Telefon št 74. Ponamna Številka 10 h. f« pošti prtjeman: »a celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » > 6 » 50 » mesec > 2»20» V apravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » > 6 „ — » mesec » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 62. V Ljubljani, v torek, 17. marca 1903. Letnik XXXI. V znamenju nagodbe. Dunaj, 16. s u š c a. Jutri se prične prvo branje avstro-ogrske nagodbe. Za prvo branje so določene štiri seje. Ta teden je torej poslanska zbornica v znamenju nagodbe. Po daljših pogajanjih so se stranke zedinile, da se poleg nagod-benega odseka, ki je bil že lani izvoljen, yoli če poseben carinski odsek, ki naj presodi carinski zakon in dotične tarife. Ta dva odseka bodeta vsporedno zborovala. Glavno delo bode po veliki noči, torej v drugi polovici aprila in meseca maja. Da se delo pospeši, je potrebno, da niso poslanci ob enem člani obeh odsekov, kor sicer je ta ali drugi nesklepčen. Kakor znano, je poslanska zbornica, oziroma nagodbeni odsek že 1. 1898 razpravljal o vseh teh vprašanjih. Toda nemška ob-strukcija je preprečila rešitev teh za državo velevažnih vprašanj, in vlade so le s § 14 vzdržavale začasno nagodbo. Sicer pa so izključene vse bistvene iz-premembe v carinski in trgovinski zvezi z Ogrsko. Tudi glede avtonomnega carinskega tarifa, ki je podpisana pogodba, so bistvene premembe izključene. Zbornica more izražati le želje, katero naj vlada uvažuje pri bodočih trgovinskih pogodbah z vnanjimi državami in zastopa tudi nasproti ogrski vladi. In teh želj je mnogo, ki pa se tudi križajo z ozirom na industrijo in poljedelstvo. Češki poslanci so že napovedali, da hO' čejo dopustiti prvo branje nagodbe. Glavni povod je ta, ker hočejo nemške stranke prisiliti, da prevzemo vso odgovornost za nagodbo, ki za Avstrijo ni tako ugodna, kakor trdijo vladi prijazni krogi. Ako češki poslanci dopuste tudi drugo in tretje branje, imela bode zbornica dovolj dela do jeseni, ko šele pride na vrsto drugo branje drž. proračuna. Za vsa druga vprašanja letos oataje le malo Časa. Carinski tarif. (Gospodarski položaj posestnikov v Avstriji sedaj in v bodoče vsled novih carinskih tarifov Nemčije.) Trgovinski promet med Avstrijo in Ogrsko. Navedel sem sicer že pri nekaterih produktih, katero izvaža naša celoskupna država v inozemstvo, koliko je od tega blaga iz Ogrske. Da pa moremo natančno in jasno presoditi to trgovino med obema državnima polovicama in iz tega sklepati, kaj vpliva na naše cene ne v mali meri, treba, da proučimo medsebojni promet trgovine s pridelki obeh državnih polovic. V poslednjih letih upeljali so se statistični državni uradi, ki zabilježujejo ne le, koliko blaga gre od nas na Ogrsko, oziroma koliko od tam v Avstrijo, ampak tudi skrbno določujejo vrednost tega blaga. skupni obračun kaže, da je šlo v letu 1901 iz Avstrije na Ogrsko blaga za 873,863.583 kron, k nam pa je prišlo iz Ogrske blaga za 901,643 405 K. Ogrski uvoz k nam sestavlja se iz sledečega blaga: A. Pridelki iz poljedelstva: pšenice za . 76,768.880 kron rži „ . 34,337 349 „ koruze „ . 82 387.325 „ ovsa „ . 28,506 336 „ ječmena „ . 28 721.000 „ škroba (štirke) „ . 4,675.040 „ moke „ . 150 682 556 „ prosa „ . 1,266 251- „ rapsa „ . 2 832 414 „ konoplje „ . 1,961 332 „ detelj, semena „ . 1,511.380 w sladorne pese „ . 2 087.314 „ bobm „ . 1,274.324 „ slame „ . 2.330.172 „ krompirja „ . 860.293 „ tobaka „ . 10,431 757 „ B. Pridelki iz vinogradništva: vina za . 24,566.148 kron grojzdja „ . 2,592 777 „ konjaka „ . 1 768.776 . C. Pridelki iz vrtnarstva: zelenjadi za . 1,369.539 kron sadja „ . 4,727.130 „ D. Pridelki iz gojzdarstva: desk za . 11.404.151 kron d°er „ . 3,853.589 „ železniških pragov „ . 3 667.000 „ stavbnega lesa „ . 3,836.417 „ drv za kurjavo „ . 1,532 282 „ lesnega oglja „ . 3,400.000 „ hrastovega čresla , . 1,179.970 „ E. Pridelki iz živinoreje: volov za . 68,459.277 kron b'kov „ . 6 363.190 „ krav „ . 8,378.385 „ bufolov a . 944.820 „ mlade govede „ . 2 606 219 „ konj „ . 10 044.150 „ prašičev „ . 68 811.032 „ ovac „ . 3.00 0.907 , presnega mesa „ . 7 916 362 „ klobas „ . 3,789.770 „ Speha in svinjske masti p . 16,470052 „ masla , . 4,609 072 „ sira „ . 2,455.786 „ mleka „ . 4,050.013 „ loja „ . 1,128.747 „ kož „ . 5,867.379 usnja „ . 13,148.321 „ ovčje volne „ . 12,429 955 „ volnenega blaga „ . 7,014.715 „ kuretnine „ . 14,104.042 „ kurjih jajc „ . 15,132.384 „ Pridelkov iz rudnikov za 22,009.091 kron i. t. d. Ogromni, skoro izključni del ogrskega uvoza je torej kmetijskega izvora. Nasprotno pa je naš izvoz na Ogrsko večinoma produkt iz obrtnije. V istem letu poslalo se je na Ogrsko od nas : tkaninskega blaga za 326,397.098 kron, in sicer: izdelane obleke (iz plstna, bombaž, itd) za . 51,159.147 kron usnja „ . 31,340.954 , čevljev in usnjatih izdelkov „ . 20,292.617 „ klobukov (za moško in ženske) „ . 12,479.830 „ železnine in iz železa naprav, posode, pleha, želez, cevi, traverz, žrebljev, drota i. t. d. „ . 68,244.178 n mesinga in iz njega izdelanih stvari „ . 20,946.680 „ zlatnine, srebrnine in juvel. kinča pohištva iz lesa (omare, škrinje, postelje, mize, stoli i. t. d. druge lesne robe desk sladorja papirja stekla, zrcala i. d. iz stekla naprav, blaga porcelana sveč in mila kavčuka in iz njega naprav, stvari lesenih igrač dežnikov in solnč. krznarskega blaga umetnih cvetlic ščetov, ometal. itd. koščenega blaga 13,488 9C0 10,056191 7.799 000 8,526.894 23,871.753 17,867.637 7,437060 „ 5,785.200 „ 6,402.439 „ 4 601.010 „ 4,207.385 „ 3,092.595 „ 2 725.095 „ 2,191.000 „ 1,351.310 „ 1,498800 „ Te številke pa nam jasno Bpričujejo, ko liko koristi ima Ogrska od nas, ker ne le, da ona več nam proda, kakor mi njej, ampak njeno blago je tako, katero ne more v daljni svetovni promet stopiti in je za ogrske kmetijske pridelke nafta Avstrija pač prava sreča, da tako blizo morejo tako blago, katero ne more prenašati velike voznine, prodati._(Dalje prih.) Uagodba in Madjari. V avstrijski poslanski zbornici se je pričelo danes prvo branje avstro - ogrske nagodbe; pričelo se je torej z delom, s kakor-šnim se ni de vspešno pečal ne ta in ne prejšnji parlament. S prvim branjem nagod-benih predlog sicer še ni storjeno kdove kako delo, ker od pričetka do konca tega ogromnega dela je še silno daleč in se v tem dolgem času še lahko pojavijo dogodki, ki popolno onemogočijo vsako nadaljno razpravo, vkljub temu pa ne smemo prezreti ene važnosti: avstrijski parlament je prekosil Madjare. Vsakdo, ki je zasledoval tek nagodbenih pogajanj mej avstrijsko in ogrsko vlado, se še spominja, kako se je z ogrske strani nagla-šalo, da v Avstriji zbok silno neugodnih parlamentarnih razmer ni pričakovati parlamentarne rešitve nagodbenih zakonov in da je torej popolno odveč, če bi se hoteli posebno ozirati na zahteve avstrijske vlade. In LISTEK. