Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videni - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal (Casella poslale) Videm 186 -- Poštni čekovni račun (C/c postale) Videm, št. 24/7418
Sped. in abb. post. II" gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir -letna 500 lir - Za inozemstvo: polletna 600 lir - letna 1000 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir
beto VIII. - Stev. 3 (252)
Izhaja vsakih 15 dni
dprto pismo občinskim možem
Kot smo že neštetokrat povedali, žive naši Slovenci v vedno slabših ekonomskih in narodnih razmerah Domača govorica ni priznana ne v uradih in ne v šoli in tudi tudi delo jim ni zagotovljeno na domačih tleh. Spričo te težke situacije je skupina izvoljenih naprednih občinskih predtavnikov Furlanske Slovenije naslovila vsem članom občinskih uprav gorskega in podgorskega področja Vzhodne Furlanije (od Rezije do Prapotnega) naslednje odprto pismo, s katerim jih pozivajo na skupni nastop za ustanovitev dežele Furlanija - Julijska Krajina s posebnim statutom in za Ustanovitev skupnega «Koordinacijskega odbora», ki naj bi predložil novi vladi načrt za ekonomsko obnovo našega področja.
Podpisniki so želeli, da bi objavili pismo tudi v italijanščini, ker bi tako seznanili o težkih razmerah v katerih so primorani živeti naši ljudje, tudi italijansko javnost in vladne kompetentne organe, ki čestokrat pozabljajo na naše potrebe, ker niso zadostno poučeni. Tega nam trenutno ni mogoče storiti zaradi pomanjkanja Prostora, zagotavljamo jim pa, da bo o to storili prihodnjič.
Cas je, da resno mislimo na vprašanja, ki tarejo našo zemljo in da rešimo, kar se da! In prav zato se nam zdi potrebno, dolžnostno in nujno poklicati vse tiste, ki kakor mi sede v občinskih svetih, da bomo mogli doseči potrebno enotnost in vsi skupaj nastopati in tako kljubovati in	boljše rešiti
težko stanje, ki neprestano muči naše ljudstvo.
FURLANSKE SLOVENIJE
UIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUII^
KOVA VLADA
dadu (taninski ekstrakti) — so u-ničili, ne da bi se ozirali na težke posledice, ki bi doletele delavce in gospodarstvo predela samega.
Nihče od nas ne more pričakovati ali najti dostojnega in stalnega dela, ki bi mu jamčilo vsaj minimalne potrebe za življenje. Zato so naši ljudje primorani masovno emigrirati v inozestvo in tako se naše doline in naše vasi strašno spraznujejo, obubožajo in postajajo žalostne. Samo v tem povojnem času se je prebivalstvo v ve-
čini naših vasi skrčilo več kot za polovico.
Kar se tiče naših voda, te izkoriščajo električni monopoli (električne centrale v Reziji, Terski in Krnahtski dolini), ne da bi nam za to kaj dali. Električni «canoni» niso bili še plačani in industrije niso vzele na delo niti enega naših delavcev: našim delavcem ne ostaja drugega kot trda in žalostna pot v emigracijo.
(Nadaljuje na 4. strani)
Nova italijanska vlada levega centra ni navadna vlada, ki smo jih že imeli nekaj po vojski in katerim so pomagale razne male italijanske stranke z majhno odprtino na levo. Pomembno je dejstvo, da ho to vlado podpirala socialistična stranka, še pomembnejši pa Je fakt, da so v sami veliki vladni demokrščanski stranki spoznali, da je treba nekaj napraviti tudi *a široke delavske in kmečke množice. Zunaj v svetu in tudi doma v Italiji priznavajo, da je Italija, zlasti od 1.1955 zelo napredovala v industriji, da se je produkcija Zelo povečala, da so mnoge pokrajine, v severni in deloma tudi v pednji in precej manj v južni Italiji, napredovale.
Nič pa ni bilo napravljeno za tiste kraje, kjer so živeli v revščini in kjer si niso mogli postaviti lastne industrije.
Gospodarski konjunkturi v industriji, turizmu in trgovini mora slediti tudi socialno zboljšanje.
Vlada mora imeti tak program, da bo skrbela za to, da izginejo čimprej brezposelni, da se nacionalizirajo takšni sektorji javnega Sospodarstva, kot na primer električna industrija, ki se lahko ražnja tudi v državnem sektorju. In končno je Italija že sto let združena, da lahko vpelje brez skrbi decentralizacijo administracije in Pohiti z ustanavljanjem deželnih Avtonomij.
Mi Slovenci in Furlani v videmski provinci si nismo mogli prav nič pomagati z dosedanjimi vladali. Konjunktura je rasla, industrije so rasle po bogatih provin-c*h, mi pa smo bili nimar bolj ževni.
Od nove vlade pričakujemo, da no bolj skrbela za to, da se reali-zira avtonomia dežele in da bo zabela skrbeti tudi za to, da se doma y Furlaniji začne graditi industri-tn. ki bo doma zaposlevala naše ®hrigrante.
Mi smo realisti in vemo, da novi vtadi, zlasti njenemu programu strežejo po življenju številni nasprotniki z desnice, ki so tudi naši ?°Vražniki. Toda duh socializma prodrl tudi v široke vrste vladne stranke in ne samo socialistov.
, Zdaj nismo več brez perspektiv vemo, da bo duh socialne pravnosti zmagal tudi v Italiji.
Ekonomija mora še naprej napredovati, a prav tako pa morajo rešena najvažnejša vprašanja ?°rialnega značaja, ker le tako se
0 Italija še hitreje razvila.
Ce se to ne bo zgodilo vsaj v !!ekaj letih, ne bodo v Vidmu ime-
1 ^j administrirati, ker bo dežela . hribovskih krajih prazna in Pusta.
Tako gledamo na nove italijan-e vlade v bodočnosti!
Naša vest nam narekuje, da se moramo kot občinski upravniki zanimati za probleme naše zemlje, ne samo zato, ker smo kot ostali upravniki direktni predstavniki, torej neposredno odgovorni za sedanje življenje in bodočnost našega prebivalstva, ampak ker je to tudi naša dolžnost.
Predvsem smo mnenja, da je potrebno takoj ustanoviti «Koordinacijski odbor», po zgledu odborov drugih hribovskih področij. Ta odbor bi morali sestavljati občinski upravniki ne glede na njihovo ideološko opredelitev in nato vsi skupaj izdelati «Načrt za e-konomsko obnovo» in ga predstaviti v najkrajšem času novi vladi, katera bi ga morala brez nadaljnjega sprejeti in izvesti, če se bo držala svojih programskih obvez.
Naravno je, da stoje našim ljudem zelo pri srcu tudi pravice, ki pritičejo jezikovnim manjšinam. Prehajamo torej na kratko obrazložitev splošne slike obupnega stanja naših krajev, ki so najbolj pasivni. Hribovsko in podgorsko področje Vzhodne Furlanije je najbolj zapuščeno: to služi izključno za črpanje glasov, ki jih love z vsemi mogočimi obljubami, katere jih seveda potem ne drže. Nimamo pri nas niti ene industrije, in tudi tisto malo kar je bilo — tovarna cementa v. Sv. Lenartu in njen kamnolom, S.I.L.F.E.A. v Če-
Naše kmetij stvo
danes
nekdaj
in
Zdaj ko se mnogo piše in govori o zelenem planu (piano verde), in ko naši kmetje, kakor vserod po Italiji zapuščajo zemljo in bežijo v emigracijo, je dobro vedeti, kakšno je bilo naše kmetijstvo pred prvo svetovno vojno in kako med dvema vojskama. Kakšno je zdaj, vemo sami, ker vsak dan gledamo, kako je čedalje več zapuščene zemlje in nimar več hiš, ki so dale ključ na okno pod škure in odšle po svetu.
Casse di risparmio v Vidmu in drugod so dale na razpolago vsako leto manjše svote denarja, da so dali nekaterim kmetom premije, ker so modernizirali hleve in napravili v njih večja okna in boljše pode in bolj zdrave jasli. Z nekaj milijoni lir je kakšnih 100 do 200 kmetov izboljšalo svoje štale. Vse druge pa so ostale takšne, kakor so bile pred potdeseti-mi leti.
