Ameriška Domovi ima
[/%■ iv* e m	m— MO
r ^
tSrookh M'o0cI LaVe M3MCAH IN *WWf
yri> A/ V m m *-šl«©UA59« cm$
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 22, 1970
National and International Circulation
momm nsws*
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVin
Na Poljskem pretekli leden do 390 mrtvih!
Po poročilu švedskega časnikarju j(e bilo pri izgre-d:fi v Gdansku, (idinji in ščečinu pretekli teden o-koli 300 mrtvih, na tisoče pa ranjenih.
MALMO, Šved. — Poljske o-blasti so priznale le okoli 20 mrtvih pri izgredih pretekli teden, toda privatne vesti jih cenijo na okoli 300 in na tisoče ranjenih. Izgredi in boji so bili krvavi, ko sta policija in vojska nastopili proti delavstvu s tanki in strojnicami. Bombe so metali na demonstrante tudi iz helikopterjev, ki so krožili nad njimi. Večje število demonstrantov naj bi povozili tanki, med njimi v Ščečinu neko mater in hčerko.
Na veliko število ranjenih je mogoče sklepati iz pozivov o-blasti še v nedeljo ves dan za darovalce krvi. Ta dan so sicer pokopavali mrtve in čistili ruševine in pogorišča. Delavstvo naj bi med tem pripravljajo splošni štrajk, ki ga pa oblasti skušajo preprečiti s tem, da so prijele večji del vidnih vodnikov n e z a d ovoljnih delavskih skupin.
V Gdansku naj bi bila policija zaprla v dokih okoli 15,000 pristaniških delavcev, nato pa streljala nanje. Pri tem naj bi bilo po poročilu, ki je dospelo na Švedsko, 32 mrtvih in 500 ranjenih. Središče Gdanska naj bi bilo oplenjeno in razbito, po cestah zgoreli avtobusi in drugi avtomobili. V Gdinji naj bi bilo 16 mrtvih in 500 ranjenih v spopadu med policijo in pristaniškimi delavci. Trdijo, da so mnogi vojaki pometali rajše puške stran, kot pa da bi streljali v demonstrante. Policija med tem ni omahovala, ampak je streljala . ..
Švedski poro čevalec Roger Carlson je našel pot v Gdansk in Gdinjo v času najhujših izgredov. Ko se je vrnil, je pripovedoval neverjetno zgodbo smrti in uničenja. On je prinesel poročilo o pomoru pristaniških delavcev v dokih Gdanska in na cestah Gdinje, on je pripovedoval o plinskih bombah, ki so jih streljali tanki na demonstrante, videl je helikopterje, ki so metali tudi prave bombe, ne le solzivne. V Gdinji so pristaniški delavci v sprevodu nosili v zastavo zavito truplo svojega tovariša pred glavni stan partije. Ko so prišli tja, so zastavo razvili ... Policija je takoj začela streljati na nje in je 4 ubila.
---—o------
Zločinstvo še vedno narašča
WASHINGTON, D.C. — Po Poročilu pravosodnega tajništva je število večjih zločinov tekom Prvih 9 mesecev letošnjega leta Povprečno po vsej deželi po-rastlo za 10%. Naj večji porast zločinov je v predmestjih.
Čeprav je porast števila zločinov velik, je vendar najmanjši v zadnjih 5 letih.
RAIN
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, sneg in dež. Najvišja temperatura okoli 38. — Danes se je začela zima, ko je sonce doseglo južni povratnik in se Načelo vračati proti severu.
Nemiri na Okinavi škodljivi odnosom med ZM in Japonsko
NAHA, Okinava. — V nedeljo je prišlo do hudih proti-ameriških izgredov na cestah mesta Koza, drugega največjega mesta na otoku Okinavi, ko je neki ameriški vojaški avto zadel in ranil nekega domačina. Izgredi so trajali 6 ur, med njimi so demonstrant j e prevrnili in zažgali 83 ameriških avtomobilov. Izgredniki so za kratek čas vdrli celo na področje ameriškega vojaškega oporišča Ka-dena.
V vsem času, kar so ameriške vojaške sile na Okinavi, so bili to najhujši izgredi. Njihova silovitost utegne pustiti posledice na odnosih med ZDA in Japonsko. ZDA so obljubile otok vrniti Japonski v letu 1972, pa ohraniti na njem vojaška oporišča. Domačini se močno pritožujejo nad ameriškim vojaškim osobjem, ki ga gleda na nje zviška in jim dela vsakovrstno silo. Tožbe ne zaležejo veliko, ker je ameriško vojaško osobje podrejeno ameriškim vojaškim sodiščem, ne domačim.
Umazana igra z begunci iz ČSR
WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je okoli 8,000 češkoslovaških beguncev, v Kanadi jih je okoli 12,000. Mnogi med njimi so začeli dobivati iz Pra-»e dopise, ki jih opozarjajo na posledice njihove “protizakoni-;e odsotnosti” v tujini. Doleti jih lahko obsodba na ječo od pol leta do pet let in zaplemba premoženja. Da se izognejo nevarnosti, naj se poslužijo pravnega vodstva v Pragi. Na račun stroškov naj pošljejo takoj 170 do $100.
Večina beguncev je pisma »metala rned smeti, nekateri na še premišljujejo, kaj naj na-nravijo. Ta poziv iz Prage je .imazana igra s strahom pred c o m u ni s t ičnimi sodnijami v ^ragi. Naše oblasti se zaenkrat r to grdo zadevo ne mešajo, ker stojijo na stališču, da je to za-leva med praškim režimom in ijegovimi državljani na tujem.
Z Daljnega vzhoda se bo vrnilo 17,000 mož
Združene države so objavile, da bodo do srede prihodnjega teta umaknile z Japonske 12,000 vojakov, z Okinave pa 5,000.
TOKIO, Jap. — Do srede prihodnjega leta bo zapustilo Japonsko 12,000 ameriških vojakov, s čimer bo njihovo število tam padlo na okoli 27,000, najmanj od konca druge svetovne vojne. Prav tako bodo umaknjene z Japonske tudi vse borbene letalske enote. Z Okinave, ki bo tekom prihodnjih dveh let prišla v japonske roke, bo u-maknjenih 5,000 ameriških vojakov. Položaje odišlih ameriških enot bodo zavzele japonske oborožene sile, ki se postopno v ta namen krepe.
Odhod ameriških čet z Japonske in z Okinave je bil dogovorjen med vladama ZDA in Japonske. ZDA imajo pri tem glavni smoter zmanjšati finančno breme, ki ga nosijo za o-brambo Japonske vsa leta po drugi svetovni vojni. Japonska je sedaj gospodarsko močna in ni nobenega razloga, da bi ZDA nosile odgovornost za njeno o-brambo.
Ameriške strategične sile bodo še vedno krile Japonsko z jedrskim orožjem in z vsem drugim, če bi bilo to dejansko potrebno. Japonske oborožene sile počasi rastejo, prav tako pa raste tudi japonska vojna industrija, kar utegne biti končno važnejše in usodnejše.
Blue Cross v New Yorku hoče zvišati tarife za 19.3%
Strokovnjake vabijo domov v Jugoslavijo
BEOGRAD, SFRJ. — Iz Jugoslavije je do sedaj odšlo na tuje okoli 1,000,000 delavcev. Največ jih je v Zahodni Nemčiji, Avstriji in v Švici. Sedaj je doma začelo občutno primanjkovati strokovnih delavcev.
Stiska je tako velika, da je režim organiziral za sedanje praznike posebno propagando, ki je namenjena tistim delavcem, ki gredo za praznike domov na obisk. Nudi jim vse mogoče stvari: visoke plače, nova stanovanja, možnost, da s svojimi prihranki ustanavljajo svoja podjetja. Na obmejnih postajah jim uradna propaganda deii letake, kjer so navedene vse ugodnosti vračanja na delo v domače kraje.
V Sloveniji bodo občinske uprave prirejale posebna zborovanja, na katerih bodo uradni zastopniki hvalili vse domače dobrote. Predlagane plače niso ravno mikavne: med $80 in $200 na mesec.
Brez dovoljenj vozijo avtomobile
CLEVELAND, O. — Računi na temelju sedanjih dognanj govore, da je na področju Velikega Clevelanda od 160,000 do 200,000 ljudi, ki vozijo avtomobile po naših cestah, četudi nimajo za to veljavnega dovoljenja. Za vso državo Ohio naj bi bilo takih voznikov okoli pol milijona.
Sodišča so pri kazn- vanju teh ljudi, ki so sicer odgovorni za daleko največji del prometnih nesreč, vse preVeč popustljiva. Povprečna kazen je $25, ko ven-,dar zakon določa najvišjo kazen |$5C0 ali pol leta ječe, lahko pa tudi oboje. Oblasti spoznavajo, da je sedanje stanje nemogoče in da ga bo treba popraviti z
NEW YORK, N.Y. — Uprava
organizacije Blue Cross v New l odločnimi in trdimi ukrepi. Yorku se je obrnila na pristojne urade, naj ji dovolijo, da zviša tarife za 19.3%. Tarife ne bodo povišane za Medicare zavarovance.
Blue Shield se ni priključil tej akciji. Uradi hočejo sedaj najpreje dognati, ali ni zahteva Blue Grossa previsoka, šele potem se bodo začela pogajanja.
Promet na letališču
pri Londonu zastaja
LONDON, Vel. Brit. — U-službencev letališča Heathrow se je lotila jeza, ker niso ustregli njihovim zahtevam po višjih plačah. Začeli so opravljati svoje posle točno po pcedpisih in promet na letališču je začel o-
RUSI LE IMAJO NA KUBI P0DM0RNISK0 OPORIŠČE!
