zelo živahna. Bilo je nekaj družabnih večerov in popoldnevov, ki so bili dokaj dobro obiskani.
•	Krščansko Demokratični Slo-venci-Kanadčani (S.L.S., op. ured.) so priredili samostojno komemora-cijo za padlimi žrtvami pretekle vojne, čeprav so najprej pristali na sodelovanje pri prireditvi vseh organizacij v okrilu društva Karitas. Prireditev je bila dobro obiskana.
•	Marijina Kongregacija je priredila v nedeljo popoldne, dne 8. maja) „Materinsko proslavo" s programom v slovenski cerkveni dvo-
DEKLICA IZROČA ŠOPEK
kaj debelimi naslovi in vidnem mestu. Tako tudi ta prireditev služi predstavitvi slovenskega imena v Kanadi.
9 Iz Trsta je prišel z družinico g. Franc Habjan. Želimo mu dobrodošlico upajoč, da se kmalu privadi svoji novi domovini.
•	Predsednik SNZ v Torontu je bil povabljen dne 19. maje v Royal York Hotel na slavnostno kosilo v počastitev Kanadskega državljanskega dne, ki ga je priredil „The Canadian Club of Toronto". Kosila se je udeležil tudi minister Hon. J. W. Fickersgill, ki je bil tudi glavni govornik. Vsi povabljenci, predstavniki različnih organizacij so sedeli skupaj z njim za eno mizo.
•	Družina Torkarjevih je dobila
prirastek. Ob ljubki hčerki želimo srečnemu očku in mamici obilico veselja. In zdravo naj bo.
•	Nedavno sta se poročila (7. maja 1955) namestnik blagajnika SNZ v Kanadi, g. Franc Kus in gdč Francka Bevk. Mlademu paru želi S.D. mnogo božjega blagoslova in srečnih let.
•	Paznarjevemu Ivanu in njegovi ženki pa se je rodil sinko. Srečni družinici naše prisrčne čestitke.
PREVZVIŠENI GOVORI
Prevzvičenemu v imenu skupine za duhovno bogastvo obnove. G. Matija Kozina je razvijal v svojem govoru misli o pomenu župnijskega občestva. Predstavnica deklet je po nagovoru izročila Prevzvišene-mu šopek rož. Tudi mlada deklica se je opogumila in dobro izpeljala vlogo izročitve šopka s kratkim besedilom.
pri reševanju. Pri tem ga je rušeče se zidovje podsulo. Njegovo truplo so odkopali šele naslednji dan. Vse mesto je z globokim sočutjem govorilo o junaku, ki je daroval svoje življenje za druge. Duller je bil star 45 let. Zapušča vdovo Lillian, 18 letnega sina Roberta in 16 letno Mary Ann. Pokojnemu junaku naj bo ohranjen časten spomin!
•	Materinska proslava. Otroci slovenske sobotne šole pripravljajo materinski dan, ki bo zadnjo soboto v maju, v dvorani pod crkvijo ob pol 8. zvečer. Otroški nastopi so vedno nekaj privlačnega. Zato je prav da napolnimo dvorano.
O Prvo sveto obhajilo pri fari Sv. Štefana je na prvo majniško nedeljo prejelo 55 otrok.
•	Farni karnival fare sv. Štefana bo od 8. do 17. julija. S dohodki karnivala krije fara izredne izdatke, katerih nikdar ne zmanjka.
•	25 letnico poroke sta praznovala v aprilu znana slovenska rojaka Ignac in Gizela Hozijan, ki vodita v Chicagu znano restavracijo State Kinzie Grill. Slavljenca sta-doma iz slovenskega Prekmurja. Mrs. Gizela Hozijan je v Chicagu poznana kot odlična javna delavka, zlasti še kot tajnica Društva Sv. Ane, KSKJ. Naše čestitke! Naj sledi še zlati jubilej!
Iz Buenos Airesa
•	Slovenska kulturna akcija je
imela 13. maja kulturni večer, na katerem so recitirali dela zamejske poezije (Debeljak, Kos, Vodeb) in proze (Javornik, Marolt, Mavser).
IZ SLOVENSKEGA TISKA
2. Številka 3. letnika Slovenske poti prinaša naslednjo vsebino: Za soglasje s slovenskim narodom (Jože Kessler), Eno leto Slovenske kulturne akcije (P. Verbic), Zahod se krepi politično in vojaško (vd), Letalska oborožitev — prva skrb Sovjetov ( L. M. Bradaška), Iz za-kulisja jugoslovanskih begunskih vlad ter kopica paberkov iz emigrantskega tiska, ki zadevajo sožitje narodov v Jugoslaviji.
Hlačke v francoskem slogu
Tesno se prilegajoče, hladne, u-dobne ... Fino tkane iz mehkega krtačenega bombaža . i Ploščati šivi . . . vseskozi elastični pas in dvojna sprednja stran - trdna oporo, odgovarjajoče majice.
No. W—19—54
Views of the Slovenian American Radio Club.
