18. številka. V Trstu, v sredo 2. marca 1892. Tečaj Jtttl. „E D I N O S T'4 uhaja dvakrat na teden, Tlako Bredo m loboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: vse leto gl. S. — ; izven Avst. 9.~ gl. ia polu leta „ 3.—; , X, 4.50 „ ta eetrt leta , 1.50; „ / ^ 2.25 „ Posamične Številke se tttobfvajo r pro-•iajalnicah tobaka ▼ Tl^pta po ll0T-- y aorloi in t Ajdoviči&i po « no*. Hs. naročloe tros priloisns naročnins inravnlitvo ne osira. EDINOST OglMl in otnaalla se raiane p« 8 »ov tr»»j<'a t petitu ; r.a naslov« ^ debelini črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vratio. Poslana, javna lahvals, oamrtslM M- *e račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piazaa Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inseratr prejema upravnlitvo F iazza Caserma Št. S Odprte reklamacije o proste poštnine. Vesela vest za tužno Istro. „Znano je, kako brezozirno so zaželi ravnati Lahi in Lahoni z onimi hrvaškimi posestniki v Istri, ki o poslednjih državno-zborskih volitvah niso hoteli prodati svojega prepričanja, temveč so kljubu vsem grožnjam in vsemu nasilstvu glasovali za narodnega kandidata. Ne le, da nečejo od njih kupovati vina, začeli so jim tudi odpovedovati posojila in brez usmiljenja ru« bijo vsacega, kdor ni v stanu vrniti o določenem obroku vsega zneska. Deželni hi-potečni zavod v Poreču, ki je popolnoma ▼ rokah iredentovske većine deželnega zbora, seveda za Hrvate nima pomoči, temveč odbija jim prošnje, ne da bi se meritorno o njih posvetovalo, kar a limine. Lahko si mislimo, v kakem položaji je vsled tega ubogi, od Ernjelov dosledno izsesani hrvatski posestnik v Istri. V nekaterih krajih prikipela je zdvojnost do vrhunca, kajti posojinice v Pulji, v Trstu in Kopru imajo le malo sredstev na razpolaganje in ne morejo zadostiti niti desetemu delu vseh prosilcev. „Kadar je stiska največja, takrat je Božja pomoč najbližja", govori pregovor, uresničuje se tudi o tej priliki. Naznanja se nam namreč vesela, za Hrvate isterake skrajno tolažilna vest, da je upravni svet banke „Slavije" po predlogu tukajšnjega svojega generalnega zastopa sklenil priskočiti v pomoč onim slovanskim posestnikom Istre, katerim laški njihovi upniki odpovedujejo posojila, do-volivši za sedaj 200.000 gld. v ta namen, da se razposodijo na zemljišča v Istri. Prepričani smo, da bodo požrtvovalni rodoljubi isterski z veliko radostjo vsprejeli to vest, kajti gotovo je, da se bode še le takrat trajno ukoreninila narodna zavest v Istri, kadar tamošnje ljudstvo spozna, da zamore tudi od svojih ljudi dobiti pomoči v stiski. Nadejamo se pa tudi, da rodoljubna uprava banke „Slavije" ne bode Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. to • V .dloo.t J. not' PODLISTEK. Costilničarkiua odurnost. Humoreska (po Gravonroutliu) prosto provol Rudolf D o 1 o n o c (Dalje) „Nj. Veličanstvo kralj zahteva naročenih rib, kakor tudi gospodinje, katera se niti tuli ne potrudi, da bi svojemu vladarju dolžno uljudnost skazala." „če je gospod kralj tako lačen, naj je mej tem kaj druzega; ribe se ne dajo tako hitro pričarati na mizo," odgovori gospa. „Na deželi ni tako, kakor v dvorskoj kuhinji, kjer jih sto, ki ničesar ne store, zraven stoji. Imela sem mej tem več opravil, kakor samo te navadne ribe pripraviti ; je li hotel kralj precoj pri prihodu vse pripravljeno imeti, poslal naj bi bil prej naznanit. Pojdi v sobo Micika in čenčaj kaj kralju, saj znaš tako lepo, kakor ljudje pripovedujejo; bo že tudi zato mestno gospodo dobro !tt „A kralj želi "Vas videti, gospa." — „Jaz nimam pa nikakega poželjenja in hrepenenja po njem, prej pa v sobo ne grem, dokler ne pripravim rib. Govorite, ali molčite, tudi če se trikrat zapored na glavo postavite." „Ne žalite kralja, gospa! on je kralj ostala samo pri tem koraku, temveč da bode, ako se potreba zato pokaže, določila še večjo svoto za razposojevanje na zemljišča v Istri". To velevažno vest čitamo v „Slov. Narodu". Ker je sestavljena v povsem pozitivni obliki in ker moramo vsakako misliti, da jo je listu prijavil mož, ki je zajel izvestno iz najverodostojnejšega vira, uverjeni smo, da je tudi resnična. Rekli smo, da je velevažen ta korak, kojega namer uje storiti narodni zavod pražki; in to je tudi : za nas velja več, nego kopica najmastnejših ministerskih — obljub. Kakor se razveseli potnik, ki je za-brel v temni pragozd in je zbok tega njega življenja v nevarnosti, ko zapazi prva znamenja, da nedaleč bivajo Človeška bitja — tako smo se mi razveselili te vesti. In kako bi ne, ko sipo trdno uverjeni, da moramo rešitve svoje narodnosti iskati v samih sebi — v svoji gospodarski nezavisnosti. Pač je dolžnost vlade, skrbeti za to, da tudi mi dobivamo tečno hrano, potrebno za narodno naše življenje in istotako je sveta dolžnost nas vseh — poslancev, občin, korporacij, časnikarstva itd. — vedno in vedno opozarjati vlado na to njeno dolžnost, ali v prvi vrsti treba, da mislimo sami za svojo bodočnost, kajti na pomoč merodavnih činiteljev ne smemo preveč računati — kakor nas skušnje uče — kajti ti poslednji le preradi pozabljajo na Bvojo dolžnost, pozabljajo na temeljne zakone avstrijske ustave in tudi na svoje obljube. Zgodovina javnega življenja isterskega v poslednjem desetletji znači dobo nadlog, trdega boja ni — mučeništva. Tej zgodovini in vrstnice v tostranski polovici naše države. Res je, da štajerska nemška večina postopa najbrezobzirnejše se slovensko manjšino ; res je, da v tužni Koroški praznuje najgnjusnejše orgije pangerman- in more zapovedati, mi pa moramo slušati !tt — „To lahko storite gospod lakaj, ali kar že ste — pa jaz" — „Jaz sem kraljevi adjutant, in ne lakaj." „ Bodite, kar hočete, meni je vsejedno! to pa vam svetujem, da v mojej hiši drugače govorite z menoj. Tu sem jaz gospodinja, vsak drugi mora jezik za zobmi držati; prepovedujem si tudi vsako nadlegovanje in zapovedovanje." „Toraj tudi kralj ne more Vam zapovedati P" „Ne, če kaj neumnega od mene zahteva ; naroČi si najprej rib, potem pa zahteva naj okrog njega letam, koje maslo že razbeljeno. To je oslarija in najveća bedastoća; potem poginete vi in moje dobro ime kot najboljša ribja kuharica; tega dobrega imena pa ne prodam po no-beuej ceni. — Tako povejte svojemu gospodu, pusti naj me v miru, da se mi no sežgejo moje ščuke." Adjutant gre svojim naznanilom v sobo. Kralj se Brčno nasmeje in pravi: „Začetek obeta dosti." „Je li žena grda P" nadaljuje kralj. „Kaj še ! nokedaj morala je biti