Kljub vsem zanikanjem trdi znani tednik Time, da so Rusi le vzpostavili in uredili na Kubi oporišča za svoje atomske podmornice. Napoveduje spor s Sovjetsko zvezo, podoben onemu jeseni 1962.
NEW YORK, N.Y. — ročilu tednika Time ška U-2 izvidniška letala odkrila podmorniško jedrsko orožje in jekleno zaporo za podmornice med obalo in otokom Cayo Carenas, pa tudi protiletalsko obrambo okoli pristanišča Cien-fuegos, o katerem je že od septembra govor, da so ga Rusi spremenili v oporišče za svoje atomske podmornice, oborožene z raketami, sličnimi ameriškim Polaris. Tam so zgradili tudi pomole za pristajanje podmornic, obsežne naprave za počitek in razvedrilo mornarjev. V pristanišču sta dva vlačilca za sprejem jedrsko okuženega materiala iz podmornic.
Prva svarila o sovjetskem podmorniškem oporišču so prišla iz Pentagona v septembru, bila so še nekajkrat! ponovljena. Moskva jih je zanikala in izjavila, da se bo držala dogovora iz leta 1962, dokler se ga bodo držale ZDA. Washington je poslej o ruskem podmorniškem oporišču na Kubi bil bolj redkobeseden. Nedavno je sam predsednik Nixon izjavil, da ga to vprašanje ne skrbi. Po teh besedah bi človek sodil, da so vesti o oporišču netočne ali vsaj pretirane, vendar kaže poročilo tednika Time, da je položaj drugačen.
Vprašanje pred Kongresom
Včeraj je o ruskem oporišču v Cienfuegosu na Kubi govoril v Predstavniškem domu kong. P. G. Rogers, demokrat iz Floride. Trdil je, da ve iz neuradnega vira, da so Rusi oporišče dejansko zgradili ali pa ga bodo skoraj dokončali. Pozval je Kongres, naj vprašanje preišče, zvezno vlado pa je obsodil zara-
Po po- di “zgrešenega” obravnavanja so ameri- tega vprašanja.
S stalnim oporiščem na Kubi imajo sovjetske podmornice veliko lažje opravilo pri svojih nalogah ob obalah ZDA. Brez njega bi morale redno domov na obnovo zalog in počitek moštva, tako pa lahko to opravijo kar na Kubi. Washingtonu tak položaj brez dvoma ni všeč, toda po sodbi tednika Time sedaj noče soočenja z Moskvo, četudi ve, da se mu izogniti ne bo mogel.
čitno zastajati. Včeraj so morali potniki čakati na svoje odlete tudi po 6 ur in več.
Nemiri na Poljskem niso prišli nepričakovano
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Vlada je objavila, da bo za krnsko novo leto Tet izpustila večje število rdečih vojnih ujetnikov znamenje “dobre volje” in je izrazila upanje, da jo bo Severni Vietnam v tem posnemal.
WASHINGTON, D.C. — R. adm. W. B. Ellis, poveljnik 1. okrožja Obalne straže in načelnik njegova glavnega stana capt. F. W. Brown sta s sprejemom
* takojšnje upokojitve ušla vojnemu sodišču zaradi postopka z Utvinskim prebežnjkom Simo Kudirko 23. novembra 1970 pri Martha’s Vineyard, Mass. Sima je skočil na ladjo Obalne straže ZDA Vigilant, pa bil po 12 urah izročen sovjetskim mornarjem, ki so ga prijeli na ameriški ladji in ga v navzočnosti ameriških častnikov do nezavesti pretepli, ne da bi ti ganili v njegovo pomoč. Oba častnika priznavata, da sta napravila hudo napako.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odločilo, da imajo v smislu zakona 18 let stari pravico voliti pri zveznih volitvah, ne pa pri državnih in krajevnih, če to državni zakoni ne določajo. Da bi zakon, ki ga je Kongres izglasoval, veljal za vse, bi moral dobiti preje značaj dopolnila k zvezni ustavi.
VARŠAVA, Polj. — Pri presoji nemirov na Poljskem je treba r a z li k o vati med vzroki in povodi zanje.
Povode zanje je dalo nezadovoljivo stanje poljskega gospodarstva, pa tudi nerodnost sedanjega režima, ki nosi zanj politično odgovornost tovariš Gomulka.
Poljsko gosp odarstvo se bori ves čas, odkar so komunisti na vladi, s težavami, ki so povprečno večje od podobnih težav v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah. So deloma posledica opustošenja v drugi svetovni vojni, deloma prirojene poljske zanikrno-sti, deloma pa tudi enostranske usmerjenosti gospodarske politike na industrijo. Poljski komunisti so namreč hoteli zlomiti odpor kmetov in mest s pospešeno industrializacijo. Tipičen vzgled je težka industrija okoli Krakova. Režim jo je ustvaril z namenom, da zlomi “meščanski” zna čaj Krakova. Cilja ni dosegel, pač pa ga danes bolijo politične tovarne v krakovski o-kolici.
Odpor kmetov proti sovho-zom in kolhozom je bil tako
hud, da režim ni mogel v a-grarni politiki do dna posnemati Moskve. Kmetje so o-stali to, kar so bili, le toliko so se spremenili, da nočejo več pridelovati za trg. To rodi skoraj vsako leto pomanjkanje hrane, sedaj v enem kraju, sedaj v drugem. Tudi letošnje leto ni izvzeto. Režim je letos napravil še drugo napako. V maju je začel izvajati gospodarsko reformo, ki nalaga prebivalstvu precejšnja bremena. Godrnjanja je na ta račun dosti, režim se pa zanj ni zmenil in je ravno za praznike objavil razmeroma visoke nove cene za življenjske potrebščine.
To je izbilo dno ogorčenju potrošnikom v mestih in industrijskih središčih. Godrnjanje se je hitro širilo v nekaterih mestih je pa sprožilo tudi demonstracije, nemire, požige itd. Seveda so se začeli takoj udejstovati tudi tatiči, tatovi in roparji, ki že dolgo časa niso imeli take prilike za posle te vrste. Skratka: pretekli teden je bil na Poljskem precej podoben tednom jeseni 1, 1956. Kot takrat je k temu stanju pripomogla
tudi nesposobnost gospodarskih voditeljev in obče znana antipatija poljskega delavca do discipline.
Povod za začetek nemirov so torej dale nove visoke cene v trgovinah, kje so pa vzroki? To je zaenkrat težje vprašanje. Režim je sicer nastopil proti kršitvam zakonitosti, toda čutilo se je, da v režimskih vrhovih nekaj ni v redu. Njihovo obnašanje ni bilo ravno znak omahovanja, pač pa je napravilo občutek nesigurnosti. Da nesigurnost obstoja, tega pa poznavalci razmer ne zanikajo.
L. 1956 so krivce za takratne težave našli v poljskih stalinistih. Gomulka je takrat veljal za “odrešenika naroda” in je končno tudi bil vsaj v političnem pogledu. Kdo pa je danes politično odgovoren? Javnost misli, da je Gomulka, ki se je s časom prelevil iz naprednega v konservativnega tovariša. Obenem je postal žrtev svoje lastne razgledanosti in talentiranosti, ki je nenavadno hitro dognala 'bistvo vsakega problema. Zato svojih sodelavcev
ni cenil previsoko; merilo zanj ni bila le partijska privrženost, ampak tudi delovna sposobnost. Tako je počasi ustvaril prazen prostor okoli sebe. Ta proces je sam pospeševal s tem, da svojih nasprotnikov in tekmecev ni preganjal z njihovih vodilnih rnest. Tako je sam pomagal ustvariti v politbiroju in glavnem odboru nevidno fronto proti sebi, ki je bila zelo pisana družba, od stalinistov do naprednih komunistov, vse je našlo prostor v njej in čakalo, kdaj pride čas obračuna.
Fronta je dočakala priliko za napad na Gomulko v sedanjih nemirih, ki niso bili političnega značaja, ampak gospodarskega in socialnega. Porabila je demonstracije za krizo v vodstvu stranke, ki se je poznavalcem razmer zdela neizibežna. Motili so se le v tem, da je prišla tako hitro. Morda so bili avtorji politične krize sami presenečeni, postavil^ so namreč na oblast precej megleno kolektivno vodstvo. Vprašanje je torej, ali so krizo res rešili za dalj časa.	I. A.
MOSKVA, ZSSR. — A. Kosygin je včeraj pri sprejemu egiptovske delegacije pod vodstvom podpredsednika Alija Sabryja izjavil, da Izrael zastonj upa na kake posebne ugodnosti kot ceno za obnovo razgovorov o ureditvi sporov na Srednjem vzhodu.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Henry M. Jackson, demokrat iz države Washington, je včeraj zavrnil “Rogersovo formulo” za ureditev spora med Arabci in Izraelom za “kratkovidno”. ZDA morajo vstra-jati na stališču, da mora Izrael dobiti trdne in varne meje, ki jih bo mogoče tudi uspešno braniti. Po njegovem niso Rusi na Srednji vzhod prišli zaradi spora med Izraelom in Arabci, ampak je bil to njihov stari cilj. Če ne bi mogli tja zaradi tega spora, ki skušali najti drugo pot.
VARŠAVA, Polj. — Novi vodnik Poljske KP E. Gierek je dobil častitke in podporo iz vseh satelitskih držcv, prav posebno tople častitke pa mu je poslal vodnik KP ZSSR L. Brežnjev. Kitajska Komunistična partija je edina napadla novo vodstvo in obdolžila
Iz Clevelanda in okolice
Obisk misijonarja—
Včeraj je obiskal urad Ameriške Domovine prijazni slovenski misijonar, č. g. Francis Rebo!, M.M., ki že veliko let misi-jonari v katoliškem misijonu v Yuanli (Miali) na Formozi. Najprej je uredništvu voščil božične praznike v čisti slovenščini, nato pa še v pristni kitajščini. Gospodu misijonarju, ki ostane med nami v Clevelandu še do 5. januarja p,L, se za prijazen obisk lepo zahvaljujemo. Rev. Rebol je gost župnije Marije Vnebov-zete na Holmes Avenue, kjer se tudi zadržuje.