Novi Svet morete naročiti na 1845 W. Cermak Rd„ Chicago 8, 111. Letna naročnina $4.00. Samo angleška izdaja New World Herald stane $2.00 letno. Novi Svet in New World Herald urejuje dr. Ludvik' Leskovar.
TITA SNUBIJO
Beograjski dopisnik dunajskega časopisa „Der neue Kurier" poroča o novih prizadevanjih Moskve, da
POGLED NA DEL UDELEŽENCEV POSLOVILNEGA VEČERA
PREDSEDNIK BARAGOVEGA DRUŠTVA G. MARKO ŽOLDOŠ POZDRAVLJA PREV-
ZVIŠENEGA.
rani. Po kratkem programu so se udeleženci pozabavali pri pogrnjenih mizah s prigrizkom m pijačom.
•	15. maja je priredila SNZ lepo uspeli ples v macedonski dvorani na Regent St.
•	Slov. Narodna Zveza sodeluje v odboru organizacij, ki pripravljajo večere, ob sprejemu novih kan-adčanov. (Po podelitvi kanadskega državljanstva). Na zadnjem takih večerov na torontski univerzi v prostorih „Hart House", je govoril tudi minister za Emigracijo g. Pickersgill. Večer je bil pripravljen kot proslava Kanadskega državljanskega dne, s pestrim sporedom. Med povabljenci je bilo okrog 20 Slovencev, novih državljanov, g. g. Janez Kastelic, Rudolf Šircelj, Rado Paznar, Izidor Bajda, Franc Hočevar in ga. Ana Hočevar pa so ta večer sprejeli listine o kanadskem državljanstvu.
•	SNZ v Torontu je priredila proslavo Kanadskega državljanskega dne v slovenski cerkveni dvorani, katerega se je udeležilo preko 200 Slovencev. Prišli so tudi naši prijatelji kanadčani. Po odigrani himni „God save the Queen' je najprej pozdravil navzoče podpredsednik SNZ g. Ivan Cerar, nato sta Rudi in Angelca Kus zaigrala na harmoniko, mala Bokanova je zapela dve pesmici, g. Mirko Malen-šek je zaigral na harmoniko ven-ček narodnih, nato pa je govoril g. Dr. Kaye, citizenship liaison Of-ficer iz Otawe. Po njegovem govoru smo kazali barvne skioptične slike iz Slovenije, za zaključek pa smo predvajali tri barvne filme o Kanadi. Poročilo o proslavi in njenem uspehu sta v ponedeljek prinesla oba torontska večernika „Telegram" in ,Star" in to pod do-
•	Aprilski sestanek Slovenskega kulturnega krožka je bil posvečen
nedavno umrlemu francoskemu katoliškemu pesniku, dramatiku in filozofu Paulu Claudelu. Namesto zadržane gdč. Štefke Štukelj je prebral njen referat, ki je podal Clau-delov življenjepis, g. Riko Ziern-feld. G. Ludvik Jamnik je prikazal Claudelovo dramatsko ustvarjanje, R. Čuješ pa je nanizal nekaj misli ob Claudelovem življenjskem delu „Svileni čeveljček". Francosko poslaništvo v Ottawi je posodilo film, v katerem je orisamo Claudelovo delo. V filmu nastopa Claudel sam in daje v razgovoru svoje o-pombe k svojim delom.
IZ M0NTREALA
O 23. aprila smo imeli v Mon-
trealu družabno zabavo, ki je zelo dobro uspela.
•	25. junija so vsi Slovenci v
Montrealu vabljeni na zabavo na prostem (piknik). Kraj bomo pravočasno objavili.
DUHOVNA OBNOVA
Ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man je vodil teden duhovne obnove. V slovaški cerkvi smo ob večerih poslušali govore, ki so nam v polnosti domače besede naniza-vali navodila za krščansko življenje.
Obiski govorov in pobožnosti so bili zadovoljivi, kar je predvsem zasluga Prevzvišenega, ki zagotovi uspeh že s svojo prisotnostjo.
V nedeljo, 3. aprila je bil naključni dan s sv. mašo. Za popoldne je „Baragovo društvo" pripravilo poslovilni večer s prigrizkom. U-speh je bil nedvomno velik.
Predsednik Baragovega društva g. Marko Žoldoš se je zahvalil
Vse točke je povezalo petje moškega in mešanega zbora, ki sta izvajala sledeče pesmi: Ko dan se zaznava. V dolinci prijetni, Ob večerni uri .in Gletje, že sonce zahaja.
Prevzvišeni je bil vidno vzra-doščen. Odgovoril je na vse tople izraze priznanja z govorom, v katerem je povdarjal potrebo po pogostem sestajanju ne samo v obliki resnih sestankov, marveč (udi družabnih prireditev.
Pozdravne nagovore sta imela še zastopnik Slovakov ter g. župnik slovaške cerkve.
Vsem, ki so pripomogli k uspehu večera, prav prisrčna hvala!
