ZVEZA SLOVENSKIH KLUbOV < . Ij FEDERATION OF SLOVENIAN CLUb5 QlosfSo članov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik V. Molan - Naslov uprave Kluba: 371 a Park St., Princes Hill. Vic. - Tel.: 38-1679 - Za uredništvo odgovarja tajništvo letui1 vi. melbourne, juhu. i961 ŠTEV. 6 Pravila Slovenskoga klmba na rekujejo, da se je vsak Slan kluba dolžan udeležite letne redne skupščine, Pred Slovenskim klubom Melbourne je sedma.rodna skupščina - le So nekaj dni nas loči. Upravni odbor je postavil dan, ki je 2. julij. Torej dan letnega.obračuna in dan novib smernic za tekoče leto se približuje. Ali Slovenci, člani SKm, kaj mislimo na to.? Ali pa nam je skppščina fraza, ki se dogodi samo enkrat letno? Pač, čemu, zakaj potem sploh biti član takšne skupnosti? Skupščina bo pregledala dolo IC'1.uba skozi proteklo poslovno leto. Odbor bo dal progledljiv obračun, k?.j je bilo storjono, kaj nij kje je naletel na potežkoče in kaj je bilo pomanjkljivo. Predstavil bo vse člar nstvo z eno samo skupno bes.do oz nazivko - Slovenski klub Melbourne» Slan, članica tega .-kluba sei tudi ti. Naredi majhen predračun, kaj. si storila, storil kot Slan, Morda.nisi poravnal niti svojo letne članarine, te majhne formalnosti? Se jo čas, da se pripraviš, da vsaj n .-. skupščino prideš in so apozr naš z delom tvoje organizacijej da prideš pripr ;vijen, - pripravljen svetovati, - poklican, da predlagaš in včlanjen, da se žrtvuješ. . Poglejmo spet v pravila, ki pravijo, da je skupščina sklepčna le ob določenem številu udeleženih članov. Torej tudi tu smo omejoni, kar je odvisno, da vsak pokaže in dokaže, da ni omejenost potrebna, če jo reMmo s polno Številno udeležbi. Da pa bomo polnoštovilno udeleženi, jo odvisno tudi od tebe, zato se skupščine udoleži, in naj ne bo stvari, ki bi %o zadržala. Co si postal nov SÜon, Slanica v tekočem lotu, je tvoja dolžnost, da se skpščine udeležiš tem večja. Zakaj besedičiti še naprej o tems Pridimo vsi, prisostvujmo, soudeležujmo in sklepajmo ter če jo potrebno tudi žrtvuj-mo; - skupno, silno, z združenimi močmi, s silo, ki bo razvila plamen vzpona v nas in naše delo naredila veliko! Vestnik Juni j 1961 m/a dih je (Jo inn o / Prod nekaj tedni je prišel, mlad sedemnajstleten fant v Avstralijo. Navadno ga kličemo Ljubljančan, Kij bi rekel o njem» Črn, miren in šiv, pa še s tistim znanim ljubljanski dialektom. Saj vesto: Od kod pa si? Z Ljubljane, ztoglie• Saj bi ga lahko samo vprašal, kàtero je glavno mesto Slovenif Z odgovorom bi zvedel tudi od kod jo. Pa pustimo to, ki nikomur nič mar ni. Ob nabirki Slovenski dom v Padua Hall ga niti nihče vprašal ni, da o njoj. niti vedel ni. Ko som darovalce pisal v Vestnik, je bil slučajno ob meni in videl spiseks "Takoj od pivo plače dam tudi jaz za Bom", so je oglasil. ' Hiti vodel nisem, niti ga dobro slišal, kaj falit misli, pa mi je sam objasnili "Seveda, kaj pa no, za Dom bom pa dal. Saj tistaih par funtov ali funta so niti no bo poznalo. Fant, ali ni "fajn", da imamo Slovenci Dom? Vsi bi morali dati, da bi nekaj imeli..Potom bi pa bilo", je.