Citirali bomo uradne, uficiozne podatke, kakšne so bile pred prvo vojsko in pod fašizmom naše štale: Vi vsi veste, da jih je večina še takšnih.
” | ricoveri dentro i quali il bestiame sta spesso rinchiuso, è in condizioni disastrose,
Con un senso di rammarico si deve dire che nei ricoveri manca l’aria e la luce: abbondano in loro vece il sudiciume, le ragnatele, la umidità, il calore interno, l’acido carbonico dell’aria, l’ammoniaca e gli altri gas mefitici che si sollevano dal suolo e dal sottosuolo immondi per l’infiltrazione dei prodotti di rifiuto degli animali, i muri sono neri ed il soffitto sconnesso, dal quale piove sugli animali il fiorume del fieno soprastante andando ad aggravare l’inconveniente della completa mancanza di governo della mano. Un complesso di condizioni disastrose che, quando per avventura non istanno a signÀcare la poco florida condizione dell’azienda, sono indizio di riprovevole incuria da parte di coloro che più direttamente sono a contatto cogli animali”.
(Tralasciamo per la scarsità di spazio alcune considerazioni sulla completa trascuratezza delle prescrizioni igieniche e ci limitiamo alla descrizione essenziale di tuguri, chiamati stalle.)
”Nel 90 per 100 almeno delle stalle vi si trova un buio pressoché completo.
La luce costituisce un vero spauracchio.
Infatti, oltre alla chiusura erme-
-•: xjès *
ČRNA SMRT V MINIERI KARBONA V LUISENTHALU ( SAAR )
311 krst, v katere so položili zoglenele rudarje, ki so se živi sežgali v minieri karbona v Luisenthalu. Nedopovedljivo žalosten je bil pogled na dolge vrste krst pri pogrebu in na svojce tragično umrlih. Ta strašna nesreča nam dokazuje, da so rudniki še vedno nevarni, kjer ni v njih modernih naprav. Pravijo, da je tehnika v Nemčiji tako napredovala, da se ni mogoče smrtno ponesrečiti v rudniku a te rudarske žrtve Luisenthala so pokazale, da to ne drži, čeprav so ta rudnik vsi smatrali za model.
tica delle scarse finestre, basse, piccole, rettangolari, si pratica la copertura delle medesime, con tavole, fronde, stracci, ecc. allo scopo di intercettare la luce..., quel dono inestimabile della natura...
Prima di varcare la soglia di u-na stalla si presenta a guisa di vestibolo il letamaio tenuto con nessuna norma igienica ed economica. E’ costituito da una semplice buca nella quale si versano i detriti degli animali assieme alle materie di rifiuto della casa: situato vicino all’abitazione dell’uomo, esso non è coperto, non possiede pareti impermeabili, talora è d’insufficiente capacità, permette l’esalazione di gas mefitici...
Dentro la stalla poi vediamo le pareti ed il soffitto neri, untuosi, pieni di ragnatele; il pavimento in terra battuta senza o con scoli irrazionali; la lettiera, composta di foglio d’olmo, faggio ecc., sudicia perchè viene cambiata, per economia, una sola volta ogni due giorni nell’estate ed una sola volta ogni tre ed anche quattro giorni nell’inverno.
Una condizione insomma di cose che mette a repentaglio la salute dell’uomo e degli animali, e che farebbe certamente abortire ogni eventuale tentativo di redenzione zootecnica locale ”.
Così scriveva sulla situazione dell’allevamento di bestiame nella Slavia negli anni immediatamente precedenti alla prima guerra mondiale, il dott. Umberto Sellan, veterinario e direttore di macello civico di Udine, lui stesso oriundo dalla Slavia e perciò conoscitore profondo dell’ambiente.
Trenta anni dopo, con decenni di attività delle benemerite catte-
(Nadaljuje na 2. strani)
nr1^
ni
e
mm
CEZ MILIJON TURISTOV je lani obiskalo Jugoslavijo. Med inozemskimi obiskovalci je bilo največ Avstrijcev, zatem zahodnih Nemcev, na tretjem mestu pa so turisti iz Italije, za njimi pa sledijo Francozi in Angleži.
PREDOR NA MEJNEM PRELAZU LJUBELJ med Jugoslavijo in Avstrijo bo dograjen še letos. Dolg bo 1600 metrov, širok pa 12. S tem predorom, ki ga skupno gradita Jugoslavija in Avstrija, se bodo znatno zboljšale razmere v mednarodnem prometu na tej cesti.
NOBELOV NAGRAJENEC IVO ANDRIC bo 9. marca odpotoval na povabilo ministrstva za kulturo ZAR v Kairo. Tam se bo sestal z najuglednejšimi pisatelji te dežele.
BRAZILIJA JE UVOZILA IZ JUGOSLAVIJE v letih 1950-60 nad 2.000 traktorjev. ki jih je izdelala tovarna ITM v Rakovici pri Beogradu.
FABRIKA ISKRA V KRANJU je lansko leto izvozila v 26 držav za pol milijona dolarjev svojih izdelkov. Ta tovarna izdeluje kinoprojektorje, telefonske centrale in aparate ter razne števce in merilne naprave.
TOPLARNA V LJUBLJANI. V kratkem bodo pričeli graditi v Ljubljani velikansko toplarno, ki bo stala skoraj 9 milijard dinarjev. To bo tretja velika naprava te vrste v Jugoslaviji. Zmogljivost turboagregatov bo znašala 64.000 kilovatov, letna proizvodnja električne e-nergije 367 milijonov kilovatnih ur.
LADJEDELNICA V SPLITU je izročila argentinski parabrodni družbi iz Buenos Ayresa novo 10.500 tonsko linijsko ladjo, ki vozi s hitrostjo 17 morskih milj. Se letos bo splitska ladjedelnica izdelala za Argentino še dve takšni ladji,
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
UDINE, 16 - 28 Februarja 1962
Iz Rezjans doline
Zadnje čase se po vsej naši dolini zlo govori, da bodo v najkrajšem času zgradili veliko novo idro-električno centralo. Tehniki so bili že večkrat na licu mesta, da so premerili in preizkusili teren, kjer bodo zaprli vodo in tako napravili velik bazen, ki bo dolg čez vso dolino do Rezjute. To delo bo gotovo spremenilo današnje ekonomsko lice rezjanske doline, ne samo zato, ker se bo mogel razviti turizem, ampak tudi zato, ker bo tu zaposlenih za precej časa več ljudi, ki so danes primorani emigri-rati v tujino. Poleg tega bo imel naš komun velike dohodke, ker bo prejemal «canone». Ko bo toliko električne energije v naši dolini, energija, ki bo kmalu nacionalizirana, se bo sigurno pri nas postavila kakšna industrija. Država bo imela ves interes industrializirati našo okolico in s tem ustaviti emigracijo, ki je tudi med nami vsako leto večja. Sedaj je okoli 600 de-
m
/mm?
m
/z Idrijske
lavcev in delavk iz naših vasi zaposlenih v inozemstvu. Vsi ti so najboljši delavci, v najboljših letih in nekateri tudi kvalificirani.
Učja
Izpod Kolo
O težkih življenskih razmjerah, v katjerih žive ljudje gorskih vasi, raztresene na pobočju Kolovrata, bi imjel dosti za pisat, a na tuo se bomo povarnil v kratkem in bomo bolj natančno opisal kakuò in kaj je par nas. Za telekrat pa čemo povjedat, da oficielna statistika o zadnjem censimento ne odgovarja resnici, zaki v našem ko-munu ni rezidentnih ljudi 1251, ampak živi samo nekaj čez 600, in še od tjeh jih gre usak dan nekaj proč. Mirne duše lahko rečemo, da ne bo dosti cajta pasalo, ki komun Dreka ne bo imel več ljudi in bo obstojal samo še na geografski karti.
Zaki so naštjel 1251 ljudi? Za-tuò, ki so uključil med rezidentno popolacion tud tiste, ki so po zadnji uojski šli proč in se sistemi-ral v esteru al v notranjosti Italije. Komun je tuo nardil, da bo ušafal od stata nekaj milijonov lir več na ljeto kot povračilo za IGE (imposta generale sull’entrata), ki ga daje na podlagi rezidentnih prebivalcev.