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek". Po beli nedelji se ima v Ljubljani izvajati sloveči oratorij »Sv. Frančišek« pod osebnim vodstvom slavnega skladatelja, ki nalašč v ta namen pride v Ljubljano. Ker je pa duševni vžitek le mogoč, ako človek dobro pozna glasbeno delo, ki se ima izvajati, zategadelj se hočemo v listku natančno poučiti o oratoriju sploh, pa tudi o osebi P. Hartmana in njegovega glasbenega dela. Glasba nam je dana, da izražamo naj-blažja srčna čutila. Ker je pa vera najvaž-niša srčna potreba, naš jezik pa dostikrat ni v stanu izražati iskrena čutila vernega, navdušenega src&, zato je sv. cerkev, kakor druge umetnosti, tudi glasbo vzela v svojo službo, v svoje okrilje, jo prevela s krščanskim duhom, ji dala odlično meBto v litur-giji. Smelo se more trditi, da je glasba sploh do poznega srednjega veka imela večinoma le religijozni značaj. Sele v 16. stoletju je zunaj cerkve krenila na dvojno pot, ki jo je vedla dooratorija in opere. Kal oratorija se je našla v cerkveni litur-giji in v duhovnih igrokazih srednjega veka. Obredi katoliške cerkve imajo sami na sebi mnogo dramatičnega elementa v naj-idealniši obliki. Omenim odkritja sv. križa na veliki petek, pri katerem mašnik trikrat, vsikdar z višjim glasom poje: »Glejte, les križa, na katerem je visel Izveličar sveta!« Zbor poklekne in odgovori: »Pridite, molimo I« Koj za tem se vrši počeščenje križa, kor pa poje vmes očitanja »Popule meus«. Pač pretresljiv, dramatičen prizor. — Glas-beno-dramatični element se kaže še jasneje v pasijonu na evetno nedeljo in veliki petek. Dijakon recituje evangeljsko zgodbo, mašnik poje besede Izveličarjeve, subdijakon zastopa druge osebe, zbor pa prevzame ulogo ljudstva. Ze v srednjem veku je prodiralo spoznanje, da so duhovni igrokazi ljudstvu v poduk in spodbudo, zategadelj so jih predstavljali očitno v cerkvi že v 9. stoletju. Snov so jemali iz življenja Jezusovega, njegovo rojstvo, njegovo trpljenje in smrt, življenje Marije in apostolov itd. Ker so se pa godile Bemtertje nerodnosti, jeli so duhovne igrokaze napravljati zunaj cerkve. Ohranila se je do današnjega dne pasijonska igra v Oberammergau, ki se ponavlja vsacih deset let in h kateri vro tisočeri iz vseh pokrajin sveta. Igrokazi pa so zunaj cerkve vedno bolj zgubljali duhovni značaj, ker izvrševali so je lajiki, primešavali mnogo svetnih pesem, komičnih in satiričnih scen, postali so gola zabava. Sv. Filip Neri (1515-1595), ki je dobro poznal svoj čas, segel je po izrednih sredstvih, da bi ljudstvu, zlasti mladini, ohranil živo vero. Zbiral je vernike v kapelah in oratorijih, ž njimi motil, čital in peval. V ta namen se je združil s kapelnikom Animuccia in po njegovi smrti s Palestrino, ki sta mu skladala eno- in čveteroglasne speve s svetopisemskim besedilom. Le-ti spevi so izšli v dveh zbirkah 1. 1650 in 1670 z imenom »Laudž«. Te vrste spevi so se prepevali pred premišljevanjem in za njim, in ker se je VBe to izvrševalo v oratorijih, prejeli so spevi ime »oratorij«. Oratorij je tedaj muzikalična drama, večinoma svetopisemske vsebine, ki se pa ne predstavlja na odru, kakor igrokaz, marveč le z glasbenimi sredstvi. Naloga oratorija je tedaj ta, da z vokalno in instrumentalno glasbo predstavlja kako historično dejstvo. Oratorij ni strogo cerkvena litur-gična glasba, pač pa je duhovna glasba, v katerih se nahajajo recitativi (vloga zgodovinarja), arije, dueti, terceti, kvarteti in zbori, katerim daje inštrumentacija še višji izraz. Za razvoj oratorija ima posebne zasluge »Giacomo Carissimi" (1604—1674), „Le-grenzi" (1625-1690), „Henrik Schiitz« (1585—1672), „Bach" (1685-1750). Po-seben oratarijanec je bil »Georg Friedrich Handel" (1685—1759), le ta je postavil težišče svojih oratorijev v zbore, ki so silno bliščeči, pa tudi karakteristični in dramatično živi; tako določno izražajo situvacijo, kakor da so motivi vklesani v skalo. Pripoveduje se o slikarju, da je z eno potezo po slikanem obrazu deteta spremenil jok v smeh; s tako sigurnostjo risa tudi Handel s skromnimi toni sceno. Arije njegove so dandanes zastarele, preveč je odjenjal okusu tedajnega časa. Sploh so pa ti oratoriji v glasbenem oziru zelo velikanski in še dandanes nedosegljivi, vendar se izvajajo v novejšem času le kot koncertna glasba. Na Francoskem so izključljivo koncertna glasba. V novejšem času pa sta stopila na glasbeno pozorišče dva moža, ki sta oratorij zopet zapeljala na bolj cerkveni tir. Ta sta: Perosi in P. Hartman; oba duhovnika, še mlada, prava umetnika, katerima je namen glasbenim potom omiliti krščanstvo v onih krogih, katerim je težko bližati se drugim potom — misijonarja na glasbenem polju. Prvi je sedaj kapelnik papeževe Siks-tinske kapele; izdal je že več oratorijev in jih osebno vodil po mnogih mestih Evrope; 1. 1901 v katedralki Videmski. Upam, da bomo imeli priliko tudi v Ljubljani občudovati Perosijev genij, za zdaj se hočemo baviti s P. Ilartmanom. (Dalje prih.) r ea se je moral udati Korber v marsikateri važni točki, kar bi se morda ne bilo zgodilo, ko bi bil imel za seboj delavno zbornico. Sedaj se je pokazalo, da se je 8ze!l uračunal, ko je 8 ponosom katal na svoje zveste v budimpeštanski zbornioi. Mej tem, ko so pri nas pričeli s prvim branjem na-godbenih predlog, obdelavajo v Budimpešti ie vedno vojni zakon in nimajo niti najmanjše nade, da bi to stvar kaj kmalu spravili pod streho, da, ne ve se niti, kdaj bo završena glavna razprava o vojnem zakonu. Izza kulis ogrskih opozleionalnih strank. Ogrski vladni listi z vidnim veseljem poročajo o nekem razdoru mej opozicional-nimi strankami in menijo, da bo kmalu alomljena velika moč obstrukcije. Boja proti vojni Dredlogi ee, kot znano, poleg KoSutov-cev, Ugronovcev in drugih manjših strančio udeležuje