podobna ljubeznjivej svojej hčerki." „Zlodi naj me vzame !" kriči general, „z menoj pa ne bo uganjala teh komedij!" ' ski fanatizem; res je, da na Goriškem ir1 redontizem napenja vse svoje sile, da bi tudi v bodoče železno pestjo tiščal ob tla slovenski živelj — dasi poslednji nadkri-ljuje italijanskega tako v številnem pogledu, kakor v pogledu na gospodarske sile: vender slike teh dežela po našem mnenji zaostajajo daleč za Bliko istersko, kar se tiče krutosti, pojavljojoče se dan na dan v politiški in narodni borbi tužne Istre. Res je, da po pokrajinah, gori omenjenih, nasprotniki naši uporabljajo vsa mogoča sredstva, da ne bi mi dospeli d o svojih pravic in do življenj a, vender ne vidimo tam tako odurnih pojavov zdivjanih strasti, nego v Istri. V tej deželi ne zadošča našim protivnikom, da slovanskemu življu kratijo — prezirajoč obstoječe zakone — politiške in narodne pravice, ampak izbruhe politiške strasti prenesli so z vso brezobzirnostjo tudi na gospodarsko polje, kakor tudi v družbin« sko in zasebno Življenje. GoBpdda, to pa ni Šala, ako se stvari dozorele že tako daleč. — Motreči razvoj stvari v Istri se te strani, nismo se mogli iznebiti bojazni gledć na bodočnost. Res je sicer, da se narodna zavest širi zmagonosno po Istri, res je, da smo v poslednjih letih napredovali tu doli velikimi koraki, ali v očigled tolikemu nasilstvu bati se je bilo, da gospodarska beda uniči narodno in poli-tiško poštenje; bati se je bilo, da se bode moralo možtvo umekniti — želodcu. Na jedni strani je stalo torej poštenje našega bornega isterskega seljaka, & na drugi mu je režala nasproti tužna zavisnost v gospodarskem pogledu. Kako bi se na tem ne vznemirjalo rodoljubno srce, ko smo bili v vednem strahu, da se nam ogromno delo vzornih rodoljubov zruši kar čez noč. Zato pa smo propovedovali vedno in vedno, da treba napeti vse svoje sile v „Poskusite ljubi Haller, določno jej zapovojte, naj se prikaže," reče kralj. Vašo Veličanstvo !" dovoli si adjutant rame stresaje opaziti, „jaz dvomim". „Poskusimo 1 Pojte gospod goneral, izvršili ste že nevarneje ukaze, poskusite svojo srečo!" „Veličanstvo, če grem, razumi so samo ob sebi, da tudi žensko notri pripeljora." „To le z močjo Vaših besedij," dostavi kralj. General odide. Smejoč zre adjutant za njim. V svesti sije, kaj more vse gospa storiti. Predočeval si je, kaka usoda čaka generala. Micika stopi v tem trenotku v sobo, prinese sveže surovo maslo, pršuta, kruha in vsega, kar ja premogla njihova hiša. Gostilničarka imela je vsemi temi rečmi toli opravka, da jo še le Bedaj jela napravljati naročene ribe. General skleno, proti kuhinji grede, gospo vojaški z naskokom vzeti, in ne jej priložnosti dati, da bi oponirala. „Na povelje Nj. Veličanstva kralja, zavkažom hišnej gospej, da se takoj v sobo podal" Po kuhinji razlegajoČ smeli odgovarja njegovim besedam. „Kaj se smejete P" kriči general užaljen. to svrho, da se osamosvojimo v gospodarskem pogledu, da zrušimo okove, ki tišče naše ljudstvo v jarm nasprotnikov. Upra-šanje je le bilo: k a k 6 P Dežela Isterska sama je uboga in ves nje kapital se nahaja skoro izključno v rokah nasprotnikov; drugod po Slovenskem pa tudi nimamo bogsigavedi koliko kapitala, & 6ni, ki ga imajo, ne dajo ga iz rok. V tej stiski, v takih hudih dvomih, pritekel nam je kar nenadoma na pomoč vrli narod Češki, odnosno njega uzorni narodni zavod : banka „Slavij a". Kdo ne bi vsklikal veselo, kdo ne bi hvalo pel takemu pomočniku in rešitelju? Od srca hvaležni pa moramo biti ne le zarodu, ampak vsem onim gospodom, ki so se zanimali za to zadevo. Bog jim plati vsem I A „Slavija" bodi uverjena, da ta nje rodoljubni čin bode tudi njej v veliko korist, kajti isterski rodoljubje izvestno ne pozabijo svojo dolžnosti: oni vedč, kako zahteva hvaležnost. In narod po Iskri pokaže izvestno svojo hvaležnost. In ne le narod po Istri je dolžan biti hvaležnim temu zavodu, ampak vsi avstrijski Jugoslovani — Ji v prvi vrsti ves narod slovenski — kajti „Slavija" je se svojim velikodušnim činom ugladila pot do gospodarske in po takem tudi narodne nezavisnosti jednemu delu domovine, vzdihajočemu v jarmu gospodarske zavisnosti. Slava „Slaviji"! Interpelacija poslanca Spinčića in tovarišev do Njihove ekscelence gospoda ministerskega predsednika kot vodjo misterstva notranjih zadev. Podpisani poslanec Spinčič in tovariSi stavili so dno 19. junija 1891. 1. do Nj. ckscelence gospoda ministerskega predsed- „Človek bi moral biti lesen, da bi bo nad takimi praznotami ne smejal. Mislite li res, da sem tako bedasta, ne zapazivši tega, da je vse to le šala P Kralj se hoče šaliti, če ne on, pa vi gospod častnik in oni mladi vojak, kateri je ad — ad — junkt kraljev, kakor se je že imenoval. „Adjutant, Lizika !" popravi na ognjišče sloneči gostilničar. „Adjutant se imenuje." „Radi mene naj se v božjem imenu imenuje adjunt ali kakor hoče, meni je prav, če je tudi njemu!" „Gospa, motite se, resna volja kraljeva je, ker so že dolgočasi, da pridete v sobo; Nj, Veličanstvo hočo z Vami govoriti," ropoče general. „No! čo ne more kralj toli počakati, da bom prosta in potem k njemu pridem, naj pa pridu on k meni v kuhinjo." „Kaj i'" kriči general, „kralj naj pride k Vam v kuhinjo P" „I zakaj pa ne P" vpraša začudeno gospa: „uprav toliko korakov je iz sobe v kuhinjo, kakor iz kuhinje v sobo." „In mislite, da je vsejedno, če pridite Vi h kralju, ali pa kralj k Vam P" „Tako je ! jaz vsaj menim, daje tako. Kralj je kralj, jaz sem pa gostilničarka v Fischbachu. Plačam svojo davke do krajcarja, živim pošteno, ne Bramotim nikogar, spoštujem postavo in Boga, za vse drugo Bika kot vodjo ministerstva notranjih zadev dve interpelaciji. Jedna se je bavila z nezakonitimi dogodki o državnozborskih volitvah meseca februvarja in marca 1891. 1. zlasti v po-redkem okraja in z živim sodelovanjem nekaterih vladnih organov pri teh volitvah. Druga interpelacija bavila ae je z nezakonitim ravnanjem privržencev italijanske stranke in nekaterih vladnih organov a •lovanakim prebivalstvom te dežele. V tem pogledu navedli amo mnoge primere, navajajoč Čas, kraj in imena delujočih ali vodečih oseb. Razen drugih atvarij ae je tudi naglašalo in dokazovalo, kako aovražno in priatranako poatopa a Hrvati namestni-iki av&tnik, vodja okrajnega glavarstva v Poreču in vladni zastopnik v deželnem »boru isterskem, vitez Elluscheg, in navedli ao ae napadi na slovanske poslance in na slovanskega člana deželnega odbora v Poreču. Nadalje so bile stavljene dne 7. in dne 17. decembra 1891. 