Tuo se nam ne zdi prù, zaki pred kompetentnimi governativnimi organi, zgleda, da je par nas vse dobro, da živimo vsi par hiš in da se je par nas v zadnjih desetih ljetih zmanjšalo popolacion samo za 30. Mislimo, da komun ni nardil s tjem potvarjenjem resnice no-bednega interesa za nas. Kdor pri-
GORENJA ČRNEJA
Naše kmetijstvo
• • •
dre ambulanti di agricoltura, l’ing. Guido Poggi, attuale capo dell’ I-spettorato di agricoltura, e nel 1932, quando presentò alle autorità competenti una relazione estesa sulle condizioni agricole della Sla-via, che non differisce granché da quella del suo predecessore:
” Chi avesse occasione di recarsi in una delle numerose e ridenti frazioni montane e per caso volesse affacciarsi ad uno di quegli «antri» che assumono colà il nome di stalla, proverebbe un senso di doloroso stupore; parrebbe che, scientemente, il montanaro si fosse studiato di scegliere l’ambiente più infelice, malsano e buio per farne la stabile dimora del suo bestiame, preoccupato soltanto, ed in maniera non giustificata, di tappare d’inverno e d’estate (avvalendosi, di frequente, di sterco impastato con l’argilla) ogni fessura per impedire l’entrata all’aria e... alle mosche. Una situazione di fatto che dura da secoli. Chi la potrebbe capovolgere! E così gli animali costretti ad una permanente stabulazione in ambienti oscuri ed asfittici, con scarsa lettiera, facilmente marcescibile (vengono usate le foglie di bosco per in sufficienza assoluta di altro materiale), di necessità deperiscono ed anche il rinsanguamento con tori selezionati non vale ad arginare il lento deperimento della razza”.
In zdaj trideset let po 1.1932, ko smo že v letu 1962, vemo, da se je na dobro glede hlevov le malo spremenilo. Še nimar je večina stai: ali «tuguri» ali pa «antri». Kupi gnoja v medrjih, v «leta-maih», preden se pride v štalo, niso več tako veliki, ker je nar ta menj za polovico manj živine v hlevih. V hlevu menjajo steljo pod živino ne več vsake tri dni, ampak komaj vsak teden enkrat. Saj nima kdo kidat gnoja, vsi moški in mlade ženske so v emigraciji.
Popolnoma je tema ne samo po naših hlevih, ampak po vseh vaseh, ker je tistim političnim cirko-lom, ki so na vladi, prav, da je tema tudi za ljudi in ne samo za živali. Zdaj so vsaj neke finance za popravljanje hlevov, toda kori j era je zamujena in je že težko z vsemi premijami popravljati hleve in dvigniti zootecnico. Leta 1962 tudi pišejo inženirji dolge «relazioni», ki smo jih brali o kmetijstvu v Slaviji, toda kdo bo mogel obrniti vso situacijo? Vemo, da sedanji gospodarji v Vidmu prav gotovo ne! Poznamo še druge štale, prave «avgijeve hleve» v Vidmu, kjer je največji magacin političnega gnoja in ki jih bo potreba enkrat počistiti! Ko bodo ti hlevi čisti, bo za navadne naše hleve po Sla,viji šlo čisto lahko.
ra» iz Cente. U ta kors te se opisalo nih 30 hčeri anu mladih žen, uči pa maeštra Mirella Ciribino iz Sedigle.
Prejšnji tjedan so tatje uderli u hišo Ivana Petrussa iz Pojan an mu odnesli nekaj obl jeke an ko-špe. Petrussa djela u RuDinjaku an zatuò je krajo denuncjù kara-minerjem šele zvičer, kar je par-ŠLi damu. Do sadà, še njeso ušafal tatov, a misli se, de so bli najbrže cigani, ki so se tiste dni zadarže-val okuol Stare gore.
Autocesta Čedad • Centa
Duo je zgubu sòute?
Pred nekaj dnevi je u okuolci videmskega špitala g. Tarcisio Fant iz Tržizma obrjetu takuin, u tike-rem te bò 7.695 lir anu autobusni biljèt kor j ere, ki na vozi iz Vidma u Učjo. Biljèt e bi predèrt u Teru. Onèsti človek je konsenjù takuin videmski kvesturi anu tisti, ke ga je zgubu, ga lahko tam prelevà. Še je ončštih judi na svjetu.
Na zadnjem komunskem kon-seju so se naordali finalmente še naših cjest. Deliberai so, de bojo sistemai anu asfaltai cjesto, ki peje iz Crneje u Njeme anu u Ko-nalič. Djela no če koštati nih 20 milijonov lir anu no če beti nare-ti žej ljetos. Deliberali so še, de bojo sistemali še semetjerih, zaki u je tesan, anu to djelo bo koštalo 10 milijonov lir.
A H T E N
merja podatke censimenta od lje-ta 1951, se ne bo tarkaj brigu za naš komun, če bi pa vjedu za resnično stanje bi se alarmiral in sevjede povzel provedimente.
V Vidmu in v Rimu se govori o «spopolamento» gorskih krajev, posebno o «spopolamentu» Kar-nije, kjer so registrirali visok padec prebivalstva, sploh pa se ne omenja «spopolamento» Dreke, ki je zgubila v zadnjih desetih ljetih več kot pol njenih ljudi. Tajšen padec njeso registrai v nobednem kraju videmske province. In tuo vse zavoj tistih par milijonov na ljeto, ki služijo za uzdarževat birokratski aparat našega majhnega komuna, ki ne moremo zastopit zaki ga še daržijo pokonci. Za tistih par certifikatov, ki jih napišejo vsak dan, bi bluò zadost, de bi imjel ’dnegà impiegata, ki bi bil dipendent od sosednega komuna. Takuò bi plačeval sigurno tud manj dajetev, ki za naše razmere in za našega ubogega hribovca so največje brjeme.
Radi bi vjedal duo je dal navodila (istrukcije) za tajšno ljudko štetje, ko je « ISTAT » zadost jasno razluožu kakuò se muorajo ru-nat par tjem.
Prejšnji tjedan je bluò u našmu komunu dosti guarènja, de duo je tisti srečni, ki je pravilno izpouniu skedino od «totocalcia». Jigrana je bla u «Bar Centrale», tuo se je vjedlo, a duo jo je spisu več dni ni nobedan vjedu. Kar so takuò ugibal je pogledu na skedino še 55 ljetni marangon Zef Angeli, ki djela u Njemah. Kar vjervat ni mogu, de je on tisti srečni človek, ki bo ušafu tri milijone lir. Ta denar mu bo glih prù paršd, saj je žej u ljetih an ima sina, ki muora še dokončat študije.
TAVORJANA
Marija Zamparutti iz Kuoste je prejšnji tjedan utarpjela precej veliko škodo zavoj ognja, ki se je razvil u seniku. Zgorjelo je več ku 20 kuintalu sena, medtjem ko so žvino an kumetijske reči na srečo mogli rešit. Par gašenju je pomagala usà vas an pompirji iz Vidma.
Ljudje iz podgorskega področja, takuoimenovane « Pedemontane », med Čedadom an Cento, so z velikim vesejèm spar j el noticijo, de bojo u kratkem sistemai cjesto, ki veže ta dva importantna furlanska centra. Tisto cjesto, ki jo bojo že ljetos tud do koncà asfaltiral, bojo znatno razširil, an kjer je potrebno bojo odpravil tud’ ovinke.
Cjesta Cedad-Centa je izredno važnega pomena, zaki združuje s «Pontebano», ki nadaljuje pruot Trbižu an Avstriji. Do sadà se je njeso dosti posluževal, zaki je slaba an preveč ondulirana, ko bo si-stemana, bo pa rjes bližnjica za Goričane an Tržačane, ki hodijo u Kanalsko dolino an Avstrijo.