V Florido na oddih—
Včeraj sta odpotovala v Pompano Beach, Florida, dobro poznana g. Frank in ga. Rozi Rupert s Kildeer Avenue, da se malo oddahneta in naužijeta sončnega podnebja. Želimo jima prijeten oddih!
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v sredo od 5.30 do 8. v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
Društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Avenue, bodo pobirala asesment v sredo od 6. do 3. zvečer.
Iz bolnišnice—
Mrs. Rose Kovačič, 1208 E. 175 St., se je vrnila iz Euclid General bolnišnice in se vsem zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Barvni Zenith TV—
Pri Brodnik Bros. na 16013-15 Waterloo Rd. imajo naprodaj ZENITH CHROMOCOLOR televizorje po ugodnih pogojih. Več v oglasu!
Plačilo davka odloženo—
Komi.šenerji okraja Cuyahoga so včeraj odložili plačilo davka na nepremičnine za 30 dni, da bodo imeli davkoplačevalci možnost vložiti pritožbe in prizive k novim davčnim ocenitvam. -------------o-----
Papadopoulos oznanil opuščanje diktature
ATENE. Gr. — Diktator Fa-podopoulos je sklical za 15. decembra okoli 500 delavcev, podjetnikov, voditeljev inteligence in jim razlagal, kako misli postopoma opuščati svojo diktaturo. Do novega leta namerava pustiti iz ječ okoli 300 političnih pripornikov. Do konca aprila pa bo dal svobodo tudi ostalim političnim jetnikom in kon-fin Irancem.
Vezal je politiko na pogoj, da morata vladati v deželi mir in red, drugače za pripornike ne bo svobode. Izrecno je tudi poudaril, da prihodnje leto še ne bo nobene nove ustave, ki bi vrnila deželi demokratske svobode.
ZSSR, da hoče s silo ukrotiti uporne Poljake.
SAIGON, J. Viet. — Terence kardinal Cooke, katoliški nadškof New Yorka. je kot glavni vojni kurat prišel danes v Saigon in bo en teden ostal pri ameriških četah v Južnem Vietnamu.
MADRID, Šp. — Podpredsednik L. G. Blanco je objavil sinoči, da bo Španija temeljito reorganizirala svoje oborožene sile, da bodo kos podtalnemu rovarjenju komunizma v Španiji. Namignil je, da jo za nemiri med Baski odgovoren komunizem, sovjetski in kitajski.
AMEHIŠKA DOMOVINA DECEMBER 22, 1970
Ameriška Domovina
=fe
ViVlI ■/!<-/"» r%j~ HO rvi I
C117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.nf\ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
^!g^>83
No. 246 Tuesday, Dec. 22, 1970
Nemčija in Evropa 1870 -1970
V Nemčiji je danes na vladnem krmilu stranka s politično filozofijo, ki se jo je že 1. 1848 bal avstrijski državnik Metternich. Nemški narod še 1. 1870 ni imel o njej prave predstave. Posledice takega nemškega duhovnega razpoloženja niso izostale. Medje moram šteti tudi dve svetovni vojni. Ta misel nam prihaja v glavo, ko te mesese premišljujejmo trenutne odnose med Nemci in Slovani, poosebljene v politiki nemškega socialističnega kanclerja W. Brandta. Namenoma rabimo izraz “trenutne” in mislimo, da imamo tudi razlog za tako stališče.
Kancler Brandt je v imenu zahodnega dela nemškega naroda sklenil mir z Moskvo in poskusil spravo s Poljsko. To je 25 let po koncu druge svetovne vojne najvažnejši dogodek v 1. 1970. Ker pomeni osnovo za mir v Evropi, se ga resnično in odkritosrčno veselimo, toda veselje mora poznati svoje meje. Narekuje jih zgodovina, ki je, kot pravijo, učiteljica življenja. V našem slučaju je to res, kajti opozarja nas, da se usoda Evrope vrti ne samo okoli med-rarodnih političnih pogodb, ampak tudi od duha, ki veje v narodih. Duh narodov je pogosto nekaj čisto drugega kot to, kar je napisano v pogodbah.
Le poglejmo na primer 100 let nazaj! L. 1870 je Nemčija premagala Francijo in ji odtrgala provinci Alzacijo in Loreno, pa še naložila vojno odškodnino 5 bilijonov zlatih frankov. Francija je odškodnino hitro prebolela in pozabila, obeh provinc pa nikoli. Tega se je zavedal ves svet, samo od zmage pijani nemški narod ne. Na to ni p,rav nič mislil, ko se je 1. 1914 spustil znova v evrposko vojno in jo zgubil. Vrniti je moral obe provinci, toda tudi on ni pozabil nanje. Saj je spadalo med prve Hitlerjeve politične poteze v drugi svetovni vojni, da je obe provinci zopet priključil Nemčiji. Šele po koncu druge svetovne vojne, se vsaj zdi, da Nemčija ne misli več na obe provinci, ki tudi res nista življenjske važnosti za obstoj nemškega naroda. Ali mislimo prav, mora še dokazati zgodovina.
Sedaj, sto let kasneje, je nemški kancler W. Brandt sklenil mir s Sovjetsko zvezo, kar naj bi pomenilo mir med Nemci in Slovani. Sovjeti so namreč kar na tihem prevzeli tudi nalogo, da k temu miru pritegnejo vse svoje satelite, posebno tiste slovanskega porekla. Poljsko so že vključili v ta krog. Sovjetska zveza in Poljska sta bili toliko pametni, da na podpis pogodbe nista obesili nobenih “zgodovinskih” slovesnosti, kot je to napravil 1. 1870 sicer drugače zelo previdni Bismarck. Bismarck se je zavedal, da si je s tem nakopal sovraštvo svobodnega zahoda, kar ga je gnalo na politiko dobrega sosedstva s carsko Rusijo. Njegovi nasledniki so postali preveč ošabni in se 1. 1914 sprli z Rusijo, kar jih je spravilo v pogubo. Iz te pogube se je rodil Hitlerjev šovinizem in pokopal ves svet.
Ali se more 100 let pozneje začeti nova doba, ki se bo končala zopet s katastrofo?
Zgodovina ne daje negativnega odgovora. Zakaj?
Sedanja pogodba Zahodne Nemčije in Sovjetske zveze je pokopala 100-letne težnje nemškega naroda proti vzhodu. Te težnje so oboževali vsi nemški nacionalisti, pod cesarskim, republikanskim in nacističnim režimom. Na tem se morda ni niti danes veliko spremenilo. Sedanji spcialistični režim nima večine med Nemci v zahodnem delu narodnega ozemlja. Da more vladati, je moral iti v koalicijo ne morda s kako sorodno politično stranko, ampak s stranko, ki je v njenih vrstah tudi dosti oboževate-Ijev teženj, izraženih v ekspanziji proti vzhodu. Otročarija bi bila, ako bi tega pri naši presoji ne vpoštevali. Dalje so deželne volitve po podpisu Brandtove pogodbe z Moskvo pokazale, da parlametarna opozicija (krščansko-de-mokratska stranka) zmaguje ali pa je blizu 50% politične moči. Da nemški krščanski demokratje niso cepljeni proti šovinizmu, to je tudi res. Res je samo, da v njihovih vrstah ni danes toliko nacionalističnih teženj, kot jih je bilo pred drugo svetovno vojno. Kdo more torej jamčiti, da se razpoloženje nemškega naroda ne bo sprevrglo v smer, ki u-tegne ogrožati evropski mir?
Še težje vpliva na bodočnost Evrope dejstvo, da je nemški narod nasilno razbit v dve državi. V obeh državah prevladuje težnja po združenju, ki jo trenutno sicer ovira pojav, da v vzhodnem delu vlada komunistična diktatura, v zahodnem pa svobodna demokracija. Tudi to boli Nemce; morda bolj, kot je bolela pred ICO leti Francijo zguba Alzacije in Lorene. Naj torej Brandt in njegova socialistična stranka, pa tudi vsi drugi prijatelji miru v Srednji Evropi, še tako trdijo, da so'Nemci danes nekaj drugega, pred zgodovino tega še niso dokazali. Nemškemu narodu še zmeraj bdijo pred očrni nekdanje meje nemškega cesarstva. Kdor tega ne verjame, se verjetno zelo moti.
voj rdeče Kitajske. Maov režim ima celo vrsto programov za rešitev vpliva kitajskega komunizma po vsem svetu. Nemcem niti na misel ne hodi, da bi tem načrtom kje nagajali. V Peipingu to dobro vedo in tudi primerno cenijo. Zato ne bo nič čudnega, če pride kdaj do tega, da bo Sovjetska zveza zakoličena med kitajskim in nemškim vplivom. Moskva se bo seveda branila proti temu s prijateljstvom z Ameriko. Mora pa pri tem računati, da se bo A-merika vlekla za Nemčijo samo v toliko, kolikor ji bo taka politika pomagala do ravnovesja političnih sil med Wa-shingtonom in Peipingom na Tihem oceanu. Tam more Nemčija pomeniti vsaj zaenkrat zelo malo.
Cilj politike, ne nemške države, ampak nemškega naroda je jasen: najpreje ustvariti postopoma pogoje za zedinjenje obeh Nemčij. V ta namen so zahodni Nemci pripravljeni znova veliko žrtvovati v primeri s tem, kar je žrtvoval Brandt, ki je čisto upravičeno trdil pred nemško javnostjo, da ni ničesar žrtvoval; je samo priznal Sovjetom to, kar imajo že 25 let. Temu je težko kaj oporekati.
