ueije - skladišče D-Per VA / JI III 19/1980 ‘¥esmii% COBISS e GLASILO KOLEKTIVA ŠT. 9 # CELJE, NOVEMBER 1980 29. nci&einfaec ~ cJ)cin tepukllke Praznovanje naše zgodovinske prelomnice, ko je bilo dne 29. novembra 1943 v mestu Jajcu ob Plivi drugo zasedanje AVNOJ-a, je spomin na zgodovinski zbor naših narodov in narodnosti, ko so bili položeni temelji naše bodoče družbene ureditve: nova Jugoslavija bo republika! Obenem pa je proslava DNEVA REPUBLIKE tudi napotilo in spodbuda za novo revolucionarno akcijo, ki jo zahteva sedanji politični trenutek. Tako v tem trenutku lahko vidimo in občutimo, da je poslanstvo AVNOJ-a ne le živo in aktualno, marveč da bo tudi v prihodnje ostalo kot trajna sestavina v zgodovinski usmeritvi in akciji na naših tleh. Znano je, da je do drugega zasedanja AVNOJ-a prišlo iz potrebe, da se popolnoma osvetli politično bistvo narodnoosvobodilne vojne in da se odkrijejo perspektive nadarjenega razvoja naše države. AVNOJ je bil ustanovljen že leta 1942 na prvem zasedanju v Biha-ču. Toda kot da bi čakali z nekakšnim globljim občutkom na pravi trenutek, je bila na njegovem drugem zasedanju izrečena njegova poslanica vsemu svetu. Vrsta okoliščin je odločalo o tem: od mednarodnega razmerja sil do potrebnih vojaških in političnih priprav v državi sami, saj je šlo za usodo vseh naših narodov in narodnosti. In ta pravi trenutek je prišel v noči med 29. in 30. novembrom 1943. Bistvo in pomen tega dejanja je opisal tovariš Josip Broz Tito med drugim s temi besedami: »Protifašistični sivet narodne osvoboditve Jugoslavije so ustanovili sinovi vseh naših narodov, pravi ljudski poslanci, sredi revolucionarnega boja za svobodo in novo, boljše življenje. V najhujših urah svoje zgodovine so zmogli narodi naše dežele dovolj moči in sposobnosti, da uresničijo eno svojih največjih pridobitev. Na dragem zasedanju AVNOJ-a so bili postavljeni pravni temelji federativne državne skupnosti, s tem pa tudi podlaga za njeno suverenost in celovitost. Na tem zgodovinskem zborovanju je bilo razglašeno načelo kontinuitete jugoslovanske države v mednarodni skupnosti, ki so jo narodi Jugoslavije praktično potrdili v skupnem osvobodilnem boju. Ta skupen boj je izpričal odločnost vseh narodov Jugoslavije, da ostanejo trdno združeni na enakopravni podlagi v obrambi svoje in- tegritete, pri čemer ne priznavajo nikomur pravice do razkosanja Jugoslavije.« Z zgodovinskimi sklepi, sprejetimi na dragem zasedanju AVNOJ so storili to, da je bila v pravi luči in s potrebno objektivnostjo prikazana vloga narodnoosvobodilnega gibanja in njegov prispevek k boju proti fašizmu. Z vsem tem se je vloga AVNOJ-a še povečala. Nastopil je kot predstavnik naše državne kontinuitete in zato mu gre v zgodovini naših narodov in narodnosti izjemno pomembno mesto. Takšna odločnost in takšno globoko razumevanje tedanjih razmer sta zmagala v odločilnem trenutku za usodo naše države. Ta zgodovinska izkušnja mora biti navzoča tudi ob vseh morebitnih prihodnjih preizkušnjah na naši poti, te zgodovinske izkušnje pa bodo zagotovile tudi trajnost in nemilji-vost avnojskih odločitev. E. S. Ob cLneou cepubllke o6em elanom Qfllecxa in njlfrooim Enojcem tee upokojencem i&kcene ce&titke! ^biuzbe.n.&pblitien.a 6ig.ajuza.eije in ožgani tipzaoLjanja Kako smo gospodarili v TOZD pekarn in slaščičarn Celje v prvih 9 mesecih 1980 Za tretje tromesečje je značilna razgibana poslovna dejavnost v temeljni organizaciji. Zlasti se je to odražalo v investicijski dejavnosti, zaključena je adaptacija pekarne v Žalcu. V pekarni Gaberje je stekla peka v novi peči, Zlasti je pomemben nov asortiman v proizvodnji (pariški kruh in burek). V pekami Zagorje je stekla proizvadinja skozi novo peč, kmalu pa bo izpopolnjena tudi linija za obdelavo testa. Sorazmerno ugodno se vključuje tudi pekarna POD GRADOM v Velenju v preusmeritev v proizvodnjo slaščičarskega peciva, kljub kadrovskim težavam. S 1. avgustom so bile sprejete tudi nove cene osnovnih in posebnih vrst kruha in pekovskega peciva na celotnem področju, kjer proizvajamo in prodajamo tovrstne izdelke. Akcija pridobivanja soglasij k predlaganim cenam je bila izvedena uspešno, saj smo v zelo kratkem času uspeli v vseh 9. občinah vsklladiti cenike. V mesecu avgustu smo prešli pri osnovnih vrstah na peko 0,80 kg štruc. S tem Ukrepom bi racionalnejše trošili kruh, z upadanjem potrošnje kruha po prebivalcu pa prispevali k ugodnejši bilanci potrošnje mok, oz. pšenice. Pri zmanjšanih težah so sicer cenovne razlike nekoliko ugodnejše od 1 kg štruc, vendar je izplen manjši, oz. izpdka večja. Kot je znano je bila 16. julija sprejeta nova cena moke. Zaradi sorazmerno