Ku bo im j eia «Pedemontana» razširjeno an vsò asfaltirano cjesto, se bo sigurno razvil u tjeh krajih tud’ turizem. Že sadà zahajajo radi, posebno na pomlad, nedejski turisti, a potlè jih bo še več. Tle so vsi pogoji za turizem. Zima se malo občuti, zaki varujejo podgorske kraje pred mrazom an vjetrom zad stoječi brjegi an zatuò je tle tud parva pomladanska vegetacija. Tud u vročih polj etnih mjescih je u tjeh krajih zlo dobrà klima, zaki je dosti zelenja an spet brjegi zadaržujejo vjetrove, ki parhajajo od morja.
Za nedejske turiste je pa tud nekaj vredna dobrà kapljica, ki je ne manjka u tej zoni. Duo ne poz-nà kvalitetnega «Merlota» iz Foj-de ali sladkega «Ramandola»? Vse
tuo pa bo paršlo buj do izraza, kar bojo ti kraji med sabo povezani z dobrò cjesto. Noticija, de bo ta sistemana še ljetos, ni spravila zatuò u dobrò voljo samo ljudi «P°" demontane», ampak tud tiste, ki že sadà djelajo prožete, de bojo njihovi prihodnji izleti usmerjeni u ta košček «raja» Furlanije.
Dolenja
Tele dni so začel parpravjat za razširjenje cjeste, ki vodi iz Hl°' diča u Kras, kjer je tud sedež dre-škega komuna. Odpravil bojo tud nekatjere ovinke, ki so zlo ostri an zavoj tega nagobarni. Na ovinku u Krasu bojo muorli nardtf muost. Stroški za tisto djelo bojo znašali okuol 100 milijonu lir. Tele dni je komun odprù tud djelovni center, ki bo zgradil novo cjesto Kras-Dolenja Dreka.
ŠE DRUGE DROBNE NOTICU® IZ NAŠIH VASI
Sv. Lenart. Za končat djela «fo* gnatur», ki so jih pričel djelat že lansko ljeto, je stato dau še en milijon lir. Sadà čakamo, de bojo dal drug kontribut za sistemirat reko, ki teče po naši dolini. Tisto, kar so dali prej, so že ponucal Domanda je bla že nareta an čakamo, de bo preča rešena.
Iz Nadiške
Podrata. Stato je dodeliu 1 nù'
lijon 500.000 lir za postrojit britof u naši vasi. Kontribut je biu dan na podlagi lecà o pomoči gorskim krajem.
PODBONESEC
Prejšnji tjedan e se začeu u Crneji kors za ospodinje, ki ga je organizala «Cattedra di Agricóltu-
Na zadnjem zasedanju komunskega konsejà so med drugim a-proval tud’ «conto preventivo» za Ijetošnje ljeto, ki je u deficitu za 1.600.000 lir. Sklenil so, de bojo zavoj tega povišal dajatve (tasse) na teren an na komzumu. Takuò bojo usè naše že ubuoge familije muor-le plačat še višje «tasse», kar po našem mišljenju nje prù. Drugi komuni, ki so dosti buj u deficitu kot naš, ne povečajo zavoj tega davkov ljudem, ampak zaprosijo za kontribut statu, ki ga muora dati na podlagi lecà usjèm tistim komunom, ki se morejo sami uzdarževat.
Na mjesto, de bi še tiste davke, ki plačuvamo odpravil, saj smo ’dan tih narbuj pasivnih komunov, nam usako ljeto zvišajo davke an več ku kajšen od naših kmetu muora kuaž ljeto djelati samo za plačati «tasse».
bluò povjedano, da se je smartno ponesreču u Šviceri njihu 34 Ijet-ni sin Erno Filipič.
Ranki Erno je djelu več ljet u Kilvangh kot šofer an je usako ljeto parsù damù na ferie. Vozu je u Šviceri kamion an kar je paršlo do incidenta je biu preča martu.
Grmek. Za kanalizacijo u Hl°' diču je stato dau nešemu komuni 1.000.000 lir.
Troštamo se, de bojo z djeli preča začel an de bojo paršlč u kratkem na vrsto še druge vasi našega komuna, ki so takuò potrjeb-ne tajšnih djel.
Usi vaščanji so mjel’ zlo radi rankega Erna, zak’ e bi vjesu an djeloven puob an je njegova prez-guodnja smart usè prizadjela. Ob tej težki izgubi nepozabnega Erna izrekamo Filipičevi familiji naše sožalje.
Črni Vrh. Za sistemirat vaške poti an za kanalizacijo gnojnice» ki se pretaka kar po vasi, je stato dodeliu našem komunu l.OOO.OOfl lir. S tjem denarjem se ne bo m°' glò dost nardit, za dost bo le z8 začet djela.
Iz Terske
VISKUORŠKA GORA U OGNJU’
Gorenji
Zadnjikrat smo povjedal, de so paršli krast u našo mlekarno an de so karabinerji u Zamiru ujel tatove an jih zaprli. Prejšnjo soboto pa je dan od treh uteku iz čedadkega paražona an ga še do donàs njeso ušafal. Kar ga ni nobedan vidu je šu na dvorišče an preplezu dva metra visok zid. Tam zat je ’dna samotna pot, kar je blo glih prù zanj, de ga ni nobedan vidu, potlè se je pa lahko pomje-šu med ljudi, ki jih je bluò ta dan dost, zaki je biu targ. Troštamo se, de ga bojo preča kje parjel an da mu ne bo več zadišu naš sir.
Prosnid
Par nas pa rjes ne moremo kaj drugega parčakovat’, kar jimemo telegram, kot strašno sporočilo, de je ta ali oni umrù u ešteru. Pretekli tjedan ne jela tajšen telegram familija Uančičeva, u katjerem je
Preteklo nedejo popudnè so ne-tikeri domačinji kar nadanbòt zagledali med Prjesako anu Sv. Trojico flame, ke so se simpri več uz-digovale. Hitro so par let jeli j ud je anu šli uàsnuàt, a njeso mogli dosti narditi. Poklicali so še pompi-rje iz Vidma anu alpine iz Cente. Vjetar e zlò pihu, uòde to nje tu tjem kraju majedne, zatuò te bò uàsnuànje zlò težko. Muorli so skopati kanale anu posejči uekèj drevja, de so drugi dan làsnild ogènj.
U kraju, kjer te paršlo do ognjà, so pred kakimi petimi ljeti usjali
oku 20.000 brin, ki so žej ljepo rfl' stle, anu usò tuo te anjelè zažg8' no. Kaj škode! Kle ne bà g°r8 golà anu j udje so jo pogozdili, bi mjeli no màr hosti, zak’ tab1 oku te sama goličava anu še z8' voj plazou. Anjelè te šlo usè tu8 u nič. Pogorjelo te še dosti kop sena anu proprietarji tjeh so anj0" lè zlo ardo leženi, zak’ no boj0 muorli kupiti seno.
Kako te paršlo do ognjà to se še ne vje ljepo. No pravijo, de je njekšan pograbu senožčt anu zaž' gau listje tu njim potoce t je z-8 Sv. Trojico. Zatuò ke te itako močno pihalo, ne sigurno žerjavic8 drugi dan zažarjela anu užgal8 suho travo, potèm te šlo indavam do sena anu brin. Ogènj u bi itak0 visòk, de so ga mogli zvečar vl' dati še u Vidmu.
IZ AUSTRALIJE
TOMAZETIC Danilo, Mirko Gusto - Potočarjevi po dom^ - pozdravljajo mamo v škrut°' vem pri Sv. Lenartu
IZ ARGENTINE
KRAMARO Ivo, sestra Marija l!j
mati Terezija’ Filipič - Luko'1
po domače, pozdravljajo vse rodnike in prijatelje v Platiš*1
i
MATAJUR
Srcdnieuiilt čemite
IFIRLIDSII SLIH
RAZLIKA Z DRUGIMI CERKVAMI V FURLANIJI — SLOVENSKI UMETNIKI IN GRADBENIKI ANDREJ IZ ŠKOFJE LOKE, JANEZ LJUBLJANSKI IN ORUGI
Znani prijatelj furlanskih Slovencev in do njih skrajno objektiven v svojih zgodovinskih spisih ali pa umetnostno-zgodovinskih razpravah, profesor Giuseppe Mar« chetti, je napisal v zadnji številki (septemberska) furlanske revije «Sot la nape» daljšo bogato ilustrirano razpravo «Zaobljubljene cerkvice Furlanske Slovenije» (Le chiesette votive della Slovenia Friulana).