tudi ogrska ljudska stranka, ki jo pa v tem boju vodijo vse drugačni nameni, kot pa recimo Košutovce. Pri zadnjem sprejemu na budimpeštanskem dvoru je pa vladar ogovoril tudi predsednika ljudske stranke grofa Ivana Z'chyja ter se zelo nepovoljno izrazil o obstrukciji. V svojem odgovoru je predsednik naglašal, da bi bil res že čas, da se konča dolgotrajni boj. Pod vtisom te izjave se je te dni vršilo posvetovanje poslancev ljudske stranke. Izpočetka je bilo vse ogorčeno nad predsednikovo izjavo, po daljši razpravi se je pa vendarle dobilo nekaj članov, ki so se strinjali s predsednikom, in položaj je bil že tak, da so v ponedeljkovi soji že pričakovali tozadevne izjave ljudske stranke in prestop iste na navadno opozicijsko stališče. A pričakovane izjave ni bilo, ker se je Štefanu Rakov-skemu posrečilo preprečiti prenagel korak, Na zunaj ostane torej za nekaj časa še vse pri starem. Vociivni krogi so namreč uvideli, da bi nenaden prevrat preveč vznejevoljil volivce in bi se omajalo zaupanje do poslancev, če bi se popolno brezpogojno in brez koriBti udali vladni želji. Novi tok v Nemčiji. V Nemčiji se opaža v zadnjem času z ozirom na zunanjo politiko povsem nov tok, ki vzbuja pozornost vseh evropskih velesil, posebno pa Rusije Rusko časopisie se na videzno raduje ob velikih vspehih Nemčije, na katere za Bismarkove dobe nihče mislil ni, na skrivnem pa ruski vodilni krogi brez-dvomno razmišljajo o sredstvih, ki bi z njimi oslabili orevehk vpliv Nemčije na zu naj. »Nowoje \Vremja« piše o tem sledeče: Iz evropske države je postala Nemčija svetovna sila; omrežje njenih interesov se je raztegnilo na dežele, o katerih se pred leti nemškemu Miheljnu niti sanjalo ni. V dosego svojega cilja se je nemška diplomacija posluževala tuintam zelo različnih sredstev ; tu je nastopila z grožnjami in ultimati, tam z ljubeznivostmi in neredkckrat tudi z zlatom. Iiborno je znala izvesti Bvoj poskus v zveznih državah severoameriških, z velikim vspehom je delovala na Angleškem. Diplomatje stare šole bi bili Nemčijo v ve-nezuelskem vprašanju kaj lahko zavedli v kontakt z Ameriko in Anglijo, a novi tok je znal dati nastopu tako smer, da se je vse povoljno izteklo. V Turčiji se vrše sedaj važne obravnave glede bagdatske železnice. Položaj je bil že precej napet, toda v Carigrad dospeta te dni nemški prestolonaslednik in njegov brat, in vse je sedaj zado-voljno. Nemci veljajo sedaj v Turčiji za od Allaha poslane svetovavce, ki jim je mar le blagor Turčije. V resnici je seveda Nemcem blagor Turčije deveta briga, in jadrajo neovirano naprej. Nemiri na Portugalskem. V Ciimbri so se dogodili nemiri, ker se prebivalstvo brani plačevati užitninski davek. Ob spopadu s policijo so bile v Lizboni tri osebe ubite in mnogo ranjenih. Izgredniki so napadli sodno poslopje, razbili pohištvo in obmetavali vojake s kamenjem. Vojaštvo je streljalo. Mej ubitimi je tudi en otrok. V sosednih selih je bilo prebivalstvo alarmirano z zvonenjem in je isto potem hitelo v Caimbro. Društvo trgovcev in mnogi zasebniki so odposlali kralju adreso, v kateri ga prosijo, naj umakne fiakalične odredbe, ki ao yzrok nemirom. Jaures za kulturni hoj. Znani socialistiški poslanec Jaures je imel v nedeljo rolivski shod v Denainu. Govoril je o parlamentarnem delovanju, potem pa seve tudi prešel na sedanjo kongregacij-sko razpravo, ki obrača nase pozornost vseh slojev francoskega prebivalstva. Jaures je obširno govoril o tem kulturnem boju, saj se gre za stvar, za katero se poleg frama-sonov in Židov najbolj ogreva socialna demokracija. Izjavil je konečno, da bo vsa sociali-stiška stranka pričela brezobzirno opozicijo proti vladi, če so le ena skupina republikanskega bloka drzne glasovati drugače, kakor zahteva vrhovni Tramason Combes. S tem je Jaures nastavil vladi nož na vrat in če si hoče ohraniti neomejeno naklonjenost • rudečkarjev, mora s vso silo pritiskati na republikanski blok. Iz brzojavk. Vladar in vojna predlogu. Iz Budimpešte javljajo, da je vladar povodom zadnjega dvornega obeda glede razprave o vojni predlogi izjavil, da se ne uda niti za pičico in ne dovoli niti najmanjše premembe. Vojna predloga postane zakon taka, kakoršna je. — Loubetova čestitka papežu. Papežu je včeraj po svojem poslaniku Nisardu čestital francoski predsednik Loubet. Sveti oče je izražal svojo radost nad predsednikovimi voščili, zagotavljal svojo veliko ljubezen do Francije ter izražal željo, naj bi Francija ostala vedno močna in velika, in da bi nikdar ne opustila tega, kar jo je naredilo veliko in jej dovoljuje reči: »Gesta Dei per Francos I« — Novi kardinali. V prihodnjem konzistoriju, ki bo bržkone meseca junija, bota mej drugimi postala kardinala aolnograški nadškol Katscbthaler in ogrski nadškof Samassa. — Pruski vojni minister Gossler odstopi. Povod odstopu je baje neko večje naročilo pri Kruppu. — b o c i a 1 n i demokrati proti vojni predlogi. Iz Pečuha poročajo: Socialni demokrati so imeli protestni shod proti vojni predlogi in so policijo obmetali s kamenjem, ko so demon-strantje š!i pred hišo poslanc3 Erretha. Se le poklicano vojaštvo je moglo razpršiti demonstrante. — Položaj v Venezueli. Vladne čete so premacrale vstaše pri Cuma-rebo in zasedle nato Cirupano. Prvi obrok odškodnine Nemčiji je prejel včeraj nemški poslanik. — Nemško-avstrijska trgovinska pogodba. Nemška vlada je na vprašanje, se li obnovi sedanja trgovinska pogodba, dobila odgovor, da se lahko prično tozadevna pogajanja, z obveznimi dogovori pa treba počakati do uveljavljenja avstro odrske naarodbe. Dnevne novice, V L j u b 1 j a n i 17 marca. Pogreba č. g. župnika Turka se je včeraj udeležila v Ihanu velika množica žalujočega ljudstva. 