Zato še ni prišel čas, da bi smatrali sedanje pogodbeno stanje med Bonnom in Moskvo za podlago nove, srečnejše bodočnosti za Evropo in ves svet. Morda je, toda tega še ne vidimo v temeljih. Največja nevarnost za Nemce in ves svet je namreč nemška nepotrpežljivost. Kadar se kam zagledajo, potem plešejo okoli cilja kot veša okoli luči, dokler ne poginejo in potegnejo za seboj še druge narode. Ali je čas že toliko zmodril Nemce, da so postali politično zrelejši in stvarnejši, je pa še odprto vprašanje. Izbruhi nacionalizma, ki se pokažejo tupatam med Nemci in Avstrijci, nam ne vlivajo upanja, da so se slovenski sosedi na severu že spametovali. Če se v tej sodbi motimo, tem bolje za nas in ves svet.
1
BESEDA IZ NARODA
Pismo z Otoka
ABERNANT, Vel. Brit. — Zopet smo izgubili dva elana naše sl: venske skupine na britanskem Otoku. Dne 10. okt. letos je v Rochdala,h naglo umrla gospa Leskovec Zofija v starosti 59 let. Zvečer se ni prav dobro počutila, takoj je legla v posteljo in njen mož France je na naslonjaču bdel pri njej. Proti jutru ga je premagal spanec in je zadremal za pol ure. Ko se je prebudil, je bila žena že v večnosti. Verjetno jo je zadela možganska kap. Pokojna je bila doma iz okolice Kranja. Pred 15 leti je prišla sem za delom in se kmalu poročila.
Sredi novembra je v bolnici duševnih bolezni Lichfield, v
Pokojni je bil zelo nadarjen mož. Vojna in revolucija sta njemu in nešteto drugim uničili vse nade in načrte. L. 1944 je stopil k domobrancem v Trstu in delal v ilegali Mihajloviča. L. 1945 v maju se je umaknil v tujino in tam užival vesele in žalostne ure v taborišču Forli in Eboli v Italiji. V aprilu 1947 je bil z drugimi vred premeščen v severno Nemčijo v vojaško u-jetniško taborišče Munster Lager. Dne 22. decembra 1947 je prišel pokojnik na Otok in delal v rudnikih v okolici Tam-wortha, srednja Anglija. Ker je bil precej naobražen in je dobro obvladal angleščino, je kmalu dal slovo rudniku in poiskal delo drugje. Obiskoval je razne tehnične tečaje, postal strojni risar v tovarni motorjev in šča-soma prišel do dobre plače. Kmalu se je med domačinkami izbral življensko družico, se z' njo poročil in ta mu je podarila dva sinova. V februarju 1962' ga je med delom nenadoma zadela neke vrste možganska kap. Uničila mu je sleherni dar govora. Zdravili so ga v raznih bolnicah, nazadnje ga pa poslali v Dom duševno bolnih. Tam je prenašal Kalvarijo nad 8 let. Povsod so zanj lepo skrbeli, tudi rojaki so njemu in ženi z odprl^ roko šli na pomoč. V času bolezni ga je dvakrat obiskala njegova mati iz Ljubljane in ta globokoverna žena ga je izročala Bogu in Mariji Pomagaj v varstvo. V avgustu 1. 1969 sem ga obiskoval. Takoj me je spoznal, začel razkazovati razne šolske naloge in risarska dela strojne tehnike, mi pokazal podobo Marije Pomagaj, sliko Ljubljane, planike iz Karavank, slike naših krajev in začel jokati. Kmalu so ga odpeljali na' Značilno je dalje, kako Nemci skrbno zasledujejo raz-!v;:irno. da se je umiril, čeprav
ni mogel govoriti, je nosil v srcu globoko-živo vero svojih staršev in ljubezen do Boga ih slovenske domovine. Sedaj uživa pri Bogu večno srečo in veselje.
Naj oba rojaka v miru božjem počivata v tukajšnji zemlji ter čakata veselega Vstajenja. Njih svojcem izrekamo globoko sožalje.
V avgustu sta doživela 25 let skupne življenjske poti g. Pleničar Dušan in njegova soproga ga. Elizabeta (Grum). Imata lep domek v Einfieldu izven Londona. G. Dušan je znan javni delavec-publicist ter urednik lista “Klic Triglava”. Poleg tega se ukvarja z malo tiskarno in je vedno zelo zaposlen. Ga. Elizabeta mu prav marljivo pomaga pri delu. Slavljenca je
srednji Angliji, umrl 48-letni g.	, , .w
o, xi t • t 11iKi-jono pred 25 leti poročil v taborišču Slemensek Janez iz Ljubljane. y	/
Forli msgr. Kunstelj. Če se prav
spominjam, je bil za pričo te poroke letošnji 75-letnik, g. general Andrej Prezelj Ivan.
V oktobru sta slavila srebrno poroko naša stara znanca g. prof. dr. Jančar Jože in njegova dobra 'žena Micka Hribar. Bilo je prav prisrčno slovensko dolenjsko družinsko slavje ob navzočnosti raznih narodnosti. Vsega je bilo v izobilju za grlo in želodec in tako, da dobre volje in pravega prisrčnega, poštenega razpoloženja ni manjkalo. Njuni dobri otroci Sonja, Joško in Martin so skrbno in ljubeznivo stregli številnim gostom.
Drugo jutro, v nedeljo, 18. oktobra, na praznik sv. Luka, je bila v farni cerkvi tam zahvalna sv. maša, katero je opravil naš župnik č. g. Bergant France in vsa družina je pristopila k angelski mizi in tako so dali vsi najlepšo zahvalo Bogu za vse prejete darove in milosti preteklosti.
Srebrnoporočenca je pred 25 leti v Lienzu, Avstrija, poročil msgr. Škerbec Matija. Za priči pri poroki sta bila dr. Valentin Meršol in dr. Janež. Obema, dr. Jančarjevim in Pleničar j evim naše iskrene čestitke! še mnogo, mnogo zdravih, veselih let preživetih v sreči in milosti ter v čast Bogu in v ponos našemu narodu!
Tu je drugače kar dobro, hvala Bogu, čeprav tudi ni brez tež-koč. Letos smo doživeli več vrst stavk, ki. so se vse lepo v miru končale. Rudniki v srednji Angliji sploh niso stopili v štrajk, tu, v južnem Wallesu, v Škotski in Yorkshiru pa 2 do 3 tedne. Nad 6 tednov so stavkali čistilci cest, parkov in odvažalci smeti velikih mest. Večja mesta London, Manchester, Bristol itd., bi
kmalu utonila v smeteh in nesnagi. Resno se je bilo bati e-pidemije in ako bi se to godilo v poletni vročini, bi do te gotovo prišlo, ako ne bi oblast posegla vmes. Po 6 tednih so se le sporazumeli in začeli nesnago odvažati. Nekatera podjetja so prevzela kontrakt tega umazanega dela in občine so jih dobro plačal e. Nisem navdušen za štrajke, nekaj pa le odobravam. Včasih je marsikdo po Londonu in drugih mestih prezirljivo gledal na čistilce mest, parkov in na one, kateri so odvažali nesnago. Ko so ti nad 5 tednov stavkali, bi se pa kmalu vse zadušilo in usmradilo v gnoju in nesnagi, proti kateri so vse dišave brez moči. Vsako delo je častno, koristno za vse, samo da je pošteno in je treba slehernega poštenega delavca spoštovati.
Cene naraščajo iz dneva v dan. Poviške plač dvignejo cene vsej potrošnji in tako nismo dosti na boljšem. Pri volivni borbi se lahko vse obljublja, toda, kadar pride do resnega dela in odgovornosti, je pa vse težko izpolniti.
Vreme je še kar ugodno za ta čas. v V začetku listopada smo imeli zelo viharne, deževne dneve, nato se je umirilo in proti koncu meseca smo imeli pa par prav lepih, sončnih dni.
Zadnjo nedeljo v oktobru je bilo v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesno proglašenih za svetnike 40 mučencev Anglije in Walesa, kateri so dali svoja življenja za sv. vero pred 350 leti. Nad 30,000 romarjev iz vseh predelov britanskega otočja se je zbralo na grobu sv. Petra ob sv. očetu in tam ginjeno poslušalo imena novih izvoljencev in priprošnjikov božjih iz britanskega naroda. Kdaj bomo Slovenci dosegli poveličanje svojih mučencev, učiteljev in spozna-valcev.
Smrt velikega državnika Evrope in Francije De Gaulla je globoko odjeknila tu v vsej javnosti, čeprav pred leti ni bil tu preveč priljubljen. Očitali so mu trmo in objestnost. Sedaj vsi trdijo, da je bil velik, pošten mož. Vse je presenetila njegova oporoka o želji njegovega pogreba. Kakor Churchill je tudi ta hotel biti pokopan daleč od mestnega hrupa in med preprostim kmetskim prebivalstvom pri farni cerkvici s svojimi domačimi čakati svoje zadnje Velike noči.