V videmski provinci, pravi prof, Marchetti, je najbolj gosto posejano s cerkvicami še izpred renesančne dobe ozemlje, ki obsega doline slovenskega prebivalstva v fpdadskem okraju.
Teh cerkva je nad trideset in so povečini iz druge polovice štirinajstega ali pa iz prvih desetletij petnajstega stoletja.
SV. IVAN V CELE’ (Nadiška dolina); Mojstrsko znamenje slavnega stavbenika Andreja iz Škofje Loke na sklepniku v Presbiterju.
ni, v sv. Luciji v Kravarju je na oboku na koru poslikan po Jerneju iz Škofje Loke ter ima letnico 1536.
Do sedaj so ugotovljeni štirje graditelji cerkva v Furlanski Sloveniji in sicer Andrej iz Škofje Loke, dalje mojster Jakob, ki je bil, kot vse kaže njegov pomočnik, dalje magister Martin Petrič ali Pirič, ki je sezidal cerkev sv. Silvestra v Dolenji Mjersi. Andrej je najvažnejši graditelj naših cerkva, saj je pustil svoj podpis in datum v treh slovenskih cerkvah z letnico 1477, in sicer v sv. Ivanu v Celè, Porčinju in Briščih.
Cela vrsta cerkva v Furlanski Sloveniji ima zelo mnogo gradbenih podobnih znakov z navedenimi tremi cerkvami Andreja škofjeloškega, tako na primer v Bja-Či, v Klenjah, Kravarju, sv. Lenartu in Ruoncu, v Gorenji Mjersi, Barnasu in drugod. Vpliv teh modelov je čutiti skoraj v vseh cerkvah takratne čedajske Slavije.
Vse cerkve so zelo solidno in harmonično grajene, postavljene v slikovit pokrajinski okvir. «Končno je ponovno potrjena teza, da je to ozemlje, etnično slovensko in politično italijansko in da sta bili harmonično spojeni dve civilizaciji, ter da ne smemo pri tem zanikati, da je v okviru umetnosti morda močnejše naslanjanje na vzhod in k Centralni Evropi», piše Marchetti.
-H..
STARODAVNA CERKEV SV. ANTONA PUŠCAVNIKA V GORENJI MJERSI (komun Sv. Lenart), ki je bila zgrajena leta 1444 in potem večkrat obnovljena. Tukaj so se do leta 1803 zbirali slovenski odposlanci znane «Mjerske Banke», ki je imela administrativno in sodno oblast. Tej «Banki» so spadale vse vasi Sentlenar-ske in Kožiškc doline do Kolovrata. (Narisal prof. G. Marchetti)
llllllll!lllllllllllllllllllll!illll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!ll!l||||||l!ll|||||!ll!lllllllll|||l!lli||||||||||||||||||HI|l|||||!||||||||||||||||||||||||H|||||||)||tll|lill|||||||||llllll|||||i;gill
PROSLAVE V ZAMEJSTVU NA PREŠERNOV DAN
(Nadaljuje)
Vsi Slovenci so praznovali Prešernov dan, sama mi furlanski Slovenci ga nismo mogli praznovati, češ da nimamo dovolj prosvetnih delavcev, da bi ga lahko prosla-vjali z recitacijami in pesmimi.
Prešeren je bil največji slovenski pesnik s širokim obzorjem, ki ni poznal ozkih meja nacionalizma.
V svoji znameniti pesmi «Zdravica» je vzkliknil naj «Žive vsi narodi», naj bodo sosedje prijatelji. Zato ga moramo proslavljati, da bo živel med nami duh Prešerna, to je duh ljubezni in bratstva med narodi, konkretno med nami v videmski pokrajini duh bratstva med Slovenci, Furlani in Italijani.
Prešeren nam tudi pravi, naj bo slovenski rod enoten po svojem mišljenju in ljubezni do svojega jezika.
V Trstu in Gorici so Slovenci
veličastno proslavjali Prešernov dan.
Želimo, da bi tudi mi prihodno leto praznovali, pa čeprav skromno kjerkoli v Furlanski Sloveniji Prešernov dan. Imamo že šolane slovenske ljudi na slovenskih šolah, ki bodo znali recitirati kakšno Prešernovo pesem in tudi toliko pevcev, da bodo znali zapeti kakšno preprosto Prešernovo pesem, a govornikov imamo še več, ki bodo po domače lahko povedali ljudem, kako velik človek je bil Prešeren, ki ni nikdar napisal nobenega verza na škodo drugega naroda.
Do zdaj smo hodili na slovenske proslave drugam, čas je že, da priredimo proslavo mi sami ter povabimo nanjo druge Slovence.
Kot Slovenci smo to dolžni Prešernovem spominu!
Za razliko od drugih njihovih sovrstnic v Furlaniji se za neka-katere cerkve v Furlanski Sloveniji točno ve datum izgradnje in ime graditelja na podlagi napisov, in je tako moč sklepati tudi o cerkvah z istimi stilnimi posebno-stimi, kdaj so bile zgrajene.
Kakšnih dvanajst teh cerkva, med njimi na primer sv. Jakob v Bjači, sv. Lucija v Kravarju, sv. Kvirin Luka pri Lipi pri Špetru in še druge, so ostale nedotaknjene, tako da je ostala nedotaknjena prvotna arhitetska podoba. Približno toliko jih je bilo le malo spremenjenih in prezidanih.
Nekaj cerkva pa je bilo zgrajenih že pred 14. stoletjem, in so bile prezidane in obnovljene konec 14. stoletja in začetek 15. stoletja, tako cerkvici v Tjeji in Čeli, sv. Duh pri Ibani itd.
Površnemu gledalcu se zdi, da se te cerkvice ne razlikujejo od sodobnih cerkva v Furlaniji, saj imajo pročelje proti zahodu, štirikotno ladjo od osmih do desetih metrov in razne druge stilne podobnosti.
Toda najdrobnejše opazovanje Pokaže, da imajo cerkvice v Furlanski Sloveniji neke značilnosti, ki so sorodne cerkvam na Krasu. Cerkve so namreč višje in manj dolge kot furlanske. Veža je dru-gač zazidana, tudi zvoniki so nekoliko drugačni, kapitelj i in ok-raski tudi drugačni. Tudi sami °boki z rebri se pri slovenskih cerkvah drugače prepletajo kot v Furlaniji.
Fresk na stenah je v teh naših cerkvah malo, morda se jih kaj skriva pod ometi, ki bi jih bilo Ireba previdno odstraniti po strokovnih rokah. V cerkvi sv. Petra v Tjeji so zelo zanimive freske £c2nanega umetnika, najbrže iz JJfoga Janeza Ljubljanskega iz sredine 14. stoletja. Od istega umetnika so freske v sv. Duhu v Iba-
I
1
GLEDAJTE NA VINSKO KLJET
U tjelem cajtu muorte zlo gledati na vinsko kljet an na sode. Kaduor je vino pruodu al ga po-piu, naj gleda, de se prazni sodi ne nauzamejo smradu. Sode zaž-veplamo takuole: na usak hektoliter kapacitete (prostuosti) zažgemo u njih 3 grame žvepla (sol-ferja). Obroče bo korlo enkrat na ljeto prefarbati z minijem. Kaduor ima še vino u kljeti, naj večkrat okuša, če je vino dobrò. Bje-la vina se čistijo, če jim dodamo na usak hektoliter 15 gramu tanina, ki ga prej posebej raztopite v mlačnem vinu, potlè pa ga ulijete u sod. Mjesca marca bo korlo vino spet protočit.
leznijo (malattia infettiva) kot na primer s tuberkolozo, kravjo pe-što itd., ne de bi bli na njej vidni boljezenski senji, ker je boljezen šele u začetku, tuo je u inkubaci-ji. Tuo pa lahko konstatà samo veterinar, ki živino pregleda ali kar na sejmu ali pa potlè na duomu. Zavoj tega je par kupovanju živine nujno potrjebno uprašat za nasvet veterinarja an se šele potlè odločit za nakup. Samo takuò boste kupil zarjes zdravo, za djelo, za moužo an za razplod dobro kravo.
jemo vročo vodo, pustimo cjelo nuoč an drugo zjutro odcedimo. U mlašno lužno vodo namočimo perilo an peremo.