24 duhovnikov je spremljalo sprevod. Preč. g. dekan B i z j a n je govoril ginljive besede v slovo plemenitemu, nesebičnemu pokojniku. Kakor čujemo, je pokojni župnik Turk se v svoji oporoki spominjal zlasti škofovih šolskih zavodov. Sestanek Leonove družbe bo jutri, sredo zvečer ob pol 8. uri v »Katol. domu«. Predaval bo abs. iur. Dermastia o socialnem pomenu novega civilnega pravdnega reda. Ob5inske volitve v Trstu Politično društvo »Edinost« je imelo preteklo nedeljo shod v Rocolu, kjer je bil enoglasno in ob splošnem navdušenju proglašen kandidatom za drugi okraj gospod dr. Otokar RybaF, dosedanji zastopnik tega okraja. Dr. Rybaf je torej prvi proglašeni kandidat za pred-stoječe tržaške volitve v slovenskem in italijanskem taboru. Učiteljske vesti s Štajarskega. Nadučiteljem je imenovan gosp. b t e i a n P i 1 i h iz Liboje za šolo pri Sv. Štefanu pri Smarji. Učitelji so imenovani: za šolo pri Mariji Reki g. Avgust Canjki, za šolo v Poberšu gosp. Friderik L i -d i n e g g, za šolo v Hrastniku suplent g. Franc Lebar, za šolo na Vranskem pomožni učitelj iz Ljubljane g. Rudolf Vrabl. Učiteljicama Bte imenovani gdč. Frančiška Tajnik za šolo v at. Petru v Savinjski dolini in za šolo v Gotovljah gdč. Marija Valenčak. — Sijajno proslavo jubileja sv. očeta so imeli tudi v Z i r e h, ki so bile v predvečer slavnosti razsvitljene, le trije liberalci trgovec Anton Primožič, pek Jereb in dacar niso razsvetlili in se tako sami obsodili pred ljudstvom. Na hribu je gorel velik kres, po vasi pa se je pomikala bakljada z mirozovom. Popoldne je bila veselica s predstavo igre »sv. Neža« in krasno petje. Udeležba je bila velika. Slavnostni govor je imel č. g kaplan L a v r i č. — Jubilej sv. očeta v St. Ru-pertu Iz St. Ruperta se nam piše: Tudi naša v »Sl. Narodu« v zadnjem času mnogo razvpita St. Ruperška fara je dne 8. marca kar najlepše praznovala petindvajsetletnico papeževega jubileja. V soboto zvečer je slovesno zvonenje in razsvitliava celega St. Ruperta očitno naznanjala, da hočemo prav slovesno obhajati ta izvanredni dogodek v sv. cerkvi; daleč naokrog po fari našteli smo do 20 kresov, ki so jih zažgali naši vrli fa-rani. Drugi dan 8. marca je bila ob 10. slovesna sv. maša, katero je služil domači g. župnik; pri maši pelo se je sledeče: intro- itus koral, potem Papst Leo Messa v. Jos, Greg. Zangel op. 79, po recitovanem oferto-riju »Tu es Potrus« od J. Carli, cerk. glas. št. 9,1.1887, Tantum ergo in Genitori P An-gelik Hribar, po maši pela se je papeževa himna. Drugi dan t. j 9. marca je obhajala šolska mladina 25 letnico papeževanja av. očeta Leona XIII.; v ta namen so sa šolarji udeležili ob 8. uri sv. maše, pri kateri jim je gospod kapelan v kratkem nagovoru razložil pomen 25 letnioe papeževanja sv. očeta z ozirom na šolsko mladež. Po maši je sl. šolsko vodstvo za spomin te slovesnosti otrokom raidelilo knjižico »av. Oče Leon XIII.« b podobo, kar je preskrbel sl. krajni šolski avet, kateremu na tem mestu izrekamo v imenu šolske mladeži iskreno zahvalo. - „Še nekaj emancipacije". V »Splošnem ženskem društvu« so nastopali že najrazličnejši splošni govorniki, ki so zastopali srečno ali manj srečno svoje hipoteze, secirali in analizirali ubogo žensko dušo, prepričavali poslušalce o istinitoati svojih idej in jih menda tudi prepričali, saj se je čul vedno obligatni plosk koncem govora. In poslušalcem se je godilo pri tem, kakor bralcem Konfucija »slovenskega Naroda« : Danes jim zapovedo verovati to, drugi dan — temu ravno nasprotno. Dr. Tominšek je pa v svojem zadnjem predavanju pokazal slušateljicam veliko rano, Ahilovo peto, slovenske inteligence, pred vsem — njeno narodno neprobujenost. In to je pri sedanjih dokazih patriotizma slovenske »inteligence« prepotrebno. kvajal je sledeče misli: Ko so je ženska prvikrat pokazala v javnem življenju in ondi iskala sebi primernega delokroga, se je moški svet nad tem zgražal. A to je sedaj postalo drugače. Nam se ne zdi več nekaj umetnega, nenaravnega, ako nastopa ženska v javnosti in si tudi ondi pridobiva trdnih tal. To ae godi pred vsem ondi, kjer je promet večji in kjer zato nedostsje delavnih moških moči. Tu si je znala ženska priboriti lasten delokrog in tudi trdnih postojank. Nato dokazuje, da ima tudi ženska pravico nastopati v javnem življenju, ker je ona predvsem pomočnica svo jemu možu. Citiral je tudi svetopisemske besede : »Možu bodeš pokorna«. Prepričali f smo se, da ni gospod predavatelj razumel one prave, ženskemu bitju najbolj prikladne in najbolj osrečujoče emancipacije, katera je veliko kulturno delo krščanstva. Krščanstvo ) je ženi dalo ono stališče v družbi, katero jej j j zagotavlja moraini ugled, rodbinsko srečo in j pravice razumnih bitij. To bi bilo treba slu-šateljicam v »Splošnem ženskem društvu« dobro razložiti, ker te dame so očividno v tem poglavju svetovne zgodovine premalo poučene. V nekaterih državah, nadaljuje pre davatelj, je ženski — poročeni — zajamčen delokrog v javnem življenju. A to ne zadostuje; kolikor pravic ima poročena žena, toliko naj jih ima tudi neporočena. A delokrog ženskega javnega delovanja jo omejen. Kajti smešno bi bilo, če bi se ženska, ki je navajena lepotičiti svoj obraz z rasnim j prahom in mazili, da bi se tika ženska potegovala za dimnikarski ali mlinarski obrt. (Živahnost). A ondi, kjer je ženska že po naravi na svojem mestu, ondi je tudi to delovanje rodovitno, vspešno. A žalibog ženske, pred vaem slovenske, ravno v javnem življenju zaostajajo. V modernem času ne zadostuje gospodinjstvo. In ravno to, da ženska y ne prestopi okvira domačega delovanja, j ravno to ji v boju za emancipacijo najbolj škoduje. Vendar se ne sme reči, da bi ne bile vse dame narodno probujene. (Izvzel je tu iz galantnosti navzoče dame.) Le maso naroda, to je treba probuditi. Mi bijemo obupen boj, nadaljuje govornik, deloma brez-obupen. Ali so dame pomočniee možu v tem boju? Žal, le z malo izjemami. Navadno hodijo ravno v narodno-izpostavljenih krajih kupovat k renegatom,v javnem in zasebnem krogu se govori nemški jezik! Temu vzrok je brezbrižnost ženBke za one težnje, za katere se bori njen mož. Ona Bkrbi le za gospodinjstvo, za dober glas rodbine, za vzgojo. Poglejmo, kako probujene bo druge narodnjakinje, n. pr. Poljakinje, Čehinje! Pri nas bi bila »Vrešenska »fera« nemogoča! Čehinja ne zataji nikoli svojega jezika. To vidimo na Bledu A žena-Slovenka ne pozna narodnega zanosa, ne prizna upravičenosti narodnih teženj. To čutimo že v našom središču in v širni domovini. T o j e globoka rana, in tu je treba emancipacije, to je prave emancipacije! Nato pokaže gosp. govornik, kako naj se narava vzbuja v šoli in v domačem krogu. Treba je spoznavati vrline našincev, njih kreposti, treba je Bpoznavati lepoto in krasoto naše mile domovine, treba je gmotno podpirati domače obrtnike, slovenske sinove; treba je stopiti v zvezo s prostim narodom. Do sedaj