CHICAG0 IN OKOLICA
• Tragična smrt Slovenca. Pri
požaru, ki je uničil Green Mili Hotel v Chicagu, je našel smrt tudi Slovenec, Mr. Edvard Duller, poveljnik gasilcev. Pri tem požaru, ki je bil podtaknjen je našlo smrt mnogo ljudi. Edvard Duller je dajal gasilcem kot poveljnik najlepši vzgled. Neustrašeno je pomagal
NOVI SVET
Aprilska številka Novega Sveta, ki je posvečena Slovenskemu Festivalu v Chicagu, prinaša z naslovno sliko slovenskih plesalcev v narodnih nošah naslednjo vsebino:
Pomladanska idila, Bršljanski: Poživitev zanimanja za slovenske ljudske plese v Ameriki, Dr. Ludvik Leskovar; če bi pravi tiček bil, Vrhovčan; Pulver und Blei, Ivan Pregelj (ob pisateljevi sedemdesetletnici); Oblaček, Narodna pesem; O pisatelju povesti „Quo Vadiš", Ciril P.; Pismo urednika lista Akademik"; Quo Vadiš, Beranek, Traven, Foys Laurtig; Ovčar Marko, Janez Jalen; Slovenski Festival in zanimivosti.
Angleški del: New World Herald: Welcome to the Festival, Lud Leskovar; A Congratulatory message from Professor John A. Zve-tina; Watz Noo by Ignatz Schnoff-letz; Slovenian Award; Duquesne Tamburitzans Concert by Marie Cu-ljak; Spares and Strikes by Rose Grill; Highlights on Slovenian History by Frank Schonta; News and
bi uvrstili Tita zopet med Moskvi pokorne komuniste. Tito sam je priznal, da se vrše tozadevni razgovori odločilnih osebnosti. Iz Moskve poročajo, da se je Nikita Krušev na nedavnem diplomatskem sprejemu sumljivo dolgo razgovarjal z jugoslovanskim ambasadorjem. Sovjeti so ponudili Jugoslaviji vojaško zvezo, če odpove Balkanski pakt, ki ga je podpisala z Grčijo in Turčijo. Nova Balkanska vojaška zveza naj bi vključevala Jugoslavijo, Albanijo, Bolgarsko, češko-Slo-vaško, Madžarsko in Rumunijo. Jugoslavija je zahtevala, da mora biti vrhovni poveljnik te nove zveze kak jugoslovanski častnik, da sovjetske čete ne smejo priti na ozemlje Jugoslavije kakor tudi, da Sovjeti ne smejo imeti nikakih strateških baz v Jugoslaviji.
• Dr. Aleš Bebler je postal jugoslovanski poslanik v Parizu, dosedanji poslanik Priča pa se je vrnil v zunanje ministrstvo. V Parizu je tudi sedež Organizacije za gospodarsko sodelovanje Evrope, pri katerem bo imela Jugoslavija svoje opazovalce.
• V Kanadi je med vsemi angleško govorečimi deželami najmanj nedeljskega dela (CS 20—2).
Spomin na 28. majnik 1919.
Pokojni dr. Janez Ev. Krek je nekoč zapisal: Boljši je v odločilnem trenutku en lot poguma nego cent modrosti."
Dne 5. decembra 1918 so Nemci v koroškem deželnem zboru sklenili, da se bodo za Koroško bojevali z orožjem. S tem dnem se je torej začel boj z orožjem za Koroško. Če bi bili tedaj takoj po 1. svetovni vojni imeli v Ljubljani daljnovidno in odločno vlado, bi bila taista meseca novembra 1918 lahko brez boja in brez žrtev zasedla slovensko Koroško. Ker se to ni zgodilo, so Nemci začeli decembra 1918 boj z orožjo za Koroško. Ta boj je priklical ameriško Milesovo komisijo. Miles se je vozil po deželi in povpraševal, ali so ljudje za Avstrijo ali za Jugoslavijo. Nemci so hitro izrabili položaj. Povsod so zbobnali svoje ljudi skupaj in so viharno demonstrirali za Avstrijo. To Milesovo potovanje in njegovo poročilo Wilsonu nam je silno škodovalo.
Kaj je Miles vedel, kaj se je godilo na Koroškem v zadnjih 50 letih! Kaj je vedel, s kakšno brez-obrazirnostjo je šola — ponemče-valnica že 50 let projaničarjevala naše ljudstvo! Kaj je vedel da so 50 let prej na narodnih taborih koroški Slovenci kot en mož zahtevali zedinjeno Slovenijo! To je bilo tedaj, ko šola - ponemčevalni-ca še ni zastrupila našega ljudstva na Koroškem z nemškim mišljenjem. A potem so skozi 50 let po-tujčevali slovenske otroke na Koroškem. Potem je veljalo: „In der 2. Klasse darf ich kein windisches Wort mehr hoeren" - v drugem razredu ne smem več slišati slovenske besede! Že v 2. razredu ni smel nemški učitelj več slišati slovenske besede! še manj seveda v 3. ali 4. razredu! Že v drugem razredu so redno nastavljali učitelje - trde Nemce, in slovenski otrok na Koroškem od vključno 2. razreda od učiteljev v šoli ni več slišal slovenska besede. In če so otroci v odmorih slovensko govorili, so jih tepli in klofutali.