NWvWWSVsWW '
qos
KAR KUPUJETE ŽIVINO
Kar kupujete živino, éetè sigurno kupiti tajšno, ki je zdrava, dobra za djelo, za razplod, za moužo ali za pitanje. Par tjem največkrat gledate samo na zunanje senje: zdrava krava je živa an vesela, ki rada an z apetitom je; dlaka se ji sveti, hoja zdrave krave je pravilna itd. Bouna krava dostikrat dar-ži dol glavo, nima apetita, dlaka se ji ne sveti an ne stoji pokonc, ne gleda okuol sebe an ima vročino.
Zatuò lahko vidite, če je živina zdrava, u dostih primerih že po zunanjih senjih, ki pa njeso nimar fidani za konštatat zdravje živali, ki jo éetè kupit. Vjedit muorate, de živina kaže vidne senje boljez-ni samo takrat, kar je boljezen u njej že razvita. Živina je lahko že bouna Mi infetana z nalezljivo bo-
Ramo va (bakrena) posoda je nagobarna zdravju, zatuo se je ne bi smjelo nucat. Povarh tega se par kuhanju u tajšni posodi uničijo še njekšne hranilne sostance.
Linolej bo ostù dougo cajta ljep
an se ne bo lomiu, če ga namažete z oljem an kisom (ažejdom). Uzamemo usakega ’dnako part. Mješanico prej dobrò premješamo.
Za pranje svilenih (sedenih) o-bljek je zlo dobrà krompirjeva voda. Suròu krompir narježemo na drobne koščiče, ulijemo nanj vročo vodo an pustimo, de nekèj cajta tuo stoji. Ku pade krompir na dnò, vodo odcedimo, jo malo pogrej mo an u njej peremo.
Bjelo perilo (biankerijo) se zlo dobrò opere z lugom bukovega pepela. Na presjàn bukov pepel uli-
Slovenci raznih pokrajin
po svetu
V emigracijo hodimo z desetti-soči Furlanov.
Dobro je, da vemo, da so začeli hoditi približno, ista pota, to je na delo v emigracijo tudi Slovenci z bližnjega Goriškega in razni tehniki in kvalificirani Slovenci s Tržaškega.
Slovenci okoli Steverjana, Osla-vja, Podgore, štmavra in iz drugih vasi okoli Gorice so tudi našli pot v Nemčijo in Švico. Nekateri ne marajo več obdelovati vinogradov, se ukvarjati z zemljo, drugi pa so bili brezposelni, tretji pa se niso zadovoljili z majhnimi plačami v goriških podjetjih in to-, varnah. S Tržaškega pa prihajajo predvsem visoko kvalificirani tehniki in diplomirani inženirji, ki ne dobijo v Trstu službe in pa ker jih vlečejo dobre plače v Nem-
čiji.
Poleg tega hodijo pa tudi s Koroškega precej slovenska koroška dekleta po službah v Švici.
Iz republike Slovenije pa gredo na delo v Nemčijo mladi študentje, inženirji, tehniki, mladi podjetni ljudje, ki si hočejo v letu dni prištediti avto in še nekaj električnih aparatov. Vedo, da bodo morali to leto dni sakra-mensko stisniti pas, nič porabiti in se zabavati, ampak samo delati.
Želimo, da bi se naši emigranti v tujini našli skupaj s Slovenci iz raznih pokrajin in s tistimi iz Slovenije. Doma se dobro počutimo z goriškimi in tržaškimi Slovenci, dobro bi bilo, da bi se spoznali tudi s tistimi, ki so v emigraciji.
Nas je sicer ogromno več, precej tisoč v emigraciji, drugih Slovencev pa komaj nekaj stotin. Toda oni so bolj zavedni, bolj izobraženi, večina njih zna nemški in druge predmete, ker so imeli boljše šole ko mi. Približajmo se jim, ker bomo imeli samo korist od njih. Navadili se bomo od njih biti ponosni, da smo Slovenci, biti sposobni in kulturni člani na deloviščih zahodne Evrope.
Bodimo člani internacionale skupnosti vseh delovnih ljudi in pa predvsem zvesti in aktivni člani visoko kulturnega in sposobnega slovenskega naroda.
ZAKF OUCE POUARŽEJO
Ouce pouàrèejo, če dirjajo, če druga drugo stisne al pa če se u-darijo u trebùh. Zatuò naj usak lepuò gleda na tuo, de jih otròc ne lovè al de jih psi ne podijo, gleda naj se tud, de se ne gnetejo skuoz hljeuska urata. Če so žej dougo cajta breje, naj se breje se-paràjo od drugih an zapre same. Bo korlo tud gledat, de jim ne bo mraz an de se ne zmočijo u da-žeuni uri an de ne bojo ležale na marzlih an mokrih tleh, zaki je breja ouca zlo delikana.
PORAVNAJTE
NAROČNINO
Prosimo čitatelje, ki do danes : še niso poravnali naročnine za 1 leto 1962, da to napravijo pri- i hodnjič.
Cene naročnine na « MATAJUR » za tekoče leto 1962 so sledeče;
Celoletna
Polletna
Podporniki
INOZEMSTVO : Celoletna Polletna
Lir 500 Lir 300 Lir 1.000
Lir 1.000 Lir 500
Vsoto nakažite na našo upravo v Virmu, via Vittorio Veneto, 32 - telefon 33.46 ali pa na naš poštni tekoči račun št. 24/7418, naslovljen « MATAJUR » - Udine.
FUOTAR ZAPRTIM KOKOŠKAM
Duo gleda na čistočo okuol hiše, tist ima sigurno zaprte kakuoške. Ta prastòr pa muora bit zadost velik an ne samo nekaj kuadratnih metru. Navadno se računa na 15 do 20 kakuošk okuol 80 kuadratnih metru prastora, ki naj bo ograjèn z mrježo. Zaprte kakuoške pa muormo drugač fuotrat ku tiste, ki se lahko pasejo po trauniku. Prù posebno bo korlo gledati, de uša-fajo zaprte kakuoške zadost zelenja, naj si bo djetelje, trave, solate, lidrika an takuò naprej.
P
Naš časopis, skromno tiskano glasilo, ki se trudi braniti pravice slovenskega ljudstva v Furlaniji, ne more računati na druga sredstva kot na tista, ki jih prispevajo čitatelji in prijatelji.
Zatorej računamo nanje in na njihovo solidarnost.
Poravnajte naročnino! Pridobite novih naročnikov! Širite list med vsemi vašimi prijtelji doma in po svetu.
IL
EHI
La popolazione vorrebbe aggregarsi al Comune di Attimis — Le sue esigenze più immediate: strada fino al Ponte Natisone, Ufficio Postale, Delegazione comunale — Auspicato lo sviluppo dei traffici
particella e precisamente la frazione di Prossenicco.
Ma, a parte tutto, Prossenicco ha altri problemi da risolvere e questi altri problemi vanno risolti subito. Si tratta:
1) Della istituzione di un Ufficio staccato del comune (Delegazione comunale) per il disbrigo in loco, senza perdita di tempo, delle pratiche anagrafiche: certificati di nascita, di morte, atti di matrimonio, dichiarazioni, prelevamento buoni assistenziali, pratiche varie. Del resto non si tratta di una novità, e questo sta a comprovarne la necessità: tale Ufficio esisteva infatti ancora nei primi anni del primo dopoguerra, e la sua eliminazione fu dovuta unicamente ad elementi — alcuni commercianti arricchitisi — che avevano tutto l’interesse a far affluire a Taipana tutti gli abitanti del comune che abbisognavano di documenti, sus-
iiinfliiHiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii:i
O vprašanju odcepitve Prosnida od Tipanskega comuna in o priključitvi te vasi k jezikovno mešanemu komunu Anteh, smo že večkrat na široko razpravljali v slovenskem jeziku. Na željo naročnikov in vseh ostalih iz Prosnida priobčujemo članek, ki obravnava isto vprašanje, v italijanščini, da se bodo mogli tako seznaniti ahtenski komun in ljudje, ki so v večini Furlani in ne poznajo našega jezika, in oblasti, ki že desetletja zavlačujejo rešitev tega vprašanja in se premalo zanimajo za izboljšanje gospodarskih razmer te uboge in zapuščene gorske vasi.