so nam znane le slabe njegove lastnosti. Ižance poznamo le, da nas opeharijo pri drvah. druge okoli čane, da hočejo apneno vodo prodati za mleko, druge zopet, da nam kradejo perilo i.t.d. To se mora izpremeniti. Naše ljudstvo ima vrline, naše ljudstvo je krepko naravno. Slovenska domovina je krasna, bo-• gata lepih gozdov, bogata rodovitnih dolin in planin, bogata naravnih krasot in hrani bogate zaklade. Te treba je odpreti in ne pustiti tujcem dohoda do njih. Naša domovina lahko postane druga Švica. A mi sami je ne smemo samo opasovati, marveč moramo tudi ljudstvo poučiti o njeni krasoti in mu vzbuditi ljubezen do domovine. To se pa zgodi, ako stopimo v dotiko z narodom Ker ima ženska ravno v tem delovanju največji vpliv, kakor kaže že vsakdanje življenje, naj poskuša ona tukaj se emancipirnti svojih dosedanjih ozkosrčnib nazorov. To bo prava emancipacij a I — Kakor se vidi iz tega poročila, je treba v liberalnih krogih šele obračati pozornost na to, kar naša katoliška stranka že leta in leta izvršuje. To, kar priporoča dr. Tominšek damam, to že živi in polje v naših mnogoštevilnih »katoliških izobraževalnih društvih«. Lberalci so prišli a svojim demo-kratizmom dvajset let prepozno, in dvomimo, da bi ga »nemški govorit' umeče« dame zbudile od mrtvih. Lo nekaj smo še pogrešali v dr. Tominškovem govoru: Kako naj izpreobračajo „ napredne« dame one svoje može, ki so v politični zvezi z najhujšimi nemškimi sovražniki slovenske narodnosti? — Umrl je v Belemgradu kniiževnik Matija Ban, rojen leta 1818 v Dubrovniku. Napisal i« 13 dram. — Samomor. V Barkovljah se je ▼ nedeljo pred »Narodnim domom« ustrelil elegantno oblečen mož. Ustrelil se je v prsa in v glavo. Baje je neki uslužbenec ali solastnik tržaške tvrdke Schroder. — Shod Schonererjancev v Beljaku. V nedeljo so govorili v Beljaku poslanci Schonerer, Stain in Eisenkolb To pot Wolfovi pristaši niso motili shoda. Vstop k shodu je bil dovoljen le proti vstopnicam. Shod je bil zaključen še lo okolu polunoči. ^borovalci so izrekli zaupnico vsenemškim poslancem. — Nemika slavnost v Beljaku. O Binkoštih se vrši v Baliaku slavnost zveze koroških nemških pavskih društev. — V Oradcu je umrl v starosti 44 let privatni docent na tehnični visoki šoli Friderik To i d t. — Občinski zastop v Črnem vrhu nad Idrijo je imenoval tri častna občane: inšpektorja gosp. K. Svobodo iz Idrije, veleposestnika g. Grudna iz Jeličnega vrha in poslanca Božiča. — Glavna zaloga tobaka v Cerk niči je oldati potom javnega pogajanja. — Radi detomora so aretirali samsko deklo Ivano Tepej, ki je bila uslužbena v Lsitersbergu pri Mariboru. Zagrebla je svojega novorojenega otroka na vrtu svoje gospodinje Ane Klampfor, ki je tudi aretirana radi sokrivd* pri detomoru. — Pri občinskih volitvah na Viču je danes propadla v III. razredu liberalna Travnova stranka. II. in I. razred voli popoludne. — Pogorela je v Brestu včeraj popoludne hiša k. F. S v i g 1 j a. — V Švici prijet je bil 1. 1875 v Ljubljani roieni in v Zalino pristojni čevljar Avgust Vrhovec, ki je pobegnil izpod policijskega nadzorstva. Prepeljali ga bodu na Kranjsko. Ljubljanske novice. Umrla je danes zjutraj soproga krojaškega mojstra g. Josipa G 1 o b e I n i k , Radeckega cesta št. 2, gospa Amalija Glo-b e 1 n i k , roj. Vodušek v dobi 41 let. Pogreb bo jutri pop. ob 5. uri. Naše iskreno sožalje! N. v m. p.! Rokovnjač v Ljubljani. Anton Toplak, delavec na južnem kolodvoru, stanujoč na Dunajski cesti fitev. 47. je šel včeraj okoli oame ure zvečer iz Vodrnata po Dovozni cesti domov. Pri Schiffrerjevem skladišču za premog prišel mu je nasproti neki človek, ki je nesel več desek. Toplaku se je to sumljivo zdelo in je vprašal dotičnega človeka, kje da jo dobžl deske in kam da jih nese. Neznanec pa je na to vprašanje vrgel deske na cesto, potegnil iz žepa nož, skočil k Toplaku in ga dvakrat sunil, enkrat v obraz in enkrat v levo roko, na kar je stekel po ce^ti proti Vodmatu. Toplak je k sreči In lahko ranjen. Deske je tat ukradel na južnem kolodvoru. Moral pa je imeti tudi tovariša, ki mu jih je pomagal krasti in nositi. Toplak je tatvino naznanil policiji in ta je našla pod nekim kozolcem na ljubljanskem polju prav mnogo ukradenih desek. Policaja se je lotil včeraj popoludne na Rimski ceski posestnik Ivan Prestopnik iz Vnanjic Goric, ker mu isti ni pustil peti in vriskati po mestu. Mož je bil precej vinjen. Ko ga je policaj aretoval, ga je Prestopnik prejel in ga hotel podreti na tla, pa bil je preslab. Policaj ga je ukrotil in odvedel seboj, da se je na rotovžu zbrihtal. Izgubljene stvari. Na poti od frančiškanske cerkve čez most do Pogačarjevega trga je izgubila danes dopoludne postrežnica M. Venier hranilnično knjižico z vlogo 840 K. Knjižico je našla potem Apolonija Štern, za-sebnica v Streliških ulicah št. 8. — V mestu pa na cesti preti Laveroi je bila izgubljena knjižica, v kateri so bili za izgubitelja «ini listki. Naraščajoče izseljevanje. Danes po noči je odpotovalo z južnega kolodvora 155 oseb v Ameriko. S Kranjskega jih je bilo 111. Ubegli blazni prijet. Umobolni Franc Wituli u Gotenice, ki je bil včeraj po noči ušel svojima spremljevalcema iz hotela »pri bavarskem dvoru«, je bil danes zjutraj na Dolenjski cesti prijet, ko je prišel z Golovca. Bil je ves premočen, ker je bil cel dan in celo noč zunaj na dežju. Društvena godba priredi dno 18. t. m. pri Lorberm (južni kolodvor) koncert, Častiti podporni člani so vstopnine prosti, za nečlane 15 Ur. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ponočni prizor s Karlovske ceste. Ob 12. uri ponoči dobili so pasantje ua Kar-lovski cesti neko mlado gospo, ki je zaman trkala na vrata in okna neke hiše in klicala «vo|ega moža in prosila, naj ji odpre in jo pusti v hišo. Tudi drugi ljudje so pomagali klicati moža, pa ta ni hotel odpreti in tako je morala žena celo noč ostati zvunaj na dežju. Mož je bil po noči prijel pijan domov in je ženo pretepel in ko je zbežala pred njim na cesto, je za njo zaklenil vrata in je ni več pustil v hišo. Tudi policaju, ki je prišel trkat in ga klical, naj odpre, se ni udal. Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 1. do 12. marca je isfcalo dela 24 moških in 90 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 19 moškim in 66 ženskim delavkam. V 63 slučajih ie bilo delo sprejeto. <3d 1. januvarija do 12 marca je došlo 612 prošenj za delo in 542 deloponudeb. V 355 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobodo takoj : 1 klepar, 2 mizarja, 2 vrtnarja, 11 konjskih hlapcev, vajeni za trgovino, brivca, kovača in pekarijo; 2 prodajalki, 1 trafikan-tinja, 2 šivilji, 1 gospodinja, 1 sobarica, 3 kuharice, 9 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom, 6 dekel za kmptako d«lo. Službe iščejo 3 komiji, 1 sklad sfinik, 2 pisarja, 1 strojnik, več trgovskih siug, 2 blagajničarki, več natakaric, 2 gostilniški kuharici, 1 dni-naries. Oddati več mesečnih sob in sta-novani od 1 do 3 sob. Najdene stvari. Na južnem kolodvoru so bila v minolem tednu najdene sledeče reči: 1 ženski dežnik, 1 škatlja z nogovi cami, 1 ruta, 1 palica in 1 dežnik s košče nim držajem. Kotiček za liberalce. Vsake bilke se opriiemajo liberalci da bi svoje omajano in brezupno politično stališče zopet kako podprli. Včerajšnji »Na rod« je ponatisnil neko poslanico novomeškega prošta dr. Eiberta zoper — g. Ste-feta (!), v kateri se novomeški prošt prepira z našim poročevavcem izpred občinskega sveta ljubljanskega o situaciji in o vtisku, ki ga je njegovo povsem nepotrebno pismo na ljubljanskega župana naredilo na občinstvo. Med tem, ko s- mi niti ozrii nismo na oni listek, ker vemo, da ne sogla&a ž njim poleg dr. Eiberta niti eden č an naše stranke in ker sploh omenjena akcija novomešaega mil. g. prošta v naših očeh ne pomenja nič drugega, kakor malenkostno ponesrečen poizkus baron Ileinove politike, za katero pri nas ni mesta — je pa postal isti dr. E;bert, katerega je »Narod« nedavno še najhujše napadal, naenkrat taka avtoriteta pri »Narodu«, da ta popolnoma ponatiskuje njegovo nevoljo nad ponesrečenim vmešavanjem med občinski svet, knezoškofa in nas. Ne toliko »Narodovcem«, ampak direktno g. baronu Heinu povemo, da se s takimi malenkostnimi poizkusi disciplina naše stranke niti najmanje ne da omajati. Gospodje, navadite se vendar že enkrat te misli, da je katoliško narodna stranka ljudska, demokratična stranka, katera bo vstrajala v naj -ostrejši opoziciji, dokler si ne pribori pravic, ki ji gredo. Kdor tega ne more poj miti, mu ne moremo pomagati, bedaj pa pričakujemo samo še, da »Narod« ponatisne še »Poslano« g. Stefeta iz zadnjega »Slov. Lista«. Književnost in umetnost. * »Ave Reglna coelorum«. Smar- nične pesmi za moške zbore. Uglasbii Danilo Fajgelj. Op. 253. 'n dovoljenjem in toplim priporočilom kn. nadšk. ordinarijata v Gorici, dne 28. jan. 1903, St. 138. Csna 1 K. Založil skladatelj. Ni davno temu, kar je g. skladatelj izdal podobno zbirko pesmi na čast sv. R. Telesu in Jez. Srcu. Zbirka je bila takoj razprodana; dokaz, da je bilo ž njo našim moškim zborom zelo ustreženo. Dobro došla bo pa moškim zborom gotovo tudi zgoraj omenjena zbirka, Baj Marijinih pesmi za moški zbor nimamo ravno preveč. Zbirka obsega 16 pesmic, katerih besedilo je do cela vzeto iz »Cecilije«. Pohvalno je omenjati, da se je g. skladatelj pri tem posluževal zholjšanega teksta nove »Cecilijine« Izdaje. Med temi pesmicami bi sicer zastonj iskal takih posvetnih, poskočnih, kakoršnih so tu pa tam navajeni slišati meseca mejnika, a vse so oerkve dostojno in bodo na* pravile na poslušalca dober vtis, ako se bodo le pravilno izvajale. Zato naj bi si te pesmice omislili povsod, kjer poje v cerkvi moški zbor. Dobivajo se po kroni pri gosp. skladatelju v Gorici, Gosposka ulica 14. F. F. Izpred sodišča. Pred mariborskimi porotniki je bil včeraj obsojen zidar Franu Golob iz Bu dine radi uboja na štiri leta težke ječe. Dalje so bili obsojeni 54 let stara Jera Bučnik na 7 let tež^a ječe in njena hči Elizabeta Tomažič na 18 mesecev težke ječe, ker ste po noči mej 27. in 30. julijem na padli moža Elizabete Tomažič ia je Jera Bučnik poskušala prerezati možu svoje hčere vrat, a ga je samo težko ranila. Hoteli ste Janeza Tomažiča usmrtiti, da bi se Elizabeta lahko omožila s svojim 17 letnim ljubimcem Petrom Vrh-njakom, ki je bil tudi obtožen, a oproščen. JRoko odsekal je s koso v pretepu Antonu Jurjevecu iz Očealavcev 19 letni Martin Doki, ki ie dobil zato pred mariborskimi porotniki 3 leta ječe. Makedonija. Arnavti in reforme. Hilmi-paša je torej imenovan za generalnega nadzornika nad reformami v Makedoniji in v Stari Srbiji za dobo treh let. Sultanov irnd6 je bil proglašen in naznanjen vsem turškim uradom. Svoj sedež bo imei najbrže v Skoplju, a rodbina se mu preseli iz Carigrada v Solun. Glavno vprašanje je zdaj, kaj poreko Arnauti k reformam. Sultanovi poslanci so že 17 dni v Peči in Djakovici, da pregovore Arnavte k reformam, a ti se ne udajo. Nedeljo teden je prišel v Djakovico tudi Boj ram-C,urov brat pregovarjat k miru, a ar-navtski vodje ga niso niti sprejeli. Zgodilo se je celo nekaj nasprotnega, kar dovolj kaže, kako zavožena je turška vlada. Arnavti iz mnogih krajev so se sešli na velik shod, na katerem bo skle nili: 1. »Djavri« (kristjani) se ne smejo sprejemati v nobeno državno službo, 2 v Arnavtluku se ne smejo ustanavljati novi ruski konsulati, 3. Arnavti ne oddajo orožja in rajši vsi poginejo, kot bi si dali vzeti svoje puške in meče. Te sklepe so brzojavili sultanu, katerega zagotavljajo, da so mu udani in zvesti. Bilo je nekaj manjših prask ; nemir med ljudstvom tra]a dalje. Miru sploh ne bo, pre den se Arnavtom ne pobere orožje. # # # Položaj. Pariški »Matin« priobčuje pogovor svoiega poročevalca s srbskim poslanikom v Ljndonu. Poslanik je dejal, da je položaj v Makedoniji sedaj slabši, nego je bil pred tremi meseci. 0;lkar je bil oh-javlien načrt reform, se je krščanskim bolgarskim ustašem pridružilo tudi mnogo Srbov, Rumuncev in tudi nekaj Grkov. Tudi ako bi Turčija izvedla ref ,rme, bi se ljudstvo ne pomirilo. Kazite stvari. Najnovejše od rasnih itranl Smrt na električni železnici. Iz Budimpešte poročajo : 73!etni umi-rovljeni profesor na dunajski trgovinski akademiji, Gustav Burchart Belavari je bil včeraj povožen od električne železnice in je ostal mrtev na licu mesta. — Demonstracije radi piva. Praski soc. demokratje so priredili shod radi podraženja piva. Na shodu je bilo 4000 oseb. Zborovaloi so sklenili, bojkotirati vse one gostilničarje, ki so podraždi pivo. Po shodu so zborovalci priredili demonstracijo. — Samomoril-čev a o d h o d n i c a. Na Dunaju je gostilničar Julij Knopflar priredil svojim prijateljem »odhodnico«. Na to se je obesil. — Wolf-Schalkova zadeva sabo VBled Schalkove ničnostne pritožbo še enkrat razvila pred sodiščem 18. t. m. — D e f r a v -d a c i j a. Agent z iuveli Adolf T a u b e r je poneveril 337.000 frankov in pobegnil z Dunaja. — V aferi Humbertovih so strokovnjaki izjavili, da je pisava Emila Daurignac identična s pisavo namišljenega Hermana Crawforda. — Marčeve slav-nosti dunajskih socialnih demokratov se je udeležilo 100 000 oseb. Na grob 1. 