Kralj Peter II. je tudi že v večnosti. Krivda njegova je bila samo ta, da je živel brez moči v razburkanih časih. Njegova pokojna mati, razumna žena, je nekim oboževalcem v Londonu rekla; “Čemu me kličete, Veličanstvo? Tisti časi so minuli, jaz sem samo gospa Karadjordje-vič. Zena je imela prav. Zanimiva je zgodba princa Jurija, brata pokojnega kralja Aleksandra. Pred 40 leti v stari Jugoslaviji kot mlad pobič sem slišal na kratko to zgodbo, nato je vse utihnilo. Čas vse prinese na dan in čas bo tudi nekoč razkril vse tajne sedanjih časov. O kralju Aleksandru mi je ^pred par leti rekel neki moder, nepristranski mož, laik, dober poznavalec bivših razmer na dvoru: “Kralj ni bil tako slab, le razumel ga ni nihče.” Njegov sin kralj Peter II. tudi ni užival preveč dobrot v tujini, vse ga je imelo za navadno lutko, zakon tudi ni bil preveč srečen, nazadnje bolezen in s smrtjo ga je Bog rešil trpljenja. Njegov sin Aleksander je naredil najbolj pametno potezo, ko se je odpovedal kraljevi časti in bo živel v miru in brez strahu. Po poročilih od doma in pripovedovanju očividcev je na Oplen-cu — grobnici Karadjordjevi-^ev — vedno dosti obiskoval-cev-turistov, kateri tam pasejo radovednost, občudujejo tudi u-metnost zgradbe in dela v njej.
Na 14. decembra je minilo 30 let, od kar nas je zapustil ^ dr. Anton Korošec. Kakor vče-
raj se mi zdi, da se je vse to zgodilo. Zvonovi so žalostno peli na dan njegovega pogreba v torek, 17. decembra 1940. Bil je izredno hladan, a sončen.
Regerčan lepo opisuje, kako velika in lepa je postala metropola Dolenjske — Novo mesto. Hvala Bogu, čeprav ni tam vse tako, kakor bi bilo želeti. Bog ve kaj bi rekla danes znana originala Novega mesta štembur in Vindišar. Ta dva moža sta bila poznana v tem, da sta se vedno prepirala, kadar sta bila skupaj, toda drug brez drugega pa niti en dan nista mogla prebiti.
Znani grad Otočec je postal pravo letoviško mesto, seveda največ za tujce, ker cene tam so precej visoke. Stari grad, med vojno požgan, preurejajo menda za kmetijsko šolo. Na Strugi zelo lepo delajo čč. šolske sestre, pregnane iz Šmihela pri Novem mestu. Včasih je imela oblast doma vse drugačne namene, a Bog je očitno prekrižal njene načrte.
Trška gora je V dneh 8. in 13. septembra slovesno praznovala 350-letnico božje poti. Poročilo od tam pravi, da toliko romarjev in toliko sv. obhajil podeljenih Trška gora še ni doživela. Vreme je bilo izredno lepo in cerkev, posebno kip Marije v glavnem oltarju, vsa v cvetju in lučkah. V nedeljo, 13. decembra, ob 10h dop. je imel slovesno sv. mašo metropolit-nadškof Pogačnik ob asistenci številne duhovščine in častnih cerkvenih gostov, mil. g. prošta iz Novega mesta, opata iz Stične in opata cistercijancev iz Tirolske. Na goro so pripeljali romarje številni avtobusi. Nadškof iz Ljubljane je imel dopoldne tisti dan sv. mašo na Trški gori, ob 4h popoldan pa že v Dobrovi pri Ljubljani. Tudi doma se je že mnogo izboljšalo v prometu. Slično slavje je v nedeljo, 23. avgusta, doživela druga znana božja pot — Žalostna gora v Mokronogu — 250-letni-co, in svetišče, sv. stopnice in kapelica, vse je bilo prenovljeno. Tudi tam je bilo ogromno romarjev. Hvala Bogu, še je veren in vztrajen narod doma, čeprav so tudi senčne strani. To je dandanes povsod. Pravilno je rekel 1. 1937 v Celju naš slovenski očak nadškof Jeglič: “Bliža se veliki čas in sedanjost živi v njem in od nje zavisi, kako ga bo preživela.”
Regerčan, Jure in Tone s hriba, Gregor, Vrhenšk Tine, Jam-rovski Miha, g. Ambrožič Lojze in drugi, le veselo naprej v novo leto 1971.
G. Lojzetu Ambrožiču prav iskrena hvala za poročila in pozdrave po g. Johanu Suhadolcu. Imel sem ga že za mrtvega, pa" hvala Bogu, mož še živi in s svojim humorjem razveseljuje (Dalje na 3. strani)
------o------
Premišljevanje
EUCLID, O. — Bliža se naš najveselejši praznik, Jezusovo rojstvo. Ko premišljujemo, kako bi za ta dan razveselili svoje drage, se spominjamo tudi naših preživelih božičnih praznikov. Lepših si skoraj ne moremo predstavljati, kakor smo jili preživeli v otroških letih pri svojih starših s svojimi brati in sestrami. Kakor se spominjam jaz tako se tudi mnogo drugih, kako smo nabirali mah, postavljali jaslice, med molitvijo kadili in z blagoslovljeno vodo pokropili vse naše prostore. Iz zvonikov vseh cerkva pa se je slišalo ubrano pritrkavanje zvonov. Zdi se mi, da je ta čas kar prehitro minil.
Ko smo odrasli, kar nas je starejših, se je pa 1. 1914 pričela prva svetovna vojna, katera je prinesla mnogo gorja. Med to vojno, ki je trajala 4 let in 4 mesece, je bilo veliko pomanjkanje hrane in obleke. Najhujše je bilo, ker je padlo veliko naših dragih.
Ob spominu na pretekle božične praznike bi rad mnogo napisal, pa bi bili preobširen dopis, zato bom opisal samo dva. Leta 1916 sem bil kot avstrijski vojak v bolnici na Občini pri Trstu. Zelo sem bil presenečen, ko smo slišali v nemščini lep božični govor in smo bili v tej sveti noči tudi obdarovani.
Leta 1925 je bil v mojem rojstnem kraju pri Sv. Križu pri Moravčah upokojeni župnik Alojzij Umlauf, rodom Čeh. Bil je sam dober pevec in je tudi ljubil lepo petje drugih. Vsi vemo, kako so lepe božične pesmi, katere so peli cerkveni pevski :bori po cei'kvah v božični noči. Od vseh se mi zdi najbolj ganljiva Hladnikova “Sveta nebesa široko se odpro”. Ta pesem ima posebno lepo spremljavo in smo jo peli tisto leto v božični noči tudi pri Sv. Križu. Solo je pela Malka Povirk, na harmonij jo je spremljala Marija Povirk, pozneje poročena Brank. Izgovorjava, čisti glas in spremljava je bilo tako lepo, ia jima je po sv. maši župnik iestital. Tega dogodka ne bom likdar pozabil in se počutim mečnega, ker vsako leto o Božiču slišim v župnijski cerkvi Harije Vnebovzete to prelepo pesem. Večkrat premišljujem, kako je težko za tiste slovenske priseljence, ki so razkropljeni po širnem svetu in nikdar le slišijo prelepih slovenskih pesmi.
*
Letos smo bili v Parmi, Ohio, ia duhovnih vajah, katere je /odil č. g. Pavel Krajnik. Priče-e so se 13. novembra, ravno za 11-letnico, odkar je čudežno o-.dravela pri Mariji Pomočnici na Brezjah sestra g. Krajnika Tončka Krajnik. V govoru med sv. mašo, ki je bila darovana v sahvalo za to ozdravljenje, nam ;e g. Krajnik tudi obrazložil ta čudež in smo ga z zanimanjem o^sluš.ali, saj nam tak čudež poglobi vero v božjo vsemogoč-lost in nam poživi ljubezen do Harije.
Drugi dan, v soboto, je g. dr. Krajnik pridigal: Neki misijonar je potoval z vlakom in je jil zatopljen v molitev. Pri se-oi je imel podobico Jezusa in Marije. Poleg njega je sedel ne-u Indijanec in ko je misijonar končal z molitvijo, ga Indijanec vpraša, katera pa je ta ženska ia sliki, ki je tako lepa. Ali je tvoja žena? Misijonar mu odgovori, to je moja mati. Indijanec ookaže na sliki Jezusa in vpraša misijonarja:	“Kdo je ta?”
Misijonar mu prijazno odgovo-ci: “Ta je pa moj brat.”
Ali bi mogli slišati veselejši odgovor od tega?
Tudi mi smo Marijini otroci m tako tudi Jezusovi bratje. Ko premišljujemo in se pripravljamo na božični praznik, bo največja sreča za nas, če v sveti božični noči prisluhnemo omenjeni božični pesmi “Jezušček, Ti si naš bratec postal” in ga prejmemo v naše skesano srce ped podobo kruha in mu obljubimo svojo zvestobo in vdanost. Vsi smo k slabemu nagnjeni in veselo o svojem bližnjem kaj slabega pripovedujemo. Tukaj bi večkrat prišle v poštev Jezusove besede, da kdor .je brez greha, naj prvi kamen vrže. Živimo v čudnem, težkem, atomskem času in ne vemo, kaj bomo še doživeli. Vemo pa, da je naše življenje kratko in se bomo ob prihodu v večnost z Jezusom srečali, če smo na to pripravljeni ali ne. Porabimo čas, kar ga še imamo, da se ne bomo enkrat kesali. Od nas je odvisno, kako bo z nami ob ločitvi s tega sveta, če bomo sejali ijul-ko, bomo vrženi v večni ogenj, če pšenico, bomo pa za vedno srečni pri Bogu med izvoljenimi,
Vesel božič in- srečno novo leto želim uredništvu, upravi, dopisnikom in čitateljem Ame-riške Domovine.
Vincenc Povirk
AMERIŠKA DOMOVINA
HA1NADSM4 DOMOVINA
ČEŠNJEVI CVETOVI O BOŽIČU
V	borni gorski koči je nekoč živel pastir. Od vseh dreves je najbolj ljubil češnje. Dejal je: “Te se upajo vsaj daleč gori v planino in cvetejo tu v tihotni višini. Kaj jablane in druga drevesa, ki vzdrže gamo doli v nižini! Češnje pač vedo, da so na višavi bliže Stvarniku!