BENCHÉ’ NON SEMBRI, molto interessante e soprattutto im- jj/ portante, nonché suggestivo e invitante come il suo panorama, è \ A il problema primo di Prossenicco, un problema che è sempre stato jjl ([ a cuore alla sua popolazione, e precisamente quello di staccarsi — per ragioni puramente geografiche e logistiche, che anche noi gli riconosciamo — dal Comune di Taipana per affiliarsi ad un altro A Comune in condizioni di poter meglio assecondare e favorire il \ proprio sviluppo economico in virtù, più che tutto, di una più |) agevole diramazione stradale, più confacente al suo traffico e, in conseguenza, anche nei riguardi del disbrigo di pratiche ammini-
strative o d’altra natura.
L’abitato di Prossenicco, con la sua gente onesta, laboriosa, senza pretese di sorta, ma non per questo priva di amor proprio e di dignità, benché abituata, meglio costretta, alla dura e magra vita di montagna priva quasi del tutto di soddisfazioni, per chi non lo sapesse — e a chi lo sa è bene rinfrescargli la memoria — ha una sua storia.
Ma qui, ora, non si vuole mettere nel piatto l’intero «curriculum» dei paese, vale a dire la sua biografia con tutte le sue vicende, più o meno liete o addirittura tristi per la mancanza di fonti di lavoro, per la piaga dell’emigrazione che spopola e sgretola le famiglie, e via dicendo, a cominciare dal tempo dei tempi, da quando cioè qualcuno in loco pose la prima pietra e vi costruì la prima casupola.
Come si è accennato, quanto oggi interessa alla frazione di Prossenicco, sita nei pressi del confine jugoslavo, è un «permesso legale» che autorizzi, diremo così — in quanto, si noti bene, non optano affatto ragioni di malcontento o di contrarietà ma solo elementi di e-vidente stretta natura economica dipendenti, ripetiamo, da una situazione geografica riferibile alla rete stradale -—, a cambiare, in buona pace con tutti, tutore; a far cioè capo ad un’altra amministrazione comunale.
Che sia logico e, in fondo, socialmente valida la richiesta di Prossenicco di mutare paternità è fuori di luogo, e noi, ripetiamo, siamo con la povera ma laboriosa frazione quando essa chiede, come ha chiesto, di poter gravitare, stante le migliori vie di comunicazione, sul centro di Attimis che diverrebbe il suo nuovo comodo capoluogo.
Ciò che noi intendiamo sottolineare con forza è il fatto che Prossenicco ancora nel lontano 1923 aveva avanzato domanda per passare sotto il Comune di Bergogna in quanto questo costituiva la miglior soluzione, forse la più naturale, del momento per gli interessi della frazione.
Ma non se ne fece nulla. La domanda, infatti, venne non solo insabbiata, come si suol dire, che significa tenerla volutamente in sospeso, ma addirittura scartata e in conseguenza archiviata: in una parola, tolta dalla circolazione.
Per l’innanzi del trasbordo amministrativo della frazione di Prossenicco dal Comune di Tapiana a quello di Bergogna, malgrado altre domande, non se ne parlò più.
Il problema rispuntò dopo la liberazione, soltanto che, essendo stata tirata una nuova linea di demarcazione, a Bergogna si preferì o meglio si ritenne opportuno puntare su Attimis.
Ma chi fu allora che impedì l’aggregamento di Prossenicco al Comune di Bergogna? Le autorità provinciali che non vollero assolutamente che dal territorio del mandamento di Tarcento — di passaggio riferiamo che in questa cittadina teneva allora studio, e perchè no, cattedra, un ancor giovane e distinto avvocato udinese: Agostino Candolini attuale Presidente deH’Amministrazione Provinciale —• venisse staccata una sua piccola
sidi, riscossioni di vaglia, pensiero o altro.
2) Della creazione dell’Ufficio postale attrezzato in modo da peter agevolmente svolgere tutte le operazioni proprie di tale ufficio: emissione e riscossione vaglia, pagamento pensioni, ecc. ecc. Ora, a cominciare dai vecchi pensionati, sia che piova, tiri vento o nevichi, tutti devono recarsi, a Taipana. E pensare — come si è già detto —
la frazione di Prossenicco non è collegata con il capoluogo da alcuna strada diretta: per arrivarci devono compiere un difficoltoso giro vizioso, per Subit, Attimis e Nimis, qualcosa più di 30 chilometri! Per fortuna che d’estate, da un anno a questa parte, ci si può servire di una carreggiata militare che è meno lunga, ma di contro assai più disagevole.
3) Riattamento e sistemazione immediata della strada Prossenicco - Subit - Forame e costruzione di un tronco stradale (all’incirca di due chilometri) che colleghi la frazione con il Ponte sul Natisone dal quale, attraverso il valico di confine, si raggiunge Bergogna e la Valle di Caporetto, e al di qua del confine Platischis e gli altri abitati del Comune; e soltanto in questo modo, costruendo cioè la pur breve strada, si può offrire alla frazione di Prossenicco il necessario respiro sotto il profilo del traffico e del commercio. Inoltre, il paese oltre che liberarsi dal suo soffocante isolamento, verrebbe a trovarsi di colpo a diretto contatto con la zona cui geograficamente ed economicamente gravita, e cioè con l’Alta Valle del Natisone.
Pogled na vas Prosnid, ki je prilepljena kot zapuščeno gnezdo med hribi, kjer izvira Nadiža. — Una veduta della squallida frazione di Prossenicco sperduta fra le montagne dove nasce il fiume Natisone.
N
ODPRTO PISMO OBČINSKIM MOŽEM FURLANSKE SLOVENUE
stvarnost za dobrobit in srečo posameznikov, kakor tudi skupnosti.
Da ne govorimo o kulturnih razmerah! Te so strašne, da ne rečemo porazne. Skoraj ena tretjina prebivalstva nima niti najmanjšega šolskega izpričevala in so nekateri, ki komaj znajo čitati in pisati: ti so skoraj v večini. In to v atomski dobi, v dobi burnega prebujenja afriških narodov. In
iVasa domača govorica
(LE TRE PRINCIPALI VARIETÀ’ DELLA PARLATA SLOVENA IN FRIULI)
Riteniamo opportuno pubblicare una favola — IL LUPO E LA VOLPE — per dimostrare che i dialetti parlati dagli sloveni nel Friuli si avvicinano al punto da quasi non distinguersi dalla lingua letteraria slovena di cui pure diamo un saggio per il raffronto.
Comunque l’esistenza di una vasta zona in cui ci si esprime in sloveno dovrebbe indurre il Governo italiano a introdurre finalmente, a fianco della lingua italiana, nelle scuole della zona, anche l’insegnamento della lingua materna e attraverso l’uso di questa insegnare alle scolaresche la lingua italiana; e in questo modo anche la lingua italiana sarebbe più facilmente appresa e meglio espressa dall’alunno.
In Jugoslavia, lungo la fascia di frontiera, agli sloveni nelle scuole viene insegnato anche l’italiano e agli italiani, nelle scuole italiane, anche la lingua slovena. Gli uni e gli altri in tal modo, con l’apprendimento di due lingue, vengono ad aumentare notevolmente il loro rispettivo patrimonio culturale.
Perchè non si fa altrettanto da noi?
LISICA IN VOLK (Lingua letteraria slovena)
Lisica in volk sta šla skupaj iskat hrane. Po poti sta naletela na mlako, v kateri je bil kos sira.
— Tu morava najprvo vodo popiti, — je dejala lesica volko, — potem bova pa sir pojedla. — Volk je začel lokati vodo, lisica je pa počasi lizala. Volku je trebuh vedno bolj rastel, dokler ni mogel več. Lisica je v tistem času prišla do sira, ga pojedla in na to sta šla naprej. Blizu gozda je stala hiša, ki je imela okrog ograjio in notri polno kokoši.