1. do Nj. eksce-lence dve drugi interpelaoiji; jedna se je tikala volitve občinskega načelnika v Vi-Anjanu, druga pa preganjanj Hrvatov in Slovencev v raznih mestih in krajih istarskih. — Nj. ekacelenci je tudi znano, da bi bila slovanaka duhovščina, kateri očita italijanaka stranka tudi v tej zbornici, in nekateri vladni organi, da jo zadene glavna krivda za žaloatne razmere v zapadni Istri, da bi bila ta duhovščina jako veaeJa, ako bi vlada poslala na lice mesta komiaijo, v kateri ne bi bile v isterske zadeve zapletene osebe, in katera bi ondu preiskala vse pritožbe. Gotovo je, da bi bilo mo-goče najti može, ki bi navedli priče za vse v interpelaciji omenjene in druge ano-logne nezakonitosti, in ki bi podpirali vi-aoko vlado, da se prepriča o istinitosti isnešenih pritožb. Nj. ekscelenca doznal bi o nezakonitostih, ki so ae vršile zlasti o nadomestni volitvi driavnozborskega poslanca za zapadne okraje isterske in doznal bi za slučaje, ko so bili pri belem dnevu napadeni slovanski mefičanje v mestih, ko so morali vsled neprestanih napadov zapustiti svoja •tanovanja in pobegniti, ne da bi se bilo ■bok tega občno znanim napadalcem samo las zakrivil; slovanski meščanje vseh stanov so bili v mestih zmerjani, opaovani in preganjani, celo s kamni so za njimi metali, ne da bi se bilo — kolikor je znano — storilo kaj proti njim; kmetovalcem, ki so prišli s svojimi pridelki na semenj, odvzeli so to blago ter je pokončali, ne ■e ne brigam, ne brigam se za ves ostali •vet. „Pa gospa Vi ste —* „Odurna kakor žepni robec, hočete reči gospod korporal P" „General, žena l reče smrtnobledi soprog, „ne vidiš li redov P* „To je meni vsejedno," odgovori vedno bolj drzovita gospa ; „presneto malo se brigam, je li ta tu general ali korporal. Marsikateri priden vojak zaslužil bi take križce in zvezdioe, doseči pa ne more, ker velikaši, na krmilu sedeči, vse pozobljejo." „Tisoč sapermentov!" kriči general, „mojej potrpežljivosti bo konec — Vi gospa morda mislite, da smete vsakogar insultirati, kakor Vam drago P Naprej t atopaj ! v sobo! Kralj naj Vam pove, ima li general Haller kaj soli v glavi ali ne, in je li redove, katere nosi, zaslužil P — To izgovorivši hoče general za roko pograbiti goBpo. A gospa Lizika je bila odločna, nevstrašljiva ženska. Na enej nogi obrnivši se, resi se generala, pograbi svoje žezlo — kuhalnico, vzdigne jo in vpije žarečimi očmi in krepkim glasom: „Ne dotaknite se me več, Vi Btara pokveka, drugače občutite mojo sabljo ! Naprej! atopaj iz kuhinje ven ! Tu sem jaz gospod 1 Kdor neče, da bi mu kuhalnica plesala po glavi, naj se pobere !tt (Dalje prih.) da bi bilo pristojno oblastvo proti temu kaj storilo; duhovnikom so grozili, psovali so jih in njih stanovanja a kamni ometa-vali, tako da ja niso mogli zapustiti niti tedaj, kadar so imeli duhovniška opravila ; posamni žandarmi, ki na poznajo ali ne-čejo poznati vaine svoje naloge, provocirali so slovansko stanovništvo ter je zapel javali v izgrede, braneč jim klicati „Živio" in grozeč jim z zaporom. Brez pravnega povoda pridrvili ao pogostoma v hiše, uklenili može in mladeniče in je odgnali v zapor, a poaamne, hrvatski stranki pripadajoče osebe denuncirali so sodišču kot hudodelce. Znano je Nj. ekacelenci, da sodi javno mnenje slovanskega stanovništva v Istri, da je povod nezakonitostim in nasilstvom pristašev ital. stranke proti Slovanom baš vedenje posamnih vladnih organov, ki vse to dopuščajo; vsled tega nima slovansko stanovništvo nikakega zaupanja več do ti-atih organov, in stanovništvo kakor slovanski poslanci, ki poznajo isterske razmere, pričakujejo in žele od visoke osrednje vlade, da bodi vender že koneo mnogim tem nezakonitostim odposlavši v to svrho nepristranskega komisarja ali pa takšno komisijo, ki bi preiskala razmere v zapadni Istri. Ker na prej omenjene štiri interpelacije še ni bilo odgovora; ker, kolikor je znano, še ni bil odposlan kakov nepristranski komisar ali takšna komisija, da preišče razmere v zapadni Istri — zlasti da se osvedočj o ravnanji pristašev italijanske stranke v raznih mestih in krajih, kjer so ti priataši kolikor toliko goato naseljeni, kjer so razširjeni nazori „Italije irredente" in kjer ao nastale prav barbarske in vandalične razmere ; ker so slovanska društva, — kakor društva „Čitaonioa* v Pulju, čegar prostori (ležeči sredi mesta) so bili od dne 31. decembra 1891. do dne 16. februvarja 1892. ob času, ko so bili mnogi društve-niki navzočni, petkrat napadeni in z uliee ometani s kamni, vrata zamazana, okna pa pobita — in tudi posamni Slovani, celo če so Bili v uradnem poslu, kakor to dokazujejo zadnje dogodbe v Buzetu, večkrat izpostavljeni napadom tudi v najnovejši d6bi; ker se bode v kratkem začelo zasedanja deželnih zborov in tudi zasedanje deželnega zbora isterskega v Poreču, kjer so bili vsi Hrvatje, slasti hrvatski in pa alovenski poslanci vsakovrstnim napadom izpostavljeni, in kjer je vodja ondotnega okrajnega glavarstva po svojem sovraštvu do Hrvatov in po dokazani svoji pristranosti znani namestniški avčtnik vitei Elluacheg, ki bode, kakor se kaže, tudi letos opravljal funkcije vladnega zastopnika v deželnem zboru, usojajo se podpisanoi uprašati Nj. ekscelenco, gospoda minister-skega predsednika kot vodjo ministerstva notranjih zadev: 1. Jeli Nj. ekscelenca pri volji, odgovoriti na interpelacijo z dne 19. junija in na interpelaoiji z dne 7. in 17. decembra 1891., ako pa ne, jeli hoče Nj. ekscelenca povedati uzroke, iz katerih neče odgovoriti P 2. Je-li Nj. ekscelenca pri volji ukreniti, da nepristransk komisar ali takšna komisija strogo preišče razmere v zapadni Istri P 3. So-li Nj. ekacelenci znani napadi na slovansko bralno društvo „ČJitaonica" v Pulju v minolih mesecih december in ja-nuvarij in v tekočem mesecu, in zadnji napadi na posamne Slovane v Buzetu kakor tudi napadi na uradne osebe, in kaj misli storiti Nj. eksoelenca, da se taksni napadi ne bodo ponovili P 4. Kaj je Nj. ekscelenca ukrenil, da bodo slovanski poslanoi za časa bodočega zasedanja deželnega zbora varni in brez skrbij za svojo osebno prostost, in da bode vlado v deželnem zboru zastopal nepristransk uradnik P Na Dunaji, dno 20. februvarja 1892. Spinčič, dr. VaSatj, Vohanka, Tekly, Krumbholz, dr. Slavfk, Mixa, dr. Kaizl, dr. Blažek, doktor Kramar, Doležal, Eim, FormAnek, di. Slama, Perič, Bianchini, dr. Engel, dr. Lang, dr. Brzorad, Purghart, Sokol, Kaftan, dr. Masaryk, dr. PacAk, Čestmir, Lang, dr. Gregorec