V	tem prepričanju in v tej, ljubezni je pastir neko jesen, ko je s svojo čredo jemal slovo od planine, vzel tudi par češnjevih vejic s seboj na svoj revni dom. Tam je vtaknil svoje ljubljenke v posodo z vodo.
Mraz je škripal silne j e in sil-neje iz dneva v dan — in ko je slana do omedlevice zmučila prirodo, je blagodejno nebo pokrilo mater zemljo z belo odejo. Češnjeve vejice pa so se počutile prav zdrave in žive v gorskem pastirskem domu. Zrle so skozi okno —'. ter zastrmele v čudo! Kajti bile šb enoletne mladike in niso še nikoli videle spe-žink. Vse dneve tja do bbžiča so bile prevzete od tega dogajanja zunaj v decembrski zimi. 0‘ plešočih snežinkah so mislil#, -------------------------------°
Kanada se skuša otepsti
vojaških beguncev iz ZDA
TORONTO, Ont. — Mladi Amerikanci, ki niso marali v Vietnam ali so se jim oborožene sile kako drugače zamerile, so v zadnjih 4 letih in pol našli pripravljeno zavetje v Kanadi. V Torontu je bilo organizirano posebno sprejemališče za te ljudi, četudi vsi teh gostov niso bili veseli. V 4 letih in pol naj bi našlo v Torontu in okolici zatočišče okoli 35,000 mladih a-meriških vojaških obveznikov ali že kar pravih vojaških beguncev.	'
Sedaj se je položaj delno spremenil. Vzrok ni v spremenjenem odnosu do vojne v Vietnamu, ampak v povečani brezposelnosti v Kanadi. V Torontu je sedaj okoli 7% delovne sile brez posla, poleg tega je prišlo še do političnih trenj in napetosti v zvezi s Kvibekom in tamkajšnjim gibanjem za odcepitev od Kanade. Kanada je spoznala, da ima dovolj nerešenih vprašanj in ji ni treba s tako vnemo reševati one južno od svoje meje.
Bill Spira, ki je na čelu skupine, ki sprejema v Torontu a-meriške vojne obveznike, ki nočejo v oborožene sile ZDA, je dejal,_ da sedaj ločijo med tistimi, ki pribežališče nujno potrebujejo, in med tistimi, ki ga samo iščejo, pa jim ni nujno. Pomagajo sedaj še vedno ubežnikom iz oboroženih sil ZDA, drugim pa beg odsvetujejo s tem, da jih opozarjajo na težave, ki jih v Kanadi v sedanjih razmerah čakajo.
da so to cvetni listi, ki jadrajo v svibovi sapi. O bobnečih snežnih plazovih so menile, da so kipeči potočki, ki žubore po poletnem neurju v globine. O tuljenju viharja pa so si dejale, da je to vriskanje planinarja, ki vabi svoje živinče na pašo.
In uboge češnjeve vejice so drhtele v prepričanju, da je zunaj spet čas cvetenja — pomlad! Pognale so popke. Glej, in na sveti večer, ko se je pastir odpravljal navzdol k polnočnici, ,‘so bile vse polne pravega cvetja! Pastir, ki je to šele sedaj •opazil, je bil ves iznenaden. Zahvaljeval se je Stvarniku ter božal cvetke v zavesti, da je Nebeški pastir na ta način pokazal, da so mu češnje in on, jpastir, čisto po volji.
O tem čudovitem dogodku je pastir če tisto sveto noč pripovedoval doli v dolini ljudem. iVsi. so se čudili. Nekateri so pa dejali, da se je pastirju to pač le sanjalo. Drugi pa so natiho-ma menili, da bodo to sami pre-
PISMO Z OTOKA (Nadaljevanje z 2. strani)
sebe in druge. Bog ga ohrani na mnoga leta!
Pred vrati je Božič in novo leto. Za premnoge 25. na tujih tleh. Kako res naglo čas beži. Koliko znancev v tej dobi je že zasula lopata doma in zunaj. Koliko znancev trpi doma in v tujini osamljenih. Ko bomo ob jaslicah prižigali lučke, se jih spomnimo, kateri moremo, jih obiščimo.
Vsem rojakom in bralcem A-meriške Domovine vesele, blagoslovljene božične praznike in veselo, srečno novo leto 1971!
Peter Selak
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DEU DOLG
izkusili.
tečaj ’ se1 bo'/začel' med božičnimi počitnicami:	*
J. P •
Old Smokey -smučarska prireditev
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 29. novembra, je bila v cerkveni dvorani na Brown’s Line smučarska prireditev, ki jo jc organiziralo slovensko smučar sko središče — Old Smokey-Kimberley.
Številna udeležba je pokazala, da je zanimanja za ta šport med Slovenci veliko. Prijatelji upajo, da bo smučišče, ki je letos izboljšano, povečano in o-premljeno s štirimi vlečnicami, postalo zbirališče Slovencev v zimskih mesecih.
Na lanskih smučarskih tekmah, katerih se je udeležilo Preko 40 slovenskih tekmovalcev, se je pokazalo, da je med oami veliko dobrih smučarjev. Zato bo smučišče organiziralo Prvo slovensko tekmovanje že t0. januarja 1971. Tekmovalni
ŠE NEKAJ DROBNIH
Združene države so sporočile Kanadi, da ne priznajo razširitve njene oblasti preko 12 milj širokega pasu ob obalah. Kanada je hotela zavarovati zlasti severno področje, otočja med celino in Severnim Ledenim morjem, pred onesnaženjem od morebitnih petrolejskih ladij, ki bi prenašale olje s severne Aljaske do Atlantske obale ZDA in dalje v Evropo. ZDA “obžalujejo to čisto enostransko dejanje, ki je brez opore v mednarodnem pravu”, pravi nota državnega tajništva ZDA. Vlada v Ottawi je seveda drugačnega mnenja, ona je odločena braniti koristi Kanade in kanadsko suverenost nad severnim, otoškim delom kontinenta.
*
Bivši pred sednik kvibeške pokrajinske vlade Jean Lesage je med 13 Kanadčani, ki so bili imenovani v “Order of Canada”. To je najvišje kanadsko odlikovanje, ki ga dajo kanadskim državljanom za posebne zasluge za Kanado ali človeštvo splošno.
*
Imperial Tobacco Products je povišala cene svojih izdelkov za 1.8%. Nove cene bodo stopile v veljavo s 4. januarjem 1971. Povprečno sodijo, da bo paket 20 cigaret za nekako en cent dražji.
Parlamnt je povišal pokojnine na povprečno $80 na mesec, iamčeno letno dopolnilo k njim /pa na $55 do sedanjih $30.
•
Policija zahteva večje plače, Tako so policaji v Kingstonu v Ontariu dobili $1,000 poviška na leto, v Montrealu v Kvibeku pa hočejo povišek letne plače kar za $2,000. V Windsorju, Ont., zahteva policijska organizacija 29% poviška, kar pa je sodnik Bruce MacDonald, načelnik policijske komisije, označil za “krvavi nesmisel”.
———o-------
Obilica potresov
WASHINGTON, D.C. — Povprečno je na svetu vsak dan okoli 2,700 potresov, vsekakor res veliko število. Večjo škodo jih napravi povprečno le kakih 100 na leto. Kot znano se potresi drže predelov, kjer zemeljska skorja še ni dovolj čvrsta in ustaljena.
Prejel sem od doma poročilo o veličastni proslavi, ki se je vršila o priliki tisočletnice božje poti na Dobrovi pri Ljubljani.
Obhajanje običajnih pobožnosti šmarnih maš je letos potekalo v znamenju tisočletnega jubileja božje poti. Vse slovesnosti so se vršile ob obilni udeležbi Marijinih častilcev. Kot uvod tembra, so se ob Mariji zbrali v redki jubilej je ob asistenci/otroci. Ljubko jim je govoril vec duhovnikov, škof dr. Stani-1 kaplan J. Marold. P0 sv. maši
slov Lenič 80 birmancev z darovi Sv. Duha potrdil v Kristusove pričevalce.
Nato so se nedeljo za nedeljo vrstila stanovska romanja. Naslednjo nedeljo je fante in dekleta g. kan. J. Kvas navduševal za češčenje naše nebeške Matere in lepo mladostno življenje po njenem vzgledu. Med sv. mašo so gg. bogoslovci iz Sostrega in zbor deklic svirali in prepevali v modernih beat-akordih. Nato so še nadaljevali s koncertom duhovnih pesmi, med katerimi sta domači fant in dekle pozdravila svoje vrstnike.
Zadnjo nedeljo v avgustu je g. kan. R. Lešnik ob nedeljskih’ listih in evangeliju možem in ženam polagal na srce, kako naj skušajo razumevati in se vživ-Ijati v sedanjo mladino, da ne nastane prepad med starimi in mladimi, kar močno ovira pravilen raz voj mladostnikov. Kij ub slabemu vremenu ali) morda prav radi slabega vremena je bila udeležba najboljša. V imenu domačih mož in žena je božjepotnike pozdravil mož-domačin.
Na angelsko nedeljo, 6. sep-
je romarčke pozdravil domač deček. Deklice so deklamirale Andreja Praprotnika — prvega dobrovskega učitelja — prepesnitev legende, ki poroča o skrivnostnem začetku dobrovske božje poti “Marije v leščev-ju” pred tisoč leti. Isti deček je podal zgodovinsko ozadje in jedro legende. Končno je pozval romarčke, naj se v zahvalo, da je Marija zbrala ravno pastirčka, njih vrstnika, in po njem nakazala ta milostni kraj, posvetijo njej s skupno molitvijo: O Gospa moja, o Mati moja.
madežne. Ko se je procesija vrnila v romarsko cerkev, so jo napolnili in prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval g. dekan A. Bergant — župnik na Igu.