pičlih zallog po pekarnah (razlike od popisanih zalog pekarnam ni potrebno odvajati) so do potrditve cen kruha nastale negativne razlike. O teh še tečejo razgovori na občinskem oz. republiškem IS, če bo možno popisane količine v mlinu oz. skladiščih zmanjšati. Znesek ni zanemarljiv, saj je te moke za približno 600 tisoč din, za toliko se naj bi materialni Stroški tudi zmanjšali. Stroški razvoza so se v tem obdobju tudi povečali (Podražitev goriva) za 0,04 din/ikg. Za kompenzacijo porasta tega stroška smo pričeli postopoma ukinjati spremljevalce na nekaterih progah in bolje nagraditi voznike. Vendar se še vedno pojavljajo nekateri negativni pojavi nesodelovanja zaposlenih v skladiščih pekarn z vozniki — razvažalo!. K takšnemu stanju mnogo pripomore tudi trenutna neprimerna organiziranost. Transportne stroške pri kruhu moramo temeljito proučiti, saj postajajo ti na kg kruha že večji kot OD za izdelavo. Ob korekciji cm so ostali popusti do prodajne mreže v enakih absolutnih zneskih kot pred podražitvijo (odlok o zmrznjenih maržah), povečane marže tudi v predloženih kalkulacijah niso bile upoštevane. V zadnjem času posvečamo vse več pozornosti tudi izkoristkom delovenga časa. Še Zlasti nadurnemu delu, ki se stalno veča. Pri porabi moke ugotavljamo še naduljni porast belih mok Tip 500, medtem ko črna moka Tip 1100 količinsko še nadalje upada. Polbela Tip 800 ter ostale specialne moke tudi rahlo upadajo v porabi. Struktura porabe za 9 mesecev: moka T 500 60,04 % moka T 800 17,03 % moka T 1100 21,27 % ostale 1,66 % 100,00 % Kvaliteta teh je podpovprečna in zelo niha, kar se odraža tudi v randmanu. Povprečen izplen za vse pekarne znaša 139,93 % za 9 mesecev, medtem ko je bil v enakem obdobju preteklega leta 141,40 %, torej se je zmanjšal za 1,47 °/o. Proizvodnja in asortiman sta razvidna iz tabele. Opozoril bi le, da se razmerje med osnovnimi in posebnimi vrstami kruha še vedno povečuje v korist posebnih vrst, čeprav je trend rasti nekoliko počasnejši. Ob sedanji stagnaciji oz. padanju realnega življenjskega standarda je tudi pričakovati, da bomo več ali manj stagnirali na doseženem razmerju. V naslednjih obdobjih bo potrebno več skrbi posvečati asortiimanu, znotraj posebnih vrst kruha in doseči še večji odstotek pekovskega peciva v celotnem aso-rtimanu. Povsem zadovoljiv in opazen je tudi premik pri proizvodnji keksov v pekarni Štore. 1. PROIZVODNJA KRUHA 79 80 % ud. 80 Osnovne vrste 5.010.035 4.356.931 40,11 Posebne vrste 5.155.746 5.693.323 52,42 Pecivo 842.896 810.947 7,47 Skupaj: 11.008.677 10.861.201 100,00 2. PROIZVODNJA KEKSOV v kg (Štore) 1979 1980 Ind. 80/79 Keksi 99.367 138.157 139 3. REALIZACIJA SLAŠČIČARN 9 MESECEV V 1980 1979 1980 °/o udel. ind. 80/79 ADA 11.923.046,10 14.198.968,00 51,20 119 ŠTORE 5.638.980,96 9.167.850,48 33,05 163 HRASTNIK 3.000.209,80 3.699.859,00 13,34 123 VELENJE II — 699.441,50 2,41 — SKUPAJ SLAŠČIČARNE 20.562.236,86 27.736.118,98 100 133 Realizacija za TOZD skupaj za 9 mesecev leta 1980 PEKARSTVO 140.044.919,90 diin 83,47 % SLAŠČIČARSTVO 27.736.118,98 din 16,53 % SKUPAJ: 167.781.038,88 din 100 % Stepišnik Vpliv organizacije dela na inventurne rezultate Nabava — prevzem — kontrola Prevzem blaga z vsemi svojimi nevarnostmi in nedoslednostmi predstavlja nevarnost prve izgube — manj.ko, ki zahteva razumno mero organizacije. Temeljni predpogoj za pravilen prevzem in manipulacijo z blagom je primemo izšolan in usposobljen kader. Prevzem blaga predvsem ne smemo smatrati kot ročno ali celo razkladalno delo, ki se samo občasno nadzira ali spremlja. Takšna brezskrbnost vodi mnogokrat k velikim blagovnim izgubam. Za preprečevanje tega ne zadostuje zato samo lista vhodne kontrole in po njej izšolano osebje, ampak je treba posebno ugotoviti in javno izpostaviti vzroke in mesta nastankov izgu)b in nepravilnih manipulacij. Izrecno je treba prepovedati, da se med vhodom »pred prevzemom blaga« le-ta vnaša v prodajo. Poleg pomembnosti vhodne kontrole je treba poMdarfiti, da je lažja in cenejša izhodna kontrola centralnih skladišč, ker je le-iteh manj kot prodajaln. Dobra izhodna kontrola in s tem pravilna dostava, -mnogokrat vplivajo na izbor dobavitelja. Pri tem velja še pomembna ugotovitev: pri dobavah oziroma napakah in manjkih iz lastnih skladišč so to Inventurne razlike, pni tujih dobavah pa inventurne izgube. Na kaj moramo biti pri prevzemu blaga tujih dobaviteljev še posebno pozorni: 3. Dobavitelji ne smejo brez kontrole in spremstva v skladiščne prostore. 4. Vračilo blaga ali zamenjavo mora opraviti odgovorni oddelko-vodja. 