čisto preprosto rukol sedemnajstič tni Ljubljančan, jaz som si pa mislil, da tudi to dam v Vuetnik, rekol pa nisem nič. Tudi naslov sem takoj določil. Fantiu pa sem pripomnil? , "lio ja, kaj boš. Pusti, saj jo sole dva dni, kar si začel delati. In tvoja plača kot sedomnajstletniku tudi ni tako velika. Moraš si kaj kupiti Sij boš lahko kasneje". Kasneje bom tudi. Pa se sedaj ne bo poznalo, kot sem že rekel, funta ali dve zame, za Dom bo pa le!" Jaz sera vzel matrico v roko, os. jo namestil v stroj, in napisal naslov, ki je za vas vsakogar, ki greste "Se celo obdobje mimo, mimo... . _ obimo UQf ao 7 Ki DO u m iN TOWN H VSSTHIK je enomesecnik. Izdaja ga SKM kot svpje klubsko glasilo. Urejuje J, Kapušin, 19 A'Bockctt Street,' Kov, Vic. . Tiskarska dela opravlja S. Hartman, 153 Esses Streut, Pascoe Vale, ¥ic. *•** zopet me je ujel čas. Se ne bom nie izgovarjal; dejstvo pa je, da pi~ ra te vrstice v Adelaide. Pri sebi nimam ni krstne in ne poročne knjige - naj to povem takoj v začetku tistim, ki" jih najbojj zanimajo krsti m poroke: zaman jih bodo iskali na tej strani. Bo pa drugič daljša vrsta imen. *•** Kamor koli pridem ven na'deželo ali pa v trnje mesto kot je Adelaide, povs od me rojaki vprašujejo, kalco je v Helboumu.'In ko jim pokažem se^ fotografije iz našega romanja, materinske proslave, dnova odtvoritve našega doma ali pa fotografije slovenskega življenja'v Padua Hall, sličim dosti z-vidljivih besed. "0, tam v Melbournu lahko, ko vas je veliko... Ko bi rojaki vedeli, s kakšnimi težavami si tudi v ilelbourfiu priborimo sleherno novo dejavnost in kako je tudi pri'nas malo ljudi, ki bi slovensko skupnost pri vsej tej aktivnosti podprli, bi bilo zavidanja verjetno kmalu konec. Rojaki mislijo, da'je pri nas vse navdušeno za vse m da vse po-maga. 0, če bi bilo to res, potem bi se mogli izkazati z marsičem, kar je danes spjuo Se v načrtih in pobožnih željah. Tako pa smo lahko veseli, da smo doslej toliko zmogli in imamo toliko svoje aktivnosti pokazati đn«*» našim skupinam po Avstraliji, da smo zavidanja vredni. Kar priznajmo: res sè pri nas veliko dela. Dom imamo in tudi njegovo finančno stran smo (žal, zaradi nezanimanja rojakov) dobro rešili. Klmb prireia lepo obiskane zabave s plesom v Prahranu, zdaj pripravlja tudi Veseli večer na odru in se uči Finžgarjevo "Razvalino življenja". Novo polje socialne pomoči in družabne dejavnosti jo slovenski hostel Padu HALL, ki mi ga je dala na razpolago nadškofija za naše fante. Veliko novega dela zame, pa obenem novi korak v prid slovenski skupnosti. Naši xontje so dobi li s tem močan rekreacijski center, kjer bo našel obilo domačega užitka vs. kdo, ki mu je za pošteno razvedrilo. *** že sem čul razne"preroke", ki oprezujejo in napredujejo vse mogoče mod nami. Enim bi bilo kar pogodu, da bi moralizem profeti, ote. se' bi lahko ur tili s "Kaj nisem rekel, da bo tako?" Drugi so spet želeli (čemu, re^ ne vem!), da bi z mojimi načrti Padua vse padlo v vodo. Zdaj, ko vidijo, da se ne eno ne drugo ni zgodilo po njih željah, bi pa radi razbitje nas^a del^ za skupnost, Kar naj bodo prepričani, da se bodo tudi tukaj pošteno oSteli, Dokler bo klub pošteno delal za slovenske izseljenisko skupnost, bo njego vo delo našlo v slovenski duhovniški "Caritas" in Padua Holl-u vso zaslom bo in pomoč. Z medsebojnim razumevanjem in sodelovanjem bo zopet m zopet pridobila samo skupnost - posamezniki za te uspehe samo žrtvujemo vse svoje moči, a žal nas je malo, ker toliko zmožnih stoji ob strani in samo gleda. *** Fantje slovenskega Ho s tela