P Op. uredništva. „Slov. Narod* je postavil koncem tega imenika pomemben „P" — Mi ga postavljamo tudi! Politični pregled. Notranja dežel*. Deželni zbori snidejo bo skoro. Velike važnosti bodo seveda obravnanja v deželnem zboru Češkem. „Conserv. Corr." poudarja, da se dunajske punktacije, ka-koršne so, ne dajo izvesti. List ta naglaša povsem primerno, da je zasebnik pač dolžan držati se sklenjene pogodbe, tudi če je njemu v kvar, nikar pa poslanec, ako vidi, da je ves narod proti pogodbi. Zastopniki naroda češkega morajo resno premisliti, morejo-li in smejo-li nadaljevati spravno delo, zapričeto v letu 1890„. Prišlo je, kakor je moralo priti, d e-želnizborbukovinski je razpu-ščen vsled spora mej deželnim predsednikom in deželnim glavarjem. Uprašanje je le, kateri izmej teh dveh dostojanstvenikov se umakne se svojega mesta. Tudi na Dunaji je silna beda mej delavoi, ki so brez dela. Njegovo Veličanstvo podarilo je v zmanjšanje bede 5000 goldinarjev, & dunajski župan Prix je izdal oklic do prebivalstva, v kojem prosi prispevkov in podpore siromašnim delavcem. V Ljubljani namerujejo sezvati katoliški shod. Osnoval se je že dotični odbor, kojemu je naloga izvršiti potrebne predpriprave. Novi predsednik državnih železnic, dr. B i 1 i n s k i, potoval je nedavno po Galiciji, da si ogleda železniške proge. Tem povodom naprosila jo „Gazeta Narodova* g. predsednika, zaukaaati podrejenim organom, da ne mučijo toli žaljivo potnikov z nemščino, kakor ae to navadno dogaja po galiških železnicah. — lato, kar je poljski list povedal o galiških železnicah, velja še v veliko večji meri za naše pokrajine. Tu je mnogo uradnikov, koji ne le ne umejo našega jezika temveč še zasmehujejo potnike, nevešče nemškemu jeziku. Dogodi se često, da potnik zamudi vlak, ker se ni mogel sporazumeti z uradnikom, neveščim slovenščini. Tudi mi se obraćamo do gospoda predsednika državnim železnicam, da tudi po naših progah odpravi slične nedostatke. Vnanja države Truplo bolgarskega diplomatskega agenta V ul k o vi č a prepeljali ao dne 28* p. m. iz Carigrada v Plovdiv. Obče je me-nenje, da je tu govor o politiikem umoru se strani bolgarskih emigrantov, a dokazov nimajo dosedaj nikaoih v roki. Zaprli se že več oseb. Francoska ministerska kriza je rešena. Predsednik novemu kabinetu je senator L o u b e t, ki je Član zmerne republičanske stranke in velik prijatelj predsedniku republike Carnotu. Tudi na Grškem so imeli včeraj krizo, ki se je pa rešila še tega dne. Kralj sam je pozval Delyanisa, da odstopi-Novi načeinik kabinetu je Konstanto-p u 1 o s. Vršile so se tudi razne pouliške demonstracije, tako, da je morala konjica vmes poseči. DOPISI. V Nabrežini, 28 febr. 1862. [Izv. dopis]. Čestiti gospod urednik ! Se ne ču-dite-li vsem Čudom, prejemši v roke svoje znamenje življenja iz naše občine, po to-likotrajnem molku P Toda ne srdite se; slovenski živelj in slovenski značaj Nabrežinski stojita vedno še neomahljivo liki naše skalovje, akoprav živimo v presrečni občini, v kateri cedi mleko i med — kljubu kamenju — namreč med in mleko splošne zadovoljnosti, kajti nimamo ne narodnostnih prepirov, niti občinskih do-klad — katerih imate, žal, vsled „gospodarstva" „Vaših* izbranih m6ž - pre-obilo ! Bog Vam obrni gospodarstvo to na boljše — k mi ostajemo zadovoljni v naši borni vasici, ker vidimo, da ae narod nai budi ter v enomer napreduje. Najlepši dokaz v tem obziru bila nam je veaelica katero je priredilo naše „Bralno društvo" dne 21. t, m. — Da ate čuli Vi goapdda, kateri bi nas radi o belem dnevu žive pogoltnili, petje naših pevcev, divi 1 i bi Be jim brezpogojno, akoprav ao ušesa vaša nekoliko razvajena. Tace ga petja se doslej v nas ni še čulo, akoprav znamo dobro, da živijo med nami možje, kojim je narava nadarila izvrstno pevsko grlo. Vaa čast zatorej odličnemu in izbornomu pevovodju, gosp. Ćerin-u, kateri je v toli kratkem času izuril naše pevoe na tak način, da bi se mogel ž njimi predstaviti tudi najodbranejšemu občinstvu. Odbor „Bralnega društva" izkazal mu je svoje priznanje in hvaležnost s tem, da mu je poklonil krasen šopek cvetlic v spomin prve veselice društvene. — Tako naprej — in strmeli bodete, kaj ae d& iz-vežbati iz grl naših pevcev I Sedaj pa k igril Preprosta šaloigra „Muteo", bila je za naše razmere kakor vstvarjena. Obči glas je ta, da se ni še vršila na odru Nabreftinskum igra tolikanj gladko, kakor baš ta. S popolno nevtralnega stališča moram pohvaliti v prvi vrsti ulogo „Ane", in njenega soproga „Trdeža" (g. A. T.). Na pravem mestu pa je bil, presenitivši nas vse, „Sluga" (gosp. F. T.). „Muteo", „Doktor" in gčna. „Mi-nica" bili so vsi kos svojim ulogam. — Občinstva se je zbralo, da se je vse kar trlo; osobito pa amo morali vai občudovati uljudnost in Ijubesnjivost gosp. predsednika And. Stupice, kateri nas je še s posebno točko v plesu popolnoma iznenadil. Da končam, omenim skupno le-to še: Veselica ta bila je za naše ras-mere nekaj izrednega in želim v imenu mnogoterih občinarjev, da nam naše „Bralno društvo" priredi skoraj kaj sličnega in to nadejam ae temveč, ker se je prva veselica, — kolikor se čuje, — tudi gmotno razmerno prilično obnesla. — Torej „Bralno društvo* na noge; stopaj po isti poti naprej in slednjič prideš v ztato knjigo narodnih buditeljev! Iz KamenJ pod čavnom dne 25. februvarja 1892. [lav. dop.] Kad junakom sablja klone Liepa žena junakuje. Junakinja Sofa. Včeraj in danes so mi pripovedovali o veselici, katero je priredilo prošlo nedeljo v Ajdovščini pevsko društvo iz Šturij v prostorih društva „Edinost*. (Jgajal je občinstvu razven petja in burke „Eno uro doktor" zlasti šaljivi trospev. Pri tem je sodelovel tudi jeden naših rojakov. Vai ostali igralci, pevci in pevke so iz Šturij in Ajdovščine, rokodelci in dekleta. In kako zabavne večere in slastne ure prirejajo ti priprosti slavnemu občinstvu ! Njih veselice bo najbolj obiskovane. Tu vidiš gospo apelacijskoga svetovalca in ženko priproatega rokodelca; g. sodnika zraven najnižjega uraduika; gg- župane in gg. župnike; tvorniškega voditelja kakor tvorni-škega delavca. Res! Za to treba mnogo truda ! In oni se truda ne boje. ker dohajajo pridno k vajam. Uč6 jih učitelji in učiteljioe! In drugi jih podpirajo gmotno in dobrim svetom. A I To je lepo ! Ko bi le bilo povsod tako ! Pri tej veselici spremljala je gospica I. Jurman, učiteljica iz Šturij* „Šaljivi trospev" na glasovirju