5. Odnosi z direktnimi dobavitelji naj bodo korektni in vljudni; družabništvo je nevarno, boljša je kontrola. Skladiščenje Za skladiščenje velja načelno, manjša ko je zaloga pri prodajalni, manjša je izguba. Vstop nezaposlenih v skladišče mora biti pod nadzorstvom, ker je prost vstop idealen pogoj za manijke in izgube. Pri skladiščenju velja načelo: staro pred novo. Seveda pa je najbolj racionalno in varno skladiščenje brez prekladanja. Osebje, ki je zaposleno v skladiščih mora uživati naše zaupanje, vendar je kontrola boljša. To naj bo za vse občutna in samo po sebi razumljiva. Odnos do blaga mora temeljiti na poznavanju rednih in primerjalnih vrednosti (ne cen), vedeti je na primer treba, da stane embalaža od mineralne vode več kot voda. Označevanje cen Področje numetriranja in cen je najvažnejše in tudi stroškovno pomembno. P-ri površnem delu nastanejo škode in izgube predvsem za delovno organizacijo. Pri prenizkem numeriranju nastanejo izgube. Pri previsokih cenah pa izgubimo ugled in kupce. usposobljeno in predvsem zaupljivo osebje. Kontrola popisov mora biti na primernem avtoritativnem nivoju, z dovolj pogostimi pregledi na preskok. Tudi pozitivne inventurne razlike niso pravilno inventurno stanje. Transport blaga Vsak transport vsebuje določeno nevarnost za blagovne izgube. Za zmanjšanje rizika je treba pravočasno planirati transport po naslednjih načelih. 1. Krajši ko je transport, manjše so izgube. 2. Horizontalni transport je lažji in varnejši od vertikalnega. 3. Manij ko je prekladanja, manjše so izgube. 4. Lasten transport je boljši kot tuj. 5. Transportne poti morajo biti proste in dobre. Skladiščenje blaga Poslovni uspeh je poleg prodaje v mnogočem odvisen od pravilnega skladiščenja in strokovne manipulacije z blagom. To ne velja le za pokvarljivo blago, ampak še bolj za tehnično blago, pohištvo, kemikalije in slično. Sodobna skladišča morajo biti opremljena s sodno tehniiko in predvsem z oznakami blagovnih prostorov, da ni potrebno nepotrebno prelaganje. Primemo je določiti tudi višino do katere se sme blago zlagati. Zaupanje v sposobnost osebja je tudi tu dobra, a je kontrola spoštovanja določil boljša. ************************ Osnova za numeriranje mora biti vedno dobavnica oziroma dospetje. Numeriranje na pamet, na osnovi cen prejšnjih pošiljk je sankcionirano z inventurnimi izgubami ali razlikami. V prej snih časih je bila navada ali celo vrilina, ali hdby, znati 1000 in več cen na pamet, danes pa je ta lastnost celo negativna in vzrok napak in inventurnih razlik. Cene se namreč tako pogosto menjajo, širina asortimana pa je tolikšna, da je važneje vedeti, kje je blago numerirano in ne koliko je cena. Blagajna, strateška točka v trgovini Blagajna predstavlja tudi pri najboljši uporabi elektronske tehnike in naprav največjo nevarnost za blagovne in denarne izgube. Nekaj naslednjih primerov kaže kritične točke prii blagajni, ki vodijo k inventurnim izgubam. 1. Napačno ali pomankljivo izšolano blagajniško Osebje. 2. Slaba ali pomanlkljiva zasedba blagajn. 3. Pomanjkljiva motivacija blagajničark. 1. Dobavitelji morajo biti vnaprej dogovorjeni poimensko in po blagovnih skupinah. 2. Dobavni rolki in časi morajo biti vnaprej določani in znani. Menjava cen Spremembe cen se morajo spro-vajati strogo po predpisih, osebju in metodah, ki so zato predvideni. Za sprovedbo cen je potrebno 4. Napačne in neproučene lokacije blagajn. 5. Slabo registrirane blagajne. 6. Pomanjkljiva navodila. 7. Pomanjkljiv nadzor. Kje in kako se usposabljajo učenci DO Merx Želimo vas seznaniti o uspehu učencev DO »MERX« Celje. V šolskem letu 1979/80 je uspešno zaključilo izobraževanje na raznih poklicnih šolah v Celju, Mariboru in Slovenj Gradcu 92 učencev, ki so se praktično in teoretično usposabljali za razne poklice: prodajalci, kuharji, natakarji, peka, slaščičarji, mesarji, avtomehaniki, elek-tromehaniki. Učni uspeh je bil povprečno dober. Zadnji letnik poklicne šole je: 12 učencev prodajalcev zaključilo z odličnim uspehom 7 učencev gostincev z odličnim uspehom Ti učenci so za odličen uspeh prijeli eno in pol mesečne nagrade. S prav dobrim uspehom je zaključilo letnik: 24 učencev prodajalcev in 12 učencev gostincev 1 učenec — elektromehanik. Učencem zadnjega letnika s prav dobro oceno v razredu in uspeh pri praktičnem delu se prav tako izplača ena mesečna nagrada. Nagrada — obvezna in dodatna skupaj ne sme presegati 60 % poprečnega mesečnega netto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih. V nižjih letnikih je bil učni u-speh nekoliko Slabši. 