Slovenski otroci so se v šoli naučili prezirati in zaničevati slovenščino - svojo materinsko govorico. Koroška šola je vzgajala slovenske otroke že 50 let za poturice, za narodne odpadnike.
To je bila priprava za plebiscit. Kaj čuda, če smo v takih okoliščinah plebiscit izgubili, če smo ga morali izguti! Ali je bilo sploh pravično, v takih okoliščinah določiti plebiscit? To je bilo, kakor da so nas hoteli na vsak način oropati naše koroške slovenske zemlje!
Toda vrnimo se k bojem pred plebiscitom, šele 29. aprila 1919 so slovenske čete začeli z ofenzivo. A bilo je prepozno: Nasprotnik je bil že premočen. Dne 2. majnika je nasprotnik začel z ofenzivo in je do 6. majnika slovenske čete deloma pobil, deloma ujel, deloma pa izgnal iz Koroške. Dne 7. majnika 1919 ni stal noben oborožen slovenski vojak več na Koroškem. Malgaj je padel pri Gutštanju, Jur-ca pri šmarjeti v Rožu, poročnik Krajnc pri Apačah.
28. manjnika 1919. Ob štirih zjutraj so združene jugoslovanske čete začele z ofenzivo. 3. junija so zasedle Velikovec, 6. junija pa Celovec. Na vrhu Magdalenske gore nad Celovški ravnino, na tem mejniku med nemško in slovensko Koroško, so taborili jugoslovanski vojaki.
Vsaj enkrat en odločen korak! Žal je prišel prepozno, ker je medtem kocka pri mirovnih pogajanjih v Parizu že padla. Kljubtemu je imela ta ofenziva za koroške Slovence velik pomen. Uprava je prišla v slovenske roke. čebi se to ne bilo zgodilo, bi bili dobili pri plebiscitu še nekaj tisoč glasov manj.
Edina svetla točka v vsem našem boju za Koroško je zmaga, ki je sledila ofenzivi 28. majnika 1919 in se je končala z zasedbo Celovca 6. junija 1919.
K. S.
MEŠANI ZBOR POJE
Slovenci v Torontu — POZOR!
Kadar koli rabite fotografa za poroke, krst, slikanje otrok, portrete, družabne prireditve itd., se obrnite na slovenskega fotografa
FOTO MATE
109 Summerhill Ave., Toronto, Ont. - WA. 2-9498
Razvijam in kopiram Vaše filme, kakor tudi povečave. PRVOVRSTNA IZDELAVA
SPOMINU POBITIH
21. maja je priredilo slovensko podporno društvo Karitas v zvezi z drugimi slovenskimi organizaci-jimi v Torontu, komemorativno prireditev za padlimi domobranci ter ostalimi žrtvami minule vojne. Slovenska cerkvena dvorana na Man-ning je bila popolnoma zasedena.
Lep govor o dejavni krščanski ljubezni je imel predsednik Karita-sa g. Stane Levstik, člani Dramat.-skega Krožka pa so zaigrali Wi-lenpartovo dramo iz sodobnih slovenskih časov: Zadnji krajec. Delo je režiral g. S. Brunšek.
Dobro je, da spregovorim nekoliko o delu samem. Mislim, da moramo biti pisatelju dela g. Wilem-
mu rane ponovno odprle. V vsej boli in odvisnosti od žene, ki gara za oba, pride na dan, da je bila žena partizanka, ki mu je ubila brata domobranca. Po težkih duševnih borbah se na koncu spet najdeta, v pričakovanju naraščaja, - ki pač normalno poveže razrahlane zakonske vezi.
Predvsem moram pohvaliti igranje režiserja g. S. Brunška, ki je igral sam glavno vlogo Andreja Mlakarja ter gdč. Marico Bastič v vlogi njegove žene Karle. Izgleda da je Dramatski Krožek spet odkril dobro igralko, ter upamo do jo še večkrat vidimo na naših „deskah". Zelo dobra je bila tudi gdč. Anica
KOMEMORACIJA ZA PADLIMI \ DOMOBRANCI
(Poročilo iz Chicaga.)
partu, ki živi v Argentini, hvaležni, da je omenjeno delo sploh napisal. Saj je zajel vso našo tragedijo, ter jo postavil pred nas na oder. Nekaj oseb je le rahlo nakazanih, glavne pa so podrobneje izdelane. Igra je boljša za igranje kot pa za čitanje. Zanimiva je njena izgradnja, ki je povzeta po starem grškem vzorcu; stopnjevanje do vrhunca traja čisto do konca zadnjega dejanja, nakar nastopi preobrat in padec, ki oba končata v zadnjih dveh minutah in stavkih sprave in odpuščanja . . .