1848 padlih žrtev je bilo položenih nad 100 vencev. — Laškemu ministru zunanjih zadev Princ 11 i j u , katerega je nedavno zadela kap, je laški kralj dal na razpolago neko vilo pri Neaplju. Včeraj se je Prinetti peljal na spre hod. — O bolezni k n e g i n j e Elizabete Windischgriietzove, nečakinje našega cesarja, se poroča iz Niče, da je bila 4 mesece v blagoslovljenem stanju. Pri nekem cvetličnem korzu jo je neki veliki šopek tako nesrečno zadel, da se je izvršil prezgodnji porod. Sedaj je kneginja izven nevarnosti. — Pobegla prin- ce z i n j a. Princezinja Aleksandra Isenburška je radi prevelikih dolgov pobegnila. — Tifus se je pojavil v gar-niziji v Olomucu. — Leopold W 6 l f -1 i n g se bo s svojo rodbino v kratkem spravil. — Samomor odvetnikove soproge. Soproga dvornega odvetnika K. je ua Dunaju skočila s četrtega nadstropja na cesto, kjer je obležala mrtva. — Avstrijska razstava v Londonu. Prihodnje leto se otvori v Londonu avstrijska mflustriiska razstava. — Rodbinska drama. V Berolinu je usmrtil gostilničar Mela s izpuhtelim plinom svojo ženo. tri hčere in sebe. — Na smrt je obsodilo porotno sodišče v Lugronsu propadlega duhovnika Valdecantora, ki je umoril neko žensko. — Surov hišni uči-t e 1 j. V Bambt rgu je hišni učitelj 15!etnega dijaka Kooha tako pretepel, da je dijak umrl. Učitelja so aretirali. — Vojaški k r o -l a č i stavkajo v Berolinu. — Cesar Viljem je zapovedal uradnim časnikarskim poročevalcem, da morajo pisati v kratkih stavkih. — Plesalka moški. Pri kraljevi operi v Budimpešti je zblaznela neka plesalka. V bolnioi so spoznali, da je .plesalka1' v žensko obleko preoblečeni moški. Društva. (Vabilo na koncert) ki ga prirediti ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju, dne 18. marca v telovadni dvorani »Gorenjskega Sokola«, s prijaznim sodelovanjem g' Hpdič. Mire D e v o v e iz Ljubljane in »Čitalničnega godbe nega in pevske-era zbora iz Kranja". Vspored: 1. W. A Mozart: Ouvertura k operi »Tit Do-brotljivi". Igra godbeni klub. 2. Iv. Barti: »Novinci". Muški zbor. 3. a) Aaibrois Tho-mas: Romanca iz opere „Mignon«, b) C. Loeve: »D.v«. Balada po noriški pravljici. Poje gospica Mira Devova. 4. J. Gounod: Fantazija iz opere »Faust«. Solo za flavto. Na 11 avto itrra g. Wogrolly. 5. a) Jos. Ne-svadba: »Hrepenenje ljubzni", b) Konrad Kreutzer: »Gozdni križ". Četverospeva. Pojo gg. V. Rus, A. R»pe, J. Lapajne in A. Kmet. 6. J. Marsohner: Arija Ane iz opere »Jan Hailig". Poje gospica Mira Devova. 7. V. Parma : »Slovanske cvetke«. Potpouri po slovanskih napevih. Igra godbeni klub. 8. Iv. pl. Zaje: »Sliepac Marko". Moški zbor z bariton-BOlo. Bariton paje g. K. Geiger. — Godbene in pevske točke spremlja na klavirju gospod Ivan Spracbmanc. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono, dijaki 60 vin. Glede na t", da je vstopnina namenjena za družbo sv. C.rila in Mstoda, so preplačila hvaležno sprejemajo. — Posebna vab la se ne bodo razpošiljala. — K mnogobrojni udeležbi vabita najuljudneje Odbora. (Društvo »Pravnik« vabi svoje člane in prijatelje iz pravniških krogov k prijateljskemu sestanku, ki ga priredi v sredo 18 t. m. zvečer v restavraciji Ijub-lianskega »Narodnega doma«. Telefonska in brzojavna poročila. Občinske volitve na Rakeku. Dunaj, 17. marca. Upravno sodišče je danes razveljavilo glede I. razreda pri občinskih volitvah na Rakeku odločbo kranjske deželne vlade in je določilo, da se razveljavi glas Andreja Modica, ker niso vsi, ki so pri tem glasu opravičeni za volitev, dali svojega pooblastila, in je dalje določilo, naj deželna vlada glede pooblastila kneza Windiscligraetza še enkrat poizveduje, ako je g. Dolenc res oskrbnik graščine Haasberg. V slučaju, da bodo poizvedbe dognale, da je to pooblastilo pravilno, bo treba v I. razredu odločiti žrebu, ker nastane enako razmerje glasov. Dunaj, 17. marca. Slovanska zveza je danes soglasno izvolila svojima načelnikoma dr. Š u s t e r š i č a in I v č e-viča. Dunaj, 17. marca. Z velikim zanimanjem se pričakuje seja železniškega odseka, v kateri se bo glasovalo ov podržavljenju severne železnice. Čehi in Poljaki zahtevajo, da se ta železnica podržavi že z letom 1904, vlada pa hoče poznejši rok. Dunaj, 17. marca. Poslanci nemške liberalne stranke so imeli v zadevi pre-membe poslovnika sestanek, na katerem so sklenili zahtevati, da se posebno glede nenemških govorov ugodi nemškim željam. Dunaj, 17. marca. Danes se je v državnem zboru pričelo prvo branje na-godbe. Zanimanja ni prav nobenega. V zbornici je 15 do 20 poslancev, nekateri govorniki so imeli samo 3 ali 5 poslušalcev. Dunaj, 17. marca. V slučaju, da bi železniški odsek ugodil željam Poljakov in Cehov in sklenil podržavljenje severne železnice za 1. 1904, grozi železniški minister W i 11 e k z demisijo. Dunaj, 17. marca. Nemški cesar je naučnemu ministru dr. Hartlu podelil red rudečega orla prvega reda. Lvov, 17. marca. Vojaške vaje konjeništva se bodo vršile ob navzočnosti cesarjevi v okolici Grodeka Benetke, 17. marca. Gojenci trgovske šole v La Foscari stavkajo, ker naučno miaisterstvo noče dovoliti absolventom te šole akademičnega naslova. Rim, 17. marca. Nemški cesar se bo mudil tu od 2 do 5. maja iu bo položil tudi temelj Goethejemu spomeniku v Rimu. Belgrad, 17. marca. Srbski radi-kalci obdolžujejo kralja Aleksandra, da je sam naročil Kneževičev atentat na svojega očeta Milana. Carigrad, 16. marca. Turška vlada je prosila vlado v Švediji, naj prepusti častnike za reorganizacijo orožništva v treh vilajetih. V okraju Monastir je aretiranih 1192 oseb, katere dolže raznih zločinov. Carigrad, 16. marca. Turška vlada se pritožuje pri poslanikih o težavi izpeljave reform in pravi, da Bolgarija neti vstajo. Pri