in gospa Leopoldina Krsnik, učiteljica v Ajdovščini, trudila bo je h vježbovanjem igralcev za burko „Eno uro doktor". To je t pa uzorno! ,Kad junakom sablja klone, liepa žena junakuje'. — Mi imamo tudi bralno društvo! Skrbeti moramo tudi za kako veselico. Ako v Ajdovščini in v Štur-jah kaj tacega doženejo, zakaj ne bi tudi mi P Ako tam vse na roko gre plemeniti stvari, zakaj ne bi šlo tudi pri nas P Saj imamo tudi mi učitelje in učiteljice I „Kad junakom sablja klone, liepa žena junakuje!" Zadnja „Nova Soča" nam je omenila, da ima ženska podružnica sv. Cirila in Metoda tudi v Ajdovščini svojo poverjenico v osebi gospe Marije Lokarjeve. Da bi le naše Marije hotele posnemati plemenito gospo! Nepremagljivo — res — stojimo na braniku za obstoj naše narodnosti, ali velikega napredka ne bomo opazili, dokler se ne pridružijo v vrste bojevnikov i bojevnico: „šibki spol". One vlivajo plemeniti narodni stvari neko svetost in bojevnikom žilavost in ognjevitost. Podčavonske gospe in gospice, znajte torej: „Kad junakom sablja klone, liepa žena junakuje* I — Stranke, ki so imele do sedaj posla pri c. kr. okr. sodičču v Ajdovščini, ne morejo dovoljno dopovedati o povoljnom utisu, kateri jih je osvojil pri prvem sestanku ■ novo došlim g. sodnikom. Hvala Dogu I Dolina dne 27. februvarja. [Lzv. dop.] Kakor drugod, tako je tudi v naši občini dne 21. t. m. potovalni učitelj g. Gotič predaval o trtni uši in nam razložil kako ae ta škodljivka množi in kako se iz vinograda v drugi sanese. Povedal nam je razna sredstva, a katerimi ae moramo braniti proti trtni uši, da se ne zanese prezgodaj v naše vinograde. Dne 22. in 23. t. m. seznanil pa nas je s zasajenjem ameriških trt, katere sicer trtna us tudi napade, a jim ne škoduje. Pokazal nam je praktično, kako se ameriške trte Rade in oepijo. Razložil nam je več načinov cepljenja, k največ priporočal angležko kopoiliranje z ličjem ali špago. Priporočal nam je tudi „zeleno cepljenje" ; ker pa sedaj ni bilo mogoče nas seznaniti zelenem cepljenjem — obljubil je g. učitelj, da nas obišče v drugi polovioi meseca maja. Ko je g. učitelj mej drugim povedal, da so lansko leto pri o. kr. namestništvu v Trstu dobili oglasil za 154.300 ameriških trt — ni se čudil, da so bili dotični oglasi le iz italijanskih občin v Istri, in da od slovenskih občin niso dobili niti enega oglasa, kajti prepričan je bil pri tem predavanju, kako se slovenski vinogradnik malo zanima za toli važno stvar. Se celo osebe, od kojih bi se morali nadejati, da se udeleže pouka — nismo jih zapazili, nasprotno pa zapazilo se je, da se stvari poBmehujejo. — Če ravno bi imel veliko „poštene kritike" Vam pisati, ogibal se bom, prvič, ker smo vsi dopisniki v to od uredništva naprošeni, in drugič, ker vidim, da vse govorenje je bob v steno. Vendar pa bi prosil, da, ako bi šlo za naše velike koristi ali pa nasprotno — ne boste odrekli prostorčka v Vašem oenjenem listu, tudi ne, ako bi bo te ali one osebe pošteuo dotaknili P Kajti skušnja uči: Ni dobro, da človek je vedno nadzorovan, a zopet tudi škoduje, če gospodari brez vsakega strahu. Zadnje ne škoduje le podložnim, večkrat se prigodi, da tudi pride dotičnik sam v veliko škodo. — _c_ Različne vesti. Umrl je dne 25. p. m. v starem Pazinu preCastiti gospod župnik Šime Matejčič, občinski in mostni zastopnik v Pazinu. Pokojnik jo bil mirne in blage naravi ter zvest sin rodu svojega. II i. p. V Velikih Laščah pokopali so pretekli teden gospo Jerico Grebončevo, mater poznanega narodnega tržaškega trgovca, gosp. Vekosl. Grebene a. Rodoljubnemu možu izrekamo svoje sožalje. Umrl je dne 27. t. m. zvečer v Orehku jako spoštovani posestnik Fran Srebotnjak v 69 letu svoje dobe. Pokojnik je bil jako čislan med občani. Naj v miru počiva! Pomoč Istri. Ukrep banke „Slavije", o kojem govorimo v današnjem uvodnem članku, je vzbudil mej tržaškimi Slovenci veliko zadovoljnest ter je še povekšal simpatije do omenjenega zavoda. Z mnogih strani smo pa naprošeni, izraziti me-nenje, da bilo najprimerneje, za ljudstvo najceneje in za zavod sam najsigurneje, ako bi se dotična posojila delila potem posojilnic. S tem seveda nikakor nismo hoteli prejudikovati, ali dolžnost naša je bila, ugoditi prošnji razsodnih rodoljubov. V zadevi slovenske narodne iole v Trstu. Dne 22. t. m. odposlal je magistrat na ukaz c. kr. uamestništva Jožefu Vodopivcu odlok, v katerem zahteva od omenjenega, naj prijavi imena vseh starišev, oziroma očetov, kateri so podpisali prošnjo od dne 26. nov. 1889. za ustanovo slovenske šole pri sv. Jakobu — število za Šolo godnih otrok in sedanje bivališče. Opomniti nam je, da je vis. ministerstvo zahtevalo od magistrata proračun za ustanovo dveh slovenskih šol v Trstu in da je omenjeno odgovorilo, da bi bilo treba nad 70.000 gld. Ako je istina, da je ekBC. Ganč obljubil ugoditi naši prošnji, kar smemo sklepati po zadnjem odloku, potem smemo upati, da vender morda dobimo slovenske šole v Trstu. Ako bi tudi imeli rekurirati na upravno sodišče — upanje je, da se v kratkem kaj doseže- Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril mestni odbornik g. dr. VinkoGregorič veliko zbirko deloma tudi jako trdno vezanih knjig „Slov. Matice", „družbe sv. Mohorja", in drugih. — Kot izdaten spomin na nepozabno nam veliko skupščino v divnem Kamniku nam je poslal tamošnii g. župan, Josip Močnik, znamenit dar 50. gld., katerega je tedaj družbi obljubil požrto-valni posestnik g. J o b i p E o d e. — Prav rszveselil nas je dar vrlih kmetovalcev izVelikovške okolice, ki so v veseli družbi zložili za nas 6 gld. 48 kr. — Slavno „hranilno in posojilno društvo" v G 1 i n j a h nam je naklonilo 10. gld., ono v Nabrežini pa 5 gld.; za dom navdušeni „Zorani* v Gradci so nam nabrali 2. gld. 40 kr., trudoljubivi č. g. F r. B o n c e 1 j, župnik v Dražgošah, pa nam je poslal — kakor se trudi za nas slednje leto — tudi letoB 1 gld. 50 kr. kot dar dražgoških Mohorjanov. — Veseli simpatij, ki si jih pridobiva dan za dnevom v obilnejši in trajnejši meri naša družba v vseh slojevih slovenskega občinstva, za-belježujemo domorodnimi čutili vsakemu in vsem svojo najpriRrčnejšo zahvalo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v kavarni „Tedesco" o priliki plesnega venčka „Delalskega podpornega društva" 27. februvarja 2. gld. Pri „domačem večeru" Barkovljanov, častilcev „Kochove linfe", nabralo se je v soboto 27. t. m. v krčmi „Pri društvu" v Barkovljah, na prodanej „pršutovi kosti" 5 gld. 82 