Režiser je dejanje prestavil v Kanado - Toronto, kar pa ni nič motilo, ter skrajšal prvo in predvsem drugo dejanja, to bolj na korist kot pa škodo d^la. Dejanje se odigrava okrog mladega domobranca - izseljenca, ki se je v Rimski bolnici spoznal z bolničarko Slovenko in se z njo poročil. Tam je bil na zdravljenju ran, ki jih je za-dobil v borbah. Tu v Kanadi so se
DRAMA: ZADNJI KRAJEC NA TORONTSKEM ODRU. (G. S. BRUNŠEK IN RUDI KUS.)
Lenče v vlogi Karline prijateljice Anice Bernik. Karlo je podpirala v vlogi tudi ga. Kernova - postre-žnica, ki jo je zaigrala gdč, Štefka Mehle. Ludvik Jamnik v vlogi zdravnika ter Frank Podlogar, ki ga je igral g. Oto Mauser sta bila v vlogah že po pisatelju le nakazana in tokrat nista tako prišla do veljave, posebej g. Jamnik, ki smo ga normalno vajeni v močnih in izrazitih vlogah. Pohvale mora biti še deležen Rudi Kus, ki je zelo prepričevalno zaigral Tonija - dečka.
Marsikako oko je bilo rosno ta večer, vsi so bili lahko s prireditvijo zadovoljni, Slovenci v Torontu pa so se pod vodstvom Karitas dostojno spomnili žrtev iz£a desetih let. Omenili bi~ie, da še pri komemorativnih prireditvah normalno ne ploska. - Pobirali so pro-stovljne prispevke za stroške, čisti dobiček pa bo šel za domobranske invalide v Evropi ki ne morejo emigrirati.
NALOGA EMIGRACIJE
,Toda v zmoti je, ako misli, da se sleherni zavedni in misliti navajeni slovenski človek v domovni ne ukvarja resno z vprašanjem: kej potem, ko pade tiranija Le žal, da mu policijski režim ne pusti teh svojih misli izražati, o njih skupinsko razpravljati in priti po tej edini možni poti do formulacije in stilizacije programa. In prav to vrzel, katere do trenutka usodnega preloma Slovenci v domovini bržkone ne bodo mogli zamašiti, ima nalogo in dolžnost zamašiti slovenska emigracija. In kako? S programom, ki postavlja maksimalne slovenske zahteve. Ako bo zahtevala več, kakor morda narod sam, bo odarjena s hvaležnostjo, a bo zaničevana, ako bo zahtevala še naprej manj, kakor pa Slovencem resnično pristoja."
Jože Kessler, Za soglasje s slovenskim narodom. Slovenska pot III., 2., str. 20.
NEKAJ MISLI O KONCERTU ABN V CHICAGU
Vsak, ki je bil navzoč pri kon certu umetne glasbe, ki so ga pri redili prijatelji ABN v nedeljo 1. maja zvečer v Orchestra Hali, je bil presenečen nad redkim umetniškim užitkom, ki ga je nudila ta prireditev, če bi imeli izbirati med izvajanji šestih nastopajočih narodnosti; Hrvati, Estonci, Latvijci, Lit-vanci, Slovenci in Ukrajinci, oi nam bila izbira kaj teška. Nastopili so zbori in solisti, slednji večinoma poklicni. Slovence je predstavil g. Alfred Fischinger pri klavirju s skladbo g. Vendelina Špendala „Oj Triglav moj dom" zgrajeno na poznani narodni temi: „Sirota jaz okrog blodim . . " in pa s skladbama Gojmira Kreka „Noveleta" in „Slovanski capric-cio", ki sta bili včsih morda za spoznanje prehitro igrani. Vsekakor bi bilo želeti, da bi bili te
V	soboto 30. aprila je priredil meddruštveni odbor za počastitev spomina padlih slovenskih domobrancev globoko občuteno žalno komemoracijo. Komemoracija je bila v dvorani pod cerkvijo ob dokaj lepi udeležbi. Lahko bi bila udeležba še večja. Tisti, ki so izostali, so pač pokazali, da so se zadušili v ugodju amerikanizma in pri tem pozabili na veličino slovenskih protikomunističnih žrtev.
V	ospredju dvorane je bil okusno opremljen oder. Žalno komemoracijo je vodil Father Fortunat Zor-man, OFM. Najprvo je nastopil Milan Pečarig, ki je podal Erik Ko-vačičev sonet Mrtvim junakom; sledila je občutena pesem dekliškega zbora Mati piše pismo belo. Govor v proslavo 10. obletnice mu-čeništva slovenskih mož in fantov je imel bivši domobranski stotnik g. Ludvik Kolman iz Waukega-na. Nato je nastopil recitacijski zbor z zborno recitacijo ,Jaz sem vstajenje in življenje". Recitacijo je pripravil P. Fortunat Zorman. S svetopisemskimi primeri je podana veličina in pomembnost žrtve slovenskih protikom. borcev^ Globoko je zajela navzoče recitacija B. Ermana: Kapelica v gozdu, ki je odlomek iz veličastne pesnitve Jeremije Kalina „črna maša". Za konec so vsi navzoči zapeli pesem, ki je spremljala naše slovenske protikomunistične borce in junake v njihovih bojih in zmagah: „Oče, mati, bratje in sestre" . . . Posamezne prizore je prav primerno vezal voditelj večera P. Fortunat. Prav dobro je podal misel zvestobe slovenski domovini, ko je dejal: „Tujci bomo ob povratku v svobodno domovino, če ne bo ljubezni do naše domovine predvsem v naših srcih. Bistvo slovenstva je predvsem v zvestobi do slovenskih tra-dicljih, v zvestobi do vere naših očetov in mater."