Lepo nedeljsko jutro je vabilo romarje, da so prihajali v vedno večjem številu. Popoldne so že pred drugo začeli napol-
Za razmejitev med obema jezikovnima skupinama bi se še našel kompromis, težave so pa s prebivalstvom v glavnem mestu, kjer živi milijon ljudi in so pomešani jezikovno tako zmedeno, da je težko potegniti jezikovno mejo. Pa so vendar sedaj našli kompromis po trenjih, ki
njevati planico pred nekdanjim so ^raJala cele generacije. Sedaj
velikim župniščem (sedaj Materina hiša sester s Čudodelno svetinjo), kjer je bila postavljena mična lopa. Prihod nadškofa ob treh je množica pozdravila z živahnim ploska-nem. Nato se je začel sprevod ministrantov, duhovščine z nadškofom in asistenco. Med duhovniki je bil navzoč tudi nemški duhovnik prelat Ten-sundern, velik prijatelj Slovencev. Ko se je dobro začela nad-
začeli s
Nato so deklice v narodnih nošah pod vodstvom katehetinje J škofova maša, so se zapele še dve duhovni popev-1 skrbjo obračati proti ki.
Tudi romanje bolnikov na Mali šmaren je lepo uspelo. Sicer ni bilo navzočih težko bolnih na vozičkih in podobno, bilo pa je veliko betežnih in onemoglih s paličkami. Tem je o pomenu križa in trpljenja spre-
bodo poslali p r e d lo g zakona pred parlament. Upajo, da bo kmalu uzakonjen, ako ne pride kaj posebnega vmes. Vsekakor bo belgijski slučaj lahko služil kot model za jezikovno razmejitev v mešanih ozemljih.
Značilno je, da se za politično federacijo niso vnemali na Flamci ne Valonci. Vsi namreč bojijo, da bi to lahko pomenilo konec Belgije.
Zakonski predlog predvideva tri jezikovna področja, flamsko, francosko in glavno mesto Bruxelles.
severovzhodu, kjer so se začeli kopi-
{iti črni oblaki že so začele pa-1 Nova angleška delavska dat, redke kaplpce, pa je poteg-1 zakonodaja
nil hladni nasprotni veter in odgnal oblake v drugo smer. Slovesnost se je mogla nemoteno vršiti. Nadškof je v pridigi najprej omenil izreden jubilej, ki govoril zelo prepričljivo g. kan. I §a praznuje dobrovska božja J. Kvas. Tem so pripravile lep Pot — Marija v leščevju. Nato pozdrav novinke tukajšnjih bol- N6 razločno orisal Marijino glav- .	asa ameriška zakonoda-
niških sester, ki se pripravlja- no odliko, njeno božje materin-r ’ Pos<%no Wagnerjev zakon in kako bodo pozneje lajšale stvo- Končno je pozval vse na-
nasi ameriški
Ang. — Zgodilo se je prvič v politični zgodovini angleškega parlamenta, da je izglasoval zakon o “‘delovnih odnosih”, ki mu je služila
Prijetne zimske počitnice
v Kanadi boste preživeli na slovenskem smučišču
OLD SMOKEY
KIMBERLEY, ONTARIO
ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
Toronto (416) 489-8331
Kimberley (519) 599-5433

i°’
dušno in telesno trpljenje bol-1 vz°če k skupni molitvi sv. rožnikom in onemoglim po domo- neSa venca, ki naj bo povezana vrh, hiralnicah in bolnicah. s pogostnim prejemanjem sv.
Tako se je hitro približevala zakramentov. Govoru in celot-nedelja sklepnih slovesnosti nemu bogoslužju je bilo zelo šmarnih maš in jubilejnega le- hahko slediti vsled izvrstnega ta. Zadnji teden so imeli polne I ozvočenja. Pri vsej slovesnosti roke dela postavljale! lope, kjer 50 skupno z domačim pevskim naj bi bila sklepna nadškofova cerkvenim zborom sodelovali o-maša in govor. Fantje in možje koliški pevski zbori pod taktir-so nasekali in postavili več de- ko g. Briclja. Zelo ubrano so zaloma zelo visokih mlajev. P^li prof. Tomca mašo v čast Spretne roke deklet so napletle solunskima bratoma Cirilu in izredno veliko vencev in venč- Metodu. Zelo velika zasluga za kov. Marijine bolniške sestre so to gre domačemu organistu, ki bogato in okusno okrasile bož- jc obiskoval sosedne pevske jepotno cerkev, da je bila kot zbore in jih nato povabil in lep cvetlični vrt. Tako je bilo s pripravil, da so se tako številno skupnimi mp^mi zares vse lepo odzvali. Ljudske pesmi je po-pripravljeno za' višek slovesno- prijela okrog p et t i s o č glava sti v nedeljo, 13. septembra. množica, ki se je udeležila teh Na predvečer je bila cerkev zaključnih slovesno sti. Tej
množici so vtisnile posebno pestrost številne narodne noše, ki so prihitele na to slavnost, zlasti večja skupina iz Sore.
zakon Taft- Hartley. Angleške unije se bodo torej morale obnašati v marsičem ravno tako kot ameriške. Ker zakon Še ni popolnoma izglasovan, ne bi mogli že ugotavljati, v čem se naši zakoni in sedanji angleški razlikujejo. Primerjava bo pa koristna, ker bo omogočila primerjavo, kako gleda na socialno politiko naša dežela in kako Anglija.
sijajno osvetljena z žarometi. Ob osmi uri v soboto se je razvila slikovita procesija z lučkami, ki jo je vodil g. dekan A. Bergant. Udeležilo se je procesije veliko število vernikov, ki so med petjem in molitvijo rož-
CLEVELAND, O. DELO DOBIJO
Delo dobi
Slovenska dvojica za čiščenje kegljišča po polnoči, kadarkoli do 7. ure zjutraj. Oglasite se osebno od 7. do 9. zvečer.
20th Century Bowling Lanes 16525 Euclid Avenue
_____	(253)
Ranč hiša naprodaj
Potem, ko je nadškof podelil I na ^a^madge Rd. v Wickliffu, po prav za to priliko dovoljeni pa- znižani ceni, kvalitetna, 3 spal-pežev blagoslov, se je začela n*ce’ l1/2 kopalnice, jedilnica, nega venca spremljali kip Brez-1 razvijati veličastna procesija z vebka kuhinja, “tiha” soba, po-
Najsvetejšim. Med petjem lita- I gozdena parcela, v nizkih 30-tih. ni j Matere božje so vsi romarji I Kličite: 944-4469.
prepevali priljubljene vmesne Marijine pesmi. Višek hvaležnega navdušenja je bila zahvalna pesem, ki jo je iz srca pela vsa cerkev z mogočnim glasom, zavedajoč se brezštevilnih milosti in dobrot, ki so na tem kraju tekom tisoč let privrele na Marijino priprošnjo iz zakladnice Jezusovega odrešilnega dela.
Množica se nikakor ni mogla raziti, ampak je kar naprej prepevala z vso vnemo priljubljene Marijine pesmi tja do poznega večera.
Dobrovski župnik prof. Anton Moder se še enkrat najlepše zahvaljuje vsem dobrotnikom iz Amerike in Kanade, ki so s svojimi darovi mnogo pripomogli, da so vse slovesnosti tisočletnega jubileja božje poti na Dobrovi — Marije v leščevji — tako lepo potekale. Naj vam bodita plačnika Bog in Marija!
L. A., st.
Moški dobijo delo
DAVIDOVO MESTO BETLEHEM — Slika kaze pogled na mestece Betlehem, le nekaj milj daleč od glavnega mesta Jeruzalema, kamor hite v tehle dneh misli vsega krščanskega sveta.
Belgija dobila končno načrt za novo ustavo
BRUXELLES, Belg. — Belgija je sicer dežela svobodne politične demokracije, morijo jo pa problemi dveh deželnih jezikov, flamščine in francoščine. Flamščino govorijo Flamci na severu dežele ob Nizozemski, francoščino pa Valonci ob' meji s Francijo. Poseben problem je glavno mesto Bruxelles, kjer družabno prevladuje flamščina.
Od vseh prebivalcev Belgije je Valoncev kake 4 milijone, Flamcev pa okoli 5.5 milijona.
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA domovina
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103
MALI OGLASI
V najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda odraslim blizu Holmes Avenue. Kličite 671-7583.
(246)
Hiša naprodaj v Euclidu
Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot.
Blizu E. 260 - fara sv. Viljema
zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari.
Dohodninski bungalow
Pri E. 200 St.,
Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih.
UPSON
499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS
(246)
Stanovanje oddajo
Petsobno neopremljeno stanovanje oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite za pojasnila tel. 881-2345. ..........	-(247).
AMERIŠKA DOMOVINA
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
Dantes se dvigne na breg, Stopi nekaj korakov naprej in se zlekne, zahvaljujoč se Bogu, na te granitne skale, ki so mu bile ta hip prijetnejše kakor kdaj prej naj mehkejša postelja.
Nato ga kljub vetru, ki je pihal okoli njega, in dežju, ki ga je oblival, obide spanec, sladek spanec človeka, katerega telo se mora ukloniti, katerega duh pa čuje v zavesti nepričakovane sreče.
Ko mine ura, zbudi Dantesa silen grom. Okoli njega je divjala nevihta in tepla s svojimi krili ozračje. Zdajpazdaj je razsvetli goreč blisk oblake in valove, tvoreče neizmeren kaos.