nvč. za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti. V podporo domačega, pevskega društva pa 4 gld. — V istej krčmi Be je nabralo v pondeljek 29. februvarja med veselimi Barkovljani 1 gl. za imenovano podružnioo. Nove župnije. Kapelanije v Barkovljah, Bazovici in na Kontovelju povišane so v župnije. Nedeljski „Corso" vspel je bolje nego anski, dasi vreme ni bilo baŠ ugodno. Lepih skupin sicer ni bilo obilo — vsaj toliko ne, kolikor je bilo pričakovati z ozirom na toliko bobnanja — a nekatere so bile zares zanimive. Med poslednjimi nam je omenjati v prvi vrsti prezanimivo skupino predstavljajoče potovanje rimskega cesarja Trajana preko Trsta. Oprave posamičnih oseb so bile zares zgodovinske. Tudi američanska naselbina je vredna, da je omenjamo. Gle- dajočega občinstva bilo je seveda na tisoče, i Ponedeljski ,Corso" zaostal je na nedeljskem. Bilo je le malo kočij in nikakih skupin. Le posamične umazane maske so se gnetle mej ljudstvom. Zato pa se je tem bolje obnesel v torek: ljudje trde, da že mnogo let ni bilo tacega, osobito pa kar se tiče velikega števila elegantnih ekvipaž. Po vsemu mestu je kar mrgolelo do pozno v noč, ali prav za prav — v jutro. Vsakako pa marsikoga danes boli glava — in žep. „Rimski Katolik" navaja v jedni svojih številk več slovenskih listov, v kojih je bilo Čitati v teku časov različnih psovk — kojih vrsto seveda tudi navaja — na prečastno osebo dr. Mahniča. Proti temu postopanju ugovarjati ne bi imel sicer pravice, da ni „Rimski Katolik" stvar završil kar suma-rično. „B. K." naj nam pove blagohotno katere navedenih psovk je bilo čitati v našem listu, osobito pa v dobi poslednjih dveh let, odkar je list v rokah sedanjega uredništva. Da se s prečastitega doktorja nazori ne strinjamo, to je res, k psovati tujega osebo, nam ne prihaja na misel. Zadene-li nas krivda na tem, kar so pisali drugi listi ? Proti takemu povšalnemu podtikanju protestujemo z vso odločnostjo. Veselica „Bralnega druitva" pri sv. Ivanu, vršivša se v nedeljo,^ privabila je ogromno ljudstva v krasno dvorano re-stauranta „Al Boschetto." Ugajalo nam je posebno to, da so došle vrle sv. Ivanke v krasnih narodnih nošah. Istotako je predsednik „Bralnemu društvu", gosp. Ivan Marija Vatoveo v bogati n&rodni noši pozdravil občinstvo. Govoril je uprav navdušeno. Ta večer nastopil je prvokrat svetoivanski tamburaški zbor in pripoznati nam je kar brezpogojno, da bo mu je povsem posrečil prvi dčbut. Vsak komad moral se je ponavljati, osobito pa so ugodili vsemu občinstvu, da so oživili spomin na Slavjanskega se tužnimi vskliki brodarjev na Volgi: prekrasno pesem „Ej uhnem" izvršili bo vrli svetoivanski tamburaši prav lepo. Vso čast g. Zadniku, ki je tako lepo izvežbal svetoivanske tamburaše in sicer na teoretiški podlagi, kar je jedino pravo. Priporočali bi le, da pazijo, da so instrumenti pravilno uglašeni. Kar velja o tamburaškom, to velja tudi o pevskem zboru; vspeh je bil tem povoljnejši, ker so bili jako srečni v izberi primer-n i h s k 1 a d e b. To bi priporočali vsem pevskim zborom po okolici. Ta zbor ima kaj sveže in čiste glasove; glas jednega izuiej tenoristov je uprav čarobno mil. Svetoivanske pevce hvalili so oelo taki gospodje, ki so navadno dokaj strogi sodniki. Lepo in do srca segajoče je govorila deklica A. Šušmeljeva, navduševaje naše ženatvo do ljubezni do rodnega jezika. „Posnemajmo naše vrle može in mladeniče, čitajmo pridno slovenske knjige, kakoršne nam preskrbujeti društvi sv. Mohorja in sv. Cirila in Metoda, bodimo uneto Slovenke in uvrstimo se v kolo drugih narodnih okoličank." — Jako primeren je bil naBtop g. Nagodeta, ki je Bliital žalostne dogodke nesrečnega „ci-korjaša** svareč okoličane pred izdajstvom. Besede g. Negoduta — ki je, mimogrede bodi povedano, duša „Bralnemu društvu" — napravile so velik in blagodejen utis. Tudi igra „Ultra" izvršila se je lepo, na čemur gre pohvala gospodi-Činama Vatoveo in Frluga. Pohava-liti nam je tudi igralco Negodeta, L. Perlica in Fr. Šubana, „postreščeka" iti po-strežnico — vsi, vsi ao storili svojo dolžnost. Slava Svetoivancem ! Njih društvu pa kličemo : živi, razcvitaj se iu rasti! Za Vl.Jtopno cerkev nabralo so je do sedaj 34.142 gld. 08 kr. Nadaljne prispevke vsprejemajo škofijska pisarna, stavbeni odbor in vsi župniki škofije. Vabilo na XCI. odborovo skupščino „Matice Siovenske" v sredo 9. dne inarcija 1892. leta ob 5. uri popoludno v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. — Dnovni rod: 1. Potrjeiije zapisnika o XC. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospo- darskega odseka (poprave, hišnik, itd.) 4" Poročilo književnega odseka (društvene in založne knjige itd.) 5. Poročilo tajnikovo. 6. Posameznosti. Slovenski Pravnik. Št. 2. ima naslednjo vsebino: 1. K razlagi §-a 51. zemalj zakona. 2. Iz pravosodne prakse. 3. V. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 4. Književna poročila. 5. Kazne vesti. „Učiteljskisga Tovariša" štev. 4. prinaša nastopno vsebino: V obrambo. — Jan Amos Komenski. — Na katerih berilih II in III čitanke bi se dalo iz zdravoalovja (higijene) poučevati in v katerem obsegu? Podobice v abecedniku. — Knjiga Slovenska. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Naši dopisi. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. Listnica. „Dom in Svet". Vsebina III. zvezka: Lev Nikolajevič Tolstoj. — Na tuji zemlji : Pozdrav Rimu. — Ljudska osveta. Povest. — Diabolus vagabundus. Kratko-Časnica. — Pokrcljeva ura. Slika. Vaška pravda. Resnična povest. — Rudarske pesmi. Iz davne prošlosti. Starinoslovne črtice. — Starec in tica. — Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. — Slovstvo : Slovensko, Hrvaško, Češko. Druga slovstva. — Razne stvari, — Slike: dr. L. Toman. Angeljski most in grad v Rimu. Slovenski prodajalec kostanja na Dunaju. Pogled na lansko jubilarno razstavo v Zagrebu. Novo mesto s severo-zapadne strani. Nadangelj Gabrijel. Blažena Devioa Marija. Tiče po zimi. Cerkev Božjega Groba v Joruzalemu. Mohame-dansko grobišče v Aleksandriji in Pompejev steber. I Poslano. *) Občni zbor Kojanskega posojilnega in konsumnega društv a bode v nedeljo dne 6. marca v društveni krčmi v Bojanu. Volilni odbor predlaga sledeče kandidate: predsednik Just Piščanc. Predstojništvo: v Josip Perluga, Dragotin Martelane, Andrej Škabar, Anton Žnideršič, Franjo Dolenc, Anton Bremic in Valentin Kovačič. Volilni odbor predlaga tudi drugim udom, ki niso podpisali izjave, da enoglasno volijo gori imenovane kandidate. Naše društvo je do sedaj izvrstno napredovalo kakor nam kaže poročilo za 1. 