11 učencev je imelo popravne izpite in so jih. v jesenskem rdku uspešno opravili, 7 učencev pa razred ponavlja. V šolskem letu 1980/81 je v DO »MERX« v učnem ali štipendijskem razmerju skupaj 401 učenec od tega je 276 učencev, ki se usposabljajo praktično in teoretično za poklic prodajalec različnih strok in sicer: 105 učencev se usposablja za poklic prodajalec živilske stroke 137 učencev se usposablja za poklic prodajalec mešane stroke 19 učencev se usposablja za poklic prodajalec ind. meš. stroke 10 učencev se usposbalja za poklic prodajalec tehnične stroke 2 učenca se usposabljata za poklic prodajalec tekstilne stroke 3 učenci se usposabljajo za poklic mesar sekač — prodajalec. Učencem, ki se usposabljajo za poklic mesar sekač — prodajalec v času teoretičnega pouka plača TOZD po pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD oskrbne stroške v celoti. Poleg trgovske imamo še tri temeljne organizacije, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo v Celju, Ravnah in Radljah ob Dravi. Te temeljne organizacije imajo 104 učence, ki se praktično in teoretično usposabljajo za poklic in sicer: 47 učencev za poklic natakarja in 57 učencev za poklic kuharja. TOZD Pekam in slaščičarn Celje in Rogaška Slatina imata pri praktičnem in teoretičnem usposabljanju 15 učencev od tega: 6 učencev za poklic slaščičarja in 9 učencev za poklic peka. Učencem, ki se usposabljajo za poklic peka in slaščičarja pripada v času teoretičnega pouka povrnitev celotnih oskrbnih Stroškov. TOZD transport in obrtne storitve Celje ima 7 učencev. Praktično in teoretično se usposablja: 5 učencev za poklic avtomehanik — šofer in 2 učenca za poklic elektromehanik. Učencem pripada v času učnega ali štipendijskega razmerja šest tednov počitnic v enem šolskem Ker je invalidnost v delovni organizaciji Merx zelo pogost pojav, se nemalokrat zgodi, da postane delovni invalid breme v TOZD, ker mu ta ne more nuditi ustreznega dela. Zaradi tega se dogaja, da se invalidski postopek zavlačuje, in kar je najslabše je to, da pri letu, katere pa lahko koristijo v dogovoru s svojim mentorjem 14 dni v zimskem času in 30 koledarskih dni v letnem času. Velikokrat pa se zgodi, da učenec pravočasno ne pove, kdaj želi koristiti počitnice in potem se zgodi, da mu njegov nadrejeni ne more ugoditi, glede koriščenja v času, v katerem učenec želi imeti počitnice. Do takih nesporazumov pa seveda ne bi prišlo, če hi učenci pravočasno Obvestili mentorja glede koriščenja dopusta. Učencev je v poslovnih enotah veliko in zato je razumljivo, da počitnice v zaželi j enem roku lahko prvi koristi tisti, ki je pravočasno sporočil, kdaj želi imeti počitnice. Vsem mentorjem, ki so dolžni in morajo skrbeti za praktično u-sposabljanje naših učencev predlagamo, da z učenci v svoji delovni sredini čim pogosteje pregledajo in se pogovorijo o vsej tekoči problematiki, predvsem pa še o pravicah in obveznostih učencev v času učnega razmerja. V ta namen hi se izognili vsem nepotrebnim nesporazumom in neljubim pritožbam in bi zagotovili kar naj višjo možno stopnjo delovne zavesti in delovne vsem tem najbolj psihično trpi invalid sam. Poleg tega, da je prikrajšan pri osebnem dohodku, se kar hitro zgodi, da dobi občutek, da TOZD oz. DO ni več potreben, temveč ji je samo še v breme, ker zanj ni mogoče najti ustreznega dela, katero bi ga motiviralo, da bi morale. Kadrovsko splošni sek-toi Delovni invalid ima pravico do ustreznega dela, ki ga lahko opravlja glede na preostalo delovno zmožnost in katerega mu je delovna organizacija dolžna zagotoviti iVVfcV^ dosegel na novem delu čimbolj še rezultate in katero bi mu pripomoglo k socialni rehabilitaciji. Morda se posamezne TOZD premalo zavedajo, da je njihova zakonska obveza ustrezno zaposliti delovnega invalida glede na preostalo delovno zmožnost, katero je ocenila invalidska komisija. Invalidska komisija lahko oceni delavca kot delovnega invalida I. kategorije, kar pomeni, da je delavec tako bolan, da ne more opravljati nobenega dela več. Lahko ga oceni kot invalida II. kategorije, kar pomeni, da delavec zaradi bolezni ali poškodbe ne more opravljati svojega dela poln delovni čas, temveč lahko opravlja svoje ali drugo delo s polovičnim delovnim časom, lahko pa ga oceni kot invalida III. kategorije, kar pomeni, da delavec ne more opravljati več svojega dela poln delovni čas, lahko pa opravlja poln delovni čas drugo lažje delo. Zato so še posebej potrebni temeljiti opisi del in nalog katere bi morali poznati: — zdravnik šolske medicine, kateri se Ukvarja s poklicnim usmerjanjem, kateri svetuje mlademu človdku, kam naj se usmeri in kje naj začne z delom — izredno dobro mora poznati delovne razmere in vedeti kakšne so zahteve pri posameznih delih in nalogah specialist medicine dela, ki delavca pregleda, predno začne delati. Tako naj ne