Padua Hall so se zavzeli in bo s p^tovolj nUn delom hiša dobila drugo lice. Obenem se udojstvujejo fantje tudi pri klubskem dramatskom krožku. In še z nečem so me nedavno prijetno presene tili in razveselili: Videli s'* iz zadnjih Vestnikov, kakšen je položaj doma^ pa so sklenili doprinesti svoje, četudi je več:Lna fantov ko-^-Pf J iz Evrope (Starejši se navajamo na avstralski matenalizem, ki pa ni ava trai skit! ! urednikova opom.) . Vogrin Tone je neki večer stopil v -jopico in mo prosil, če bi napisal nek -j častnih potrdil^ darove Domu. Od fanta do fanta je stopil, pa se še v kuhinji ustavil - m uspeh* ta akcija v n.....>cm hostelu je darovala Domu skoraj sto funtov. Dalje stran. 5« Vestnih ***************** n i e/ K;«ää «»**vablJ rJÄW- , E,r,ga Souse v 1«.« J« dneh junija o., v ™ - „^ov in rojatono P«- pa3»e, upajmo... ina„ladünaredne Ple^e —i dem - • g. polh. ?ri6akovatx3 poka_ *___na visokem nivou, * g. Polh- tó ^Jje pollerà na vìBokem nxvou, ^ zal %e ^iHlSalcem ne bo žal pa je gotovo, dagi obiska prireditvi. ti. Z.opeo. upajmo, upajmo Groba statistika nam ■Melbourne - Grooa dela kaze, da pri f^o udeležuje klu~ a^l!; rÄ-noev ^Slovenk. gotovo, Cla kaze, ^ -^ivno udei^o- a prireditvi. aktivno oz. seča|lovencev in Slovenk. P bovih sekcij 5Ö dokaz, da ^ , , ,nm _ Ha prvih vajah L število in * rganizir^o Slovenski dom l}aJ Je po- ,/gxovencem P°tre^°poà nos vsera Veselega ve*era, slo- gvljenje, V* 'pripomniti jo o katerem je ^o^op^to . vabljen - ' katerem je venski kvartet Bled , ^ zadnjx v kratkem ^eto* P« majhnega negi tevilki. fedPSj°iZatorji in nesporazuma medorga Rezultat, katerimi - naStoPal pri kvartet ne bo v celkvartetu, tem programu in obI^ ^ ki je Pa ' prej kot slej. je Slovenoem potre- ^ Tživljenje, pa s pripomniti je črnogledim opto»^ k aktivne- je, da nekateri mu delu tudi po 35 ge tako dol- rei. Slovenci, Kaj J' , v m go zalezall- se danji X0W -V bivši, oz. se ^ Padua Sali, ^^^C^Souse kmalu preimenovala ^ drazi~ živi sedaj na^ečg |1 ^ 51anoV na v Avstraliji,^ fantov. samih mladihslovens sloVence 1e _ v Burnleyu je hil po slovenski ^vitev tdke h^^ ju članski Bestanek SK . gl ^^ dyo velile je m tià6 ?00"" so Veli sestanka velike ^^^ft^i iraenujejo "suhi tem, kar ^kateri i ^ takega su idealism". Vtanovitelj te hiše 30 V exi — je p. -^r;; tesa ceniti m ^^-, genski dom - Ä ^^ julija v Burnleyu. 13 ^^Isìove^e Br- v neCi J tekle tudi aVbtXe-ben idealizem se Bj0. Tu bo pa P°tr;^e saJ10 ideali- mnogih Slovencev, ^a n ^temveč tudi vera! naravni odbor SKH Melbourne - T izve* 8 7. t- 1. slovenski dO» - ^t-^T« ^Ä'ffÄ nabiraU a,eif - slovenska^ T1 llovencil podprite to'^ P bo delovala, ^r o 5e T(jđI10 nSrin BO d^rodoSlil ■ master. .. -— --- C-- Vestnik Junij 1961 \ / •^r f T nadaljevanje s tretje strani? ' Boste verjetno na eni drugih strani kaj brali o"tem, saj dogodek ne sme mimo slovenske javnosti brez posebnega poudarka. Kdo bi ne bil vesel^tafe kih fantov? To-je najlepši dokaz, kaj pomeni največja avstralska družina v naši izseljenski skupnosti, obenem pa tudi najlepši dokaz, da se za iste skupne cilje lahko dela iz vseh mogočih področij. Da je le kaj narodne zavesti v nas, pa bomo vse prav razumeli in zastavili vsak svoje moći. V slogi je moč? Fantom slovenskega hostela pa vse priznanje in tudi moja iskrena zahvala? *** Bo