1891. Ponavljamo še enkrat, da preteklo leto smo imeli 39 od sto čistega dobička. Društvo torej ni treba hvaliti, ker se zadosti samo hvali. Da pa dosežemo z našim društvom Še bogatejši sad, dolžnost je naša, da volimo enoglasno zopet staro predstojništvo in nadzorstvo. Hodimo le po stari poti, kajti ta je najboljši pot. V Bojanu dne 27. februvarija 1892. Volilni odbor: Anton Bremic, Franjo Mikelič, Franjo Ferfolja, Josip Pertot, Franjo Dolenc, Anton Anideršič, Josip Ferluga, Josip Požar. Sledi še druzih 42 podpisov. *) Za stvari pod tem naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsumnega društvu, poprej Pertotova, priporoča ho najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-ličanskii vina. Cl. B. Modic in Grebene, "rt.™* in Via Nuova, opozarjata zasebniku, krčmarjo in 6. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrn&enje grobnih Hpomenikov. Cl. Antnn Pn^lrai na v°£lu ulic0 GIu,gtt nlliuil mi/Kaj, in Cocilia, toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaju vse navndno potrebne neinško-slovensko poštne tiskanice. Cl Josip Kocjančič, v^B,r«'™.rc' trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Ivan Prolnn pnporofia svoji trgovin IVall riCIUjj v Via del Homcu m. 2 (uhod na trgu staro mitnico, l'ia/.za Bnrriora veccliia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kuvo, riž in razne vrste domače in vnanjo pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" £etr* Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice •"°8ad») toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Gostilna „Stoka", staroznana pod imenom „fielladonna", poleg kavarne „Fabritf", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. Anrlrpi Ifalan 6ovljftrv ulici caserma. nillll CJ rvaiall, priporoča so najtopleje slovenskemu občinstvu. ^Jajelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl. Martin Krže, Piazza S. Oiovanni, št. 1. 'j trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Kavarni ,Commercio' in Je- rioCffl' v nC a s e rma1-, glavni shaja- UCduU ]jHči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r 1 i, kavarnar. Cl. Tiskarna „Dolenc" della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Cl. Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdirivo št, 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Š i r c a. Cl. Gostilna Antona Mauriča Via Chiozza št. 25. blizo gledališča „Politeama" je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinja. 6-10 Anfnn I omno naslednik Jakob Hoče-MIIIUII LdlllfJC, varja, Via Barriera v e e c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd. Cl. Avgust Brunner TRST Via Conti številka 6 a. Tovarna strojev in železolivnica] Avgusta Brunner-ja prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE- SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI. večja in manja POPRAVLJANJA. Die Maschinen-Pabrik und Eisengiesserei von August Brunner iibernimmt alle einschla-gigen Arbeiten nls : MASCHINEN, PRES8EN, P UM PEN, GITTER, SrkULEN, Rv HREN, grossere und kleinere REPARATUREN. Telefon stv. 291. 5-24 Pošilja VBako blago dobro spravljeno in poštnine 24- B franko 1 Prečastiti duhovščini se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čiutega srebra, ulpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reći popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Na željo pošljem ilustrovane cenike franko. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz). Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! Ivan llmolf čevljarski mojster, Via Ro-l»<*ll UIIICIV magna št. 6. priporoča se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoče. deln. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene. 60 — 14 Antnn Vrahnr tr&ovina z steklovino rtlllUH 11 aUCu« lončenino in lesenino itd. v ulici Yia Canalo (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") s» priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. Prariin Hololf Piazzetta Cordarioli št. I I OlIJU UClalV 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah. pekovski Vekoslav Moder, mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, sltišćic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah. Cl. Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo jo raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zava rovanje proti požaru — zavarovanje po movju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1H90. f 43,303.671 22 Premije za poterjati v naslod-j njih letih f. 24,167 306-81 i Olaica za zavarovanje živo-i vnnja do 31. decembra 1890 f. 124,121.441.72 Plačana povračila: a) v lotu 1890 f. 8,345.827-21 b) od začetka društva do 31. decembra 1890 f. 235,717.767-4H Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvauj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa nntanjčneja pojasnila so dobo v Trstu v uradu društva: Via della Staziono št. 8887 y lastnej hiši. 3—12 Mlekarna Frana Gržine iz Št. i Potra J na Notranjskem (Via Oampanille v hiši Jakoba Brunnur.ia št. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 ltr. liter ne- \ posredna iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na ! zahtevani« posneto n.leko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. t ' i Ivan Kannhpl »«p"ti velike vojas-j IVall rVallUUCI, nics, priporoča svojo , zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; j razpošilja tudi na debelo v množinah od 5 kil. naprej po najnižji o;ni. U. Mrevjja, Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšico, ovsa in raznega kruha po HHjnižjih conah. Cl. Ifoml Pni i O Žganj arija in tobakarna v IVdrUI l/Ulja, ulici Via Arcata, naBproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dnlmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. litor. Cl. Antnn l^rainoi* PiftZZU Bariera voc-nlliuil l\l aJUCI , oh i a, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižum, oljem, kavo itd. Priporoča so najudanejo slavnomu občinstvu. 