Dantesa njegovo pomorščakovo oko ni varalo: priplaval je na otok Tiboulon, kakor je nameraval; vedel je, da je ta otok gol in neobljuden ter mu ne nudi nikakega zavetišča; toda odločil je, ko nekoliko odneha nevihta, da se zopet izroči valovom ter poskusi doseči otok Lemaire, ki je bil sicer tudi nerodoviten, a večji in obljuden.
Pod izdolbeno skalo najde Dantes nekoliko zavetišča. Komaj pride na to mesto, zadivja vihar z vso svojo besnostjo.
Edmond čuti, kako se trese skala, ki mu daje streho. Valovi, ki so se razbijali ob vznožju te velikanske piramide, so brizgali svoje pene prav do njega. Daši je bil popolnoma na varnem, se mu je vendar zdelo v tem boju in šumu elementov, da se trese cel otok pod njim ter ga more potegniti s seboj v globočino kakor zasidrana ladij a, ki se ji potrgajo vrvi. —
Spomni se, da ni že štiriindvajset ur ničesar jedel. Obideta ga lakota in žeja, da prične piti vodo iz skalnate izdolbine. —
Ko vstane, se zabliska, da se zdi, kakor da je razklal -ta-blisk nebo prav do božjega prestola. V svitu tega bliska zapazi Dantes med otokom Lemarie in rtom Croiselles, četrt milje od sebe, majhen ribiški čoln, sličen prikazni. Valovi ga zibljejo zdaj v višini, zdaj ga vržejo v globočino, a kljub strašni nevihti se približuje čoln s silno hitrostjo. Dantes hoče zakričati in prične iskati kako stvar, da bi jim dal znamenje, da se bližajo pogubi. Toda ta hip zapazijo to že sami.
Pri svitu drugega bliska vili Dantes štiri može, ki so se krče-
je plapolalo raztrgano jadro. Naenkrat se raztrgajo vse vezi, vežoče jadro, ki izgine na temnem ozadju, katero je tvorilo nebo, nalik onim velikim belim ptičem, katerih barva se odbija od temnih oblakov, visečih za njimi.
Ob jednem začuje Dantes strašen polom in obupen smrten krik. Pri novem blisku vidi le še ostanke čolna in med njimi obupane obraze in roke, iščoče pomoči. Nato zopet zagrne ves ta prizor temna noč.
Dantes pohiti na rob skal, in če bi imel tudi sam pasti v morje. Gleda in posluša, toda nič več ne vidi in ne sliši nobenega klica, nobenega človeškega glasu, samo vihar, ta silni božji glas, besni naprej, divja in šumi z valovi.
Polagoma se vihar pomiri; nebo podi svoje oblake proti zahodu. Bili so gosti in sivi, nevihta jih je takorekoč oprala, da so izgubili svojo prvotno barvo. Zopet se prikaže ažurna modrina z zvezdami, ki se svetijo lepše kot kdaj poprej. Kmalu razsvetli črnosive oblake na vzhodnem obzorju rdečkast sij, valovi postanejo manjši, njihovi vrhovi se zasvetijo in pozlatijo. Nastajal je dan.
Dantes se ne zgane in se molče divi temu velikolepemu prizoru, kakor da ga vidi prvič v življenju. In res je pozabil tekom svojega dolgega jetništva na gradu Ifu na njegovo krasoto. Obrne se proti trdnjavi, motreč z dolgim pogledom zemljo in morje.
Temno poslopje se je dvigalo iz naročja valov z mogočnim veličanstvom predmetov, ki se zdijo jednaki stražnikom in za-povednikom.
Bilo je ob kakih petih zjutraj; iporje je postajalo mirnejše in mirnejše.
“V dveh do treh urah,” pomisli Dantes, “pride jetničar v mojo sobo, najde truplo mojega ubogega prijatelja, ga spozna in prične iskati mene, toda zastonj. Nato odkrijejo rov, zaslišijo grobarja, ki sta me vrgla v morje ter sta morala slišati moj obupni krik. Takoj odpošljejo brodove z oboroženimi vojaki iskat ubogega beguna, ki še ne more biti daleč. Strel iz topa obvesti celo obal, naj ne da zavetišča človeku, ki bode blodil
vito oklepali jambora in jadre-) po okolici nag in gladen. Mar-nic. Peti se je oprijemal zlom- seilleska policija, ki jo obvestijo,
Ijenega krmila. Ti možje, ki jih je videl, so gotovo tudi zapazili njega, kajti skozi šum nevihte prodre do njegovih ušes obupen krik. Na zvijajočem se jamboru
me bode iskala po obali, kakor me bode dal guverner iskati po morju.
Kaj naj storim? Lačen in zmrzujoč, brez vsakega orožja—kajti
RAZISKAVA POD MORJEM — Pripadnika načrta Tekti-te 2 raziskujeta življenje na morskem dnu v bližini Virgin-$kih otokov, v Karibskem morju.
celo rešilni nož sem vrgel v morje, da sem lažje plaval — postanem plen prvega kmeta, ki bode hotel zaslužiti dvajset frankov, ter me izroči oblasti. Manjka mi moči, razuma in odločnosti. O moj Bog, moj Bog! Presodi sam, če nisem trpel že dovolj, in stori za me to, česar ne morem storiti sam!”
V hipu, ko se je polaščala Dantesa neke vrste blaznost, izvirajoča iz telesne in duševne utrujenosti, ter je govoril mladi mož to gorečo molitev, oziraje plaho proti gradu Ifu, vidi, kako se prikaže pri otoku Po-megue latinsko jadro, odbijajoče se od obzorja, nalik galebu, leti nizko nad vodno površino; kmalu spozna, da je to ladij a, in z očesom pomorščaka se prepriča, da je ta ladij a geno-veška tartana, ki zapušča mar-seillesko pristanišče ter odhaja na visoko morje, režoč s svojim ostrim prednjim delom srebrne valove.
“O,” vsklikne Dantes, “v pol ure lahko priplavam do nje! Toda ali me ne spoznajo, da sem jetnik, in odplujejo z menoj nazaj v Marseille, da me izročijo oblasti? Kaj naj storim? Kaj naj jim rečem? Kakšno bajko naj ! si izmislim, da jih prevaram? Ti ljudje so vsi tihotapci, na pol morski roparji. Pod pretvezo, da se pečajo z obrežno trgovino, ropajo. Ti me raje prodajo, kakor bi storili dobro delo, od katerega bi ne imeli nobene koristi. “Čakajmo!”
“Toda čakati je' nemogoče! Lakote umiram, in v nekoliko urah me zapustijo vse ,moči, ki jih še imam. Sicer pa se bliža tudi ura jetničarjevega obiska. — Morebiti ne spoznajo ničesar, ker še ni vzbudil njihove pozor-
nosti strel iz topa. Izdam se za mornarja ladije, ki se je razbila to noč. .Ta bajka je verjetna, in nikogar ne bode, ki bi me mogel dolžiti laži, kajti prave mornarje te ladije je pač požrlo morje. Torej naprej!”
In s te besedami se obrne Dantes proti mestu, kjer je videl
ladijo, ter vstrepeta. Na skalnatem robu je ležala čepica jed-nega izmed ponesrečenih mornarjev, in v njeni bližini je plavalo na morski gladini nekaj ostankov uničene ladije, ki jih je zaganjalo morje proti otoku.
Dantesov sklep je bil gotov. Vnovič skoči v morje, splava po

FROM THE MAKER ig OF AMERICAS NUMBER I GIANT SCREEN COLOR TV!
New 1971
llliiww'm«
The dramatic difference

advanced
c
CO
I
you can see in color tv!
$
689
LESS
WITH
TRADE
.98
The BOYDEN • B4519W
Modern styled consols. Genuine oil finished Walnut veneers and select hardwood solids, exclusive of decorative front.
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
I £G! 3-15 Waterloo Rd.	IV (-8072
čepico, si jo dene na glavo, vzame jednega izmed tramov, plavajočih na vodi, ter odplava v smeri, ki je križala smer ladije.
“Zdaj sem rešen,” pomisli.
In to prepričanje mu vrne vse njegove moči.
(Dalje pxlhodnjld)
Zn debele bolj nevarno
NEW YORK, N.Y. — Ljudje, ki so preobilni in debeli, bodo bolj verjetno dobili visok krvni pritisk in sladkorno bolezen kot pa suhi in tisti z normalno težo.
^^^3a»3Ki;3tWi3aaS535aaS33S35!g35!S5W3jSSasa5»535SS35gi5aSSSa«35»3jaRSTO5W5S
I
S
I
s
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO ŽELI
JOHN KNIFIC SR. REAL ESTATE
82(1 E. 185 St.
481-9980
Si	«3X3^^553 523 5S3 503 553	353! 5^3 >3J3;jaglS3a 553 55b
GUDIMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
Lepo božično darilo!
AM imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
..............K U PON
Ameriška Domovina 6117 St. Clair A ve.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kor moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta .........................
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek
Moje ime je ..................
Moj naslov je ................
mesto in država ..............
MODEREN PREVOZ PRTLJAGE — Na mednarodnem letališču Kennedy v New Torku bodo na postaji Pan American potniki izročali prtljago, ki bo potem v avtomatičnih vozičkih potovala na svoje mesto v letalih. Ves sistem prevoza prtljage bo stal 4.8 milijonov dolarjev. Slika kaže del sistema, ki ga upravljajo in vodijo posebni komputorji.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle, člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S-KJ.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolicL
i ••••••«•••••••
IME .....
NASLOV .»•»•■»••••■•••••.*••»>•*•».■■ MESTO «...
............................

M*......I
DRŽAVA ...
CODE

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Mej stari naslov: ..
Moj novi naslov: ...
MOJE IME: ..........
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj soj. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu ¥12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti Dobijo torej za ¥12 dosti koristnega-
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.