menda dovolj za danes.'Le to bi za konec še rad omenil, da je prav na svoj praznik, dne 24, maja, v kapeli Padua Hall-a zakraljevala MARIJA POMAGAJ. Avstralski Slovenci smo dobili svoje BREZJE. -X- -)r -K -K- -X- -K- -'r -K -: r -Jr-Sf -/--,'r -! ' -X- li E K A J R I B H I 5 K I H A II E K D 0 T T B G Ribničan Janez Kljun je prišel v bolnišnico. Napisali so mu na tablo nad glavo s TBC. Gledal je Janez napis, gledal, tuhtal in'študiral. Postajal ge zamišljen in študiral, llazadnje je strežaju ukazal, naj mu prinese obleko. Zakaj? - je hotel vedeti strežaj. "Da bom šel'domov". "Kako domov, ko si šele prišel? Saj te niso začeli niti zdraviti. " Janez pa je pokazal na tóblo nad glavo s "Saj je napisano tu gori, da ... ". "No, kaj je, kaj je takega napisano?" - so se vmešali bolniki. "Kaj je napisano? Napisano je: TI BOŠ CRKNIL." Z_Y_Z ÌA.? ? JLLJ-.J_I Ribničanu Janezu Rebolju so povišali z . njegovo marljivost v .Smerlici plačo. 'In niso nič vprašali, " se je ujezil in odpovedal. ... in ta račun je tudi menda sestavljal Ribničan ali? Cerkveni račun za slikanje, napravljen na Uršnem selu od mojstra G. Kepca v 1. po Kr. 18885 1. Sv. Mihaelu perutnice poravnal ...,.,■...«........... • • • 28.- krajcarjev 2. Njegovemu hudiču rep uštukal ih potom vsega zlakirai...112.- 3. Osem drugih svetnikov nafarbal . .-c.«.....................40.~ 4. Poslodnjo sodbo .prestavil ....... ....................................80.~ 5. Nebesa razširil in napravil nekaj zvezd ..........................63.- 6. Faraonovo hčer bolj živo preslikal ...............................19• " 7. Rdeče morje osnažil ptičjega blata ......................................26,- 8. Mariji v tronu killjo zašil in še nekaj obleke dodal.. 13.27 9. Pet devic (Sv, Anastazijo, Nežo itd.) spred in zad osnažil in v red spravil .................................7° 10. Desnemu razbojniku nohte porezal ................ - .. 9«~ Skupaj ..... 468.27 kraje. .tt. —il— _tt_ _>t_ Vestnik *************************** 6 ************************** Junij I961 Upravni odbor SKM pripravlja VII, REDIO SKUPŠČINO članstva SKM, ki bo sklicana v nedeljo 2. julija t. 1. v BURNLEYU. Sedanji odbor sestavlja novo kandidatno listo, ki jo bo predložil na skupščini, kot je bilo do sed-.j v navadi, Vsled tega obvešča Uprava SKM vse tiste člane, ki se zanimajo ^addelo v Klubu in morda želi jo■kandidirati V novi Upravni odbor, da pošljejo svoje prijave na Upravo kluba, 37la Park Street, PRINCES HILL, Vic. . Voliti in i z t o 1 j e ii biti ima pravico vsak član SKM, ki ima poravnano članarino do dneva skupščine in vnaprej. Pod tu navedenimi pogoji ima vsak član SKM pravico sestaviti svojo kandidatno 1 into, ki mora biti sestavljena iz sledečih funkcij s Predsednik (nosilec liste), Podpreds ednik, tajnik, blagajnik, gospodar, Načelnik članstva socialni referent in urednik "Vestnika". Obsega pa lahko še nedoločeno število odbornikov brez listnice. Lista mora biti lastnoročno podpisana od vsakega kandidata na lis ti| priložena pa mora biti tudi lista Nadzornega odbora, ki sestavlja? predsednika Nadzornega odbora in dva člana. Kandidatna lista mora biti kompletna in prijavljena na Upravà SKM najkasneje sed em dni pred dnevom Skupščine, Omeniti je še vredno, da je vsako delo v Klubu neplačano. Upravni odbor SKM, ali VE T E X £ — S 1 a n j a ? 