hi dovolil naglušnemu, da dela v ropotu, ker bo ta delavec oglušel, delavcu z okvarjeno hrbtenico ne bo dovolil dvigati in prenašati težkih bremen, ker hi tak delavec slej kot prej postal delovni invalid, najmanj III kategorije invalidnosti — prav tako hi moral dobro poznati oceno del in nalog splošni zdravnik ali zdravnik v splošni ambulanti, ko mora delavcu priznati začasno delanezmožnost zaradi bolezni ali poškodbe oz. ko mora delavcu odrediti bolniški stalež. Ocena začasne delovne nezmožnosti je odvisna od številnih dejavnikov, odvisna je od bolezni in tudi od del in nalog, ki jih opravlja delavec. Dr. med. Anton Prijatelj pravi: »So bolezni, ko je nujno, da bolnik ne glede na delovno mesto, naloge in opravila, ki jih opravlja, ostane doma v postelji. Če ima delavec vročino, je pametno, da obolenje, ki je povzročilo to vročino, pozdravi v postelji ne glede na to ali je direktor, vodja obrata, delavec, snažilka ali vratar. Tu je odsotnost od dela nujno potrebna. Poznamo junake, M hodijo v služ- bo z vročino, ker mislijo, da bo delavna organizacija propadla, če jih ne bo na delo. Nekateri med njimi so srečno ušli posledicam, drugi pa so se morali mesece in mesece zdraviti zaradi komplikacij, naj že bo zaradi pljučnice ali celo tuberkuloze.« — še posebej pa potrebujejo dobro oceno del in nalog zdravniki, ki delajo v invalidskih komisijah, ko ocenjujejo preostalo de-lazmožnost delavcev. Ta ocena je življemskega pomena, saj ocenjujejo kaj pravzaprav delavec še lahko dela Denimo, da je delavcu priznana II ali III kategorija invalidnosti. V tem primeru bo delovni invalid uveljavljal pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem lažjem delu. Po sedaj veljavnih določilih pokojninsko invalidske zakonodaje je bil uveljavljen način določanj a osnove za nadomestilo zaradi manjšega OD na drugem delu razlika med poprečnim osebnim dohodkom, ki so ga dobili delavci skupine, v kateri je delovni invalid delal v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti in povprečnim osebnim dohodkom Vzroki in preskrbe Težave, ki nastopajo v preskrbi z nekaterimi osnovnimi življenjskimi artikli so odraz stanja, v katerem se je znašlo naše gospodarstvo. Že leta nazaj smo se srečevali s podobnimi težavami, vendar se nismo dovolj resno začeli lotevati in odpravljati pomanjkljivosti na tem občutljivem področju. POLITIKA CEN: S sedanjo politiko cen in nenehnim poviševanjem marsikdo prikriva nizko produktivnost, slabo organizacijo dela in druge slabosti, so pa tudi objektivni vzrOki. Nekateri proizvajalci so izsilili nove cene praviloma celo z umetnim pomanjkanjem blaga. Ko so se kupci soočili s pomanjkanjem, so začeli kupovati več kot v normalnih količinah. Veliko škode je bilo prizadejano sistemu sporazumevanja in dogovarjanju, ker so hoteli nekateri zlonamerno prikazati kot slabost. Če bi spoštovali dogovore, upoštevali ažurnost pri sklepanju pogodb ne bi prišlo do takšne lekaije pri preskrbi. Trenutno je največje povpraševanje po pralnih praških, kavi, ki so ga delavca dobili v istem koledarskem letu v skupini, v katero je delovni invalid napoten na delo. Ta način tudi določa, da se tako odmerjeno nadomestilo prilagaja kasnejšim spremembam. Tako odmerjeno nadomestilo se vsako leto poveča za odstotek, kot se je v delovni organizaciji, v kateri invalid dela, v povprečju povečal osebni dohodek. Ta način ima nekatere dobre in slabe strani, ker se dogodi, da je delovni invalid upravičen do večje razlike v osebnem dohodku, kot pa mu je s tem načinom odmerjena. Ker se v tem času pripravljajo predlogi za spremembo Statuta skupnosti pokojninsko invalidskega varovanja v SR Sloveniji, določene spremembe. O tem ali je tak način odmerjanja nadomestil dober ali slab in kakšne naj bi bile spremembe, pa je vseikdkor najbolje, da bodo svoje mnenje in predloge v razpravah povedali invalidi sami. Anica Rožič olju in po svežem mesu. Dobavitelji mesa niso pripravljeni vzeti na svoja pleča razlike v ceni, rejci pa pričakujejo višjo ceno, katero je ZIS že določil in upamo, da rejci ne bodo več zadrževali klavrne živine. Sicer pa vsa, ki se kakorkoli ukvarjajo s kmetijstvom govorijo o nevzdržnih razmerah s kmetijskimi pridelki, posebno še z mesom in da je treba cenovna razmerja nujno urediti, še posebno, če pomislimo na cene krmil, na katere vsi proizvajalci resno opozarjajo, da so odločno previsoke. Zaradi naštetih vzrokov se draži tudi hrana. In to mora nekdo plačati. Če ne potrošnik, potem iz družbene blagajne ali skladov in naša družba ni izjemna, če moramo razliko kriti s kompenzacijo. ZUNANJA TRGOVINA: Pri vseh teh naporih bi vendarle kazalo, da se ne bi na tuje izvažalo toliko blaga, da ga doma občutno primanjkuje. Dobim naši kupci kupujejo našo kavo v Miinchnu, pralne praške našega izvoza pa v Budimpešti, Pragi, Varšavi in drugod. Naš človek razume, da so ustalit-veni napori tesno povezani z izvozom, vendar ne za vsako ceno, ko pa potrebujemo te proizvode za normalno vsakdanje življenje. Zad- posledice slabe nji čas je, da se napravi več reda v zunanjetrgovinski menjavi,, da pride do selekcije uvoza, kajti na naših policah vidimo toliko blaga iz uvoza, katerega imamo dorna.