Navzoči so ob koncu proslave zbrali denarja za svete maše, ki se bodo darovale za padle slovenske protikomunistične borce.
Sklenjeno je bilo tudi, da se bo vršila vsako leto slična spominska komemoracija s sodelovanjem vseh protikom. Slovencev v Chica-gu.
PRVI SLOVENSKI FESTIVAL V CHICAGU.
V nedeljo 24. aprila je bil v Chicagu pod okriljem Ameriško-slovenskega radijskega kluba v Chicagu prvi slovenski festival. Dvorana v Falcon Auditoriju je bila dokaj dobro zasedna* Dokaz, Slovenci ljubijo slovensko pesem in slovensko besedo.
Popoldansko prireditev je otvo-ril predsednik dr. L. Leskovar. Po odpeti ameriški in slovenski himni je sledil dokaj pester program. Slišali smo moški pevski zbor France Prešeren, duet Mary Kranjc jn Marian Gomilar. Mladi pevki sta pokazali soliden nastop; prav lepo sta zapela Viola Strupek in John Osterman: Oj mladost ti moja ter Oj ljubca moja. Žela sta zasluženo odobravanje. Milena Šoukalova je ob spremljevanju kitare zapela dvoje lepih pesmi. Vse je pa navdušil znani hrvaški operni pevec Dragotin šoštarko, ki je zapel dvoje hrvaških pesmi in slovensko En starček je živel. Vmes so nastopili mladi godbeniki in pesalke. Nekaj novega je bil prvi nastop plesne skupine v slovenskih narodnih nohšah, ki so zaplesali nekaj slovenskih narodnih plesov. Petje je na klavirju spremljal Mr. Alfred Fišinger.
Ob tej priliki je bila prvič podeljena nagrada, ki jo je razpisal Ameriško - slovenski radijski klub. Nagrado je dobil predsednik Si. Paul Federal Savings and Loan Ass., Mr. Frank Kosmach.
Shot-gun boogie" ples ne spada na nobeno kulturno prireditev. Drugič sem ga že videl na naših odrih in vedno se mi je rodilo vprašanje: Zakaj le neki Slovenci tako radi poberemo vsako ameriško pri-smodarijo? Istega mnenja so bili tudi mnogi drugi. — Ker je bila to prireditev ameriško slovenskega radijska kluba, bi bilo tudi umestno, če bi voditelj programa govoril v obeh jezikih. Ni prav, če slovenščino sami potiskamo v kot.
Upamo, da bo agilni Radijski klub v bodočnosti podal še več sli-čnih ali še celo boljših nastopov.
gr.
Paberki
KOMUNISTI HOČEJO MLADINO
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-5921, 1194 Eglinton Ave. W., Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrva-ščini, nemščini, madžarščini, ali italijanščini..
KRATKE NOGAVICE Z DVOJNIM PODPLATOM
Oglej si NOVE
Raztegljive!
kratke nogavice • Edine raztegljive kratke	I
nogavice z dvojnim podplatom v Kanadi
Na razpolago v 100% nylonu ali volni in nylonu.
u-s
vrste koncerti bolj česti, pa tudi zanimanje z naše strani bolj intenzivno.
Ob pogledu na skromno udeležbo si človek misli, kako je vendar s to tolikokrat imenovano slovensko kulturo. Bodimo odkriti, kulturo si posameznik in pa narod more pridobiti le z mujo in trdim delom. Vse ostalo je površno, začasno in žanje uspehov. To velja za znanost in umetnost, če torej nekdo reče, da ne razume moderne ali umetne glasbe, prizna s tem, da jima sploh nikdar resno prisluhnil ni, in če narodne ne bi sesal z materinim mlekom, tudi te ne bi razumel. Slovenska narodna pesem se posebno tu dokaj zlorablja. Iz najlepših motivov napravijo valček ali polko za ples, in sicer podobno kot jazz, z izrazito senzuali-stično konotacijo. Kako potreben bi nam bil umetnik, ki bi nas javnosti predstavil v pozitivnejši luči. Žal se morajo redki, ki bi to mogli storiti, ukvarjati s povsem drugačnim delom, da preživljajo sebe in družine, namesto da bi se popolnoma posvetili muzi. To je bila gotovo velika brezbrižnost ne toliko s strani posameznika kot organizacij. Kulturniku mora biti mogoče živeti od svojega dela, če ne, je to znak, da s kulturo tistega naroda ni vse v redu.