1. Kaj je bil po poklicu nemški pesnik Friedrich Schiller? 2. Kako se je imenoval New York prva leta po ustanovitvi? 3. Kakšno denarno enoto imajo na Portugalskem? 4» Kaj pomeni kratica GATT? 5, Koliko znakov za številke so imeli stari Rrimljani? 6, Kateri dve državi sta največja proizvajalca vina na svetu? 7, Kdaj j j postala Belgija sanostojà? Odgovori ; Schiler je bil sprva vojaški zdravnik, pozneje pa profesor zgodovine v Jeni, New Yor k se je sprva imenoval New Amsterdam, ker so ga ustanovili Holandci Portug. denarna enotä je escudo, ki se deli na lOO centavov. GATT je kratica za General Agreement on Tariffs and Trade. Stari Ri ,iljani ' so imeli sedem znakov za .številke (i, Vf X, L, C, D, M). Največja proizvajalca vina na svetu sta Francija in Italija. Belgija je postalasamostojaa 1, I83O. 8, Kje je bil Napoleon prvič poražen? v bitki z Avstrijci pri Aspenu 1. I809. Vestnik **************************** 7 *********************** Junij I961 \iw.^enti doma... ' ... (Urednik) Pisati o živih ljudeh je sploh težko, posebno pa še o ta- , kih s katerimi se. dan na dan srečuješ, zaigraš kda'j pa kdaj partijo biljarda, se Šališ in vicaš, tuhtaš dbnevne novice, ješ z njimi pri isti skledi in celo tu in tam se skregaš z njimi, če ni miru pri ekstra zanimivem kavbojskem ali kriminalnem filmu, ki se blešči na televizijskem sprejemniku. Da, o ta-Šnih ljudeh je težko pisati«, pa naj bo - resnici na ljubo! Odločil sem se in napisal bom, napisal zato, ker se med nami zgode tudi dogodki, ki ne smejo mimoiti slovenske javnosti. Torej napisal bom nekaj o Padua Hall, o slovenskih fantih - njenih prebivalcih - , o največji slovenski družini v Avstraliji, o peimeru združene sile v primer marsikomu, ki bo te vrstice prebral ali jih pa samo začel, pa do tu morda ni ti prišel ns bo! Pred sedmimi meseci je g. p. Bazilij upal, da dobi Padua' Hall. Ob upanjih je že premislil, kaj bi z njo. Določil ji je velik pomen, ki naj bi ga - sedaj ga že - vršila kot Slovenski fantovski Hostel, kot slovenska duhovniška Caritas. Stvar se je odmikala in odmikala. Zgradba idealizma je mogla zrasti le na čvrstem idealizmu. Ko je bila hiša izpraznjena prejšnjih prebivalcev, je pater začel sprejemati slovenske fante v njihov novi dom, marsikateri - če že ne skoraj vsi - so svoje življenje v Avstraliji začeli v Padua Hall. Hiša je polagoma postala kot del domovine. Vse v njej je^ slovensko, še tisti stari biljard, ki je v biljardni sobi ti se zdi v uem o kolju delo kakšnega Slovenca ali pripeljana prtljaga iz domovine. Heseoi tipanja in dvomovs ali bo hiša slovenski hostel, ali ne bo, so miraoišli, Pater je dobil dovoljenje od nadškofije in s tem jo bilo upanja konec, prikazali so se novi problemi, novm delo, ki pa bo preko prizme idealističnega o-ka izvršeno in sad idealizma bo zmagal oz. premagal še te težave ^Saj jih polagoma že!). Najnovejša novica je tudi, poleg",'Sà, jo v hiši uapol hostel, tudi da je Padua oz. ustanovitolj albanskega hostela v njej - p. Bazilij -ustoličil v hišni kapeli MARIJO POMAGAJ in s tem ustanovil naše BREZJE. Torej Slovenci smo s tem dobili novo moč, ki, nam naj bi bila verski center, katerega ne samo, da nam jo pozdraviti, ,ampak nam je'tudi naša verska dolžnost dvigniti ga na njegovo dostojno višino. Da, recimo, dolo