— Tu morava /igrajo preskočit, — je dejala lisica, — če se hočeva najesti, — in skočila veselo čez, ugrabila kokoš, ki je zažela kokodakati, preskožila zopet ograjo in jo nesla v gozd.
Volk je bil še vedno lačen, ker je bil napet od vode, šel malo nazaj, se zaletel, se zagnal in skočil. A trebuh je bil preveč težak: ni mogel preskočit ograje in se je nataknil gor na kol. Psi in gospodar so čuli kokoš kokodakati, ki ;io je nesla lisica in prihiteli na mesto. Gospodar je uzel kol in tako premlatil volka, da ga je ubil, ga snel s kola, ga oderl, meso pa dal jest psom in mačkom.
LESICA NU UK (Dialetto di Resia)
Lesica nu ùk to šlo kuòp jiskat za jest. Po pot' so nalezle dèn virčeč uodè, ta nutre je bil dèn kos sira,
— Zde to pàruo muoraua uòdo popit,
— lesica je pravila ùku, — tadej čeua snest sir, ùk je poinèu se nalokauèt uodè, pa les a je zès ozikan lizala počasu. Uku več nu več mu rastel tribo, šin ka ni mohel več. Lesica i te vijèé ne par-šla nu sira anu na i snedla anu tadej to šlo indavènt. Blizo nomù ozdò je bila na iša, ke na mela na urzilo okol nu okol anu ta nutre je bilo punčiko kokoši.
— Zde mauà preskočat urzilo, — ;ie pravila lesica, — če čeua se najest, • -anu vesela na preskočala erjes, na popadla kokoš, ke ne začela kokodekat, preskočala na nàzat spet urzilo nu na jo naslà ia u ost.
Uk je bil ščč lačen, zato k' je bil :aa-pèt uodè, a šel nu majo na nàzat anu se nadvièu, se uzdihnau, nu skocel. Ma tribo a je imel masa težek: a ni :noel prekoìàt urzile, a se narojel ta na dèn kòl. Pesjè anu ospodèn so cule kokodakati kòkos, to k’ je naslà lesica anu no so pretekli ta na mesto. Ospodèn je uzel dèn kòl anu polupel ùka šin ke a je odèr anu meso a dal pesèn nu tucen za jest.
LESICA AN UK (Dialetto della Val Natisone)
Lesica an uk sta šla kupe gledat za jesti. Po poti sta srjetla dan vjerčič, tu katerem je biu dan kos siera.
— Tle muorma najpruo uadò velèukat, je jala lesica ukù, — antà borna ser
jidla. — Uk je začeu srjebat uadò, paj lesica je počas z jezikam lèukala. Ukù
je trebùh zmjeram buj rastu, dok àie mou vič. Lesica tist cajt je paršla do siera an ga sniedla antà so šli naprej. Blizò host je bla hiša, ki je imjela grajo okuole an noter-usè puno kokoši.
— Tle muorma grajo preskočit, — je jala lesica,— če se èemà najiest, — an skočila veselo čeries, ugrabla kakuošo, ki je začela krelit, preskočila nazaj grajo an jo neslà u host.
Uk je biu še nimar lačan, zaki je biu napet	od uadè,	šu	dno malo	nazaj, za-
letèu,	se zagnù	an	skocù. Pa	trebùh je
biu preveč težak:	nie	mou preskočit
graje an se je nastaknu gor na dan ku. Psi an gospodar so čul krelit kakuošo, ki jo je neslà lesica an prletjel ta na mest.	Gaspodar	je	uzeu ku	an zmlatù
ukà, de ga je	ubù, ga sneu	s kolà, ga
obužu an mesuo dau psan za jiest an snačkan.
LESICA AN UOUK (Dialetto della Val Torre)
Lesica anu uòuk sta šla ukòp ledat za •i sti. Po poti sta srjeta dan vjerčič, tu t-keri te bi dan kos siera.
— Kle ve muoremo najparuo uòdo uòn popiti, — ne diala lesica uòuku, — anu zìt čemo ser snjesti. — Uòuk e za'eu s. jebati uodo, paj lesica ne jo počaso z jezikom lizala. Uòuku e trjebuh simpri bùj rastu, fin ke u nie mòu več. Lesica tàboto ne par là tah sieru anu a sniedla anu so šli indavànt. Blizu dnej hosti te bà na kiìa, ke ne miela orabo oku anu notre usè uouno kokoši.
— Tle ve muoremo orabo preskočiti, — ne d ala lesica, —; če ve čemo se najesti, — anu skočila kontento čez, zagrabila kòko\ ke ne začela krakat’ oreško'ila nàzat anu jo neslà u host.
Uòuk e bi :'e simpri làèan, zak' e bi napit od uode; e šou no màr nàzat, se zaletòu, se zahnòu anu skocòu. Ma trie-buh e bi maso težak: u nie mòu preskočiti orabe anu e se napiču orè na dan kòu. Pcì anu ospodar so čuli krakat kokoš, ke ne jo neslà lesica anu so parle-tjeli ta na puošt. Ospodar e uzeu dan kòu anu zmlatu uòuka anu e a ubòu, a uzeu ta s kolà, a odèr anu mèso dau peeàm za jest’ anu maskam,
morda je prav to krivo, da je večina naših delavcev brez kvalifikacije v poklicu. Če izključimo e-dino skromno strokovno dvoletno državno šolo v Šempetru, kje naj bi se učila naša mladina? Prav zaradi tega predlagamo, da bi se ustanovile v vseh naših občinah šole, ki bi zadostile kulturnim in strokovnim potrebam naše mladine. Je ponižujoče ugotavljati, da vsej Furlanski Sloveniji manjkajo ne samo svobodni profesionisti, ampak tudi diplomirani tehniki in kmetovalci, katere tako zelo potrebuje.
Ne moremo zamolčati tudi dejstva, da so davki, čeprav so dohodki naše puste zemlje nedopovedljivo majhni, visoki, in včasih višji od tistih v ravnini in rodovitnih krajih, kjer je razvita industrija in turizem. Ne moremo tudi zamolčati dejstva, da se nekateri poslanci namenoma nočejo niti najmanj zanimati za naše probleme, čeprav obljubljajo, •— seveda ob prilikah volitev — da si bodo vzeli k srcu naše težko stanje, ko so v Rimu pa popolnoma poza' bijo na nas. In prav tudi zaradi tega vlada ne more vedeti kaj potrebujemo, da bi se izboljšal nas ekonomski položaj. Tem poslancem je le ao tega, da bi ohranili glasove za biti zopet izvoljeni na račun našega ubogega ljudstva.
Nazadnje ugotavljamo, da je nujno potrebno ustanoviti deželo Furlanija - Julijska Krajina s posebnim statutom, katero nam je tudi zajamčila republiška Ustava (člen 116), ker more samo ta nuditi konkreten ekonomski preporod in v prvi vrsti preporod naših hribovskih in podgorskih krajev. Kdor veruje v deželo, komur v resnici stoji pri srcu preporod in napredek naše zemlje, kdor cuti potrebe naših ljudi: delavcev, kmetov gozdarjev, hribovcev in vseh tistih, ki si morajo služiti kruh v potu svojega obraza, se ne more izogibati odločne borbe, da se razširi zavest o potrebi ustanovitve dežele in pozvati vse k tej borbi proti vsem zaprekam in oviram, ki jih nastavljajo konservativne in protiustavne sile, da bi preprečile njeno ustanovitev.
Ne smemo pozabiti, da so bili naši kraji nekdaj že avtonomni, naši ljudje so se sami upravljali in so uživali vse ugodnosti, ki jim jih je nudila avtonomija.
Smo mnenja, da mora «Koordinacijski odbor», ki ga predlagamo, in ki hoče opomniti in pozvati ter skupaj zbrati vse tiste, ki nameravajo, da bi njihova zemlja napredovala in da bi bile priznane nji' hove tradicije in pravice, postati
Odgovorni urednik: VOJMIR TEGOLO* Dovoljenje videmskega sodišča št, 47 Tisk.: S. Marca — Krmin - Videm