^ Motnje, ki nastopajo na tržišču bodo imele daljnosežne posledice, katere bomo tudi trgovci močno občutili. Pomanjkanje blaga na policah zmanjšuje prihodek, dohodek in čisti dohodek, zmanjšuje, akumulativno sposobnost trgovskih delovnih organizacij, porušeni bodo letni in srednjeročni plani razvoja in podobno. Če je končni cilj sta-hilizacijiskiih prizadevanj zmanjšati osebno, skupno in splošno porabo, potem smo tu uspeli. V bodoče., se bomo morali spoprij azniti s. počasnejšim gospodarskim razvojem. Eden od poglavitnih vzrokov za slabo preskrbo je, da se nenehno Prodaja živil naj bi bila tisti artikel, ki pripelje potrošnika v trgovino, da si izbere in kupi ostalo industrijsko blago. To bi naj tudi pokrivalo del nizkih in prenizkih marž živil. Takšna praksa je bila razvita predvsem v zapadnih deželah z večjimi razponi marž, nižjo obrestno mero kapitala in koncentracijo kupne moči v urbano močnih, naseljih in temu primernih dovolj velikih prodajalnah — marketih, blagovnih hišah in nakupovalnih centrih. praznijo hlevi živine na kmetijah nasploh. Na kmetih ostanejo ostareli ljudje, ki ne morejo oziroma nimajo interesa povečati staleža živine. Migracija kmečkih ljudi v mesta stalno narašča, nastajajo cele nove soseske. Posledice takšnega stanja so že znane in jih občutimo. Celotna družba bo morala dati več pozornosti kmetijski dejavnosti, napraviti to dejavnost zanimivo, da bo kmečki človek ostal na svoji zemlji. Kmetijskim proizvajalcem bo treba dati več družbene pomoči v obliki regresa gnojil, krmil in kreditov za nabavo kmetijskih priključkov in podobno, da se bodo lažje vključili v tržno proizvodnjo. Imamo bogato surovinsko osnovo, toda ne znamo izkoristiti. Aleksander Gričnik Kalukulacijiske metode celotnega izbora ispred dvajset let so tudi pri nas vključile v izbor trgovin meso, mleko, kruh,, pecivo, ^sadje, zelenjavo, kar je bilo nekoč, področje specialistov. Kalkulacije tega blaga so onemogočale višje dohodke, kasneje pa celo ekstistenco specializiranih trgovin in njihovo tržno udeležbo. Takšna politika mešane kalkulacije, pokrivanje in prelivanje ima za nujno posledico razmišljanja, da se kupec ali prodajalec izogne- ta subvencijsiki razliki za sveže blago. Cena očiščene marže za pokrivanje nizko kalkuliranega blaga, ali blaga, ki se slabo obrača je torej diskontna cena. Analogno temu pa je prodajalna s tako očiščenim (asontimanom) izborom blaga DISKONT. Izravnalna kalkulacija bo morala slej kot prej postati stvar preteklosti. Kalkulacija bo morala temeljiti na povzročiteljih stroškov, kar pomedi razbremeniti nekompli-cirane masovne artikle in obremeniti z delom in nego obremenjene sveže blago in blago, ki se slabo prodaja in obrača. Vse to je lažje reči kot pa narediti. Že samo spoznanje problema (pri nas) in medsebojnih odvisnosti, pa nas navaja na stroškovno pravično kalkulacijo. To pot bomo morali iti ali pa se bomo znašli na stranpoti, M pomeni neuspeh. Neuspeh pa se lahko odraža v nizki marži, visokih stroških, velikih zalogah, slabih koeficientih Obračanja in kot posledica vsega izguba ali celo propad. Diskontno prodajo ni možno narediti za vsakim vogalom, če ni pogojenih dovolj potrošnikov. Diskont pa zmanjšuje potrebe novih kapcitet in investicij., je močna oblika konkurence in obrambe proti konkurenci, predvsem pa nedvoumno opozarja, da ni trajne prodaje brez pokritja stroškov. Nagrada za uporabno idejo-inovacijo Vabimo k sodelovanju vse člane DO Merx pri iskanju rešitev za nov proizvodni program v poslov-nici 4 — pražama in embalimica. Imamo proste zmogljivosti na dveh pražilnih in petih embalimih strojih in možnost ročnega embalirani a. Poleg tega iščemo ideje za razširitev proizvodnje na izdelavo prehrambenih arktilov, ki bi bili interesantni za tržišče. Idejo, ki še ni evidentirana, pa bi jo uporabili, bomo honorirali kot inovacijo. Svoje prispevke pošiljajte na naslov: »Mera« Celje — TOZD GROSIST, Posfovnica 4 — ing. Breda Uratarič. Šolanje blagajničark za blagovnico Ruše. (Zaradi pomanjkanja prostora posnetek ni bil objavljen v prejšnji številki glasila). Diskont - zakaj? Novoustanovljene delovne organizacije dobile organe upravljanja Dne 14. 