naj gro naprej, lror je tega vredno in še dodajmo; toda brez mojo pomoči, brez mojega sodelovanja takšna stvar ne sme naprej! Kot še večji dokaz narodnostnega dela'v Padua, katero bomo po vseh izgledih prekrstili prav kmalu v Baraga House, je pa , da so fantje, ki stanujejo v tej hiši zbrali določeno vsoto denarja za Slov venski dom. Pa no samo zbrali, ampak sami darovali. Naj navedem njih imena in vsoto, da bo lahko sijala kot svetal primer vsem petim tisočim Slovence^ v Melbourne. Omeniti pa jo vredno še prej in tudi je pomembno, da so vsi ti darovalci prišli pred par meseci ali celo par tedni v Avstralijo in dali svo je za slovensko'skupnost v Avstraliji? z,amo, zate, za nas vse, zase m za ti ste, ki pridejo, kot avstralski državljani ali pa našim potom. Darove je nabiral med fanti g. Vogrin Antom, darovali pa so sledeči fantje v hostelus ^ - _ Marki* Alojz"...........^ 5^-0? Logonder Drago .........£2-OrO; Moraveo Jure .......... 5-0-0J Pivar Jože.............. 2-0-0; Ga< Kregar Milka....... 2-0-0? Lunder Alojz ............ 2-0-0 j ^inč Anica........± 1-0-0; Strancer Karel.......... 5-0-0; Ga. Lelia Jožefine ..... 1-0-0; Koloini Rudi........... 5-0-0? Kregar Milan .......... 1-0-0; Bizjak Karlo ...........« 5-0-0? Kregar Slavko ......... lO-2-O; Hauptman Stane ......... lO-O-O? Skolc Ivan ............. . 2-IO-O Krševan Bogomir ........ 5-0-0 j Činč Joše ......................0-^6-0 Mihelj Ivan............. 5-0-0} Koloini Rikarda......- 1-0-0 in Zabkar Franc ........... 2-0-0? Tone Vogrin .... £ lO-O-O, Daljo str, 9, Vestnik (u Župnika Kunatija so ovadili, da po navadi nikdar ni©a cesarske mase, co jo ima pa gre spred oltarja, ne da bi Šakal, da se odpoje cesarska himna» Orožnik mu je resno obrazložil vse morebitne posledico. Prišel'jo spet 18. avgust. Oznanjena je bila cesarska mašas prišli so vsi uradniki, cariniki in orožniki. Točno ob devetih je stopil žup-nllcKunstelj v zakristijo. Toda zdaj se mu ni nič več mudilo. Ponudil je županu in drugim možem ščepec tobaka, se pogovoril z njimi oletini, o živini in davkih, o bolnikih in sinovih pri vojakih. Ko je vse to opravil je stopil na prižnico. -■ --■ ■• "Tako dolgočasne pridige," je pripovedoval ta znani duhoviti mož, "Se nikoli nisem, imel, ne prej no potom. Kaj bo to za pokoro za mojo nečimrnost! " • Vezal je otrobe in rezal žaganje dobro uro, tako da je Se vse zehalo po cerkvi. Po pridigi je pokleknil kar na prižnici, povzdignil glas in ginjeno vzdihnil: Molimo zdaj iz vsega srca sveti rožni venec za našega preljubega cesarja Franca Jožefa!" In je začel z najbolj dolgočasnim glasom vleči in je vlekel vse tri del e rožni venca. Uradniki so trpeli neznosne muke, a nihče se ni upal zapustt-ti cerkve, ker so vsi vedeli, da gre za tiho maščevanje in bi jih utegnil kdo z. radi tega prijeti. Toda še ni bilo konec. Pred mašo je naznanil, da bo v počastitev cesarjevega praznika darovanje za občinske reveže. "Kajti tako se bo presvetli spomin najbolj počastil." In jo bilo darovanje. Vsakemu je pogledal dar. IT a to je bila maša. Tako pobožno in'razločno počasi je nikoli prej ni imel. Končali so vso pobožnost ob pol enih, In potem so pevci odpeli, še vseh pet kitic cesarske pesmi. Ko se je drugič približal cesarski praznik, se je oglasil v župnišču najvišji uradnik in