Nadalje imamo Slovenci dovolj dobrih glasov, da bi lahko osnovali majhen, vežban in gibčen zbor za subtilne in težke skladbe, ki bil
Prizadevanje komunistične stranke po vsem svetu gre predvsem za tem, da si pridobi mladino. Razlog je povsem naraven: Prvič je na mladino lažje vplivati, ker nima nobenih življenskih skušenj in ker je v vsakdanjem življenju vedno dovolj primerov krivic, ki po naravi idealistično usmerjeno mladino zavajajo v radikalizem. Drugič pa predstavlja mladina skorajšnjo bodočnost.
Središče komunističnega' mladinskega gibanja je Svetovna zveza demokratične mladine s sedežem v Budimpešti. Ta organizacije je zatrjevala avgusta 1954, da ima organizacije v 97 državah ter 85 milijonov članov.
V Kanadi deluje the National Fe-
•	Škof Sheen se seli - na televiziji namreč. Po zaključku zimske sezone škof Sheen, ki ga štejejo med najbolj gledane programe na televiziji, ne bo več nastopal za Du Mont omrežje, marveč za American Broadcasting Corporation, ki ga bo prenašala na vseh svojih radijskih postajah kakor tudi na 117 televizijskih. Zastopnik Družbe za širjenje vere, ki dobi vse dohodke tega programa, je izjavil, da bo družba na ta način dobila več dohodkov in tudi več ljudi ga bo lahko poslušalo in gledalo. Govo ril bo predvidoma ob četrtkih ob 8 zvečer. Koliko bo sprememba vplivala na oddaje v Kanadi, še ni bilo javljeno.
•	Slabi časi za knjigarne. Kalifornijsko vseučilišče je ugotovilo, da izdajo prebivalci ZDA štirikrat toliko za ,comics" kot za knjige in več kot stanejo vse šolske knjige za vse ljudske in srednje šole skupaj. četrtina tistih, ki so končali srednje šole in 16% onih, ki so dovršili kolegij, bere „comics" redno. V Kanadi je podobno. Posebna študija, ki je preučevala to vprašanje v Kanadi tri leta, je ugotovila, da mnoge podeželske šole niti ne porabijo za knjige odobrenih kreditov. Otroci ljudskih šol v On-tariju bereje knjige povprečno po tri ure na teden, toda pretežno zopet „comics".
•	Gospodarstveniki napovedujejo, da bo Kanada doživljala naslednjih 10 let manjši gospodarski napredek kot doslej, da pa bo gospodarstvo zopet doživelo veliki zagon okrog 1965. Prerokbe se opirajo na dejstvo, da trenutno pada število novih zakonov, ker je bilo v tridesetih letih malo rojstev, sre di 60 let pa se bo število družin in otrok zopet začelo večati.
•	Po zadnjih podatkih, ki so jih zbrali za zdravstveno zavarovanje je New York 47.6% katoliški, 26.4 procent židovski in 22.8 procent protestantovski.
•	Dijaki Assuption kolegija v Windsor ju bodo izdajali letno almanah Kaleidoscope, ki bo vseboval leposlovna in umetniška dela
•	2. kongres za apostolat laikov bo v Rimu oktobra 1957.
•	V Kanadi in ZDA je trenutno 1.501 katoliških bolničnic z 214.015 posteljami, katoliških bolnišnic v Kanadi je 360 z 66.018 posteljami. Računajo, da je bilo 1. 1954 v katoliških bolnišnicah poldugi mili jon bolnikov.
•	SSSR bo dobavila Jugoslaviji 136.000 ton surove nafte in 4.000 ton bencina za letala.
•	Južni Tirolci so protestirali proti ukrepu italijanskih oblasti, ki so zahtevale od županov, naj ne dovolijo vpisavati v matične knji ge neitalijanskih krstnih imen.
nas lako predstavljal mednarodnemu poslušalstvu. Pri tem naj osebna mržnja in politično prepričanje, ki škodujeta sodelovanju in ogrožata obstoj zbora", stopita v ozadje. Isto velja, seve, tudi za občinstvo, ki se kulturnih prireditev udeležuje.
Slednjič bi bilo svetovati slovenskim staršem, naj omogočijo svojim otrokom vsaj nekaj glasbene i-zobrazbe. Vzpodbujajo naj mlade ljudi v tej smeri, ker jim bo veselje do glasbenega udejstvovanje pomagalo dvigniti se iz vsakdanje zmaterializiranosti, jim oplemenitilo dušo, povečalo čut do dolžnosti in njih samozavest ter jih povezalo z drugimi, v času osamljenosti pa jim nudilo neizmerno tolažbo.