11. 1980 so temeljne organizacije združenega dela delovne organizacije Mera, ki se združujejo v nove delovne organizacije, iz-vdlile organe upravljanja. Izvoljeni so bili delavski sveti DO »Potrošnik«, Celje, DO »Blagovni center«, Celje, DO »Mlinsko predelovalna industrija, Celje in »Gostinsko turistično podjetje«, Celje. Istega dne so delavci TOZD Izvolili tudi delegate v organe upravljanja SOZD Mera, Celje. Čeprav začno novoustanovljene delovne organizacije delovati šele 1. 1. 1981, kot to določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, so se delavski sveti navedenih delovnih organizacij konstituirali in na svojih prvih sejah, dne 20. in 21. 11. 1980 izvolili predsednike ter njihove namestnike, istočasno pa so imenovali tudi vršilce dolžnosti glavnih direktorjev, do zasedbe teh del in nalog po razpisu. Za predsednika delavskega sveta delovne organizacije »Potrošnik«, Celje, je bil izvaljen tov. Karl Plan-ko, delegat TOZD Prodaja Laško, njegov namestnik pa je Ivan Kukovičič iz TOZD Prodaja Šentjur. Delavski svet DO »Blagovni center«, 'Celje, je za svojega predsed- nika izvolil tov. Alojza Šolinca, delegata TOZD grosist, za njegovega namestnika pa tov. Antona Spole-naka, delegata iz TOZD Transport in obrtne storitve. Tov. Rajko Čižek je bil izvoli en za predsednika delavskega sveta delovne organizacije »Mlinsko predelovalna industrija« Celje, Marko Petek pa za namestnika predsednika. Delavski svet DO »Gostinsko turistično podjetje« pa je izvolil za predsednika tov. Antona Vedenika, za namestnika predsednika pa Draga Delaluta. Ob tej priložnosti so delavski sveti imenovali tudi vršilce dolžnosti glavnega direktorja in je bil na ta dela imenovan — v DO »Potrošnik«, Celje, tov. Stane Mele, — v DO »Blagovni center«, Celje, tov. Slavko Zagoričnik, — v DO »Mlinsko predelovalna industrija«, tov. Edi Stepišnik, — v DO »Gostinsko turistično podjetje« tov. Edi Podpečan. Sodeč po referatih, ki so jih bodoči glavni direktorji podali v zvezi z razvojnimi usmeritvami, lahko pričakujemo, da bo reorganizacija celjske trgovine dosegla svoj namen. ŠA Akcija »Tisoč delavcev -„sodelavcev” Ta akcija že teče in pove, da bi v akciji informiranja moral sodelovati širši krog ljudi, ne samo tisoč delavcev, ampak prav vsi člani kolektiva. Zakaj? Ni dovolj, da samo nekaj ljudi, lahko bi jih pre-štel na prste, piše za Vestnik. Zato razumljivo bralci kritizirajo njegovo vsebino. Uredniški odbor si že dalj časa prizadeva, da bi nenehno širil krog sodelavcev, ker ve, da mora v glasilu odsevati življenje v TOZD odn. delovni organizaciji. Delavec mora v glasilu videti samega sebe in svoje tovariše. Le tako bo glasilo lahko odigra lo svojo vlogo. Uredniški odbor je svoj čas poslal pismo vsem TOZD in jih naprosil, da v svojii sredini imenujejo delavca, ki bo odgovoren za obveščanje. Razen dveh TOZD, ki sta javila osebo, odgovorno za obveščanje, ni nobena druga reagirala na ta poziv, kaj šele, da bi poslal prispevek. Takšno obnašanje prav gotovo ni v čast in ponos TOZD. Zato se včasih ne smemo čuditi, ko čujemo, da delavci negodujejo, češ da bodo »oni gor« kaj napisali, ker vedo, kako je prav. Ne, »oni gor bi naj živeli z bazo, ki bi jim dala informacije o samem delu,« najrazličnejši problematiki, težavah s katerimi se srečujejo na delovnih mestih itd. Problemov je v DO odn. v TOZD na tisoče, vendar so v vsaki TOZD gotovo specifični. Določen team delavcev ali posamezniki so inovatorji v delovnem procesu. Ali kaj vemo o njih? Kje je njihova stimulacija? O vsem tem posamezni delavec kot člen velike delovne organizacije ničesar ne ve ali pa bore malo. Kdo je za takšno neinformiranost odgovoren? Uredniški odbor prav gotovo ne. Odgovorna je TOZD — njen zakoniti zastopnik, ki ni poskrbel za to, da bi informiranje bilo redno i nsestavni del delovnega procesa. Neumestno je izgovarjanje, češ da posamezniki ne znajo pisati za časopis kot je Vestnik. Gotovo pa je da imajo posamezniki zdravo pamet in pridejo z zdravo mislijo na dan. Ni važno, kako je napisano! Stilistično in vsebinsko bo prispevek prikrojil uredniški odbor odn. urednik, ki mora paziti na to, da ne bo sestavek vsebinsko okrnjen, vendar napisan tako, da ga bo vsakdo lahko razumel. Komisija za obveščanje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije je že svojeas pozvala organizatorje obveščanja, da pošljejo pismeno poročilo o poteku akcije »Tisoč delavcev — sodelavcev«. Na podlagi takih poročil je možno voditi nadaljine koordinacije v okviru komisije za obveščanje pri Medobčinskem svetu ZS za celjsko območje, prav tako pa v okviru republiškega odbora. Žal zahtevanega poročila nismo poslali, ker do danes še ni bilo odziva na to akcijo. Ne kaže stati ob strani. Zato naj velja ta poziv k sodelovanju slehernemu našemu delavcu — u-pravljalcu, da razmišlja o kreiranju našega glasila in ga vsebinsko Obogati. Bolniški stalež v DO „Merx" v času od 1. 