začel, da vedo, da on težko mašuje in da ni-<-ma nihče prav nič proti, če'bi ruaševal kaplan. Župnik se je navidez upiral^ da ima kaplan druge opravlas, da se vendar spodobi in je župnikova dolžnost^ da on mašuje in da ga utegne spet kdo'zatožiti, česar pa on ne bi rad, "He pustim si očitati, da nimam srca za svojega preljubega cesarja Franceljna!" Ko so mu še to slovesno zatrdili, da ne bo nikoli nihče slabo mislil o njem, je pritrdil, "In nikoli vec nisem imel cesarske maše!" -!,-* -h:- * ( Harte Velikonja) KRSTVSILI Siter. V Trebnjem so se zbrali soaedni kaplani in Župnik Zbrali so se, ko se je nekdo spomnil, da vendar ne gre, d-, bi faro .pustili-samo, ker se lahko zgodi, da je treh- Wa prevideU ali da je'treba kistit. - " "Aht ka3> " rekel župnik Sitar, "v .sili lahko tudi dekan krsti! Kar pojdimo!" - In so Šli. Vestnik ». * 2* »'»'j:™**.™ io (p g ^ ö Letos februarja je slovenski pisatelj Fran Šaleški Finžgar dopolnil devodeset-lotnioo. Finžgarjeva zadnja'kn ;iga do sedaj je "Leta mojega popotovanja", o kateri pravi pisatelj sam, da bo kot tak a - pisateljeva autobiografija - koristila mnogim kasnejšim zgodovinarjem in slavistom. Pisatelj je preživel že tri generacije slovenskih književnikov. Enemu najplodnejših slovenskih pisateljev se tudi mi pridružujemo k neštetim čestitkam s preprostim; Mnoga leta še in še! Velikonočni govor sv. očeta katoličanom po vsem svetu je prenašal radio Vatikan. Mod ostalimi jeziki tudi v slovenščini. V Washingtonu se jo vršil prvi mednarodni kongres za raziskovanje opeklin. Izven Združenih držav Amerike je bilo povabljenih le dvajöot^ znanstvenikov z vsega sveta. Med njimi jo bil Slovenec Dr. Mirko Dorganc, ki je imel na kongresu zfela zanimivo prodavanje, ki jo navdušilo samega starega učenjaka (biologa) Charlesa POMSRAT. Isti jo po prodavanju filma v znak priznanja Dr. Dergancu poklonil film z željo, da ga pokalo na slovenski univerzi. Ua mednarodnem tekmovanju v smučarskih poletih v Oberstdorf-u (Zah, IT o» čija) jo Slovenec Jože Šlibar dosegel s skokom 141 m nov svetovni rekord. Slibar se je rodil v Kovorju pri Tržiču (Gorenjska). Sedaj študira gozdarstvo na ljubljanski univerzi. Prejšnji prvak,Finoc, je bil s 3 39 m na prestolu doset let. Očevidci so izj:.vili, da jo Slibar med poletom pravilno ocenil ugodni trenutek 'in še enkrat dvignil smuči, kar mu ju omogočilo za nekaj metrov daljši skok. Nadaljevanjei Kjer... sc Slovenci doma... Torej vsestransko vidimi, da jo hiš?, pokazala prvi dober plod v korist slovenski skupnosti. Ves trud za pridobitev hiše bo poplačan z dejanji, ki se bodo odvijala skozi idealizem. Pri tom je Se omoniti pomembnosti take hiše kot je slovenski hostel. Hiša kot taka ne nudi samo stanovanja, ampak ima in goji v svojem jedru 11 ©pomenljivo večje vrednosti. Vs -.k kdor v toj hiši stanuje se bi moral tega_ zavedati". ITi brez pomena, če se s t ino vaici v toj hiši imenujejo velika družina. Vsak stanovalec, vsak slovenski f .nt, ki v hiši stanuje ima občutok neprecenljivo domačnosti - v njej mu je n.egov drugi dom; okolica, ki v njej živiga vztrajno na to oyozarja. Tega bi se moral vshk stanovalec tudi zavedati. Potem bi lahko gojili še večje načrte in jih peljali v stvarnost. Združeno z zunanjemi Slovenci in s Slovenskim klubom Melbourne bi lahko lo z^nekoliko truda