M. K.
deration of Labour Youth s središčem v Torontu. Ta organizira skupine med delavci, pa tudi med dijaki in akademiki. Njihovo pravo je mnogokrat prikrito za družabnimi, kulturnimi in športnimi prireditvami. Njihovo glasilo, ki ga tiskajo v Torontu, je Champion „glas mlade Kanada". Propaganda je postala zlasti zadnje čase bol; in bolj prikrita, zato pa toliko bolj nevarna. Trenutno močno propagirajo sedanjo komunistično propagando mirovno melodijo.
Svetovna zveza deli letos med mladino „Dnevnik za mladino" z geslom: „Mladina, združi se! - Naprej k trajnemu miru". Dnevnik prinaša poleg drugega tudi seznam tiska Svetovne zveze kakor tudi seznam, čas in valovno dolžnino njihovih kratkovalnih oddaj.
Zadnje čase širijo propagando za „svetovni festival mladine in študentov za mir in svobodo', ki bo v Varšavi letos od 31. julija do 14. avgusta. (CS 209—1).
Slovenci kupujejo v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju, Tudi OKUSNE KRANJSKE KLOBASE, SUHE ŠUNKE, PRE-KAJENE SVINJSKE ŽELODCE. Prav sedaj pa ima IZVRSTNO KISLO REPO in AJDOVO MOKO.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SPOROČAM, DA SEM ODPRL LASTNO PISARNO
Kari Vipavec
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 BATHURST ST., Room 4, Toronto, Ont. - EMpire 4-4004
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278.
Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
•	Pij XII. je v svojem nagovoru
3000.000 delavcem in romarjem 1. maja izjavil, da je 1. maj krščanski praznik ter razglasil, da se bo odslej praznoval praznik sv. Joža-fa — delavca liturgično prvega maja.
9 Pax Romana, mednarodna or-
ga nizacija katoliških akademikov in starešin, bo imela letos svoj letni kongres v Nottinghamu na Angleškem.
•	Katoličani v Torontu so slovesno, praznovali 25 obletnico škofovskega posvečenja Eminence kardinala McGuigana. Poleg drugih cerkvenih slovesnosti so zvonovi popoldne ob pol dveh zazvonili po vseh cerkvah kot opomin vernikom, naj molijo za kardinala, obe-ne pa kot začetek nabiralne akcije, ki naj bi dosegla $3.000.000,- za rastoče potrebe nadškofije.
• Italija ima novega predsednika republike. Pri četrtih volitvah je bil izvoljen član krščansko demokratske stranke Giovanni Gron-chi, ki pa ni bil oficielni kandidat stranke. Stranka je pod disciplino zahtevala, da volijo Merzagoro, toda od 382 glasujočih članov stranke je dobil Merzagora samo 228 glasov.
•	Kanadaski železniški družbi
sta uvedli nove in hitrejše ter boljše opremljene vlake med Mon-trealom in Vancouverom (CNR -Supercontinental, CPR - The Canadian)
9 V Jugoslaviji so s 1. aprilom
znižali poštne pristojbine na pisma, tiskovine, za pakete pa bodo uvedli cone, ki bodo upoštevale razdaljo med kraji. Dosedanje paketne pristojbine o-.stanejo v veljavi za pošiljke preko 400 km, ostale pa se bodo znižala. Zvišali pa so pristojbine za telefonske pogovore.
•	Konferenca predsednika vlade Louisa St. Laurenta in predsednikov provincialnih vlad se je /edi-nila, da je treba nekaj ukreniti za pomoč brezposelnim, ki imajo več pravice do podpore od brezposelnega zavarovanja ter na okvirni načrt — daljše konference, ki bo v oktobru.
9 Število komunističnih zastopnikov v Delavskih svetih v Porur-ju je padlo v zadnjih petih letih od 72 na 16%. Uspeh pripisujejo v glavnem gibanju „Moralna oborožitev", ki se bori proti komunizmu duhovnimi sredstvi. Med temi borci je mnogo bivših komunistov.
KOMUNISTI IN DELAVSKE ORGANIZACIJE
Bob Darke, eden voditelj angleških strokovnih organizacij, ki je bil sam nekoč komunist, je izjavil („The Recorder", Lodon, Anglija): „Delavci naj bi povsod spoznali s treznim mišljenjem, česar sem se sam naučil po bridki izkušnji -da je komunist sovražnik našega strokovnega načina življenja. Komunist obžaluje naše stališče zdrave pameti, tolerance in našega načina mirnega poravnavanja problemov. Te »značilnosti so trdnjava proti širjenju komunizma v naši državi. Komunisti jih sovražijo in hočejo uničiti. Komunist je po naravi stvari rušilec in saboter. Zato trdim, da more samo ena beseda primerno izraziti njegove metode - sabotaža."
• Akademski kipar France Gor-
še je odprl v Clevelandu zasebno umetniško šolo. Poučuje figuralno risanje in modeliranje. Šola ima dva oddelka. V začetnem je pouk splošen, v naprednejšem individualen.
Meden Appliances
Television Sales and Servie® Refrigerators - Washing Machines
1804 W. CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL.
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3.- $, za Argentino 20,- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstralijo 2.-avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.