1. 1980 do 31. 8. 1980 Podatke o bolniškem staležu zasledujemo redno mesečno preko službe za obračun osebnih dohodkov ,medtem ko nam TOZD, ki imajo svoj obračun OD te podatke posredujejo v obliki mesečnih poročil. Povprečno je bilo v staležu na mesec 15,62 % ali 416 delavcev. V tem obdobju je bilo izgubljenih 120.189 ur. Za nadomestila OD zaradi bolniškega staleža je bilo izplačano 3,589.092,55 din ali 448.636,56 din na mesec. V primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu je poraste! bolniški stalež za 1,19 %. V primerjavi z istim obdobjem leta 1978 je porastel stalež za 2,02 %. Postavlja se vprašanje, kje je vzrok za naraščanje bolniškega staleža. Pri tem se pojavlja vrsta negativnih faktorjev, kateri so bodisi objektivne oz. subjektivne narave. Vsekakor ni zanemariti delovnih pogojev, kateri so V posameznih delovnih enotah zelo slabi, nezadostne zaščite delavcev pri delu, slabi medsebojni odnosi (v posameznih delovnih enotah je zelo močna notranja neformalna komunikacijska struktura), razni asocialni pojavi (alkoholizem), kateri delavca silijo v stalež. Kako zmanjšati vpliv teh negativnih faktorjev, je drugo vprašanje, ki se ob tem postavlja. Vsekakor bi bilo potrebno opraviti večjo pozornost že pri sprejemu novih delavcev, (popolni sprejemni intervjuijii), poleg rednih zdravniških pregledov organizirati še občasne preglede, predvsem tistih delavcev, ki opravljajo dela in naloge, kjer je možnost obolenja še posebej velika. Izboljšati je potrebno delovne pogoje vsaj v tistih delovnih enotah, kjer ta možnost obstaja. Potrebno je tudi izboljšati medsebojne odnose tako med delavci kot med nadrejenimi in podrejenimi. Morda ne bi bilo slabo v prihodnje razmišljati o stimulativnem nagrajevanju (mesečnem ali letnem) tistih delavcev, ki niso bili v bolniškem staležu. Ta oblika se izvaja v nekaterih DO (Tekstilna tovarna Prebold) in se kažejo pozitivni rezultati. Z dr. Črepinškom, direktorjem Zdravstvenega doma Celje, je dogovorjeno, da bosta v DO Merx, kot za vse ostale večje DO na celjskem območju zagotovljena prednostna zdravnika. Možnosti za organiziranje obratne ambulante so izredno majhne zaradi pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev. Bolniški stalež v DO Mene se je gibal v naslednjih mesecih takole: Prodajna cena delikatesnega pršuta za narezek: 400.— din 4,50 kg X 247.— din ______I---------------- = 399,80 din 2,78 kg 0,20 din zaobroženje Po drugem razrezu: 1. pršut 399,80 2. pršut 404,91 804,71 ----------- = 402,35 2 Izračun odstotka pribitka na prodajno ceno po dospetju Cena po razrezu 402,35 Cena po dospetju — 247,00 155,35 din 155,35 X 100 o/o --------------- = 62,99 % 247 Mesec i Št. prim. v breme Tozd Št. izg. ur Nadom. v breme Tozd Št. prim. v breme SPIZ Skupaj št. prim. # JANUAR 306 18661 533.304,60 125 431 16,26 FEBRUAR 282 18351 573.471,90 137 419 15,81 MAREC 281 15217 461.368,90 178 459 17,32 APRIL 271 14569 427.235,25 185 456 17,20 MAJ 226 14224 418.398,25 190 416 15,69 JUNIJ 247 13864 432.670,05 172 419 15,81 JULIJ 205 11877 350.447,05 178 383 14,16 AVGUST 229 13425 392.196,55 116 345 12,76 SKUPAJ 255 120189 3,589.092,55 161 416 15,62 Rožič Anica Kalkulacija za jo pršuta Prodaja pršuta za takojšnjo delikatesno uporabo zahteva nekaj priprav in kalkulacije pred prodajo v sodobnem delikatesnem oddelku. Prodajna cena (po dospetju) Teža: kosti 0,60 kg kože in slanine 0,90 kg odpad po razrezu 0,22 kg Neto teža za narezek Pršut najprej izkoščimo, olupimo kožo in odstranimo gornjo slanino do cca 1/2 cm debeline. KALKULACIJA 4,50 kg a 247.— N. din 1,72 kg 2,78 kg Zaradi kroženj in težno strukturnih razlik pri petih naslednjih komadih pršuta je 0 % pribitka na p .c. po dospetju za delikatesni narezani pršut: 62 %. Pri p.c. po dospetju je 247.— din znaša delikatesna p.c.: 247,— X 1,62 = 400,12 = 400,00 din Prodajalna se bremeni po prodajni ceni dospetja, za dokazovanje upravičenosti pribitka. 62 °/o, oziroma faktorja 1,62, za izračun delikatesne prodajne cene pa arhivira tako kalkulacijo. Anton Laznik, dipl. oec. Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIC Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana VRATARIC Breda, dipl. ing. PLANKO Vera Odgovorni urednik: CMER Ladislav, dipl. iur. Izhaja mesečno Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško Naklada 2900 izvodov