dvignili našo dejavnost na narodnem polju, ki nam jo narekuje k narodu in na verskem polju, kar je prav gotovo tudi namen hiše, ker jo je nadškof i ja dala v najam Slovencem kot katoličanom iii prav gotovo ne kot ato-istom. Slovenske Brezje bi bile lahko zagon k novemu - za n .s vso velikemu načfctu! Kar bono naredili, k-.r smo že in kar clolamo,bonom v korist, voaeljoj v ponos, čast in korale k novemu^zagonu, k novim načrtom, k novemu delu, ker, naj se izrazim z Gregorčičem - življenje ni praznik.•• Prej ali slej bo prišel čas, ko bomo vsi odprli oči in videli plod dola. Takrat bomo nekateri z užitkom zrli na uspeho, drugi z bolnim občutkom, da so bili ob strani s kritično nervoznim oč som in takrat bomo tudi videli, kaj bi bili lahko tudi že naredili ali ustv irili ,j^Msmo. Takrat so bo škoda spraševati, zakaj nismo! Fantom v Kew: hvala', ostalim; primer! Vestnik ** x***x**************** 3.0 *********************** Junp.j, isam zakaj,pom Nato sem ustavil nekoliko pogled na "zaljubljeni bombi" in fcla^kr- vnem štu entu" s petimi semestri prava. Nasmehnil sem se nekoliko na^bil spodnjo ustnico ter strokovnjaško premeril gospico, ki je rac^a zraven, me ne po pločniku. Drugo sem sklenit ogovoriti, pa je ni bilo dober kos poti. Pri pošti sem pa le eno srečal: . n ,, - Koliko je ura, gospodična? - s,m se ljubeznivo sklonil. Ni se sramovala - oh, ta neotesanka - pokazati s prstom na pootno uro. - . , -1 . J J. J P Tam, izvolite pogledati! prešinila me je misel: "Frklja, koliko semestrov pa imaš ti! Rekel nisem nič. Moxda Solito vpoklicati v Avstralìjosvoj-C9 ter zanje plačati prevoz? p o t e m se obrnite na potniški u r a d s óa Elizabeth St., MELBOdffiffi C 1 Tel s MF 6^78 1 -«-= .. . zveč.s JJ 2630 PRODAJA LADIJSKIH, L.ŽALSKIH, ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC Zi VSE E:LE SVETA * DIREKTNI LET AT,SKI P'IEVOZ IS JüGOS. V AVSTRALIJO Zi GOTOVINO \LI POGOJNO ODPLAČILO POJASNILA ZA 171 Nicholson St., d//alalai^ VAU LAHKO IZDELAs tiskan j e računov, vsakovxütni blokov, naslove t dk na ovitkih in pis- , mih - najrazličnejše ^ vizitke, poročna oznani East 3HU1TSUICK Trćim stops 24 nani— la itd. PRIPOROČAMO SE ! Tel.; 3678 Tr) Spe nel e v St..CLIFTON HILL Izdelava vse vrste oblek, plaščev ir po novi modi. Prisebno se priporočamo za poročne obleke. V z'dogi imamo ve liko izbiro čevljev in pelila! ' y 4 P,;-. Moon.ee ponds ! >S£<2 ............ ;■;f CStIS OGLASOV; na celi strani poIo vi ca s trani Strtim strani Standard oglas Pri nas lahko v slovenščini obrazložite cšno vrsto pričeske želite.»....». Po urad, urah se obrnite sa vse informi maci j e na tel. Stgv. /L 36^432 ^ Prodajate Kupujete? Hišo, zemljišče ? Obrnite se'na to po zlitino tvrdko, k^èr.. je tudi naš slovenski zastopnik, s katerim se pogovorite lah-ko P° d.,.iače ! ! CP Zahtevajte't (ŠOT"*1 K) Hartmana! iX]7 ■ CONTINENT,!!. SMALL GOODS W mi « e-au awtj „1.65 Sydney Ed., C 0 D'I II 15 TRAJITO 7..0DRÜTJ3 LAS Z NAJMODERNEJŠIMI SEED ST VI ! Do nas Vas pripelje tramvaj št. I9, 29 An 21. Traja stop št. 34» s^ìo^ovnl n'sveti brezplačni! Tel.; FM 2288 213 St. George'Ed., f i t Z r o t V A M N UDI N a J K A Z L I 5 N e J S e M E s N e I z D e i K E < hrenovke, kranjske klobase in Specialitetec Strassburger, galic, liberwurst i td.., Obiščite nas in se prepričajte !