01. ftiuuione Adriatica di Siciirta 24—4 v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, nn živonjo v vsili kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890. Gravnica društva gld. 4,000.000-— Pvemijna reserva zavarovanja na življenje „ 10,754.306 91 Premijna reserva zavarovanja proti ognu „ 1,612.910-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju fl 33.594.10 ltoserva zavarovanja proti toči „ 200 000"— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 163.786-21 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ 137.573*86 Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 250.000-— Občna reserva dobičkov „ 1,127.605*98 Urad ravnateljstva: V7in \raldirivo, l»jr. * (v lastnej hiši) Marija vdov. Julianv V TRSTU razpošiljalnica v poštmh zavitkih po 5 kil, priporoča se si, občinstvu zagotovljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomaranče, limone, mande-rine, fige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno suho sadje iz iztoka, kavo čaj, delikatesse itd. kakor tudi listje iz lovorja „thuje" itd. -- Vse 13 — 10 po najnižih dnevnih cenah. Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeh, zadavica. rora. zapala ustijuh itd. mogu so u kratko vriemo izliečiti rabljenjem nadarenih 1-8 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLTE PRENDINI) što jih gotovi Prendinl, lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjnnih kašljnć nočih, navadne jutranje hreputavico i grlonih zapalah nostaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji jo ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pron-dinijeve sladkiše (Pnstiglio Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijico (škatule) moj podpis. Svaki komad tili sladkišah ima ntiBnuto na jednoj Strani „Pastiglio", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ijekarnah svieta. 21—52 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutto le operazioni di Banca e Cainbio - Valute. a) Accetta versamenti in Conto corrente, abbonando PER BANCONOTE: , PER NAPOLEONI; FILIJALKJL e. kr. pri?, avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vređn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni odkaz 3% i 30-dnevni odkaz 2% 8- « 37,7o ! 3-mesočni „ 27//- 30- » 3V,7„ 6- „ . 2'/.% Vrednostnim papirjem, glasečim na napoloone, kateri se nahajajo v okrogu. pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 15. septembra, 19. septembra in 11. oktobra. Okrožni ođđel. V vredn. papirjih 2»/,% na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermnnstadt. Tnomost, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškova. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenjo kuponov 24 — 4 pri odbitku 1 °/t0 provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti objesti po pogodbi. ITložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, U. septembra 1891. 5 24 3 0 0 c. preav di 5 g ni 3'/4% 11 »» „ a7, n a 4 mesi fisso 3V»jift8 » » 2 %o. preav.di20 g.n 27, „ „ „ „ 40 „ 2 /4 » n w n 3 mesi 3 ,, n „ «6 . II nnovo tasso d' interosso entra in vigoro Bulle lettere di versamonto in circolazione a da-tare dal 23 corr. rispottivamonte 30 corr. a se-condo del relativo preavviso. In banco giro abbuonando il 2 */*/0 itite-resse annuo sino a qualunque somma; ]>relova-zioni sino a flor. 20.000 — a vista vorso cheque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia por tutti i versamenti fatti sino alle 5 pom. la valuta del meripsinio fjiprtio. A umilne pel propri correntisti V incasso di conti di piazza, di cambiali per Trietse, Vienna, Budapest ed altri principali citttl; r i lanca loro asuefjni prr quexte piazze, ed accorda loro la facoM di domicil i are ejfetti prešao la sna cassa franco d' ogni spesa por essi. Procnra pei propri clienti informazioni auli' Interno o sull' Estero vorso il solo rimborso delle spese jiostali b) S' incarica delP aquisto e della vendita di effetti puhlici, valute e divise noticM del incasso d*a»seffni, cimbiali e coupons, verso mo-dica provviyione. c) Sconta canibiali dirotte e domiciliate a condizioni correnti. d) Rilascia aasegni ed apre čredi ti su tutte lo_ piazze deli' Interno e doli' Estero a mo-dicho condizioni. e) Sovvenziona effetti e valute. /') Accorda ai propri uommittenti la faoolti di depositare effetti di qualsiasi specio o ne cura gratis 1' incasso dei coupons alla sca-denza. j/)Vemle lo obbligazioni communali 47 della Prima Cassa patriotica di risparmio di Budapest, lo lettore di pegno V/t o le obligazioni comunali 4*/, con premio del 10"/,, dolla Banca commerciale ungherose di Budapest, le obbligazioni comunali 47,'0 lo obbligazioni 470 1 con 10u/o di premio dolla Banoa ipotecaria ungliorese di Budapest, le lettore di pogno 4y«7« della Banoa centralo austriaca di cre dito fondiario, i lotti 3"/0 l.a o 2.a emissiono deli'Istituto (li crodito fondiario austriaco, (Boden crodit) lu obligazioni 4"/0 con lottoria (vincita prinoipalo ilor. 50.000) dolla Banea ipotecaria ungheroso di BudapoHt, lo lettere di pegno 4"',, dello Štabilimonto provincialo ijjotooario deli' Austria inferiore al corso di giornata. 3—12 Trieste 18 Gennajo 1892. Anton Ščuka Via Barriera vecchia št. 19 III. nadstropje, izdeluje možke obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, k<>j > so izdeluje lično in pu najugodnejših cenah. Cl. Nič več kašlja! llalzaniNk i pe(on*alNki prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odi kovani lekarni PRAXMARER „ Ai du< Mori« Trst, veliki trg i-katlja velja 80 novč. 14—100 Lastnik pol. društvo „Edinost". Naznanilo! Podpisani čuti se dolžan javiti, da, kakor prejšnja, tako so tudi lotos v Bosni Hercegovini proti sredi februvarja začn6 dela pri Zo-leznih cestah, ki so bodo najbolj razvila v mesecu marcu. Da bi delalei, ki so tja dol namenjeni, ne zgubljali v Trstu časa (čakajoči odhod p&rni-kov trošoč denar po nopotrebnem, zakaj hrana in stanovanje sta draga) vsojam si naenanjati, da bodo brzi L oydovi purniki ki plujejo moj Trstoiu-Motkovičem, v 3H urah 1 d danas na prej odhajali vnako nedeljo in četrtek ob 7 urah zjutraj. Zntoga delj bodo mornli rt-čeni delalei biti v Trfiiu žo v soboto al sredo zvečer. Da bi pa isti n<- imeli nikaeih sitnosti; dasi pri-skrbč vozni list dan njihovem prihodu, podpisana Agenoija jo odredila in do očila vso svoje podrejence, da 8e snidejo na kolodvoru ter spremijo ptišloco isli vočer, da si vkupijo vozni li«t. — ImajoČ spominana agencija svojo pisarno biizu pomolu od koder odhaja parnik, delalei bodo lehko v njoj shranili svojo potno prtljago tli drugo jutro ob 0 uri /.ojiet vzeli, da odidejo na parnik. Vozni lisii so bodo oddajali po znižani eeni. 7=22 Carlo Pirelli mejnarodni agent in speditern* TRST in REKA. Opomba. Kdor se obrne do p< drudjanoev naše agencijo, zadostuj-iiniformovano »sobo. katera mu bodo povedala.