Pečevem so turški vojaki se spopadli s četo Sarafovo, kateremu se je posrečilo pobegniti v Bolgarijo. Petrograd, 16. marca. Potresni sunki v okraju Tomsk se ponavljajo. Solija, 17. marca. Polkovnika Oon-čev in Jankov, vodja Makedoncev, sta izpuščena iz zapora in se nahajata v Sofiji. Namestu razpuščenih makedonskih odborov se organizirajo novi pod imenom dobrodelnih društev. Kairo, 17. marca. Nemški prestolonaslednik in njegov brat Eitel Fric sta v Lusoru na poti na Jutrovo obolela na osepnicah. Oba sta že izven nevarnosti. Iz Aleksandrije so odpotovale usmiljenke z zdravnikom v Luxor. — Občeznano dajo Mautner-jeva napojena semena ca krmsko repo najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna iri neprtisežna so tudi Mauthnerjeva zelenjavna m cvetlična semena Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 7460 mm 1 g i Cm opa-tS j K)T»Dj» Stanje barometra. T mm. Tempe, ratura . P« Celsij« lin Vetrori. Nebo 16| 9. zve«. 733-4 6-2 sl. sever dež 68 17| 7. zjutr. 1 |2. popol. 733 3 734-1 5-6 113 si svzh. I sr. jzah. | dež oblačno Srednja včerajšnja temperatura 6'4* normale, 3 7*. Dunajska borza dnč 17. marca. Skupni državni dolg v notah.....1C0'65 Skupni državni dolg v srebru ......tOO'65 Avstrijska zlata renta .....121-40 Avstrijska kronska renta 4$.....101-20 Ogerska zlata renta 4 %.......12135 Ogerska kronska renta 4% .....99-66 Avstro-ogerske bančne Jel.nice 600 gld. . 15-96 Kreditne delnice, 160 gld..............688-60 London vista......................24012'/i Nemški dr2. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 117-10 20 mark........................23 43 20 frankov (napoleondor)......19-10 Italijanski bankovci.........95-46 C. kr. cekini............... Pri kroničnem kataru «—"" jabolka in bronhijev se C rogaški Styriavrelecc< kot voda za grgranje dobro obnese. Umrli so: 10. marca. Fran Grcitzl, prisiljenec, 26 let, Poljanski nasip 56, pljučuica. 11. marca. Ana Zottich, pismonoSova žena, 74 let, Marije Terezije cesta 6, Apoplexia cerebri, 12. marca. Marija Paschali, računskega oficijala vdova, 83 let, Kolodvorske ulice 11, Arteriosclerosig Apoplexia cerebri — Adriena Sclimidt, trgovčeva hči, 1 mes., Truberjeve ulice 2, Bronchitis capillari« Ecclampsie. — Peter Kozjek, tesar, 70 let, sv Petra cesta 12, pljučnica 13. marca. Neža Kukman, kuharica, 76 let, Stre-liske nlice 4, otrpnjenje srca 14 marca. Emilija SuSterSič, ekonomova žena, 47 let, Karolinška zemlja 2, Apoplesia cerebri. — Marija Florjančič, črevljarieva žena, 54 let, Marije Terezije cesta 11, organiOna srčna hiba. Dne 16. marca t. 1. otvoritev največje trgovine angleškega skladišča oblek na Mestnem trgu št. 5 F- /H. flefschek o. Jcjt« dvoiai zalagat Oroslav Bernafovič 3—3 poslovodja. Mestni trg- štev. 5 j .........................................w>C) m »10 x>o o £ Največja izber najnovejše, najfinejše narejene obleke za gospode, dečke, gospe in otroke ^^^^ najnovejši kostumi, svilnate, žametaste in bluze iz poljub-nega blaga ^^ ^ jospode najfinejši, najboljšega izvora (tvrdke P. & C. Habig, c. kr. dv. zalag. na Dunaju). Naročila po meri na najraznovrstnejše obleke in civilne ter vojaške uniforme izdeljujejo se kar najzanesljivejše in najtočnejše na Dunaju. /fajvečja zaloga blaga 3a naročila po meri. t 356 1-1 Joalp Globelnlk, krojaški mojster, javlja v svojem in t imeu svoj h otrok Adolfa, Peploe in Pavle sorodnikom, uri-jateljem in znancem tužno vest, da je umrla iskreno ljubljena, skrbna soproga, oziroma mati, hfii in sestra, gospa Amalija Clobelnik roj. Vodušek danes v torek, dne 17. t. m. ob polu f>. uri zjutraj, po kratki m»čii bolezni, previdena s svet mi zakramenti za umirajoče, v 41. letu starosti. Pogreb bode v sredo, dne 18. t. mes, ob 5. uri popoludne it biie žalosti, Rndeckega cesta št 2, na pokopališče k st. Krištofu. Sv. maše zadufinice brale se bodo v župnijski cerkvi sv. Petra Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 17. marca 1903. 37S 1—1 Zahvala. Prav iskreno se zahvaljujeva vsem, kateri so na katerikoli način izrazili sočutje poTodom smrti iskreno ljubljenega, nepozabnega brata, prečastitega gospoda Avgusta Turk župnika v Ihanu osobito še preč. gg. dekanu moravškemu in župniku Koširju s Koroške Bele za ginljiva govora, darovalcem krasnih vencev, spremljevalcem blagega pokojnika k zadnjemu počitku in spoštovanim njegovim župljanom. Bog plačaj vsem! V Ljubljani, dnč 17. marca 1903. Anton in Karol Turk, brata. Lepe tu© s kmetijskim poslopjem, s travniki, njivami in gezdom vred se proda ali vse skupaj, ali posamezni deli. Pogoji prav ugodni. Več pove Jernej Zezman, Perhovc, pošta Medija-lzlake. 349 2—1 Dobro izurjena in poštena kuharica želi službe v pošteni rodbini sli v iupniftču. Več se poizve pri upravnic »u „S!o venca". 358 2-1 971 3-1 Služba cerkveniha == in organista je razpisana v župniji Krašnja, pošta Lukovica do sv, Jurija. Oglasiti se je pri župnem uradu. CrflHfi venecijanske in španske. Najceneje ima v zalogi tvrdka BRATA EBEBL v LJubljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—8 Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa bode imelo 19. sušca, to je na sv. Jožefa dan popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor h kateremu so vsi moški udje povabljeni. 348 2-1 Odbor. "TEJ jggjJ!^ Alojzij Korsika priporoča svojo bogato semensko zalogo, katera je edina na Kranjskem, strokovno urejena semenska trgovina, ler ima vsa krmska, zelenjadna in cvetlična semena, prava in dobro kalilna, za katero kakovost jamčim, uadalje imam mnogovrstne cvetlice v loncih, sveže in suhe palme. Izdeljujem tudi sveže in suhe vence in iopke z trakovi in napisi in vse sploh v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. — Ilnstrovani « oenlk za 1. 1903 se dobi brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem 240 10-8 Alojzij Korsika. FERSAN-OAOAO je železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živca krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 50—41 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v Ljubljani. Mala špecerijska trgovina v Ljubljani 332 3-1 z lepim prometom in celo opravo se radi rodbinskih razmer takoj odda. Vprašati je pri Ivanu Jebačinu. Yožnjekarte tovorni listi AMERIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: ■C